Haše žrtve za itoraoBiio. Pretresljivo novico je prejela ,dne 18. junija o« bce čislana in priljubljena mati-vdova Marija Zel v. © b r a t u, žnpnije S v. Bonedikt v S 1 o v. g., namreč da je zatisnil dan poprej v bolnišnici Rdef-ega križa v Budjevicah na Ceškem svoje trudne oci njen najmlajši sin Karel v mladeniftki dobi 22 let. Rajni je bil izrcdno blagega znacaja, priljubljen ;povsod in iskreno ljnbljen od vseh. ki so ga poznali. Kljub slabotni naravi je moral v vrstali 47. pešpolka trikrat nabojišče; dvakrat je okreval od težkih bolezni, ki si jih je nakopal v bojili za srcno ljubIjeno domovino, tretjikrat pa so bolezni zmaigale ltjega. SGdaj ,je rošen vsega trplJGiija in se veseli vo6nega plačila v nebesih. To naj tolaži žalujočo mater, brate, sestro in vse, ki sg v globoki ž!aflosti ne morejo ubraniti solz vsled te bridke izgubfl). Na svidenje nad zvezdami! Došlo je uradno poro^ilo Vičarjevi družini v Sakušak« pri S v. Lovrencu v S 1 o v. g., da je sin Josip Vičar daroval svoje mlado življenje za domovino v daljni Galiciji. Bil je priden mladenic. Napravil je izpit na triletni vinarski šoli v Ma,nboru. JSPastavil je gostilno v Kapeli pri (Radencih. V Galiciji mu je dne 10. septembra 1914 pretrgala sovražna krogla njegovo mlado žhijenje. Njegov mla.iši brat Anton je vojak pri 87. pešpolkn. zdaj zaposlen r Skoda delavnicah na Ceškiem. 1 z S t. L e n a r t. a n a d Laš k i m : Dne 8. junijn je padel na italijanskem bojišču Valentin Dežehtk, pameten in pošten fant naše župnije. Pokopan je bil na vojaškem pokopališču na Monte Zebio, Se po smrti je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. Kako priIjubljen je bil pri vojakih. priča pisnio. kalero je poslal polkovnik staršem. Polkovnik piže: »Prosim Vas, da sprejmete v inienu častnikov in v imenu častnikov in v imenu moStva izraz našega najprisrčnejšega sočutja; bodite prepričani, da bo cela baterija ohranila vrlega in hrabrega tovariša v častnem spominu.« In spet nam je padel vrl mož! Hajnšekovega Tončeka ni več me.l živimi. Dne 20. junija t. 1. je Mihnil svojo dušo vsled dobljenih ran na italijanskem bojišču. Doma je bil eno uro od trga Rogatec, v 5 t;." J u r j u p o d D onačko goro. Kdor ga je poznal, žaluje za njim. Njegov zvon, kateremu je bil pred šestimi leti za botra, je \z visoke line zapel zadnji pozdrav slovenskemu junaku, ki je padel za domovino na polju slave. Vojska kosi najboljše med najboljšimi. Rajnega Tončeka je vse rado imelo. Saj bil si ves čas, goreč kristjan, Iskren Slovenec daleC znan; Dokler Tvoj zvon bo pel, Bo vedno Tvoj spomin živel! Že drugokrat v tej svetovni vojski je morala družina Goričan iz Hotinje 'Va s i pri S 1 i v n i c i darovati nadebudnega sina za blagor domovine. Lansko leto majnika je padel sin Janez in sedaj, dne 1. junija je umrl v mariborski bolnišnici 201etni sin Matija, ki se je nahajal 11 mesecev na tirolski fronti.