IKAZNIHJ DRŽAV V NAŠI DRŽAVI. Poljski zunanji minister je v sredini minulega" tedna obiskal Belgrad. Poljski zunanji minister polkovnik Beck je na svojem obisku v Belgradu bil prisrčno sprejet od članov vlade, v avdijenci je bil pri knezu nam., imel je več posvetovanj z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Stojadinovičem ter je položil venec na grob pokojnega kralja in fia spomenik neznanemu junaku. Njegov obisk je veljal utrditvi prijateljskega razmerja med Poljsko in našo državo. Visoki gost je zapustil, zadovoljen z uspehi obiska, Belgrad 28. V. Za Beckom obišče Belgrad Goring. Obisku poljskega zunanjega ministra Becka pripisujejo belgrajski politični krogi veliko važnost in razglašajo, da se bo podal v nekaj dneh v Belgrad pruski ministrski predsednik Goring, ki bo imel važne pogovore z vodilnimi politiki Jugoslavije. Po končanih konferencah se bo odpeljal Goring na kratek oddih v Dubrovnik, kjer ga bo že čakala njegova soproga. Needinost v opoziciji. V takozv. »združeni opoziciji« raste razdor. Pred vsem se ne razumejo zemljoradniki in Davidovičevi demokrati. Vodja enega dela zemljoradnikov, znani agrarni levičar dr\ Dragoljub Jovanovič, organizira skupino vseh sorodnih levičarskih elementov* V ta namen je imel že sestanke z zna< nim komunistom Pavlovičem in socijalistom Divcem. Na teh sestankih so sklepali, da bi ustanovili tudi pri nas po vzoru Francije in španije »narodno fronto svobode«. — Na Hrvaškem je nastal razdor med bivšimi samostalnimi demo krati, ki so se pridružili Mačku. Dalmatinska skupina teh samostalcev je zače* la hoditi nekam svoja pota, kar povzroča med Hrvati zelo hudo kri. V DRUGIH DRŽAVAH. Avstrijski Heimvvehr se pripravija na odpor. Mnogo preglavic dela novi dr< Schuschniggovi vladi oborožena organizacija Heimwehr, dasi je njen vodja knez Starhemberg izpadel iz vlade in dela kancler dr. Schuschnigg s polno paro na to, da bi prišlo do mirnega razpusta te organizacije. V zadnjem času je prestavil Starhemberg sedež Heimwehra iz Dunaja v Linz in se pripravlja na resen odpor proti razpustilnim nakanam avstrijske vlade. Izdatki Nemčije za oboroževanje. Lansko leto so izdelali Nemci vojnega materijala za 200 milijard dinarjev. Na Francoskem še nimajo nove vlade, pač pa delavske stavke. Pri zadnjih volitvah zmagoviti socijalist Leon Blum še vedno ni sestavil nove vlade, katero napovedujejo že od volitev. Blum vodi pogajanja z raznimi vodilnimi levičarji in ima največ preglavic z osebnostjo zunanjega ministra. Časopisje napoveduje, da bo Blumova vlada prevzela posle 7. junija. — V industrijski okolici Pariza je izbruhnila 28. V. v 16 tovarnah stavka. Gre za tovarne, ki izdelujejo letala in letalske motorje. Stavkarji zahtevajo višje mezde in 40urni delavni teden. Stavkarjem se je pridružilo mnogo delavcev. Vlada je v upravičeni bojazni, da se bo stavka razširila na vsa francoska industrijska središča. Policija trdi, da so štrajk zanetili komunistični rovarji. Dne 29. maja je stavkalo v Parizu in po francoskih industrijskih središčih blizu 100 tisoč delavcev. Kako namerava Mussolini proslaviti zavojevalca Abesinije. Italijanski maršal Badoglio, ki je zavojeval Abesinijo, se bo vrnil v Rim 7. junija. Rim pripravlja maršalu sprejem, kakoršnega ne pomni zgodovina že skoro 2000 let ne, in so ga bili deležni edinole starorimski cesarji in zmagovHi -<-niskovodje. Rimski cesar in vojskovodja Tit je leta 70 p. Kr. končno zasedel Palestino in je bil porušen Jeruzalem. Kot spomin na osvojitev Jeruzalema je bil v Rimu pozidan Titov slavoiok, ki je ohranjen do danes. Zmagovalca Tita ie proslavil stari Rim po vrnitvi iz Palestir.e tako, kakor bo počastil Mussolini leta 1936 po Kr. Badogiia. Maršal bo jezdil na konju skozi Titov slavolok na rimski Kapitol, kjer bo izročil italijanskemu kralju znake abesinske cesarske moči. Ob tej priliki bo proglašena nova italijanska ustava. Kralj Viktor Emanuel bo dobil naslov »Emanuel Veliki«. Predsednik čehoslovaške repubiike dr. Beneš se bo podal 4. junija v BukEjrešto, kjer se bo sestal z romunskiin kraljem Karlom in našim knezom namestnikora Paviom. Madžarska in Nemčija. V Budimpešti se je mudila nemška vojaška komisija, katero so tvorili: dva aktivna generala, dva polkovnika, dva raajorja in več stotnikcv generalnega štaba. Komisija je prioravila vojaško pogodbo med Madžarsko in Nemčijo, katero bo kmalu podpisal ^eneraloberst in pruski ministrski pred^ednik Goring. ki se bo pripeljal med 'e.džare na nolitični lov. Pomirjeiia Palestina. Poročali smo že o nemirih, ki so divjali po Sveti deželi tned Judi in Arabci. Arabci so zahtevali, da morajo židje prenehati s priseljevanjem v Palestino, katero si lastijo arabska plemena. V spopade med Judi ter Arabci so posegli Angleži s policijo in vojaštvom, ki sta napravila red in je zavladal mir v Jeruzalemu in po celi Palestini 28. V. Med nemiri od 19. aprila do 2S. maja sta bjla ubita dva angleška vojaka in 17 ranjenih. Policistov je bilo ranjenih 7. Ubitih je bilo 25 Judov, 22 Arabcev in eden Dunajčan. Vseh ranjencev je zahtevala rabuka 332 in med temi je precej takih, ki si ne bodo več opomogli. Aretiranih je bilo 979 Arabcev in 275 Judov. Abesinski ce^ir v Gibraltarju — ras Nasibu na francoskih tleh. Na angleški križarki je prispel v Gibraltar abesinski neguš in se je nastanil s spremstvom v hotelu. Sprejel ga je samo zastopnik gibraltarskega angleškega guvernerja in je odpadel uradni sprejem. V francosko lukoMarsej se je pripeljal ras Nasibu, ki je povel.ieval abesinskim četam na južnem boiišču proti itali.ianskemu generalu Graziani. Nasibu je izjavil, da se je napotil v Francijo radi zdravja.