IZ RAZPRAVE NA RAZŠIRJENEM KOLEGIJU si jutrišnje ■ V neštetih razgovorih in na neštetih sestankih upravnih in samoupravnih organov ter družbeno-političnih orga-nizacij razpravljamo in razmišljamo o včerajšnjem in jutrišnjem dnevu našega podjetja. Samo zagrizeni črnogledi nočejo pri tem videti, prav izdatnih . uspehov, - ki smo jih dosegli v zadnjih letih' ¡n samo neresni optimisti niso zaskrbljeni zaradi,današ-njega in najbrž Še bolj jutrišnjega^ položaja Iskre. §S Skozi vsa ta razmišljanja pa se kot rdeča nit vijejo vprašanja o kar najbolj učinkoviti ih gospodarni notra- j nji ureditvi podjetja. Organizacija podjetja' natri ’ je menda vsem že zdavnaj prenehala ' biti samo skupek dol-. ■ gočasnih in zaprašenih predpisov, temveč organizem, osnovnih vodil, ki merijo yn Usmerjajo utrip /v lunji v podjetju in v njegovih Stikih z zunanjim svetom. Današnji položaj ni najugodnejši in najbrž bi bili le malce preveč zaverovani v tolikokrat lepo zarisano veli-; čino Iskre, če bi razloge za to hoteli na vso silo najti samo, zunaj. Prav danes, ko se v temeljih menjajo marsika- teri odnosi | v jugoslovanski industriji, kar bridko občutimo tudi na lastni koži, je zato še kako pravi čas, da še z vso prizadetostjo in Sposobnostmi lotimo urejanja vsega tistega, kar v notranji ureditvi podjetja ovira pot v boljše in učinkovitejše gospodarjenje. Ker moramo pri tem urejanju marsikje poseči prav v korenine ureditve našega podjetja, moramo kajpak začeti pri statutu, Še prav posebej zato, ker moramo upoštevati določila novega zakona o delovnih organizacijah. Za to delo je komisija za statut podjetja imenovala podkomisijo za organizacijo in ekonomiko, ki jo vodi direktor organizaci jsko-kadrov-skega sektorja tov. , Boris Kryštufok. Osnovno vodilo pri posegih v notranjo ureditev podjetja je seveda čim boljše in učin-ko vite j še1 gospodar j en je. Gospodariti 'moraino kajpak s sredstvi, zato je razumljivo, da mora prvi premislek veljati prav mehanizmu, skozi katerega se | pretakajo ta sredstva tako v podjetju, kot izven podjetjaT Skratka/ustaviti se: mora- PROGRAM PRIREDITEV ZA OBČINSKI PRAZNIK KRANJA 1. AVGUST 1965 22.7. ob 10.09: Otvoritev osnovne šole -v žabnici od24, do 26.7.: Tenis — prijateljsko srečanje ekip: Triglav — Eisenbahn — Šport ver ain Bruck am Mur 28.7. ob 11.00: Otvoritev avtomatske telefonske cen- trale 20.7. ob 9.00: Otvoritev nove proizvodnje v Stan- 1 •' ’ ' dardu 20.7. ob 10,00: Otvoritev KV. gorenjskega sejma 31.7. ob 11.00: Slavnostna seja splošnega zbora -ob- čine v počastitev, občinskega praznika s kulturnim programom f|g| 31.7. ob 17.00: Odprta prvenstvo Kranja v atletiki 31.7. ob'17.00: Plavanje: četveroboj pionirskih ekip Papiraičar — Ilirija — Celulozar — „ _ Triglav ' ob 18.00: Otvoritev Vodovoda v Zalogu 31.7. ob 18.30: Promenadni koncert pihalnega orke- stra pred ay!o Občinske skupščine n 8. ob 9.00: Troboj strelskih reprezentanc v Ljubljani: Gorenjske — Furlanije in Ko-roške J- 8. ob 10.00: Ulični tek 1-8. ob 11.00: Slalom pri češki koči 8.8. ©b 17.00: Nogomet: Debeli — Suhi ;N - ■ M B m yj&s »M ¡¡¡1 II II m ■ if M-I P ■ ■ ¡If ■ m m m yM M mo ob različnih inačicah za organizacijo podjetja, ki jih predvideva novi zakon, ob inačicah, ki so se zaradi prav zaskrbljujoče vsesplošne nepoučenosti marsikje v Iskri izrodile -v cerieno in precej netočno poenostavitev »Za en žiro račun ali proti njemu«. Seveda bi bilo napak, če bi podcenjevali to vprašanje, saj skozi' en ri- ali več — žiro računov pritekajo in od--tekajo vsa sredstva v podjetje in iz. njega. Če pa hočemo najti najustreznejši odgovor, moramo vedeti in premisliti marsikaj."' ; Čeprav se prava razprava o notranji ureditvi Iskre pravzaprav še niti ni prav začela, bomo najbrž „ugodili, marsikateri želji, če si skušamo vsaj bežno ogledati podatke in ugotovitve, ki jih je zbrala podkomisija za or-, ganizacijo in ekonomiko in o katerih je pretekli ponedeljek precej časa razpravljal razširjeni kolegij podjetja. Podkomisija je skušala, predvsem čim jasneje prikazati inačice - za organizacijo podjetja, ki jih predvideva novi zakon. Prva inačica, ki jo predvideva zakon, je »združeno podjetje«. .Posamezne organizacije, ki ga tvorijo, so pravne osebe, ki samostojno delijo dohodek, samostojno poravnavajo obveznosti1 do družbe, samostojno razpolagajo s skladi, samostojno sklepajo pogodbo, imajo sa-mostojen žirO-račun ih ostale račune ter lastna sredstva poslovnega sklada. Če nastanejo iz pogodb med takšno organizacijo in drugimi partnerji obveznosti, ki jih organizacija ne. more poravnati, teče- poravnava iz sredstev' podjetja, če pa teh ni, solidarno druge organizacije v okviru podjetja. Izgube posamezne organizacije se-; pokrivajo najprej iz rezervnega ’sklada organizacije, potem iz rezervnega sklada pod j et ja in sledn j ič iz rezervnih skladov drugih organizacij. To pa pomeni, da je organizacija v sestavu združenega podjetja sicer-samostojna pravna oseba z vsemi pravicami,-in dolžnostmi podjetja, ki pa se mora gibati v okvirih gospodarskega plana (Dalje na 2. strani) • m TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ lUafr. |; ■j^Ki ir j t m Silil §hp Mast «-HtTMi ■&, S ?r. ¿m -■ r B ■ . 1 r Organi upravljanja, vse družbeno -politične organizacije in uredniški odbor čestitajo vsem članom kolektiva k dnevu vstaje V.. Razgovor o mikroelektroniki Mikroelektronika postaja v svetu iz dneva v dan bolj aktualno področje, na katerem so/' udejstvuje širok krog strokovnjakov in znanstveni-. kov. Tudi pri nas počasi dobiva konkretnejše: oblike, vendar pa prepočasi, da bi že lahko govorili o kakih -Vidnejših dosežkjh. Da pa bi naše strokovnjake kar najbolje seznanili s stanjem mikroelektronike in možnostmi za izdelavo in uporabo mi-, kroelektronike pri nas, je programski -sektor Zavoda za avtomatizacijo 17. t. m. v predavalnici Kemijskega. instituta v Ljubljani organiziral razgovor o mikroelektroniki. .Na ta razgovor je'organizator povabil vodje sektorjev, vodje oddelkov, strokovne in znanstvene sodelavce Zavoda, prav tako pa tudi' vse zainteresirane iz podjetja, katerim lahko fef razgovor . prinese potrebne informacije o uporabi mikroelektronike v ŽZA in Iskri. Za uvod v razgovor sta sodelavca oddelka za polvoani- ke v razvojnem sektorju III Zavoda ža . avtomatizacijo imela naslednje krajše referate: prof. Radovan Tavzes ja govbril o pomenu mikroelektronike za-" Iskro in o orisu projekta »Mikroelektronika«, ing. Matija Seliger pa o dosedanjih dosežkih na področju mikroelektronike v ZZA in možnostih za izdelavo mikroelektronskih elementov, nadalje pa je vodil tudi razpravo o možnostih za uporabo mikroelektronskih . elementov v Iskri in ZZA. Udeleženci tega razgovora so si ob tej priložnosti ogledali tudi razvojne laboratorije ter doslej že izdelane mikroelektronske elemente. Razgovor je dobro uspel,-čeravno morda udeležba ni bila najboljša in bi bilo pričakovati, da bo privabil večje število tistih, ki bi jim' lahko tak način obravnave ' aktualnega vprašanja precej koristil. Vsekakor pa organizatorju razgovora vse priznanje, za pobudo! Obrisi jutrišnje Iskre (Nadaljevanje s 1. strani) komisije bistveno novost, in- gotavlja že zakon gospodar-edruženega podjetja in jam- terno banko, h kateri se še sko, pa tudi pravno samo-čiti za obveznosti in izgube vrnemo. stoj nosi sestavnih enot, pri ostalih organizacij v okviru Za nas skoraj nezanimiva podjetju z žiro-računi. in sa-podjetja. je četrta inačica, ki pred vi- mostojnimi računi po tovar- Druga inačica po tem za- deva podjetje z enim žiro ra- nah in organizacijah pa lah-konu predvideva podjetje z čunom in notranjimi nesa- ko notranja zakonodaja omo-žiro računi in samostojnimi mostojnimi obračuni po to- goči slično samostojnost. Obe obračuni po tovarnah in ojga- varnah in organizacijah, ki mačici pa bolehata na Ionizacijah, PA tej inačici se- smo jo po riinenju podkomi- majhni koncentraciji finančne stavne enote podjetja niso sije že prerasli, saj po njej moči, ker ra sredstva podjet-pravne osebe. Enote s samo- sestavne enote ne ugotavlja- ja razdrobljena na številne stojnim obračunom samostoj- jo samostojno svoj dohodek, bančne račune, obenem pa no ugotavljajo obveznosti do temveč ga ugotavljajo na ni- prav sedaj sredstev manjka družbe, samostojno delijo ce- voju podjetja. na vseh koncih in krajih li- lotni dohodfek, samostojno Izbira med temi inačicami kvidnosj. podjetja pa je, o razpolagajo s skladi,' samo- nikakor ni preprosta, čeprav Predobro vemo, zelo slaba., stojno sklepajo pogodbe in prva in zadnja najbrž že vna- ^-er , omisl^a 12 _raz¡JITlT imajo samostojne račune pri prej odpadeta, saj prva ne ljivih r^ogov zavrgla -tudi banki. To inačico zakon do- zagotavlja zadostne povezave inačico podjetja z enim žiro-voljuje samó, če poslujejo v Iskri, zadnjo pa smo že računoin in notranjimi samo-tovame med seboj po tržnih prerasli. Prav posebej pa je stojnimi računi po tovarnah cenah in knjigovodsko evi- tudi, res, da nobena izmed m organizacijah, je obstala -dentirajo celotni dohodek, štirih inačic ne prevaljuje na Pri podjetju z enim ziro-ra-Notranje odnose določa sta- pleča družbe pokrivanje iz- čunom, samostojnimi obracu-tut. Preden enote ugotavlja- gub, enega izmed temeljnih m po organizacijah in tojo dohodek, morajo pokriti spornih kamnov v Iskri. varnah ter interno banko, izgube drugih tovarn, najbrž Podkomisija je skrbno pro- Pri tej inačici so sestavne tudi iz rezervnega sklada, učila vse razloge,', ki govorijo enote podjetja samostojne, Notranje, spore rešuje notra- 2a a b proti posameznim, ina- ^sestavljajo samostojne nja arbitraža, organi uprav— žicam, upoštevala določila Obračune in opravljajo deli— ljanja podjetja pa lahko v zakona in značilnosti Iskre, lev dohodka.. Istočasno pri-mejah določil statuta razve— povrh pa še kopico tolmačenj naša inačica koncentracijo fi— ljavijo sklepe'organov uprav- bank in ¿odišč ter številne nančnrh sredstev: na ■ enem ljanja sestavnih enot. Škrat— podrobnosti ki jih nismo nro računu m posebnih raka: ta inačica je skoraj ena- omenili in se slednjič odloči- cunih, pri tem pa s sredstvi ka prvi — združeno pod jet- ja: da usvoji kot predlog iiia-' razpolaga tista enotg, ki jih je — le da zagotavlja nekoli- žico podjetja z enim žiro ra- J® ustvarila. Seveda pa je' ko tesnejšo notranjo poveza— eunom in samostojnimi obra— treba sredstva sproti evtden— vo, ker "enote niso právhe gUj¿"p0 tovarnah ih organi-''tirati prav tako, kot če bi osebe. gg zacijah. enote imele lastne račune pri Tretjo inačico predstavlja Poglejmo, kako podkomisi- zunanjih bankah, istočasno podjetje z enim žiro-raču- ja utemeljuje svojo Odločitev Pa zagofoviti zanesljivo ugo-nom in samostojnimi obraču- in kaj vse. predlaga ir zvezi tavljanje-'-plačane realizacije ni po tovarnah in organiza- z njo! e . po tovarnah in razpolaganje cijah. Pri tej inačici je po- Podkomisija je predvsem s sredstvi, ložaj tovarn enak, kot pri sodila, da mora nova organi- Vse to narekuje — tako so-pr^jšnji, le da tovarne ne bi zacija zagotoviti gospodarsko di podkomisija — uštanovi-imele računov pri, banki, samostojnost vseh sestavnih tev interne banke v okviru temveč interne račune v »in- enot podjetja," obenem pa finančnega sektorja. Ce bi terni banki« podjetja- Prav čim bolj izkoristiti prednosti, dosledno uveljavili načelo, ta inačica je tudi najbližja ki jih prinaša koncentracija da skrbi za dotok sredstev sedanji, organizaciji Iskre,, gospodarske moči podjetjá. PSÓ, za plačevanje pa Na-prinaša pa po predlogu pod-' Pri združenem podjetju za- bavna organizacija mt tovar- ne — kajpak vse na podlag! dispozicij tovarn — bi interna banka opravljala naslednje posle: vodila bi žiro-ra-čun in posebne: račune podjetja ter izvajala dispozjpije; vodila bi notranje račune za tovarne, organizacije in podjetje ter izvajala dispozicije; prevzemala naj bi od posebne službe finansiranja priskrbljena sredstva, jih dajala na razpolago tovarnam in organizacijam in skrbela*, za. vračanje teh sredstev; opravljala naj bi posle notranjega obračunskega mesta za devize. Podkomisija je pripravila že tudi osnoven prikaz organizacije in poslovanja interne banke, istočasno pa proučila še vrsto vprašanj, ki jih je treba urediti ist9-časno. Osnovni .' smisel interne banke je seveda v ,tem, da prejme sredstva iz dotoka in z njimi razpolaga enota, ki jih je ustvarila. Zato je izredno važno ugotavljanje plačane realizacije po tovarnah, ki pa je izredno težavno, ker zajema ista faktura PSO mnogokrat izdelke ve-eih tovarn in pa zato, ‘ker kupci pri poravnanju svojih obveznosti ne označijo, kafer re račune so poravnali. Zato naj bi se PS<5 na osnovi svojega znanja o kupcih obvezal proti notranjim dobaviteljem - tovarnam, servisu, montaži -v kolikšnem času po dobavi blaga bo poravnal, seveda ločeno po vrstah izdelkov in storitev, svoje obveznosti: Ce tega ne bi uspel storiti, bi moral prizadeti enoti plačati zamudne obresti, ki bi jih določili z gospodarskim planom. Avanse bi seveda enote prejele takoj:. Ce naj enote zares razpolagajo s svojimi sredstvi, morajo odločati tudi o pokrivanju obveznosti do dobaviteljev. Nabavnaf organizacija naj bi še dogovorila s tovarnami, v kolikšnem času bodo poravnale svoje obveznosti do dobaviteljev in naj bi te poravnave tudi-sproti zahtevala od tovarn. Tovar-' ne bi od dobaviteljev prejemale vse račune in jih likvidirale. Tovarne naj bi dajale interni banki tudi naloge, za plačevanje družbenih obveznosti in za- dopolnjevanje svojih akreditivov, kajpak iz svojih razpoložljivih sredstev. 7 N Podkomisija tudi sodi, da mora PSO postati dohodkovna enota, kot tovarne, ustvarjati-svoj celotni dohodek in (Dalje na 6. strani) ' PRODAJA V MESECU JUNIJ"! 1965 PRODAJNI ODDELEK IZVRŠITEV V »/o ZVEZE 67.4 NAPRAVE fflp MERILNA TEHNIKA 74.7 STIKALNA TEHNIKA 41.8 AVTOELEKTRIKA 90.8 ELEMENTI 75.5 ŠIROKA POTROŠNJA 89.1 $»k u p a j 75.2 REZERVNI DELI 120.0 1 v SKUPAJ 77.0 , L Predlog gospodarskega pla- preskrbo z obratnirtii sred- jem in z racionalizacijami v na za’ leto 1965 je po enome- sivi, zahteve poslovnih enot, poslovnem, procesu zagofo-sečnih razpravah na strokov- po uvoznem materialu pa sp viti ugodnejši ekonomski re-nih in samoupravnih orga-f znatno presegale možnosti, Jd zuitat. nfh poslovnih enot sprejel jih je imelo podjetje, ob Zaostreni pogoji gospodar-delavski svet podjetja 16.7. tedaj znanih pogojih deviz- janja, ki so .se že tedaj za-1965. Praksa iz lanskega leta nega financiranja. čeli uveljavljati, so terjali na sé je ponovila v tem, da je Poleg tega pa'je potrebno proizvodnem področju pre-podjetje zelo pozno prišlo do ugotoviti', da so poslovne cejšnje napore, da bi proiz-samoupravnega akta, ki re-. enote, nerealno ocenile eko- vodni program uskladili z gulira in določa osnovna nomskj položaj podjetjá, saj ostalimi faktorji in je bil ekonomska razmerja v po- so postavile-izredno visoke zato plan proizvodnje spre-siovnem procesó tekočega zahteve . po novem zaposlo- jet šele 16. 4. 1965, to je za leta. Vanju in zvišanju osebnih več kot dva meseca kasneje , Kljub izredno velikemu dohodkov, tako da je bila kot v-preteklem letu. Ker je pritisku vseh organov v pod- preveč, okrnjena podjetju ne- proizvodni plan ,eden izmed jetju, da je potrebno izdelati obhódnno potrebna material- elementov za sestavo gospo-gospodarski plan v začetku na osnova, ki ni zadoščala danskega piana, je razumlji-leta, ta naloga ni uspela, za kritje povečanih dolgo- vo, da je bilo šefe tedaj čeprav je bil predlog prvega ročnih obveznosti. Sele po teh mogoče začeti z izdelavo gospodarskega piana kom- ugotovitvah se je/ resno za- kompleksnega gospodarskega pletno izdelan že II. 1.1965. čelo ražbravljati o proizvodno plana. /Razprave so pokazale, da je ekonomski orientaciji pod- Negfede na letošnje težje bila proizvodna' orientacija jetja in posameznih poslov- pogoje za določitev ,splošne podjetja glede na objektivne nih enot ob odločni zahtevi, orintacijé v poslovanju pod-, zunanje okoliščine preveč da je potrebno obseg in jetja pa je potrebno ugoto-optimistična, ker se ni do- asortiment proizvodnje pri- viti, da gospodarski plan volj računalo-z realno možno lagoditl novo nastalim pogo- tudi v preteklih letih ni bil pravočasno izdelan (v letu 1963 16.5., v letu 1964 17.6.," v letu 1965 21. 6.), kar kaže, da se je “faker pozen rok v podjetju udomačil. Pri tem je potrebno upoštevati: ■— da gospodarski plan ne predstavlja samo okvirne ekonomske orientacije podjetja v njegovih eksternih in internih odnosih, ampak, da točno definira ekonomski položaj vsake poslovne enote z vsemi posledicami, ki izvirajo iz realizacije plana, zlasti v delitvi; > — da delo planskih služb v podjetju ni vselej najbolj usklajeno, v poslovnih enotah pa je vsaj področje finančnega planiranja precej neorganizirano. To so po mojem mnenju tudi osnovni vzroki, da vsako leto kasnimo š sestavo gospodarskega plana. Okvirna ekonomska orientacija, ki se za podjetje na podlagi globalnih proporcev, doseženih v preteklem razdobju in ocenjenih za sledeče razdobje, lahko izdela (za leto 1965 je takih okvirnih ocen izdelanih najmanj deset) in ne predstavlja solidne osnove poslovnim enotam za sesfa-' vo njihovega kompleksnega plana, ker njihovi plani: ne izhajajo iz globalnih ih možnih ocen, temveč iz 'konkretnih, že definiranih osnov proizvodnje, in menjave. Vsako leto gospodarski plan vedno bolj konkretno zadolžuje poslovne enote za uspešno realizacijo planskih nalog. Gospodarski plan za vsako poslovno enoto konj kretizira njeno mesto v proizvodnji, menjavi in delitvi m vsaka poslovna enota za tako ali drugačno, realizacijo planskih nalog tudi odgovarja. Ali je iz globalne ekonomske orientacije, ki jo je za podjetje sorazmerno lahko izdelati, mogoče ugotovit* tudi rezultate tovarn in _ drugih poslovnih enot? Ali je na ravni podjetja, ob samo-upravnih predpisih, ki definirajo položaj poslovnih enot, z globalnimi izračuni mogoče krojiti njihovo ekonomsko usodo glede formiranja in delitve dohodka, zlasti o razpoložljivi knjigovodski dokumentaciji? ‘ . j.. Se nekaj vprashhj bi sMr lo h kompleksu teh profil NAŠA POLEMIKA KAJ MEDIJO SAMOUPRAVNI ORGANI O TEKOČEM (APLIKATIVNEM) RAZVOJU Vsi vemo, da zadnje čase samoupravni organi in vodstva tovarn čedalje bolj govorijo o temi naj bi aplikativni razvoj priključili tovarnam. Ker je uredništvo želelo kaj več vedeti o tem, je poslalo vsem pred- sednikom DS tovarn nekaj z Odgovor DS~ TOVARNE elementov za elektroniko LJUBLJANA je takle: Proizvodnja elementov nujno terja večjo efektivnost v aplikativnem razvoju in trdnejšo povezavo istega s proizvodnjo. Dosedanja oblika in rezultati sodelovanja z ZZA ne zadovoljujejo več potreb tovarne in je zaradi tega priključitev razvoja k tovarnam nujno potrebna. Formira naj se specializiran odelek za aplikativni pazvoj elementov, ki obsega v svojem sestavu: a) laboratorij za uporovne : elemente in keramične kondenzatorje, da bi se delo lahko organiziralo predvsem z ■ ozirom na vrsto elementa in uvedlo teamski način dela. V ta namen je potrebno zdru-' žiti sedanji razvoj za keramiko z razvojem uporov primeru kažejo med večjo možnostjo za proizvodnjo na podlagi novih osnovnih sredstev m omejenimi'' obratnimi sred-S stvi, ki tega ne -dovoljujejo. Taka situacija- -ima za posledico "slabše ' izkoriščanje osnovnih sredstev, in sicer: 1964 1965 Indeks 109,0 1003 157,0 70,8 68,4 1513 51,8 64,9 1253 443 573 129,9 Več kot za polovico se fizična sposobnost precej iz-* bodo povečala skupna osnov- boljšala, hkrati pa se bo po-na sredstva in delovne pri- večala tudi tehnična opcem-pfave, s čimer se bo njihova ljenost na delavca takole: Prispevek k reševanju problematike »Iskre« (Nadaljevanje iz prejšnje številke) K razpravi se je naslednji oglasil tov/ mg. Rudi Vavpotič, sekretar ZK podjetja, ki je spregovoril o .pomembnosti Strojne obdelave vseh podatkov, če hočemo, da bomo v prihodnje lahko pri strokovnih; službah dosegli, učinkovitejše poslovanje in zasledovanje obračanja sredstev in vsega 'drugega, kar nam bo omogočalo boljše gospodarjenje. V svojih izvajanjih je dejal, da bi morali resno misliti jia .mehanogra-fijo že takoj ob sami integraciji, ker z ročnim sisie-: mom vse te: množine pori. membnih, za podjetje 'živr Ijenjsko važnih podatkov, ni mogoče ažurno zasledovati in iz tega podvzerilati potrebnih ukrepov za ekonomično poslovanje. . Trenutno je podjetje v takšnem finančnem gtanju, da bi bilo sredstva za nabavo mehanografskih. strojev skoraj nemogoče najti, vsekakor pa brez njih ne bo šlo ; in se bo treba še naprej bo-; riti ža to, da bi sredstva dobili. Potrebno bi bilo, da bi za to vprašanje v Iskri tudi, v banki pokazali več razumevanja, ker gre nedvomno za stvar, od katere bi v veliki meri lahko kaj kmalu imeli vsestranske koristi, saji bi bila obdelava podatkov ažurna, s tem pa tudi dani pogoji za takojšnje ukrepanje in reševanje tam, kjer zdaj, zaradi ročnega sistema obdelave podatkov po sili razmer moramo kasnlSL Z nabavo mehanografskih strojev bi tudi pred ustrezne strokovne službe laže postavili vprašanje večje odgovornosti. V nadaljevanju je tov. ing. Vavpotič ugotovil, da bi bilo treba tudi na področju planiranja, kalkulacij in podobnega, doseči večjo prizadevnost, zlasti pa poskrbeti za to, da bi povsod tam, kjer je to možnb uvedli vsaj delno avtomatizacijo in mehanizacijo proizvodnje; kar nam bi pomagalo do večje produktivnosti in boljših rezultatov gospodarjenja. Naslednji- jo razpravljal ing. Tone Nedog, predsednik upravnega odbora podjetja; Med drugim je dejal, da moramo po vsem tem, o čemer je .bilo pa današnjem posvetovanju govora, ob vprašanjih’ obratovalnih 'sredstev in plačevanju anuitet,; predvsem rešiti . vprašanje našega- proizvodnega programa in ga spraviti v okvir, katerega nam postavljajo obratovalna sredstva in odplačevanje obveznosti.' .To' pomeni, da se moramo čimprej lotiti dokaj radikalne revizije ne investicij, pač pa obstoječega proizvodnega programa, pri čemer kaže opustiti vse tisto, kar v njem nima posebne perspektive in Vse razpoložljive’zmogljivosti in sredstva vložiti v perspektivni del proizvodnega programa. Nadalje je' tov. ing. Tone Nedog dejal, da bi se morali usmeriti k širšim kooperacijskim odnosom na našem domačem tržišču, torej k večji delitvi dela znotraj države, seveda pri tem vztrajajoč na enakopravnosti med proizvajalci s področja naše branže,' j Tov. Rupnik se je v svojih izvajanjih dotaknil-vprašanja pravočasnega 'in pravilnega planiranja stroškov proizvodnje. Zanimalo pa je vprašanje, ali predvideni , novi gospodarski ukrepi dajejo kakšne . ■ stabilnej še ekonomske1 odnose, kajti ni dovolj; če Od delovnega kolektiva tovarne v Železnikih se je poslovila tov. Francka Lotrič.. V zasluženem pokoju ji želimo mnogo zdravja in zadovoljstva planiramo le bruto proizvodnjo. Planirati 'je treba tudi dohodek, 'na katerega pa v glavnem vpliva tudi višina poslovnih stroškov. Ob koncu svoje razprave je želel vedeti tudi, če se ISKRI v novih ukrepih obetajo kake možnosti, da iz sedanjega položaja preide k intenzivnejšemu gospodarjenju. Tov. Janko Smole, predsed-nik. IS SRS se je znova oglasil k besedi. in poudaril, da imajo ukrepi, o katerih je bilo dovolj široko govora na teni posvetovanju, edini namen — za vsakega proizvajalca izdelati jasnejši in< bolj zdrav koncept bodočega razvoja. Smisel novih ukrepov je nedvomno v okrepitvi kolektivov pri tem, da delovni kolektivi jasno uvidijo domače ' in odnose z zunanjim trgom, in to — kje je za naš bodoči dohodek dana možnost oz. kje,so možnosti za ugoden plasman naših proizvodov. Nadalje je tov. Smole izrazil, da ni nikakršnih potreb po apatiji in malodušju, če se bomo izvajanja predvidenih ukrepov -resno opri---jeli. "Današnje težave niso »plat zvona«, ampak signal, da je treba določene stvari menjati, ker po stari poti ne moremo več naprej. Glade .uvajanja , 'avtomatf-'zacije nimamo kaj govoriti, če pa glede obratovalnih sredstev nismo zagotovili niti najosnovnejše ekonomike. Osnovna ekonomika je danes, v ISKRI varčevanje in čimbolj racionalno • razporejanje in razpolaganje z obratovalnimi sredstvi. Nadalje je tov. Smole dejal, da ne vidi potrebe, ustavili dobav tistim' kupcem, p-v roku ne plačujejo svojih, obveznosti. To sicer res do-neke mere kali odnose s kooperanti, vendar je proizvod, njo treba usmeriti k tistim, ki so sposobni dobave plačati. To načelo bi bilo treba dosledno uveljaviti, sicer bodo vezave sredstev pri, kupcih še -naprej, rasle in ustvarjale nemogoč položaj podjetja. (Dalje prihodnjič)’ : TOVARNA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV NOVA GORICA išče novega sodelavca: 1. SEF TEHNIČNEGA SEKTORJA /ij Pogoj: višja ali visoka šola elektro ali strojne smeri s 5-letno prakso na vodilnih: delovnih mestih ali srednja šola elektro ali strojne smeti z 10-Iet-no prakso na vodilnih, , delovnih mestih. Razpis velja 14 dni po- -objavi v časopisu. Ponudbe sprejema ISKRA Kranj — Tovarna avtoelektričnih izdelkov, NOVA GORICA. 1964 1965 Indeks osn. sred. 980 1461 149,1 del.pripr. 309 578 187,1 , Rendement osnovnih sredstev se bo znižal za 19,3%, in sicer: 1964 4,43, 1965 3,62; prav tako pa bo dosežena nižja vrednost proizvodnje na 1 din delovnih priprav, in sicer: 1964 6,26, 1965 5,29. Na podlagi teh podatkov je razvidn‘6, da je povečanje osnovnih sredstev,- izbolj Sanje fizične sposobnosti, povečanje tehnične opremljenosti delavcev obratno sorazmerno s proizvodnimi učinki. Jasno je možnost za proizvodnjo znatno večja, vendar je ne" dovoljujejo razpoložljiva obratna sredstva. Pri tem se srečamo z znano in kronično boleznijo podjetja, ki se je razvila do tako nevarnega obsega, ki ima za posledico, že dalj časa neprekinjeno blokiran žiro račun, kar spravlja podjetja v izredno težaven finančni položaj . Ob upoštevanju razpoložljivih oorainih sredstev ur predvidenem celotnem dohodku bo gospodarjenje z obratnimi sredstvi letos boljše, ker se bo moral ob navedenih dveh pogojih koeficient obračanja povečati za 30,5 %, in sicer: 1964 2,13,: 1965 2,78. Ugotovljeno je, da je mogoče poslovanje podjetja v tem pogledu sanirati delno z dodelitvijo manjkajočih obratnih sredstev, v precejšnji meri pa z boljšim gospodarjenjem znotraj podjetja, ker imamo izredno veliko obratnih sredstev zamrznjenih v vseh vrstah zalog in terjatvah do kupcev. V tem pogledu so v okviru gospodarskega plana obravnavani in sprejeti izredno ostri ukrepi za saniranje obratnih sredstev znotraj podjetja, ki jih morajo poslovne enote že izvajati. Gre preprosto za to, da najprej počistimo pred lastnim pragom, p ker bomo šele nato imeli dejansko pravico ; zahtevati manjkajoča obratna sredstva. Zaposlenost naj’ bi še po planu povečala za 5,4 %, ker večina poslovnih enot meni, da z doseženim povprečnim š tev ritmi delavcev v preteklem letu ne bo mogoče izvršiti proizvodnih in ostalih -nalog. Dosedanja orientacija v zaposlovanju je temeljila predvsem na visokem vsakoletnem fizičnem porastu proizvodnje, ki ji je z nekoliko nižjo stopnjo sledila rast zaposlovanja, in sicer Proiz- vodnja- Zapo- slenost 1963 1962 133,2 117,7 1964 1963 147,5 . 122,9 1965 1964 134,3 105,4 täte. To nedvomno zahteva, da se v sedanji vSituaciji vse poslovne enote čimbolj aktivno usmerijo na reševanje vseh tistih vprašanj, ki lahko racionalizirajo delo, kjer je to objektivni pogoj za nadaljnjo in hitro ekonomsko rast podejtja. jj K racionalizaciji dela sodi tudi izkoriščanje delovnega časa. Visok delež neproduktivnega delovnega časa iz preteklih let se letos še povečuje, na kar vpliva zlasti uvajanje skrajšanega delovnega časa, V posameznih poslovnih enotah so predvideli določene ukrepe za znižanje' tistih vrst izostankov, na katere delovne skupnosti lahko same vplivajo, vendar je porast neproduktivnega časa tako visok, da znižanje nekaterih vrst izostankov zdaleč ni kompenzirano s povečanjem neproduktivnega časa. To je razvidno iz naslednjega pregleda: Stopnja rasti zaposlenih je znatno nižja od dosežene v preteklem razdobju, vendar je potrebno upoštevati spremenjeno strukturo osnovnih sredstev, večjo tehnič. opremljenost delavcev in s tem ugodnejšo proizvodno " prir pravljenost, ki ob manjših učinkih živega dela mora dati boljše proizvodne rezul- 1964 1965 Indeks Razpoložljivi delovni čas 100,0 100,0 105,3 — državni in navadni prazniki 2,38 2,60 114,9 — letni dopusti 5,85 6,05 108,9 — bolniški izostanki 6,90 6,22 94,9 — upravičeni in neupravičeni izostanki 0,49 0,40 97,2 — izredni dopusti 0,33 0,31 98,3 — prekinitve dela 0,46 0,51 117,2 — delovni odmor, krajši del. čas 5*51 5,02 ' 96,0 — skrajšani delovni čas 0,71 4,09 604,7 Skupaj: 22,63 25,20 117,2 Novi procesi v našem gospodarstvu Gospodarska zbornica Hr-vatske je organizirala-V številnih gospodarskih središčih posvetovanj e o naših gospo-darskih problemih, zunanji trgovini, vključevanju v svetovni trg itd. Povzemamo nekaj misli, ki jih je objavil »Privredni vjesnik« Zagreb: Dve veliki nalogi' sta, za' kateri se vsi energično za-vzemamo. Prva je deetatiza-- cij.a gospodarstva in razvoj novih družbenih odnosov, druga pa obvladanje' zaostalosti v tehniki in’ tehnologiji proizvodnje. V bodoče razvoj mimo neposrednega proizvajalca ni dustrija pa mora biti predelovalna industrija., Opustiti moramo koncepcijo o »-uravnovešeni strukturi« gospodarstva po kateri bi morali imeti prav toliko surovin, kot imamo predelovalnih " kapacitet,,. , Naša predelovalna industrija mora postati’ sposobna, da ,še, uveljavi . na svetovnem trgu. Potem bomo baker lahko kupovali ali v Boru ali pa na londonski borzi. Kupili, ga borno tam, kjer bo cenejši in kvalitetnejši., ''Jugoslavija ne more napre-' dovati, če r.e bo ustvarila pogojev za tako industrijo. Pred plačevali za slabo industrijo. Ne moremo več zamenjavati dolarja na bazi 750 din, ko plačujemo Zanj pri izvozu 1.200 din. Izvoz in uvoz morata-potekati na: isti osnovi brez -disparitete. Ce tega ne dosežemo, smo na široko odprli vrata inflaciji, iz katere ni izhoda. Sedaj moramo iti od podjetja do podjetja in ugotovi-: ti, kje’- morejo proizvajati nad in kje pod 1.200, din. Kje mo- remo kupgvati surovine na osnovi 1.200 dinarjev za dolar' in .ponovno izvažati na isti osnovi? Postopoma moramo preiti na konvertibilni dinar. Kar. plača predelovalna , industrija bazični industriji po svetovnih* cenah, moramo nadomestiti z večjo produktivnostjo. Če predelovalna industrija tega. ne bo dosegla, je posledica — inflacija. To je pogoj, da v nekaj letih dosežemo konvertibilni dinar in ustrezne devizne rezerve. Takrat bo vezava uvoza na' iz voz - prenehala sama -od sebel ’ Povsem jasno je eno: iz dohodkov. delovne organizacije ne moremo premirati izvoza. , r. Vezanje uvoza na izvoz je le prehoden ukrep. Naslednji korak je devizno samofinan-ciranje. Poudariti pa moramo, da je potrebno najti pri tem optimalne možnosti, ki pa jih za, vsako podjetje hi,-pač pa za. posamezne panogo in gospodarska področja. V te panoge se. morajo vključiti vsa podjetja Račni iati je potrebno s tom, da neracionalna proizvodnja v bodoče ne bo več mogoča.1 • F-. B. S 4. ZASEDANJA DS V OTOČAH več mogoč. Ne bomo več gra- nami je samo ta alternativa: - tlili maloserijskih .tovarn, ki - sta nam jih sugerirala tehnična “ inteligenca in politični . ¡aktiv. Do sedaj je bilo treba banki le pokazati, da imamo fsurovine/in domači trg, pa smo že, dobili kredite za •gradnjo tovarne. -Zgradili ismo tako predelovalno industrijo, ki je mnogo prevelika ali ustvariti moderno industrijo ' ali pa nimamo pogojev za razvoj.1 Vsi vemo,, da imamo v obstoječih industrijskih. kapači-; tetah velike .rezerve: Te rezerve so pa razcepi jene,- razbite in neorganizirane. Jugoslavija ima npr. 18 tovarn za orodne j stroj e. Vse za 18 milijonsko domače tr- izdelujejo vse ¡ svoje dele sa-žišče. Če hočemo napredovati in če, hoče biti- Jugoslavijamoderha država, mora iz-važati vsaj 50 % svojega na-, rodnega dohodka. Zato pa moramo priti do proizvodnje, ki bo. poceni, da se moremo vključiti v svetovno delitev dela. To pomeni, da se morajo določena gospodarska področja organizirali, da nastopijo kot veliki izvozniki. Zato so: potrebne velike serije-in kvalitetna proizvodnja. Moramo podceni in kvalitetno izvažati in prav tako poceni prodajati na domačem trgu. Izvoz nat* me in ne uporabljajo standardnih delov, ki bi bili za vse tovarne enaki. Za eno Jugo slavij o je skoraj 20 orodnih tovarn gotovo preveč. Zato izvažamo orodne, stroje: po ceni 1.500 din za dolar, naš, delavski razréd.i-'pa doplača' za vsak dolar po 750 din iz svojega standarda. Našo največie težave nastajajo zaradi napačnega razvoja. jNaša predelovalna industrija ijev prišla :prav zato v krizo, ker so je razvila. Dokler smo imeli ¡majhen izvoz;, smo ta izvoz plačali z rudo. koruzo, mesom, mora prinesli devize, da ku- iesom ¡¡¡j. Sedaj pa . tega: ne pujertio kjerkoli na svetu . najkvalitetnc.jo in naj cehe j e. Mi se moramo razviti v iz- moremo več. ker so količine izvoza prevelike. Delavcem ne! moremo več. odvzemati. vozho industrijo. Izvozna in- zašliižka, da bi ga. ponovno 1964 1965 Indeks- Produktivne delovne ure v rednem del- času 77,37 75,80 101,8 Delo v podaljšanem delovnem času 2,68 2,32 91,6 Skupni produktivni delovni čas 80,05 78,12 101,4 Udeležba n ©produktivnega Fizični obseg proizvodnje | Otoče, 4. julija. Ña 4.- zasedanju DS v Otočah jc bilo od 21 članov navzočih 12, sedem je bilb upravičeno odsotnih, dva pa neupravičeno. Seji so prisostvovali tudi 3 člani upravnega odbora,- direktor, šef proizvodnega Sektor ja, organizator 1 in sokre- -tar. Glavna točka dnevnega réda n gospodarski plán za leto 1965. V; dbširni' .razpíavij'jio;,6b-deiali fizični obseg, proizvodnje, Upravne ¡ stroške, rabat-no stopnjo in izvoz. DS jc bil mrfenja, da je v gospodarskem planu prikazana previsoka vrednost fizičnega obsega proizvodnjo in sicer, po ¡ njihovem 1 izračunu za 118 milijonov! Po predlogu gospodarskega '¡plana ‘za Teto 1965 se vsota OD v primerjavi .z lanskoletnimi -—j zmanjša^ za 0,8 a/o. ps sma-. tra, da doseženi osebni dohodki niso isto: kot izplačani, ki so upoštevani kot osnova v predlogu plana, in menijo, da to ni v skladu s sklepom 3. zasedanja DS z drie 18. 9. 1964, ki pravi, da se bo tovarnam, ki bodo pri izplačilu OD prekoračile delitveno raz--merje, le-to obračunalo v breme .skupne porabe. Člani DS in 170 so mnenja, da bi mOr-ala biti- osnova za' izračun lanskega’ povprečnega neto OD Vsota, ki tovarnam pripada, po delitvenem razmerju- gospodarskemu planu, povečana, za določeni odstotek, ’ Tudi produktivnost, .¡oziroma fizični obseg proizvodnjo na -zaposlenega ne more- biti1 absolutno1 ¡merilo za ugotavljanje uspeha poslovanj a. Že sprememba ... asortimenta .. v korist dražjih proizvodov pokaže . drugo; slikooziroma uspeh, čeprav je .istočasno lahko1 dohodek manjši, Tovarne, ki osvajajo nove proizvodne operacijo, ki so jih; opravljali kooperanti, ne pričakujejo povečanja fizičnega obsega proizvodnje, čeprav so vložili več lastnega dela, Glede kvote osebnih dohodkov je bil DS mnenja; da je kolektiv upravičen do povečanja iz razlogov, ker bo-' do po predlogu gospodarske-. : ga-- plana v celoti .pokrili .svoje obveznosti, hkrati pa je tudi razmerje med dohodki in celotnim dohodkom1 dokaj • ugodno. . Glanj DS: so :k rili- varianti- predloga gospodarskega plana za kritje.1 ¡izgub pripomnili, da je .kolektivu težko razumljivo pokrivahje= izgub tovarnam, ki v letošnjem letu povečujejo osebno dohodke za višji procent kot otoška tovarna, čeprav imajo nekatere ; tovarne, ki ne poslujejo1 rentabilno že ¡sedaj višje povprečne, dohodke kot kolektiv v. Otočah. ; Iz nadaljnje razprave je bilo razvidno, da se bo blagovni promet povečal za 9,1,% DS je bil soglasen s. predlogom kolegija: uprave podjetja7 da naj se rabati znižajo na ¡¡najnižjo možno stopnjo. Pri obravnavanju 'garancijskih popravil pa je DS zahteval, da se vodi točna evidenca teh popravil; hkrati, pa tudi analizira zadevne stroške. (Dalje na 6. strani) ™ M,,» izračunan na produktivno de- V razpoložljivem delovnem lovno uro je v posameznih času, skrajšani delovni čas poslovnih enotah znatno nad predstavlja kar dve tretjini povprečjem, vendar vse po-. od letnih dopustov. Povpreč-'slovrie enote menijo, da je. no delavec v p-odjetju ne de- tak rezultat dosegljiv. Pri la 79 delovnih dni, vendar se tem. se ponovno pojavlja P° posameznih poslovnih vprašanje ali more neposred-j enotah to giblje od 50 do 105 ni proizvajalec za toliko po-j-j • večati svojo fizično storil- Izkoriščanje delovnega ča- nost, ali nimajo-pri tem od-sa v predvidenem razmer- ločilnega vpliva nove proiz-rlalf6 fr°_npsP'rj)'ti fizičnemu vodne zmogljivosti, ki se bo-■■■SBn °'dra2ll° do letos bistveno , povečale,? takole: 1965 V-* 1964 rizični obseg na zaposlenega 121,4 fizični obseg na raz-položijlvo del. urp 121,7 fizični obseg na pro-«uktivno del. uro 126,8 To vprašanje terja odgovor — kako meriti, produktivnost in /kako vskladiti 1 delitev osebnih dohodkov, če je večja proizvodnja v določeni meri posledica j novih investi-. oljskih vlaganj „ ki omogočajo, to proizvodnjo , in ustvarjanje . višje nove vrednosti. vendar to zahteva tudi ustrezno delitev teh sredstev, , ker je potrebno zagotoviti odplačila posojil,, s katerimi so bila nova delovna sredstva nabavljena. .-.Vsota osebnih dohodkov se bo lelos v podjetju povečala , za 25,1 %, povprečni osebni dohodek na .zaposlenega Paza 13,9%. Formiranje osebnih dohodkov je bilo v razpravah o gospodarskem planu deležno posebne pozornosti zlasti zato, ker so nekatere poslovne enote težile za tem, da povečajo osebne dohodke nad ekonomsko upraviči j ivo višino. • | Izhodišče za ' formiranje povprečnih osebnih dohodkov v poslovnih enotah, je bilo določeno, s sklepom samo-' upravnih organov podjetja, da je .mogoče povečati povprečni osebni dohodek največ do 20 %, če to omogoča produktivnost in doseženi ekonomski rezultati. Predlogi tovarn po večini niso;..bili v skladu s tem stališčem .in jih je bilo potrebno spremeniti in sicer takole: Čs ON JC •a * 2 e •¡j O gO prgg." D.Q. Povpre S<«S S g s ■g 1 B) OS O S O U o n az so o. a. S Elektromchanika 116,9 103,0 116,2 116,2 Avtomatika 135,8 116,J 120,7 120,0 — 0,7 Avtoizdelkl 126,1 111.5 148,3 135,0 —13,3 Aparati 119,3 118,2 130,7 119,3 —11,4 Elektromotorji 133,1 150,2 121,5 120,0 — 1,5 Instrumenti 103,6 79,6 108,9 103,6 — 5,3 Naprave 194,6 260.4 115,2 110,0 — 5,2 Elementi 107,5 98,2 98,9 98,9 — Kondenzatorji 119;7 94,9 133,3 119,7 —13,6 Elektronika 110,3 113,0 110,3 110,3 — Polprevodniki " 158,2 187,6 119,4 119,4 — Usmerniki 144.7 148,1 129,1 120,1 - 9,1 Mikron ' r- — — — RA-sprejemnikl 107,6 259,0 112,9 107,6 — 5,3 SKUPAJ 121,4 113,4 116,5 114,7 — 1,8 Porast osebpih dohodkov je zelo različen, vendar že vsklajen s predvideno produktivnostjo, ki je zaradi že navedenih razlogov, lahko sporna, vendar pa je to mogoče šteti kot začetek napo-' rov za vskladitev delitve osebnih dohodkov z doseženi- mi rezultati vsake poslovne enote. V razpravah je tovarne, ki so se potegovale za višje osebne dohodke, zlasti motilo različno povprečje pb različnih ekonomskih efektih posamezne poslovne enote. Ta razmerja se bodo že: naslednje leto, če se bo sedaj S Obrisi jutrišne Iskre (Nadaljevanje z 2. strani) mogle reševati vprašanje potrebnih sredstev. Nekateri udeleženci so celo sodili, da bodo komunalne banke v jfovih. pogojih gospodarjenja razpolagale z izdatnejšimi sredstvi in da bodo v večji meri mogle in'zaradi materialne stimulacije tudi hotele reševati probleme posameznih enot tam, kjer se sedaj sploh nočejo in ne. morejo lotevati reševanja celotnega podjetja. . Nekateri udeleženci so tudi menili, da imajo samostojni žiro-računi smisel samo, če istočasno uredimo pristojnost samoupravnih organov v tovarnah. Soglašali so s tem, da morajo dobiti člani kolektiva oprijemljivejše možnosti za razpravljanje in odločanje o gospodarjenju s sredstvi, kot doslej. Takšna premena bi prav gotovo vnaprej odpravila marsikatero negodovanje, ki ga danes srečujemo v posameznih eno-stah — saj je med vprašanji, ki pri tem nastajajo prav gotovo vsaj del takšnih, ki ne izvirajo samo iz nepoučenosti ali celo morda kratkovidnosti. Kajpak pa bo mogla dajati dobre rezultate le takšna pot, ki bo vnaprej vsaj skušala odpraviti sence medsebojnega nezaupanja med posameznimi kolektivi, ki jih danes še vse prepogosto, čeprav mnogo manjkrat, kot pred leti, srečujemo pri vsakdanjem delu, razpravah in odločitvah. Seveda bi bilo naivno pričakovati, da bo že na tem posvetovanju padla odločitev upravnih organov za eno izmed predloženih inačic. Odločitev je le preveč odgovorna in zanjo ni bilo dovolj časa ne pred posvetovanjem in ne med njim. Pač pa so se udeleženci razširjenega kolegija sporazumeli, naj strokovne službe predložene materiale še precej razširijo in podrobneje obdelajo. To velja predvsem za interno banko, kjer bi bi-' lo treba skrbno izdelati notranjo organizacijo in na r konkretnih primerih primerjati učinkovitost in gospodarnost poslovanja preko ločenih žiro-računov ali pa preko interne banke. Nekateri -strokovnjaki namreč trdijo, da bi bilo poslovanje preko interné banke- izdatno cenejše, pa tudi bolj učinkovito, spet drugi udeleženci posvetovanja pa so izražali pomisleke glede časa in uspešnosti vtekanja interne banke kot ' kvalitetno docela nove službe v podjetju. Vsa ta dodatna proučevanja naj bi zaključili do 10. avgusta, nakar bi sledila temeljita obravnava na samoupravnih organih in v kolektivu. Udeleženci kolegija so se enoglasno strinjali z ugotovitvijo, da je treba vse predloge zares skrbno pregledati in izdelati, še prav posebej pa potem tolmačiti kolektivom, da zaradi morebitne nepoučenosti in nerazumevanja le ne'bi ubrali najboljšo pot. v Seveda predstavlja odločitev o izbiri inačice o obliki podjetja šele temeljni kamen za nadaljnje delo pri izdelavi nove organizacije podjetja. Jasno je, da nadaljnja obdelava ne hi imela smisla, dokler niso razčiščene osnove, vendar so udeleženci posveta z zanimanjem sprejeli stališča generalnega direktorja tov. Horjaka o bodoči organizaciji skupnih! služb podjetja. Danes so te skupne službe precej obsežne, zgto so tudi stroški, ki jih po ključu nosijo tovarne, dokaj izdatni. Večnim težavam okrog določanja najpravičnejšega ključa — kj ga najbrž sploh ni mogoče izdelati tako, da bi ne povzročal nikakršnih ne-: soglasij :— bi se najlažje izognili tako, da bi prenesli večino sedanjih. skupnih služb na dohodkovni’ obračun, kjer so merila mnogo bolj otipljiva in stvarna. S tem, da ' bi PSO znova postal dohodkovna enota- kar predvideva že predlog podkomisije in s tem, da bi določen del sedanjega finančnega sektorja,- ki bi se spre- menil v interno .’banko, prav-tako sam ustvarjal svoj dohodek, bi se skupne Službe skrčile na nekaj več kot sto delavcev, delitev stroškov zanje pa ne bi več mogla biti problematična. Seveda bi v tem primeru skupne služ- be ne opravljale nikakršnih operativnih nalog, temveč naj bi opravljale le analitske in koordinacijske funkcije. ’ ’ - f Skratka: smo pred bistvenimi premenami v organizaciji podjetja, ki morajo zagotoviti boljše in Učinkovitejše gospodarjenje — tega pa si vsi želimo. Dosedanje razprave in predlogi, ki smo jih mogli samo bežno zari- sati, tvorijo seveda šele prve obrise. S treznim, skrbnim in. neprizadetim razpravljanjem in Odločanjem o dobro obdelanih in utemeljenih predlogih si bomo lahko v naslad-1 njih mesecih utrli eno izmed bistvenih poti v boljše go-, spodarjenje ter boljši položaj celotnega podjetja in nas vseh. - mt - Kadri v podjetju v letu 1963 in 1964 praiksa nadaljevala, precej spremenila in se prilagodila ekonomski moči posamezne poslovne enote. S- pravilnikom -o delitvi osebnih dohodkov podjetja je n vel j avl j e9> čeprav še neizdelan sistem reguliranja osebnih dohodkov, ki bo že naslednje leto odpravil, in onemogočil» take težave, ki so se na tem področju porajale letos. Dejstvo, da je porast, povprečnih osebnih dohodkov, nižji od lanskega,' ob. spremenjenih pogojih osebne potrošnje, terjajo v podjetju in v vseh -njihovih poslovnih enotah^ temeljit premislek o nadaljnjih. možnostih za povečevanje osebnih dohodkov. Kakršnakoli možnost nadaljnjega spreminjanja delilnih hodkov, je v okviru podjetja ob sedanjih rezultatih popolnoma nemogoča zaradi dolgoročnih obveznosti, za katere je potrebno zagotoviti sredstva. S tem je delitev' osebnih dohodkov usodno povezana z dohodkom, ki ga je mogoče zvišati z izkoristkom vseh notranjih rezerv. Samo z boljšim gospodarjenjem, ki se mora kvalitetno odraziti v večjem deležu neto produkta v celotnem'dohod-, ku, je mogoče zagotoviti tudi ustrezno povečanje osebnih dohodkoy. To pomeni, da bo potrebno1 zagotoviti večjo ekonomičnost, produktivnost in - rentabilnost poslovanja, ker drugače ni računati, da bi mogli povečati osebne dohodke. ¡Sjl I ¡S 1 Ni slučaj, da smo v obdobju integracijskih procesov v gospodarstvu in ob nekako sočasnih težnjah prehajanja iz ekstenzivnega v intenzivno gospodarjenje priče zavestnega združevanja 'kadrov. Ti v razdrobljenih oblikah gospodarjenja, kljub skorajda skokoviti rasti gospodarstva, niso bili uspešni, saj je bila rast kadrov organska in tako je nastopilo razhajanje med naglo razvijajočo se proizvodnjo, industrijo in razpoložljivimi .kadri. Nadaljnji razvoj gospodarstva bo še v manjši meri dopuščal cepljenje — dfobljenje, hkrati pa tudi podvojeno — pomnoženo strokovno delo. Upoštevanje strokovnih vidikov bo zmeraj bolj nujno, ker gospodarstvo na sedanji stopnji razvoja vedno manj dopušča poenostavljene in začasne rešitve ali prijeme. . Zavedajoč -se imperativnega značaja navedenih postavk, je podjetje poleg usklajevanja proizvodnih programov pristopilo k pospešenemu zaposlovanju kadrov, upoštevajoč, da kadri spadajo med .osnovne činitelje nosilce uspeha podjetja. Na to nas posredno Opozarja tudi naslednja krilatica: • »Nihče ne more narediti več in bolje kot zna« ali z drugimi besedami, ob normalnih prilikah se da toliko narediti, kolikšen- je kadrovski potencial ali kar naši kadri vedo — znajo. Kako Smo doslej zadostili navedenim postavkam — za-'hievam? Vsa ^ prizadevanja so bila usmerjena na izboljšanje kadrovske situacije kadrovskega sestava. Samo število VS kadrov z dejansko izobrazbo se je povečalo od leta 1962 od 180 na 449 -ob koncu leta 1964. K izboljšanju kadrovskega sestava v tej kategoriji in tudi ostalih je največ-pripomoglo uspešno zaposlovanje kakor tudi štipendiranje, izredni študij že zaposlenih, dopolnilno in redno izobraževanje v ŠC itd. Kadrovska situacija bi bila. še ugodnejša, če bi mogli kadrom, ki so zaradi pomanjkanja -stanovanj odhajali, zagotoviti stanovanja in pa, če se morda ne bi srečavali z močno po--udarjeno .težnjo strokovnih kadrov po zaposlitvah v večjih središčih,., š čimer so, ne glede na potrebe, kadrovsko prikrajšana odročnejša ppd-ročja tl-itev navedenih vprašanj daje osebnih kvalifikacijah. V na-kadrovska struktura po kvali- slednji tabeli se nahajata oba fikacijah delovnih mest in podatka za leto 1964. VS z višjimi in visokimi % stopnja razhajanja 1 2 3 4 5 šolami 463 ' 3,3 0. VS s srednjo šolo 459 4,3 1. VS s poklicno šolo 282 2,1 2. VS z osemletko ali manj 133 1,0 3. SS z višjo ali visoko šolo 6 0,04 1. SS s srednjo šolo 505 3,6 0. SS s poklicno šolo 666 4,8 1. SS z osemletko ali manj 736 5,4 2. KV in V K s srednjo šolo 33 0,24 1. KV in VK s poklicno šolo 2870 ’ 20,7 0. KV in VK z osemletko in manj 1123 8,1 1. PK s srednjo-šolo 1 0,007 m PIC s poklicno šolo 332 2,4 0. PK z osemletko in manj 4782 34,5 l. NS, NK in PU s srednjo šolo 4 0,03 2. NS; NK ih PU š poklicno šolo 187 1,3 -0. NS, NK in PU z osemletko in manj 1149 8,3 t.? razmerij v korist osebnih do-'. (Nadaljevanje -prihodnjič) Osnovne podatke za o s ve- Podjetje Podana kadrovska struktura, kadrovski sestav daje razmerja — številčno in v odstotkih — ter nakazuje celo kadrovske ukrepe, t.j. katerim kategorijam delavcev je treba posvetiti pozornost pri kadrovskih prijemih — premikih (ali organizacijskih spremembah): premestitvah, napredovanjih, sprejemu in odpovedih ter'ne nazadnje, kje bo potrebno dobiti kadre zlasti z dokaj zanemarjenim dopolnilnim izobraževanjem oziroma štipendiranjem itd. Napotke za konkretno ka- NEKAJT MNENJ H GOSPODARSKEMU PLANU PODJETJA (Nadaljevanje s 5, strani) »S primerjavo izvoz—uvoz ne . moremo 'biti zadovoljni,« je dejal predsednik DS Emil Škrinjar. »Zaradi dokajšne-ga razkoraka na škodo izvoza bomo morali pokriti nekaj milijonov dinarjev negativne razlike«. — Člarii DS in UO v Otočah se zavedajo, da bodo morali izvoz povečati. PSO jim bo na njihovo .^lo-go morala čimprej tudi odgovoriti, kaj je potrebno, ‘da bo otoška tovarna več Izvažala koj sedaj. Le z izvozom bo kolektiv v Otočah lahko zmanjšal razliko med izvozom in uvozom. ABC 13.866 100,0 drovsko akcijo vidimo v stop nji razhajanja .med osebne' kvalifikacijo in kvalifikadjfl delovnega- mesta . — glej ta belo, kolono 5! — Ta. stopnja pomeni nekako razdaljo, raž, korak med delovnim mestom in osebno kvalifikacijo £*■ izobrazbo, npr. če nekdo zaseda VS delovno mesto s srednjo šolo, je to 1. stopenjsko razhajanje, a s poklicno šolo je to 2. stopenjsko in če z osemletko ali manj, je to 3. stopenjsko razhajanje med osebno kvalifikacijo, in delovnim, mestom. Stopnja. razhajanji ne pomeni torej nič drugega kot razkorak, medtem kai naj bi delavec formalno znai in kakšno delovno mesto za seda. Vendar pa , dobimo St teh stopnjah razhajanja tudi vrsto pretiravanj v zahtevanih znanjih na delovnih mestih; razhajanje' ni' zmeraj dejansko, saj so nekatera -de-, lovna mesta previsoko ocenjena. (Dalje prihodnjič) ZAHVALA Ob nenadni in prerani smrti dragega očeta MAKSA TVRDVJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem v ZZA sektor 305 za_ poklonjeni venec, izraze čustvovanja in spremstvo na njegovi'zadnji-' poti. Sin Janez z družino Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 10. seje UO podjetja . (14.7.1965) © UO je obravnaval okvirni rokovnik za sestavo gospodarskega plana za leto 1966 in ugotavlja, da je rok 15? december za prvo razpravo na organih upravljanja nerealen .ter ga prelaga na 15. januar. Službe podjetja in tovarn morajo vse roke prilagoditi temu terminu. UO sodi, da je ta rok dokončen in ga ne smerno v nobenem slučaju podaljševati. , 1 UO odobrava programske osnove za sestavo gospodarskega plana za leto 1966 kot jih je predložil finančni sektor in sicer: a) Povprečna obratna sredstva s koeficientom obračanja b) Devizna bilanca c j Analiza trga in- analiza pogojev trga za nabavo reprodukcijskega materiala. © V zvezi z zakasnitvijo rokov za oddajo poročil o ukrepih za zmanjšanje materialnih stroškov po tovarnah s strani komisije, ki jo je imenoval UO podjetja, je UO sprejel naslednje sklepe: a) Gospodarska komisija naj do prihodnje seje UO ,t. j. naslednji petek prouči poročilo posebne komisije za znižanje stroškov in svoja stališča posreduje UO. b) UO na podlagi predlogov gospodarske komisije ugotavlja, da delo v podaljšanem delovnem času najbolj narašča v enotah podjetja, ki delajo s skrajšanim delovnim časom. Zato; UO smatra, da je treba upoštevati sklep 8. seje UO z dne 30. 6. 1965, da še v slučajih, ko tovarne rapolagajo z reprodukcijskim materialom,, proste sobote ukinejo. ' c) člen 41 pravilnika o de-Htvi osebnih dohodkov podjetja naj se spremeni v tem smislu, da se delo v podaljšanem delovnem času ne plačuje yeč po osnovah povečanih za 50%, temveč se ta odstotek prepušča tovarnam m enotam skupnih služb, da ga same določajo. c) Obstoječi 'pravilnik o delitvi osebnih dohodkov je treba v celoti prilagoditi no-■ vemu začasnemu pravilniku o medsebojnih delovnih razmerjih v podjetju. © V zvezi s sprejetjem ukrepov za. sanacijo poslovanja podjetja, ki bodo predloženi DS podjetja in bančnim 'Organom, UO sprejme naslednji sklep: Za izvajanje ukrepov so osebno zadolženi na nivoju Podjetja; generalni direktor, direktor Prodajno-servisne organizacije, direktor nabavne organizacije, direktor finančnega sektorja. "Na nivoju tovarn pa so zadolženi: di-| nektarji tovarn in vodje finančnih ter gospodarsko-plan-skih sektorjev. j izvajanje teh ukrepov je ugotavljati. tekoče mesečno. Y- Za to so zadolženi sekretar podjetja in vodje splošnih sektorjev tovarn. Poročilo o» realizaciji ukrepov naj v tovarnah obravnavajo do 15. v naslednjem mesecu, na samoupravnih organih podjetja pa do 25. v naslednjem mesecu. Samoupravni organi tovarn naj neodvisno od ukrepov oz. sklepov samoupravhih organov podjetja samostojno odločajo in podvzamejo potrebne mere, da se bodo ukrepi tekoče realizirali. Prvo poročilo naj obravnavajo samoupravni organi za mesec julij do 15. oe. 25. avgusta 1965. © Na pripombe tovarn in ugotovitve gospodarske komisije pri UO podjetja v zvezi z gospodarskim planom podjetja za leto 1965 je UO sprejel naslednje sklepe: ELEKTROMEHANIKA a) UO predlaga DS sklep, da se za Prodajno-servisno organizacijo zadrži merilo 90 odstotnega izpolnjevanja blagovne realizacije za 100 %, kot predlaga tovarna Elektromehanska. b) UO predlaga DS, da se zadrži 20 % stimulacija oz. destimulacija na račun preseganja oz. prihrankov na stroških tako kot je predvideno s pravilnikom o OD podjetja in gospodarskim planom podjetja. c) Glede pripombe tovarne o kritju izgub in formiranju skupnega poslovnega sklada, da tovarna soglaša z načinom Upravni odbor ugotavlja, rešitve tega kot je bilo predloženo v gospodarskem planu podjetja. AVTOIZDELKI a j UO vztraja na prvotnem sklepu o 35 %, povišanju OD za 1965. Tov. Ankerst poda ha zasedanju DS podjetja podrobno analizo, ki utemeljuje tako povečanje. b) V zvezi s pripombo tovarne Avtoizdelki, da je previsoko obremenjena s funkcionalnimi stroški in osebnimi dohodki PSO, UO ugotavlja, da tovarna lahko v okviru rebalansa plana v sporazumu s PSO uveljavlja.svoje pravice - do znižanja teh stroškov. Predlog tovarne o ustanovitvi samostojne prodajne/ službe, je v očitnem nasprotju s statutom podjetja. APARATI UO ugotavlja, da se OD v tej tovarni povišuje v primerjavi z lanskim • letom za 19,3%, kar je utemeljeno s porastom produktivnosti oz. neto produktom ter »S tem, da tovarna povečuje ostanek čistega dohodka v pretežni meri na račun povišanja cen svojih izdelkov. ELEKTROMOTORJI a) UO ugotavlja, da je izkoriščenost novo nabavljenih osnovnih sredstev nezadovoljiva in zadolžuje strokovne službe podjetja, da temeljito prouče možnost prenosa osnovnih sredstev v to tovarno in predlože ustrezni predlog v odločanje DS podjetja v skladu s čl: 48. statuta pod-ja. b) Koriščenje retencijske kvote naj ostane tako kot je predvideno z gospodarskim planom, ker je v skladu s sklepom 5 c) 34. seje UO podjetja. Predlog te tovarne bo UO obravnaval, ko ga bo proučila gospodarska komisija. c) UO ugotavlja, da je tovarna upravičena do dela pokritja izgube med dejansko lastno in doseženo prodajno ceno na zunanjem trgu' z ozirom na zahtevek tovarne', ki je bil dan 15. 1., vendar UO ni izrekel svojega stališča. Kakšna bo višina pokrivanja te izgube naj tovarna prouči skupaj s Prodajno-servisno organizacijo, katera naj poda -ustrezen predlog tako kot za tovarne: Elementi, Avtomatika in Polprevodniki. Pokritje izgube se izplača samo na podlagi realizacije izvozile pogodbe. č) Zahtevek t tovarne ' Elektromotorji za korekcijo stroškov garancijskih popravil v višini 3,9 milijonov, bo obravnavan v rebalansu plana. d) UO ugotavlja, da v okviru podjetja stroški skupnih služb naraščajo počasneje kot fizični obseg proizvodnje. Tovarna naj s finančnim sektorjem vsldadi stroške skupnih služb, ker so se ti znižali s sklepom 8. seje UO podjetja za 11.88 % v primerjavi s predlogom gospodarskega plana za leto. 1965. e) UO ugotavlja, da predlog za, novo razdelitev sredstev za izobraževanje ni šprejemljiv, ker so- sredstva za izobraževanje predvidena izključno za namensko koriščenje v okviru podjetja. Poleg tega so sredstva zal letošnje leto že razporejena in v določciii meri. tudi angažirana tako kot predvideva gospodarski“ plan podjetja. f j Obstoječa merila za ugotavljanje produktivnosti niso dovolj realna, zato UO smatra, da sedanjih meril tudi ni mogoče uporabiti za osnovni kriterij za formiranje in delitev OD v posameznih tovarnah in med tovarnami. UO predlaga, da organizacijsko-kadrovski sektor temeljito prouči uvedbo realnejših meril za ugotavljanje produktivnosti in jih posreduje UO podjetja v takem časovnem terminu, Ri bo omogočil njihovo vključitev v gospodarski plan podjetja za leto 1966. INSTRUMENTI a) Glede pripombe tovarne, da je fizični obseg proizvodnje previsok za 119 milijonov, UO sodi, da se to upošteva pri rebalansu gospodarskega plana. b) UO predlaga DS, da se tovarni povišajo OD v skladu s predlogom, ki ga. poda tov. Ankerst. ELEMENTI: a) UO soglaša s pripombo DS tovarne Elementov - in ugotavlja, da minimalno povečanje OD teh tovarn v višini porasta povprečnih življenjskih stroškov ne sme biti previsoko in morajo tovarne sredstva za to povišanje poiskati v lastnih notranjih rezervah. b) UO ugotavlja, da je-zahteva tovarne neosnavana,, ker skupne službe znižujejo-po sklepih 8. seje UO podjetja funkcionalne stroške za 11,8 %, tovarne pa le za 2,05 0/6—1%. č) UO ne more. sprejeti pripombe te tovarne in vztraja na1 prvotnem sklepu, ker sodi, da je 5 %. najnižja mera, ki jo morajo tovarne doseči. Ta sklep obvezuje tovarne, ki niso teh stroškov planirale realno, da odstotek povečajo na realno možno mero. č) UO bo razpravljal in sprejel sklepe glede realnosti planiranih stroškov takrat, ko bo dobil; predloženo gradiva o delu komisij in ustrezna mnenja gospodarske komisije. UO do sprejetja gospodarskega plana gradiva komisij ni mogel obravnavati, ker teh zapiskov niso oddale v predvidenih rokih. POLPREVODNIKI a) UO ugotavl ja, da je razmerje med izvozom in uvozom glede na sistem planiranja pravilno. b) Ob rebalansu plana bo proučen tudi problem obremenitve tovarne s stroški skupniif služb. USMERNIKI ' UO ugotavlja, da je izračun mase za OD pravilneje izračunavati- na letni plan in ne na dinamični plan, ker se le tako izključuje možnost, da se presežejo na podlagi letnega plana izračunane mase za OD. MIKRON UO smatra, da je predlog tovarne »MIKRON« Prilep sprejemljiv, ker so spremembe razmerij med povprečnimi OD in številom zaposlenih v pristojnosti tovarne same. UPRAVA UO se strinja z ugotovitvijo gospodarske komisije, da bo treba dodatne stroške najemnin za upravne prostore v Elektromehanski po predhodnem sporazumu med tovarno in Upravo podjetja, vključiti v rebalans plana podjetja. PRODAJNO-SERVTSNA ORGANIZACIJA a) UO soglaša s pripombo samoupravnih organov, da PSO postane dohodkovna enota v okviru podjetja, vendar 'smatra, da to pri gospodarskem planu za letošnje leto ni mogoče upoštevati, s pripombo, da se to lahko realizira le po strokovni proučitvi te spremembe s Strani organizacijsko - kadrovskega sektorja podjetja v gospodarskem planu za leto 1966. b) Problem vezave obrat-' nih sredstev v rezervnih delih se prouči ob sprejemanju rebalansa plana, zlasti za tisti del zalog rezervnih delov, ki se nanašajo na še opuščeno proizvodnjo. cj UO vztraja pri saldu kupcev leta kot je predvideno z gospodarskim planom, glede faktorja obračanja pa sodi, da se ponovno prouči in eventuelne spremembe po predhodni odobritvi UO vnese; v rebalansirani gospodarski plan podjetja. č) UO ne akceptira pripomb PSO in vztraja pri prvotnih sklepih znižanja OD za Propagandno službo in BAŽ. d) UO akceptira pripombo, da se v planu za 1.1966 montaža in servis preimenujeta iz neproizvodne v proizvodno dejavnost. e) UO soglaša s pripombo UO PSO ter zadolžuje službe uprave podjetja, da pripravijo ustrezne materiale glede razmejevanja stroškov na fiksne in veriabilne stroške. f ) UO vztraja pri že sprejetih sklepih v zvezi s pripombami UO PSO pod točkami 4, 5, 6, 7, 9 in 10. AVTOMATIKA UO soglaša z ugotovitvijo l|0 tovarne Avtomatika in mnenjem gospodarske komisije glede števila zaposlenih v podjetju, vendar smatra, da so ti ukrepi predvideni v sklopu sanacijskih ukrepov podjetja in da so tovarne dolžne znižanje števila zaposlenih in pa znižanje stroškov tudi izvajati. Ostalih pripomb tovarne pa UO ne more upoštevati, ker niso utemeljene. NAPRAVE a) UO ugotavlja, da tovarna pri 10 % povišanju OD,, krije sama svoje OD, ne pa' anuitet. Zato je vsak večji odstotek porasta OD nesprejemljiv. b) UO je podal svoje stališče do delitve stroškov skupnih služb že pri ostalih tovarnah. SPREJEMNIKI UO ugotavlja, da so pripombe tovarne realizirane v sklepih 8. seje UO podjetja. Glede --porazdelitve stroškov skupnih služb pa je UO izrazil svoje stališče že pri istih pripombah ostalih tovarn. KONDENZATORJI UO smatra, da se nova sistematizacija, ki je v skladu s sMepi 10. seje UO vkljtiči v rebalansirani plan podjetja In da se pri tem dodatno prouči tudi uštreano znižanje mase OD. (Dalje na 8. strani) Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov . (Nadaljevanje s 7. strani) 0 UO daje tolmačenje člena 19. statuta podjetja, ki se glasi: Vložena sredstva posamez-nih tovarn se ugotovijo na osnovi dejansko angažiranih osnovnih S§ in 'obratovalnih sredstev v posamezni tovarni. Kot vložena sredstva v tovarnah pa se vzamejo vezana osnovna sredstva (v sedanji vrednosti), sredstva v zalogah materiala, nedovršene proizvodnje, polizdelkov in gotovih izdelkov (brez terjatev do kupcev), računana v letnem povprečju, s pripombo, da je treba ob spremembah in dopolnitvah statuta podjetja upoštevati uradni terminus sredstev poslovnega sklada in ga uskladiti s statutom. 0 Prvi odstavek sklepa 8. seje 170 podjetja pod toč. XI. Negativne razlike pri izvozu blaga se spremeni in glasi: UO razveljavlja sklep 26. seje prejšnjega UO z dne 8.1.1965 pod točko 5) in poudarja, da je pri izvoznih prodajnih cenah, ki so nižje od lastne cene, potrebna odobritev upravnega odbora podjetja ¿v smislu člena 35 statuta piodjetja. 0 Predlagani sklep finančnega sektorja Uprave podjetja glede nerazporejenega ostanka čistega dohodka po zaključnem računu 1964 se po dodatni proučitvi točno formulira in se ga da v obravnavo in potrditev DS podjetja. _ Istočasno se izguba Počitniške skupnosti, katero smo dolžni kot ustanovitelji pokriti, prenese, iz nerazporejenih sredstev v sklad skupne porabe. Sklepi 6. izrednega zasedanja DS Elektromehanike (17.7.1965) @ Delavski svet je vzel na znanje poročilo kadrovske službe o odpustu delavcev po delovnih enotah. Iz poročila sledi, da je namesto 115 delavcev dobilo odpoved le 30 delavcev, ker nekatere delovne enote niso realizirale sklepa delavskega sveta tovarne. Glede na to so bili sprejeti naslednji sklepi: • — Delavski svet vztraja, da. se njegov predhodni sklep za odpust 115 delavcev izvede do 1. avgusta 1965. - — Delavske enote lahko pri odpuščanju delavcev dopolnijo kriterije, ki jih je določil DS tovarne oziroma določijo tudi druge kriterije, vendar pod pogojem, da jih Je možno presojati čimbolj objektivno. — Glasovanje pri odločanju za odpust naj bo tajno. — Družbene službe so dolžne vsem odpuščenim delavcem pomazati pri iskanju nove zaposlitve.-- — Gnspodcrsko-plar.ski sek- tor bo z ozirom na.reorganizacijo planske in nabavne službe sklep DS o odpustu delovne sile realiziral do 15. septembra 1965. — V času od 1. julija do 1. avgusta 1965 se v število delavcev katerim morajo posamezne delovne enote dati odpoved, štejejo tudi delavci, ki odhajajo iz tovarne zaradi naravne fluktuacije (upokojitve, 'odpovedi s strani der lavcev,‘ itd.). 0 Delavski svet potrjuje spremembo, pravilnika o de- litvi osebnih dohodkov tovarne tako, da se čl. 1 doda točka 3, s sledečo vsebino: 3. Posebni dodatek za vršilca dolžnosti a) Delavec, ki je po sklepu upravnega odbora imenovan za vršilca dolžnosti na neko delovno mesto, in kadar je to njegova edina dolžnost, ima pravico do osebnega dohodka, ki pripada'temu delovnemu mestu, in sicer za ves čas opravljanja te dolžnosti ne glede na trajanje. b) Delavec, ki- po sklepu 'upravnega odbora opravlja poleg svojega rednega dela še pošle vršilca dolžnosti za neko drugo delovno mesto, ima poleg osebnega dohodka, ki mu gre za redno delovno mesto, še pravico do posebnega dodatka, katerega višino določi za vsak primer posebej upravni odbor tovarne na utemeljen predlog delavčevega neposredno nadrejenega. Posebni dodatek po tem odstavku pripada delavcu le v primeru, če gre za nadomestovanje, ki traja več kot 30 zaporednih koledarskih dni,' in sicer za vse dneve nadomestovanja. te odločbe' postavlja upravni odbor tovarne na obrazložen predlog šefa sektorja, šefa obrata . oziroma . direktorja tovarne. 0 Delavski svet potrjuje spremembp 45. člena pravilnika 6 delitvi osebnih dohodkov tovarne v tem smislu, da se delavcem, ld se vozijo na delo in z dela z avtobusom zviša samoprispevek od 1200 na 2000 din mesečno. Delavcem, ki se vozijo z vlakom, pa samoprispevek ostane nespremenjen, to je 1200 din mesečno. zasluži pozornost Ponekod v svetu pravijo, da pravzaprav embalaža prodaja izdelek, če je temu v celoti tako ali ne, tu ne mislimo razglabljati, vsekakdr pa je embalaža nedvomno v marsičem dokaj važno vprašanje, ki mu nikakor ne gre odrekati I resnosti, če upoštevamo različne okuse kupcev, tedaj Smo si lahko na jasnem, da neokusna, malomarno izdelana in morda celo nefunkcionalna embalaža na kupca negativno vpliva pa čeprav je izdelek v njej dober po svoji kvaliteti. Kakor povsod, tako je nujno tudi pri embalaži najti optimalno rešitev in doseči, da bo le-ta na zunaj prikupna, škrbner izdelana in ustrezajoča Svojemu namenu, hkrati pa zanesljiv garant, da se izdelku v njej tudi prf daljšem transportu ne . bo nič zgodilo. Skratka — embalaža mora biti smiselno konstruirana in izvedena, da bo v vsefi pogledih odigrala svojo, pomembno vlogo tako, kot to od nje pričakujemo. Če na primer pogledamo -embalažo, v kateri kupci prejemajo 'naše velikoštevilne izdelke, tedaj v mnogih primerih glede tega ne moremo. biti- povsem zadovoljni. Pogostokrat ti pride pod roko sicer kvaliteten izdelek, vendar v nemogoči, do konca neokusni • embalaži," ki vrhu tega niti po svoji obliki, ustroju,. materialu in po ne vem čem še ne daje jamstva, da bo iz tovarne, prek skladišč in prodaje prišel izdelek v roke kupca nepoškodovan in ustrezno zaščiten.' Povečini vsaka naša tovarna v pogledu embalaže hodi svojo pot, pa naj si bo ta uspešna ali pa ne, vendar v prepričanju, da od izgleda in kakovosti embalaže pri prodaji m nič odvisno in, da so vselej- za embalažo odšteta najmanjša sredstva. Toda v tem prepričanju je kljub vsemu precej, zmote, saj poznamo prenekatere primere, ko srAo zaradi slabe embalaže Ji "bili od kupcev vrnjenih prem' naših izdelkov, ki So se led t ran spot tlom poško-dovrjfi in- je kupec zanje opravičeno zahteval reklamacije. In takih primerov najbrže iy malo. zato bi bilo umestno na vprašanje embalaže in njene -konstrukcije pomisliti -nekoliko halj resno in .z več-, jim posluhom, zlasti še, ko v okviru.... splošno tehničnega sektorja pri Zavodu za avtomatizacijo že obstaja posebna služba za konstrukcijo embalaže, za katero pa žal povsod še ni potrebnega razumevanja in zanimanja, ki bi ji hkrati pripomogel do potrebnega razvoja in razmaha, torej do stanja, v katerem bi , vsaki naši tovarni lahko koristno svetovala in pomagala do embalaže, ki bi najbolj ustrezala- njenim izdelkom. Kako je torej s službo za konstrukcijo embalaže v Iskri? Že leta 1957 je bil v.tovarni elektrotehničnih in finome-haničnih izdelkov m Kranju, v okviru oddelka za standardizacijo; formiran, referat za embalažo. Dasiravno je ta referat v danih pogojih sorazmerno uspešno deloval vse do integracije v letu 1961, vedno obsežnejših nalog zlasti po integraciji ni več zmogel, ker je na tem vprašanju delal praktično samo en človek. V 171963 so potrebe, vsak dan večje, narekovale formiranje službe za konstrukcijo embalaže v okviru splošno tehn. sektorja ZZA. Kadrovski sestav te službe številčno nastalim nalogam še nekako ustreza:po številu, ne pa po kakovosti kadrov, zlasti ne, ker naloge te službe ne zajemajo zgolj samo kpnstruk-cijo ustrezne embalaže.Tfako razvojni: sektorji: ZZA, kakpr tudi naša prodajno servisna organizacija terjajo od te službe razen konstrukcije embalaže še vrsto drugih nalog, ki nikakor ne sodijo v njeno.-prištojnost, kot na-primer: kontrolo embalira-nja, odpremo in drugo. Primer, ki_ to potrjuje, je . pošiljanje opreme ^iz naših tovarn za Indijo, pri čemer so morali biti konstruktorji embalaže iz te službe več dni v celoti zaposleni osebno pri embaliranju. Doslej je še največ uslug od strani službe za konstruk-. ci.io embalaže terjal razvojni sektor I ZZA, medtem ko ostali sektorji k temu postopno šele prihajajo, s tem da razvojni sektor III doslej pri njej še ni naročil nobene embalaže. . Kot že rečeno,? večina /naših. tovarn naroča embalažo trumo službe za konstrukcijo embalaže, v eni sami varljivi želji, da bi bila embalaža kar se le da cenena. Tu seveda nihče ne vodi posebne-skrbi za kakovost in funkcionalnost, kar pa se nam marsikdaj krepko maščuje, saj po transportu k naročniku izdelkov le-ti prispejo' zaradi neustrezne embalaže poškodovani, če ne celo uničeni; kar nam je seveda v izključno materialno in moralno škodo. Iz vsega navedenega sledi, da bi morali v. našem podjetju formirati soliden oddelek, ki bi skrbel za embalažo za vse naše izdelke. Ta oddelek bi moral vsebovati naslednje službe: konstrukcijo embalaže, nadzor nad nabavo ustreznega materiala za embalažo in nad naročanjem izdelave embalaže, kakor tudi nad izdelavo prototipov, nadalje tudi točno evidenco razpoložljivega domačega materiala, ki prihaja v poštev za izdelavo embalaže, svojo prototipno delavnico in končno nadzor nad embalira-njem in odpremo naših izdelkov kupcem doma in v inozemstvu? Kje bi bil takšen oddelek lociran pravzaprav ni bistveno vprašanje. Lahko bi ga zasnovali okrog obstoječe službe za 'konstrukcijo embalaže v STS Zavoda za avtomatizacijo, za kar bi seveda bilo treba povečati število zaposlenih v tej službi,. prav tako pa tudi urediti:' ustrežen način financiranja. Lahko pa bi bilo tudi tako, 'da bi službi) za konstrukcijo embalaže še naprej ostala v sestavu sološno tehničnega_ sektorja ZZA, vendar izključno kot služba zaJ konstrukcijo, katere naj bi se posluževale vse Iskrine tovarne in ZZA, medtem ko pa bi navedeni oddelek za embalažo odgovorni činitelji formirali kot skupno službo v' enem izmed sektorjev uprave podjetja. Vsekakor je vprašanje embalaže tolikšnega pomena, da bi bilo prav, da bi se merodajni činitelji v podjetju zanjo lotili resnejšega. reševanja, kajti tudi pri vprašanju embalaže je vsekakor možno prihraniti marsikaj. če jo usmerjamo načrtno in smiselno, predvsem .pa tako, da je v njej izključena vsakršna možnost, da bi se izdelkom v času transporta in vskladiščevanja primerila 'kakršna koli nepotrebna okvara: V kolikor bodo o vprašanju embalaže merodajni činitelji razmišljali resneje in s potrebnim razumevanjem, bistva tega vprašanja, je upati, da bomo v doglednem času tudi pri embalaži dosegli vidnejši | napredek, ob' ekonomično izkoriščenih sredstvih in zanesljivem jamstvu za varnost naših izdelkov med transportom in vskla-diščevanjem. Veliko zanimanje Mariborska avtomobilska, tovarna TAM se najresneje zariima ža nakup precejšnjega števila, menda za okrog 30 naših polavtomatov za COi varjenje, s katerimi naj bi v celoti zamenjali dosedanje aparature Za obločno varjenje. Nadalje je ta tovarna interesent še za 20 polavtomatov za varjenje po. postopku »short are«, katere bi porabi-la v proizvodnji avtomobilskih karoserij, kjer varijo do 1,5 mm debelo pločevino. Proizvodnjo slednjih polavtomatov bi bilo umestno čim prej osvojiti, saj? jih tako v Tovarni avtomobilov v Mariboru kakor verjetno tudi že drugje nestrpno pričakujejo. Zadovoljna s kakovostjo naših : varilnih naprav so v Mariboru vsa podjetja, ki so jih nabavila. Da je temu tako, dokazuje tudi nadaljnje zanimanje tovarne Metalna, ki, bi rada čimprej dobila 20 ppl-avtomatov za CO2 varjenje, ki -da so mnogo boljši od polavtomatov te vrste, ki so jih pred časom kupili v Vzhodni Nemčiji. ISKRA- glasilo delovnega kolektiva Iskra' industrije za elektromehaniko teleko munikacije elektronike ® avtomatiko — Urejuje uredn> škj odbor — Glavni urednik-Pavel Gantar — odgovoru? urednik: Igor Slavec — o® ja tedensko — Tisk in kliše.'1: »CP Gorenjski tisk* Kram