jajerC' izhaja vsaki ^datiran z dnevom Blednje nedelje. elja za Av-jrtjo: za celo lelo [krone, za Ogrsko "~. 50 vin. za celo ičijo stane ~ i lelo 6 kron, za iSo pa 8 kron; pBgo inozemstvo se ini naročnino z ožini visokost pošt-J. Naročnino je pla-I naprej. Posamezne ^r.se prodajajo po 10 v jdniStvo in uprav-se nahajala v Ju, gledališko po-| slopje šlev. 3. . Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak,torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za Vs strani K 40 — za Vi strani K 20'— za >/8 strani K 10 — za Vi« strani K 5'— za >/»t strani K 250 za "/«• strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 19. v [jo dne 7. maja 1916. XVIIJetnik. rki zavzeli angleško trdnjavo Kut-el-Amara. 13756 Angležev vjetih. Hindenburg zopet Ruse premagal. 5600 Rusov vjetih. — Na Col Lana so izgubili Lahi čez 10.000 mož. — Revolucija na Irskem. I Italijanov na Col d i Lana žrtvovanih. •T" poroča L. Aaelt o bojih pri (Jot di i in ptavi, da 80 imeli Italijani pri tej gori mož izgub. BMibni napad na bolgarsko poslaništvo v Atenah. K.-B. Mailand, 27. aprila. „Secolo" po-, iz Aten: Dne 25. t. eksplodirala je bomba kem poslaništvu v Atenah. Vsa okna a in okoli ležečih poslopij so bila raz-Drngače se ni velike škode opazilo. (Ta morilski napad, ki svojega namena k ni dosegel, bil je izvršen gotovo od ljudi, rki bo od četverozveze podkupljeni. Saj so agenti (i&tverozveze vedno z nasiljem in umorom na-ili, Op. uredn.) Angleški vojni parnik potopljen. K.-B. London, 27. aprila. Admiraliteta Jiunanja: Vodilna ladja „ Russell" je zadela It SredDJem morju na mino in se je potopila. Nosila je zastavo kontreadmirala Fremantle. 1124 mož se pogreša, 676 se jih je rešilo. („R n s s e 11" bila je linijska ladja z 14.200 (tonami, ki je bila izgotovljena leta 1901. Imela je 20 morskih milj hitrosti, 30 topov [4 30,5 cm 112 15 cm, 12 7,6 in 2 4,7 cm kalibra] ter okoli 750 mož posadke). Angleške pomorske izgube. Haag, 2. maja. K potopu bojne ladje .Bussel* pišejo „Times", da je cena, ki jo mora angleška mornarica za trajno kontrolo Imcrja plačati, izredno visoka, zlasti zato, ker (je bilo sedaj toliko človeških življenj (izgubljenih, ki jih je pač težje nadomestiti nego ladje. Vaak predrazred pamikov je en ali (veJ parnikov izgubil in bojevna vrednost (doticnega razreda se je zmanjšala. Začetkoma (smo imeli več ladij, ali polagoma so narastle (izgube znatno, kerje angleška morna-Iricapo procentih več izgubila, kakor katerakoli droga mornarica. Doslej je 10 (od 58 angleških bojnih ladij potopljenih. To pomeni 17%; to število se [postavi skupno z državami četverozveze na 11%; Nemčija pa je izgubila .le'1 od 35 bojnih ladij, torej ti ;ubo parnika BRussel_" je tembolj obžalovati, ker je to tretja admiralua ladja Angležev, ki je izgubljena. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 28. aprila. Uradno se danes razglaša : Rusko in j u ž n o-vz ho dn o bojišče. Nobeni dogodki posebnega pomena. Italijansko bojišče. Bojevno delovanje je bilo malo. Položaj je nespremenjen. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 28 aprila (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Pri bojih v pokrajini vzhodno od V e r m e 11 e s se je 46 Angležev, med njimi enega stotnika vjelo, dve strojni puški in enega metalca min zaplenilo. — V pokrajini M a a s e ni doživel položaj nobene spremembe. — Vsled obstreljevanja krajev za našo fronto, zlasti od L e n s a in predmestij, nadalje mnogih vasi jnžno od S o m m e in mesta R o h e nastopile so v zadnjem tednu zopet pomnožene izgnbe med prebivalstvom, zltsti ženami in otroki. Imena ubitih se bode, kakor doslej, v „Gazzette des Ardennes" objavilo. — Po zračnem boju, padlo je po eno sovražno letalo zapadno Maaae pri B e t h e 1 a i n-v i 11 e in pri V e r y na tla; neko tretje pa v našem odpornem ognju pri F r a p e 11 e (vzhodno od St. Die). Neko nemško brodovje vrglo je veliko število bomb na vojašnico in kolodvor od Saint Menehonld. Vzhodno bojišče. Položaj na fronti je v splošnem nespremenjen. Železniške naprave in skladišča od Rj ezy ca bile so od ene naših zračnih ladij, več roških letalnih pristanišč pa od letalnih brodovij napadene. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Napad na rusko vojno ladjo. K.-B Berlin, 28. aprila. (W.-B) Doe 27. aprila so tri nemška letala rnsko linijsko ladjo „S 1 a w a" v zalivo R i g e z 31 bombami ob-n.stala Opazilo se ie ;*, gotovostjo, da so zadeli in da je na ladji pričelo" goreti. Vkljub najhujšemu obstreljevanju so se vsa letala nepoškodovana vrnila. šef admiralnega štaba mornarice. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 29. aprila. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Severno od M1 y n o-w a ob I k w i vrgli so oddelki armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda sovražnika iz njegovih prednjih postojank. Vjelo se je 1 ruskega oficirja in 180 mož ter zaplenilo eno strojno puško. Drogače le navadni topovski boji. Italijansko bojišče. Včeraj zvečer držal je sovražnik doberdobsko planoto in goriško mostičje ter posamezne kraje za fronto pod živahnim topovskim ogDJem. — Naši letalci obmetali so kolodvore od Cormonsa in San Giovanni di Manzano s težkimi bombami. — Tudi ob dolomitski fronti je bil artiljerijski boj deloma jako ljut. Ob Co 1 d i Lana bil je zepetni sovražni napad na našo postojanko zavrnjen. Južno-vzhodno bojišče. Nespremenjeno. * Namestnik generalštabnega šefa : pl. H 6 f e r, fml. Hindenburg zopet Ruse premagal. — Več kot 5 600 Rusov vjetih. (Nemško uradno poročilo od sobote). K.-B. Berlin, 29. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na fronti med kanalom La Bassee in Arrasom trajno živahni, za nas uspešni minski boj. V pokrajini od GivenchyenGobelle napredovali smo nanovo in smo zavrnili krvavo dva močna angleška napada z ročnimi granatami. — V pokrajini M a a s e so se zopet francoski profcisunki na visočini „Toter Mann" in vzhodno od nje izjalovili. —Naši odporni topovi sestrelili so južno od M o r o n v i 11 e r s (v Champagni) Itrasobill'ov* grecoloa iz »olenjST* je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenja* la scjbo!) aapeiaib komun. StrasobilTove gresESta ia tiled tega priauuDO najboljši ielodeo oktrcpoajo&i prebavni en francoski dvokrovnik; letalci so mrtvi. Ober-lajtnant B 6 1 k e sestrelil je južno od V a u x svoje 14. sovražno letalo. Vzhodno bojišče. Južno od jezera Narocz napravile bo naše čete včeraj sunek, da dne 26. marca nazaj pridobljene opazovalne postojanke še naprej izboljšajo. Cez dne 20. marca od nas držane jarke se je zavzelo ruske postojanke med Stanarocze in Stachowce. V naše roke je padlo 5600 Vjetih s 56 oficirji, med njimi 4 štabnimi oficirji, ena k a no na, 28 strojnih pušk, 10 minskih metalcev. Rusi so imeli poleg tega težke krvave izgube, ki so se pri enem ponočnem, z velikimi množicami peljanem protinapadu še hudo p o- višale. Sovražnik ni zamogel nobenega koraka izgubljene zemlje zopet nazaj pridobiti. — Naše letalne ladje napadle so železniško naprave pri Wendenu in na progi D u n a b u r g - R j e-zy ca. Balkansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Angleška trdnjava Kut-el-Amara padla. — Turki vjeli 13.000 Angležev. K.-B. Eonstantinopel, 29. aprila. Poročevalec „Agence Telegraphique Milli" poroča iz Bagdada: General Townshend je ponudil, da izroči Turkom (trdnjavo) Kut-el-Amara z vsemi v mestu se nahajajočimi topovi ter da plača en milijon funtov v gotovini pod pogojem, da dobi dovoljenje za prosti odhod z njegovo armado. Ta smešna ponudba je bila seveda takoj odklonjena. K.-B. Berlin, 29. aprila. (W.-B.) Iz veli-kega glavnega stana se danes poroča: V Kut-el-Amara obkoljena angleška vojna sila se je morala hrabremu turškemu oblegovalen udati. Več kot 13.000 Angležev se je vjelo. S tem porazom pridobili so Angleži jako hudi udarec, tako v vojaškem kskor v mora-ličnem in političnem oziru. Trdnjava Kut-el-Amara leži ob reki Tigris v Mezopotamiji (okoli 35 km od starega turškega svetišča Bagel a d a.) Angleški general TownBhend je hotel s svojo armado preko Kut-el-Amare do Bagdada priti. Ali kmalu so ga Turki obkolili. Zaman je skušal železno turško verigo pretrgati, zaman so mu skušale druge angleške armade pomagati. Več tednov se je vedelo, da se bode moral prej-alislej podati. Prav po angleški kramarski morali ponudil je angleški poveljnik Turkom kup zlata, da ga izpustijo. Ali Turki so to sramotno ponudbo odklonili. Zato se je morala angleška armada, ki šteje najmanje 13 000 mož, na milost in nemilost udati. Padec trdnjave Kut-el-Amara. (Uradno turško poročilo). (K.-B.) Eonstantinopel, 30. aprila. Glavni stan poroča : » V Kut-el-Amari obkoljena armada je, ko je stala okoli en mesec dni pod pritiskom naših (turških) čet, konečno pred zmagovito cesarsko armado orožje odložila. Dogodek, ki napolni eno najslavnejših strani zgodovine turške armade, odigral se je tako-le : Ko so angleškim bojnim silam v Kut-el-Amari življenska sredstva zmanjkala, pričakovali so pomoč iz svojih lastnih vrst ali iz onih njih zaveznikov. Angleški kabinet, ki je prav dobro vedel, kako Btoji z oblegovanimi, poslal je povelje za poveljem na komandanta angleških čet v Iraku, da naj pri F e 11 a c h i e stoječe naše čete napade in s tem generalu Townshendu pomoč prinese. Vsi angleški poskusi pa so se izjalovili, Ko so Angleži izpoznali, da ne bodo zamegli odpor Turkov prelomiti, vstavili so svoje napade na Fellacbie. Skušali so potem z vsemi sredstvi oblegovancem življenska sredstva pri- Narocz se je ponoči zaplenilo še nesti. Najprve so metali iz svrjih letalnih stro- j ruske topove in eno strojno p, jev vreče z moko v mesto. Ali turški letalci so ! v j e 1 o 83 mož. sovražna letala kmalu sestrelili. Potem je skušal sovražnik z življenskimi sredstvi naloženo ladjo j pod varstvom noči v trdnjavo vtihotapiti. Ali j naše čete, ki so vedno stražile, polastile so se j ladje, ki je nosila stotero ton življenskih sred- j štev. -Tako je izgubil general Townshend tudi j to upanje. Dne 26. aprila se je obrnil na po- j veljnika naše Irak-armade in mu naznanil, da : bi mu izročil trdnjavo, ako bi se njemu in nje- j govi armadi prosti odhod dovolilo. Povedalo se : mu je, da nima druge poti nego brezpogojno j udajo. Angleški poveljnik je skušal turške po- j veljnike z denarjem pridobiti; ponudil jim je vse < Balkansko bojišče. Nič no^ Vrhovno armadno Avstrijsko uradno poročilo od pot K.-B. Dunaj, 1. maja. Iz voj" kovnega stana se poroča: Rusko in južno-vzhodno Nič novega. Italijansko bojišče. Poloi spremenjen. V pokrajini A d a m e 11 ol čete sovražne napade, ki so bili napeij^ noma proti prelazu Farcorida, topove in en milijon funtov. Dobil je isti od- mi » z 8 u b a m ' za alpince zavrnile. govor kakor na prvi predlog. Konečno udal se je general Townshend z vso angleško armado in trdnjavo Kut el-Amara poveljniku zmagovite turške armade. Dosedanje štetje kaže, da se je vjelo 5 angleških generalov, 277 angleških oficirjev, 214 indijskih oficirjev in 13.300 vojakov. NaSe čete so lahko ponosne na krasno zmago, ki so jo dosegle nad angleškim orožjem. ■; ' . . . ■ . ...-'•"■ g'36,000 Angležev v Mezopotamiji': izgubljenih. „A Nap" poroča z dne 30. aprila na temelju iz Konstantinopla došlih poiočil o bojih pri Bagdadu, Ktesiphonu in Kut-el-Amari, d a je ta vojna Angleže 36.000 mož stala. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. D u n a j, 30. aprila. — Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Severno od M1 y • n o w a so bili naši oddelki pred premočnimi ruskimi napadi iz dne 28. aprila pridobljenih prednjih ruskih postojank zopet nazaj vzeti. Število včeraj poročanih vjetih narastlo je na več kot 200 mož. Italijansko bojišče. Topovski boji, ki se jih je na mnogih^delih front« vodilo, niso šli čez navadno mero. Deloma je stalo mesto Gorica zopet pod ognjem. — Naši letalci ob-metali so sovražna barakna taborišča pri V i 11 a Vicentina z bombami. Po srečno končanem zračnem boju bo se vsa letala nepoškodovana vrnila. Pri San Daniele di Friuli boril se je en sam naš letalec proti štirim sovražnim letalcem in je enega^d njih prisilil spustiti se na zemljo. — V pOs^ajini A d a m e 11 o napadli so italijanski oddelki; ki so prodirali od Dosson di Genova, naše postojanke ob Tapete- prelaza. — Italijansko tiskovno poročilo od 28. t. m. vsebuje popolnoma izmišljeno trditev, da rabi naša infanterija vedno pogosteje eksplozivne kroglje. Temu nasproti bodi le potrjeno, da se italijanske čine proti mednarodnemu pravu (kakor raba eksplozivnih krogelj, plinskih granat, obstreljevanje jasno označenih sanitetnih zavodov, cerkev, samostanov itd.) ne omenja več, ker se zgodijo premnogokrat. Južno-vzho dn o bojišče. Nespremenjeno mirno. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 30. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Večkrat so ponovili Angleži svoje protinapade pri G i-venchy- en Gohelle, brez da bi dosegli kak uspeh. — Severno-zapadno O i s e vršili so se za nas uspešni patrulj ski boji. — Na levo od M a a s e napadle so včeraj zvečer močne francoske sile naše postojanke na visočini „T o t e r Mann" in sosednih črtah do severno od gozda Caurettes. Po trdovratnih bojih na vzhodnem delu visočine je bil napad odbit. Na desni od reke izjalovil se je en sovražni sunek severno-zapadno posesti T h i a u m o n t. — En nemški letalec sestrelil je nad Verdun-Bellera-yom v boju s tremi nasprotniki enega od njih. Vzhodno bojišče. Južno od jezera Namestnik generalštabn pl. H 6 f e r, fmLj Nemško uradno poročilo od K.-B. Berlin, 1. maja. (W.-Bj kega glavnega stana se poroča: Zapadnobojišče. V splošni ložaj nespremenjen. — Ob visočini Mann" se je tudi včeraj ljnto boje^ Naša letalna brodovja obmetala so vališča čet zapadno in magacine južno] d u n a izdatno z bombami. En fran' krovnik bil je vzhodno od No y oni nem boju sestreljen. Letalci so mrtvi, j Vzhodno in balkansko I Nobenih bivstvenih dogodkov. Vrhovno armadno Lahi plačujejo... K.-B. Turin, 1. maja. V koneči k pariškem gospodarskem z „Stampa^ Italija plačevala je pred tono premoga 30 do 32 lir, za letno no na premogu torej 320 milijonov stane premog v Italiji 220 do 240 stane letna potrebščina na premogu milijardi več nego preje. Ker se js razven premoga v Italijo tudi r ž, in drugo blago, ima Italija vsled vi cen na morju nadaljni večji izdat leto pol milijarde. K temu m obremenjenju pride menični kur postal grozovito občutljiv, kadar bodo posojila in se bode obresti plačevalo. (Italijani torej že čutijo „blagosl jalske zveze z našimi nasprotniki. Pra^ Op. ur.). Avstrijsko uradno poročilo od to K.-B. Dunaj, 2. maja. Uradno razglaša : Rusko in južno-vzhodno? š č e. Nič novega. Italijansko bojišče. Pri krajini A d a m e 11 o se je 87 m< vjelo. V Dolomitah napadli so Iti* nes zjutraj naše postojanke na Cre Ancona in ob Ruffredu. Oba F bila zavrnjena. Namestnik generalštabn pl. Hofer, Nemško uradno poročilo od torki K.-B. Berlin, 2. aprila. (W.B.) kega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Jožno od vsilila je v noči na 1. maj močnejša oficirska patrulja presenetljivo v angl" Posadka je padla, v kolikor se ni m gom rešiti. — V pokrajini M a a s o ljerijski boji poojstrili. Medtem ko je] fanterijsko delovanje na levi reke ročnimi granatami naprej potisnjenih f verno-vzhodno od Avocourta omejJ južuo od trdnjave Douaumont in j ; C a i 11 e 11 e zvečer en francoski nap«d| ! ših čet v večurnem bližinskem bojni I Naše postojanke so pope I držane. — Kakor se pozneje po~ dne 30. p. m. po eno francosko letalo 22 — 3 ni be i pri6| vojnoj aotreb r. I ><•; loli dobili o ml i h voa tek nosna ki pone ■v" iz jim | h li o i ne i ja a se aH bilo boje traž o, T L od odb n oi jaToChanme ter južno-zapadno od meBta erdun v zračnem bojn sestrelilo. Včeraj se-«lilje oberlajtnant B 6 1 k e nad BPfeffemicke-m' svoje 15 , oberlajtnant pl. A11 h a n s pa [memo od trdnjave St. M i c h i e 1 svoje 5. [emražno letalo. Vzhodno in balkansko bojišče. ni ničesar bistvenega. Vrhovno armadno vodstvo. Zračni napadi na ruske naprave. K.-B. Berlin, 2. maja (W.-B) Dne 1. m se je vojaške naprave vMoon-Snndn Pern an od ene pomorske zračoe ladje z rim nepehcm napadlo. Zračna ladja se je Skodcvana vrnila. — Obenem obmetalo je .. brodovje naših pomorskih letal vojaške pprave in letalno postajo od Papenbolma ictokn Oesel z bombami ter se vrnilo ne- joikcdovano. Opazovalo ee je dobri učinek. — i sovražno brodovje letel poslalo se je isti i proti našim pomorskim napravam v Win- Han; po odporu prisiljeno pa seje moralo brez vrniti. Sel admiralnega Štaba mornarice. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 3. maja. Uradno se da pet razglasa: Roško bojišče. Vzhodno od N a r a n- [se sestrelil je neki avstro-ogrski bojni letalec i sovražno letalo. Drugače ničesar pomemb- a. Italijansko bojišče. Boji v pokra- RniAdamello trajajo naprej. Pri Rivi in v prostora Col d i Lana prišlo jo do ljutih I artiljerijskib boje'/. En italijanski uapad na se- Iverni zid bil je zavrnjen. Jnžno-vzhodno bojišče. Mir. Namestnik generalštabaega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 3. maja. (W.-B.). Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Severno od D i x-| moid en vsilili bo nemški oddelki v naključju J na neki ognjeni napad v belgijske črte iu bo par tucatov ljudi vjeli. V pokrajini Four de Paris (v Argonah) sunile so naše patrulje do drogi irancoaki jarek. Pripeljale so nekaj [vjetih. Na obeh straneh Maase je položaj ne-| spremenjen. — Oberlajtnant v. A 11 h a u s sestrelil je nad gozdom C a i 11 e 11 e svoje 6. sovražno letalo. Poleg tega se je eestrelilo neko francosko letalo v zračnem boju pri T h i a u -montn. D«a rndaljna bila sta po naših odpornih topovih, neko peto pa po Ognju iz strojnih pušk sestreljena. Vodja zadnjega je mrtev; opazovalec težko ranjen. Vzhodno in balkansko boji.šče. lucijo sicer v potokih krvi zatrla. Ali plamena se bodo kmalu zopet dvignila in perfidna Anglija bode izpoznala nevoljo zatiranega irskega ljudstva. Za vso javnost pa je irska revolucija dokaz, da se godi glavni povzročiteljici svetovne vojne, zločinski Angliji, vedno slabše! Grozovlada Angležev v Egiptu. Neki neutralni državljan, ki se je pred kratkim po večletnem bivanju v Egiptu v svojo domovino vrnil in ki pozna tamošnje resnične razmere, podal je sotrudniku lista „Kolnische Volkszeitung" natančna poročila o grozovladi Angležev v Egiptu. Ta poročila so resnična in nepietirana. Po njih se vršijo vsak dan nasilna zločinstva, kakor so jih izvrševali Angleži v času velikih indijskih vstaj na indijskem prebivalstvu na najgrozovitejši način, V zapadnem in južnem Egiptu se je veliko število vasi domačinov in oaz spremenilo v puščavo. Ženske in otroci, ki niso mogli zbežati, bili so pod neutemeljenim sumom, da imajo razmere z Senu-aijem, do zadnjega umorjeni. Pri iz-praznenju pokrajine Sueškega kanala postreljali ko Avstralci domačine. Ženske in otroci so morali tedne dolgo pod nepopisnim trpljenjem pot v južni zapad Sahare peš hoditi. Kmetsko prebivalstvo je do krviizsesano. V mestih so davki nezaslišano visoki. Kdor ne more plačati, se zapre. Meščani trpijo zlasti vsled krvavih pretepov. Grozovito ae je pomnožilo število posilstev žensk, ropa, umora in požiga po angleških Avstralcih ; istotako število smrtnih obsodb. V enem samem tednu februarja bilo je 400 upornih domačinov postrelje-n i h. Smrt potom ustreljenja pa je še ^miia" smrtna izvršitev Angležev. Največ smrtnih ,žrtev ae cele ure dolgo muči in pretepava in potem šele na vislicah pokonča. V tihem sovraštvu gledajo domačini Kaira k trdnjavi, katere topovi groze na staro mesto kalifov . .. (To je angleška ,kultura" ! Kaj, ko bi Turki delali ednako z vjetimi 13.000 Angleži, ki so jih dobili pri Kut el-Arnata ? Kaj, ko bi mi in Nemci vsa zločinstva zoper mednarodno pravo in zoper človečanBtvo sploh povrnili z ednakimi sredstvi? Morda bi bilo najboljše! Op. uredn). Vrhovno armadno vodstvo. Revolucija na Irskem. Glasom izreka visoko stoječega Angleža j e Anglija zdaj pred najmočnejšo svojo uro. Ne samo, da stoji vojni položaj na vseh bojiščih za osrednje države ugoden, dvignila se je tudi na I r s k em pravcata r e-volncija, ki tudi danes še ni popolnoma zadušena. Irci so pod angleško krono in se na-hajajo že desetletja *em pod bičem angleškega zatiranja. Zato bo tudi v srcu najhujši sovražniki Anglije. Ni čnda, da se revulucijsko gibanje na Irskem ni dalo nikdar zatreti. Glavno revolu cijsko agitacijo je razširjevala, irska družba Od Grške. K.-B. London, 30. aprila. Reuterjeva j pisarna poroči ij Atene z dne 29. aprila: K i vprašanju transportov srbskih čet skozi grške pokrajine je grška vlada odgovorila, da ne bode železnice nikdar oddala in prekorakanje svojih pokrajin po srbskih četah nikdar dovolila. (Četverožveza je namreč zahtevala na brezobzirni način od Grške, da ji ta dovoli transport ostankov srbske armade skozi njeno ozemlje, čeprav bi bilo to grdo kršenje grške nevtralnosti. Grčija je precej odločno to zahtevo odklonilo. in smo le radovedni, kaj bode četverozveza zdaj Btorila. Op. uredn.) ,Sinn-Fein" (to se pravi teia ima sicar nsiivp*. „Mi sami"), ka-ima sicer največ pristašev med irskimi enci v Ameriki. Ta družba je tudi v prvi vrsti organizirala na Irskem krvavo vstajo, ki delala angleški vladi prav hude preglavice. angleški poveljnik maršal French je moral na Irtko, da je s silo zatrl vsaj deloma resolucijo. Me.'to Dublin je bilo popolnoma v oblasti vstašev. kateri bo baje tudi irskega podkralja vjeli. Prišlo je do krvavih bojev, do ceiih bitk s artiljerijo in vsemi sredstvi moderne vojne. Angleška vlada je za sed8j irsko revo- Fellerjev dobrcdišeči, oživljajoči, t več kot 100.000 zahvalnih pismih in od mnogo zdravnikov priporočeni rastlinski esenčni fluid z zn. bolečine odpravljajoče sredstvo za obdrgnenje je najboljšega vpliva pri revmatičnih bolečinah. 12 steklenic franko 6 kron. 24 steklenic franko 10 K 60 vin. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza-trg 2*1 (Hrvatsko). Zanesljivo odvajalno sredstvo so Elsa-krogljice, 6 škatljic 4 K 40 vin. 454 Naši junaki na bojišču. i. Ptujčan v boju z Angleži. »Grazer Tagblatt" piše: Nemško vojno poročilo od 13. t. m. poroča m. dr.: „Južno-vzhodno od Alberta vjela je ena nemška patrulja v angleških jarkih 17 mož." Gosp.'Kurt Mad i ng iz P tu j a. ki se kot črnovojnik 6. nemškega armaduega zbora bojuje na nemško-francoski fronti in ki se je s 40 možmi njegovega regimenta, kateri so bo prostovoljno oglasili, omenjenega junaškega čina udeležil, nam piše o temu natančneje. Njegovemu pismu posnemamo: Na pristojnem mestu niso bili jasni o raznih točkah sovražnega tabora v našem oddelku. Pojasnilo bi se dalo dobiti le tedaj, ako bi se „Tommy" (šaljivi izraz za Angleže) na lici mesta prijelo. V ta namen naj bi služila ena ooih nasilnih poiz/edb, ki so Angleže že na drugih krajih v zadrego spravile. Torej se je rek'o : prostovoljci naprej, da presenetite sapo „Be«enhecke"! Dne 13. aprila ob 3. uri zjutraj se je delo pričelo. Preje padli dež, veter, ki je prihajal od sovražnika in naša stara zaveznica luna, ki se je kakor po dogovoru v pravem času pokazala, služili so nam izborno. Že ob 3. uri 45 minut prehodili smo od naše »sape" grič, da se silimo skozi lastne in sovražne obrambene priprave in pridemo v pravem Času na lice mesta. Pri sebi smo imeli le malo infanterijsko lopato, dve ročni granati, ene škarje za žico, vrvi, bodalo in revolver. Čakajoči na prvi strel in njemu sledeči točni zatvorni ogenj naše artiljerijo vsilili smo v jarek. Kaj pomaga dobro vodstvo in natančno orijentirauje veacega posameznika, se je tukaj zopet pokazalo; kajti hitrost in pogum sta bolj pomagala nego orožje. Z več vpitjem nego delom smo v komaj 15 minutah naše delo izvršili in 17 Angležev vjeli. Mrtvih in ranjenih Angležev pa je ostalo 75 na prostoru. Nepopisen je bil naš artilerijski ogenj, ki je grozovito učinkoval. Najlepše na temu pa je bilo, da smo brez vsake škode ali izgube po komaj 20 minutah v naš jarek zopet došli, na veselje vseh udeležencev in neudeležencev. II. Daljšemu, od ces. in kr. vojnega tiskovnega stana dovoljenemu poročilu posnemamo sledeča junaštva naših hrabrih planinskih sinov o južno-zapadni fronti: Neki kos fronte bi bili Lahi posebno radi predrli. Poizvedbe pri vjetih dognale so celo čas nameravanega napada. Poveljnik naših braniteljev pa je napravil debelo, krvavo črto skozi ta račun. Vkljub laški premoči odločil se je za napad. Ena kompanija z oddelkom strojnih pušk je dobila povelje za navidezni napad v stran Lahov, medtem ko je večji del glavne sile mirno, za napad pripravljen, v obrambi čakal. Ob določeni uri pričel je navidezni napad (Scheinangriff). Lahi so bili presenečeni. Divjo streljanje — preklen-ski koncert! Vkljub premoči naši ljudje niso bežali, marveč so Lahe hudo napadali. Vrnivše se patrulje so poročale, da mečejo Lahi velike rezerve na frontni del našega navideznega napada. Zdaj je prišel trenutek za povelje pravega napada. Kakor vihar je šlo čez izdajalce in naši so se zamogli lepega kosa izgrajene laške postojanke polastiti. Večje število vjetih in mnogo vojnega orodja padlo je v roke hrabrih in hitrih napadalcev. Protinapad in artiljerijski ogenj bo bili brezuspešni. Kar so naši enkrat zavzeli, ne dajo več nazaj. Cez par ur so Lahi to tudi iz-Jtf>,ozn&\\ in so se udali v svojo usodo. O kompaniji pa, ki je izvršila posrečeni navidezni napad, ni bilo ničesar slišati in videti. Tudi poslane pati ulje niso prinesle nobenega poročila. Poveljnik, oficirji in moštvo so postali resni; mislili smo že, da je bila ta jnnaška kompanija izgubljena. Kdo bi popisal veselje, ko je prišlo poročilo, da se kompanija vrača. Sli smo tem junakem nasproti in jih privedli s ,hurra-" in „beil"klici v zavzeto postojanko. Poveljnik je objel vodite'ja kompaoije in se je njemu ter moštvu zahvalil. Zdaj so poročali: Kompanija je v zaiista |-0velja sovražnika napadla in nesla napad precej daleč v sovražno črto. Ljudje se niso vstavili, zlasti ker Lihi tem niso im«li nobenih rezerv. Kmalu pa so pripeljali Lahi svoje rezerve in položaj ni bil za kompunijo več naj- 4 -- prijetnejši. Vsled tega je sklenil voditelj vrnitev, ker je bila njegova naloga itak izvržena. Ali tako lahko ni šlo. Lahi so se v temni noči zasedli ob straneh naših: na črti za vrnitev naših stal je poleg tega laški mnogo močnejši oddelek. Torej so bili obkoljeni in pred vjetništvom! Ali tako lahko bo hrabri naši planiuski sinovi ne pustijo vjeti! Hitro so se zbrali in brez rziia na premoč napadli so Lahe z bajonetom. Ta sanek Lahi niso izdržali; pobegnili so na obeh straneh pota. Pot za vrnitev je bila zopet prosta in kot spomin je vzela naša hrabra kompauija še 2 oficirja ter 72 mož od Lahov kot vjete seboj. Lahi, ki niso vedeli, da so naši dolino že zapustili, streljali so drag na drnzega, dokler niso z spitjem svojo zmoto izpoznali. V grozni svoji jezi streljali so še za našimi, brez da bi jim napravili kaj škcde. Svoj nameravani napad pa Lahi niso izvršili. Bolni napljnčih Sanatory /i**actaia30jSb^im.PKi3**\ j Izpi >red sodišča. Peter Majdič pred sodnijo. Celje, 19. aprila. Včeraj se je imel vele-industrijec iu lastnik ometnega mlina Peter Majdič s svojim magacinerjem Antonom S t a u t o, nsdmlinarjem Alojzom G r o s c b ii d 1 in prodajalko Minko Kos pred okrožno sodnijo zagovarjati. Vsled raznih pritožb se je lansko leto v zalogi Majdičevega mlina pockušnje moke odvzelo, katerih preiskava je dognala neprijetni okus in duh po mrfesjn. Deloma so je mrčesje tudi v moki nahajalo. Preiskovalni zavod je izjavil, da je ta. moka pokvarjena. Nadaljne preiskave so dognale, da se nahajajo v moki p a j-covin e, črvi, seme plevela, pesek, bakterije, jako veliko smeti in nožne moke. Izvedenec Scheibmeier je izjavil, da je 'moka z otrobi pomešana in tako malo vredna, da kot krušna moka sploh ne pride v poštev. Peter Maj dič je bil tudi navijanja cen obdol-2en, ker je dne 2. julija p. 1. 25 kg pšeuične moke št. O za 1 krono 15 vin. pri eni kili prodajal, medtem ko je namestnija določila 1 K za primerno. Tudi se je mftogo moke p r i š t e d i 1 o in vijnemu zavodu .za žitni premet zamolčalo. Sicer Majdič res pri svojem velikem podjetju ne more vsako stvar sam pregledati; drugače pa stoji stvar z moko, ki jo je prodal pekoma J a n i č u ia K ii r b i s c h u. Tu se je šlo za veliko množino, ki je b'la skoraj edoako-merao in na slični način pokvarjena. Majdič pravi, da je na slabi kakovosti te meke kriva ogrska pšenica; nadmlinar pa prizna, da je bila dotična moka zmleta iz pošiljatve pšenice, ki je bila ižboine kakovosti in pri kateri se je doseglo večji pridelek od 70 meterskih centov. Vsled ngodnih izpovedb dveh izvedencev iz Celja bil je Peter Majdič obsojen na denarno globo 300 kron, Minka Kos pa na denarno globo 20 kron. Ostala obtoženca sta bila oproščena. Zaplenjene zaloge moke pa se je proglasilo kot zapadle. Razširjenje kužnih bolezni. Gradec, 1. maja. Neizobraženi ljudje so naravnost brezskrbni gledo razširjanja kužnih bolezni. V svoji lahkomiselnosti ne škodujejo samo sebi, marveč tadi splošnosti. Oni prekrižijo vse potrebne odredbe oblasti in so vsled tega a prvi vrsti krivi, da se gotove bolezni tako naglo razširjajo ter toliko žrtev zahtevajo. Pred graškim okrajnim sodiščem se je imel zagovarjati mizarski pomočnik Johan Lechn'er. Bolan je šel k zdravniku, ki mu je naročil, da naj gre takoj domu in naj počska sanitetni voz, ki ga bode prepeljal v bolnišnico. Ko je voz prišel, Lechnerja ni bilo doma. Šel je na kolodvor, bil tam med mnogimi ljudmi, se podal v gostilne in kavarne itd. Ko je drngo jutro sam v bolnišnico prišel, dognalo se je, da ima črne koze. Sodnik mu je očital njegovo brezmejno lahkomiselnost; obtoženec pa je dejal, da ni vedel za nevarnost tega izpaha. Lechner je bil obsojen na tri mesece strogega zapora. Predrago pivo. Gradec, 1. maja. V gostilni „Schimmel" v Gradcu prodajalo se je čašo pive za 20 h. Vsled tega je bil gostilničar F. G o 11 n e r zaradi navijanja cen na 50 kron globe obsojen. Žaljenje vojaštva. Maribor, 29. aprila. Hišni posestnik in vpekojeni železniški sedlar Johan B i 1 a s v Studencih pri Maribora, ki je rojen Ceh, zaklical je tam stanujočim vojakom, da so mu Rusi ljubši nego oni. Ko se je začasa črnih koz moralo nekaj vojakov na posebni kraj spraviti, izrazil se je Bila* proti njim na žaljivi način, namesto da bi pokazal z njimi usmiljenje. Deželno-sodni svetnik M o d r i n i a k obsodil ga je na 28 dni strogega zapora. Tat darov za vojake. Maribor, 26. aprila. 32 letui Kari S t e-ger bil je od 24ifc>maja p. 1. pa do 18. februarja t. 1. pri posenem urada v Ptuju kot pomožni sluga nastavljen. Kot tak pokradel je poštne zavoje in pošiljatve vzorcev. V njegovem stanovanju najdeni predmeti (čevlji, tobak, cigare, cigarete, ure itd.) imeli so vrednost čez 740 kron. Med njimi so se nahajali predmeti v vrednosti G8 kron, ki so bili odposlani za vojake na bojišču. S t e g e r je bil obsojen na 13 m e-8ecev težke ječe. Prevelika politična obzirnost. Maribor, 1. maja. Posestnk Ludovik K r e s n i k iz Ccešnjevca pri Slov. Bistrici, daleč naokrog splošno spoštovani mož, je znani voditelj Nemcem prijazne, skozinskoz patrijotič-ne „Stajerčeve" stranke, jako dobri govornik, ki je bil tudi pri zadnjih državnih volitvah kot kandidat postavljen in bi bil tndi kmalu izvo-\ Ijen. Bivši občinski predstojnik v Crešnjevcah, Simon P u š n i k pa je pristaš narodno-kleri-kalne stranke ter je bil eden najživahnejših njenih boriteljev. Vsled tega sta bila Kresnik in Pašnik vedno politična nasprotnika. Po izbrahu vojne se je od deželno-brambene divizijske sod-nije v Gradcu preti Pašniku poizvedovalno postopanje zaradi zločina po § 65 k. z. pričelo, ker je dne 31. julija 1914 v Slovenski Bistrici in v Crešnjevcah javno 8 Srbom prijaznimi klici k sovraštvu in zaničevanju zoper skupno državno zvezo cesarstva bujskal. Z razsodbo deželnobrambene vojne sodnije v Gradcu od 11. oktobra t. 1. bil je Simon Pušnik obsojen na 18 mesecev težkeječe. Med pričami, ki so bile k oni kazenski razpravi poklicane, nahajal se je tudi Ludovik Kresnik, ki je bil zdaj pred okrožno sodnijo po §§ 197 in 199 a obtožen, ker je v preiskovalnem postopanju pred okrajno sodnijo v Slov. Bistrici važno okoliščino zamolčal in sicer v p r i d svojega političnega nasprotnika. Pred takratnim pomožnim pravnim sodnikom dr. F o h n o m je namreč Kresnik tajil, da bi bil Tnšnikove klice slišal; v glavni razpravi v Gradcu seveda ni ničesar zamolčal. Vojna sodnija ga je zaradi njegovega zamolčanja v preiskavi povprašala ; Kresnik je dejal, da je zaradi tega molčal, ker kot politični nasprotnik Pašnika tega ni hotel globlje potisni-t i. Nadalje je dejal, da ga sodnik dr. Fohn ni bil povprašal, je-li je slišal veleizdajalske klice Pašnika pred svojo hišo v Crešnjevcah. Dr. Fohn pa je kot priča dejal, da je Kresnika o tej zadevi vprašal. Na podlagi te izpovedbe dra. Fohna je bil Kresnik obsojen na dva meseca ječe. Zverinsko mučenje očeta. W i 1 n a, aprila. Pred tukajšnjo sodnijo sta se imela zagovarjati 26-letni delavec T r a c h y-m o w i c z in njegova žena. Obdolžena sta bila, da stav sled večnega trpinčenja zakrivila smrt 79-let-nega očeta Trachymowiecza, od katerega sta skušala vedno več denarja izprešati. KoJ ček že ves svoj denar dal, sklenil je ni sin, odpraviti ga iz hiše. On in nje; sta starčka na zverinski način prete ga končno vkljub hudemu mrazu prosto spodila, kjer je revež tudi z; je bil obsojen na smrt, žena pa ni let ječe. 90 h, a 6 K Zanimi B u ol u zadn itni da vo ral .žniku Najvišj štajer mast it za t u eliki ravljeni pripr ivi špeh ^B hrl Škropljenje trt za leto iff ^ Znani izborni strokovnjak v vim*o v i n i z zadevah, oskrbnik g. Franc Rudi naenasla) 6 P glede prevažnega škropljenja trt v :?:8mer, file) sledeče navodilo, ki se bode gotove pri pfcivljenega rabi prav dobro obneslo: iravljenega Prvo škropljenje naj se iiAgA surov« 25. maja do 10. janija P o t r e b ščinjfcmega šr oral: 300 litrov vode, 2 kili modre galflfcha 6 K krenega vitrijola), 2 kili galuna (Alaun). -j je skrajšati vse poganke (Bogenruten) ronah, da se porabi manj vitrijolove ter doseže na drugi strani večje in lepš' Za škropljenje je treba porabiti le dobnj rate s prav finim razpraševalcem (V| Pred 20. majem naj se sploj škropi, pač pa Žvepla, to pa tako, bode, ako le mogoče, pred cvetom dvakrat Pri temu zadostujejo za 1. žveplame 3 drngo 6 kil žvepla. Drugo škropljenje naj se izi 15. junija do 25.. junija. Potrebšči en oral: 600 litrov vode, 4 kil modre 4 kil galuna. Tretje škropljenje naj s od 10. do 20. julija. Potrebščina oral: 900 litrov vode, 6 kil modre gali kil galuna. — V istem časa naj se tudi tretje žvepla nje, za katerega trebuje pri pnemu oralu okroglo 10 k V času od 25. julija pa do 1J naj se namesto škropljenja vse p o g« (Triebe) skrajša (eiugipfeln); 8 namreč bolezenski glivici odtegne rodilna razvitek. Ako ni galuna dobiti, potem se 2 kili 3 kile modre galice v 300 litrih raztopi. Tretje in četrto škroplj trte zamore se izvršiti istotako z 2— topino „p e r o c i d a". Ako se k raztopini rocida" le nekaj modre galice primeša, tem sigamejši. Pri tem navodila zadostuje modre galice (bakrenega v i t^ la) za en oral in bode vinska t nesla na ta način polno dozoritev lesa. Hvaležni smo g. oskrbniku Rudlnj je že toliko zaslug za naše vinorejstvo prav posebno za to navodilo iu je upati, ga bodejo vinorejci natančno oprijeli. Na čin bodejo lahko brez skrbi na trgatev 6. man sledeče mrak pom 1 Po zače prvo čr ičenje Blizu pi patrone irotniki Artiljeri, ije oči erij b i 8 B ti ti. se s ;aj odpe Razno. vi vaoi ,vijo to ji za itne arti Razpu estnišl n okra, iklepčno odbor ikih op Zaroč ilf Ku jske art: je z go nico vile ______________ Mnogo are G. deželni glavar prišel je pretekli ;;paru! ljek v spremstvo g. deželnega odbornik™ Tri VI slanca S t a 11 n e r v Ptuj, od koder se je* i b o r u no z g. žnpanom in okrajnim načelnikonfiikolaj K n i g o m odpeljal, da si ogledajo regakOd teh so dela ob Pesnici. Potem se je gospod Arožniški zopet vrnil v Gradec. hauptman Jajca v ptujskem okraju. Nekateri IjiJBa »ta ol vedno mislijo, da so najvišje cene le dmoIo. V i papirnata igrača in da jih ni treba vpoi^Mwebel Ako so potem od pristojne oblasti kam^HInžnim seveda jamrajo in se pritožujejo. Zlasti ftail K o i vidi pri jajcih. Ker se je zgodilo že več Jgimentu ii jev sodnijskih naznanil, opozarjamo še Jm Krepi" na to, da se sme v mesta kakor v okrajaW»iburga, naprej-prddajalcem ali tržcem jajca le poP*! Je nes višji ceni 8 vinarjev zal kos prodajaiiiWedeco kr se to ceno prekorači, so tržci kakor ktAuehal kaznivi. Naravnost na konzumente, torej na$h a 11 e n ! ki kupujejo jajca za lastno porabo, se ■ Junaš Ptuju prodajati jajca po 10 v i n a r j e v a-oficireki nt kos. Vsakdo naj se drži teh od oblasti dA u r g a nih cen, da ne bode imel sodnijskih sitnes'^eliko in Most čez potok na Bregu pri Pumedajlo, se nahaja zdaj v popravilu. Za čas popraArižčem o so po naprošbi okrajnega načelnika 0 m:i*8,držanje ptujski pijonirji zgradili začasni pomožni jbrostno i in napravili tudi lepo stego. rošcu iz s _ 5 - Najvišje cene za svinjsko mast in špeh. k. štajerska namestnija določila je za svinj-i mast iu špeh sledeče najvišje cene, ki ve-ijo za t n j e kakor tudi za domače blago : ^veliki kupčiji za 100 kil nettoteže: avljeni namizni špeh (dnnajski „šnif) 513 pripravljeni hrbtni Speh 556 K, okajeni «m špeh 544 K, okajeni namizni špeh 555 K, eni hrbtni špeh 600 K, neokajeni krnšni 531 K, paprika-špeh 574 K, kuhani špeh g4 K, desertni špeh 680 K. — V m a 1 i t r-07in i za eno kilo izpuščene masti (svinjskega 6 K 40 h, neizpuščene surove masti ^er, file) 6 K, surovega špeha 5 K 60 h, pri-ga namiznega špeha 5 K 70 h, pri-irljenega hrbtnega špeha 6 K 20 h, okaje-. enrovega špeha 6 K 10 h, okajenega na-i špeha 6 K 20 h, okajenega hrbtnega K 70 h, neokajenega krušnega špeha K 90 h, paprika-špeha 6 K 50 h, kuhanega 6 K 50 h, desertnega špeha pa 7 K 60 h. Zanimivo rusko armadno povelje. Sledeče se je v originalu pri nekem vjetem kemu oficirju našlo. Izdano je bilo pri za-ikn zadnje ponesrečene ruske ofenzive in tvori »tni dokaz, kakšna sredstva mora rusko fetvo rabiti, da spravi svojo infanterijo proti kmažoikn: — .Telegram: Poveljniku 27. sadnega zbora. Nujno. Tajno. Sprejeto dne [./16. marca 1916. Zapovedujem za predstoječi loj Bledeče: 1. Art. priprava prične pri jutranjem mraku, tako da zamore infanterija pred teme prvo črto nasprotnika vzeti. — [Po začetku naskoka preložiti je art. ogenj (prvo črto strelskih jarkov sovražnika. — 3. [uničenje obramb porabiti je vsa sredstva. — | Blizu prve postojanke napraviti je taborišča ie, žico itd. — 5. Po zavzetju jarkov otaika se napadalci ne smejo vstaviti. — [Artiljerija ima vse odrediti,'da se prepreči Bljanje na lastne čete. — 7. četam je poročiti, da bodejo rezerve in ar-ljerija nanje streljati pričeli, ko bi se poskusili napadalci vjoti liti t i. — 8. Vsi na prstih ranjeni in ooi, se sami poškodovali, se morajo po bitki odpeljati. — 9. Policija mora skrbno na , zadajšnja pota paziti, da ne pride noben »vi mož skozi njeno stražo itd. itd." — Rnsi' anjo torej svojo infanterijo le tedaj naprej, Ko ji zagrozijo, da bode v slučaju bega od line artiljerije pokončana . . . Razpustitev občinskega zastopa Trbonje. neatništvo je občinski zastop Trbonje (poli-okraj Slovenji Gradec) razpustilo zaradi lepčnosti in dogovorno s štajerskim dežel-odborom poverilo začasno oskrbovanje ob-Hnskih opravil trgovcu Juriju Lauko v Ttbonjah. Zaročenca. G. c. in k. račnnski fenerwerker blfKuttnik v nekem regimentu težke ke artiljerije, ki se nahaja zdaj v Josefstadtu, i je z gospico Luise R o i s, zasebnico in last-vile v Rossweinu pri Mariboru zaročil. iogo sreče vrlemu in splošno spoštovanemu Tri vojna odlikovanja v eni družini. V M a- liboru stanujoči stražmojster v p. gospod Bikolaj K o s c h a k ima štiri sinove na fronti. Od teh so že trije odlikovani. Dobili so namreč: orožoiški ritmojster g. Maks Koschak in haaptman Heinrich Koschak signum laudis; oh sta obiskovala svoj čas mariborsko kadetno So.o. V mariborskih telovadnih krogih znani feldwebel Fritz Koschak bil je s srebrnim zaslužnim križcem s krono odlikovan, četrti sin .Emil Koschak služi v nekem huzarskem regimentu in se bori na severnem bojišču. Krepko velikonočno voščilo. Neki meščan iz Fieiburga, ki žrtvuje svojo kri na bojiščih, poslal je nezadovoljnežem in javkajočim v zaledju eltdečo kratko in krepko velikonočno voščilo: Aashalten — Haushalten — Maul h»lten! Junaški Korošec. GoBpod Adolf G1 a n z e r, cf.cirski namestnik v fjb. 8, doma iz S a c h s e n-birga na Koroškem, ki je bil že z zlato, veliko in malo.srebrno ter bronasto hrabrostno medajlo, nadalje pa tudi z zlatim zaslužnim križcem odlikovan, dobil je za izredno hrabro zadržanje na bojiščn zopet veliko srebrno hrabrostno medajlo. Čestitamo junaškemu Korošcu iz srca! Proti pokvarjenju mladine med vojno se je v zadnjem času prav mnogo pisalo in govorilo. Na Nemškem so že davno storili primerne korake, da se mladino nadzoruje in to pokvarjenje s tem onemogoči. Zdaj je izdala tudi c. k. staj. namestnija posebni odlok, ki se tega predmeta tiče in katerega glavne točke so sledeče: 1. Mladini (to so osebe obeh spolov pod dokončanim 16. letom starosti) je kadenje tobaka na javnih potih, cestah, trgih in prostorih prepovedano. — 2. Brez spremstva odrašenih svojcev, jerobov, nadziralnih oseb, učiteljev, delodajalcev itd. je mladini obisk gostilen in kavaren itd. prepovedan. Po 9. uri zvečer (od 1. oktobra do 30. aprila pa že po 8. uri zvečer) je mladini pristop v gostilne ali daljšo bivanje v njih tudi v spremstvu odrašenih prepovedan. Prestopki te prepovedi se bodejo kaznovali tudi na sokrivem gostilničarju. — 3. Mladini je pohajanje brez opravkov na javnih cestah, potih, trgih in drugih javnih krajih po 9. uri zvečer (od 1. oktobra do 30. aprila pa že po 8. uri zvečer) prepovedano. Politične oblasti pa zamorejo tudi prejšnji čas določiti. — 4. Lastnikom varije tej e v itd. je prepovedano, da pnstijo vstopiti v svoja podjetja mladino v spremstvu ali brez spremstva odrašenih. — 5. Prodaja nepotrebnih luksus-predmetov ali igrač neposredno na mladino je prepovedana. — 6. Ta odredba se mora v vseh gostilnah itd. na vidnem mestu nabiti. — 7. Prestopki te prepovedi kaznovali se bodejo na mladini sami, ako je za kazen zmožna, na odgovornih nadziralnih osebah in gostilničarjih od politične oblasti 1. instance z denarno kaznijo od 2 d o 200 kron ali z zaporom od 6 ur do 14 dni, oziroma tudi s tem, da se bode dotične obrate zaprlo. — 8. Mladini je obisk javnih kinematografičnih predstav le tedaj dovoljen, ako so te predstave pred 8. uro zvečer končane in je njih vsebina za mladino primerna izpoznana. — 9. Prepoved oddaje žganih pijač na mladino ostane veljavna. — 10. Ta odredba stopi z dnevom njenega razglasa v veljavo. — Mnogo ta odredba ne bode pomagala, zlasti ako se ne bode strogo izvrševala. Glavna stvar leži pač pri s t a r i š i h, ki so t prvi vrsti odgovorni za svoje otroke! Nezvestoba žensk na Francoskem. List „Le Phare" v Nantes na Francoskem objavlja statistiko, po kateri pride v enem samem departe-mentu (okraju) skoraj 100 na dopust došlih vojakov zaradi poskušenega ali izvršenega uboja svojih soprog pred vojno sodišče. Zakonska zvestoba torej pri Francozinjah ni posebno trdna. Odkrito povedano je pa tudi v naših krojih prav mnogo nesramnih babnic, ki se vsled odsotnosti svojih poštenih, v vojski se borečih mož obnašajo kakor — gotove štirinogate živali. Na take babnice bi morala oblast paziti in jim zlasti podpore odvzeti. Vlačuge ne zaslužijo državne milosti! Razstrelim v municijski fabriki. Londonski listi poročajo iz Pittsburga v Ameriki, da je nničil požar municijeko fabriko H o t b a r d & Com p. Škode je za 250.000 dolarjev (IV. milijonov kron). Svoj čas je ta fabrika izdelovala kmetijsko orožje. Veselje nad zavzetjem Kut-el-Amare je bilo seveda nepopisno. V Konstantinoplu se je vest hipoma po vsem mestu razširila in povzročila povsod veliko navdušenje. Takoj se je pričelo zastave razobešati. Veselje je temvečje, ker je to prva kapitulacija večje angleške posadke od začetka vojne sem. — Tudi na Dunaju se je na vseh javnih in na mnogih zasebnih hišah zastave razobesilo. — Cesar Viljem je istotako odredil razobešenje zastav na javnih poslopjih. — ^Frankfurter Ztg." piše o zavzetju Kut-el-Amare: Padoc trdnjave j se bode bliskoma pri vseh plemenih v Armeniji, Perziji in Afganistanu razširil in vsem narodom poraz angleškega orožja naznanil. Velepomembno za Turčijo je, • da ima zdaj velike sile proste, ki jih zamore vreči na Irak fronto ali pa proti Rusom v Perziji. četrto vojno posojilo. Mestna občina S 1 o-venska Bistrica podpisala je za četrto vojno posojilo 30 000 K. tamošnjo nemško telovadno drnštvo pa 20.000 K. — Fabrika kemičnih produktov vHrastniku je podpisala 23, 37, 52, 75, 91, 110, 126 142 163 179 207 219 234 54, 56, 57, 75, 78, 80, 92, 94, 100, 111, 115, 127, 144, 164, 180, 208, 220, , 236, 264, 265 305, 306 321, 322 341, 350 501, 501 604, 605 613, 614 237, 273, i)09, 324, 351. 505, 606, 615, 238, 274, 310, 325, 149, 172, J 89, 213, 228, 253, 156, 160 173, 174, 202, 204, 214, 215, 230, 231, 254, 260, 301/11, 301/IH, 312, 313, 314, 327, 328, 329, 352, 353, 601, 602, 610, 611, 89, 109, 125, 141, 162, 176, 206, 216, 233, 261, 303, 320, 330, 355, 603, 612, 100.000 K. — Gospod A. West en v Celja je dal za posojilo 300.000 K. — Gosp. Johan Jeschounig v Arndorfa pri Celju podpisal je 50.000 K in iz zapuščine dvornega svetnika dr. Jos. Hannack 25.000 K. Trije vlomi v eni noči. Iz Beljaka se poroča z dne 28. aprila: Pri posestnici Mariji Sturm v Kaltschachu, pri posestniku Valentinu Hoja in pri posestniku G. Schellauder v Trabenigu se je v velikonočnih praznikih vlomilo in veliko število življenskih sredstev pokradlo. Tatove se še ni zasačilo. Vlomi. V občini St. Michael pri Wolfs-bergn na Koroškem so neznani tatovi v noči od 25. na 26. aprila izvršili dva izredno predrzna vloma. Privatni poštni paketi. C. kr. poštni urad nam poroča: V dostavljenju zasebnih poštnih paketov k stalnim etapnim uradom od avstro-ogrskih čet zasedenih pokrajin ne nastopi nobena sprememba. Pošiljatev zasebnih poštnih paketov dovoljena je sedaj k sledečim vojno-poštnim uradom: 6, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 19, 19/11, 20. 22, 22/11, 22/111, 24, 25, 27, 28, 29, 30, 31, 33, 35, 36, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 47, 50, 51, 62, 63, 66, 68, 70, 71, 72, 81, 83, 84, 85, 86' 87, 101, 102, 103, 104, 105, 116, 116/HI, 118, 119, 128, 130, 132, 136, 137, 139, 145, 146, 148, 169, 170, 171, 182, 185, 186, 209, 210, 212, 222. 225, 227, 251, 301, 311, 326, 351/11. 351/III, 506, 507, 600, 607, 608, 609, 630. Potres. V Gradcu in na mnogih krajih srednje ter zgornje Štajerske čutil se je pretekli pondeljek potresni sunek, ki pa v splošnem ni napravil nobene škode. Zaprli so v Celovcu 1. 1897 rojenega ključavničarskega pomočnika' Johana Peter ter njegovo ljubico Ano B u r g g r a f, ki sta v mestu in okolici izvršila mnogo vlomov ter tatvin. Peter je zaradi tatvine že opetovano predkazno-van. Skoda tvornice. Akcijska družba velikih tvor-nic za orožje Skoda imela je pred kratkim svoje občno zborovanje. Na zborovanja se je dovolilo v vojno-oskrbovalne namene tri milijone kron. Velika železniška nesreča. V noči od 27. na 28. aprila zgodila se je v postaji St. Jurij ob južni železnici velika železniška nesreča, kateri je padlo kot žrtev tudi več človeških b i t i j. Živinotržci in živinski sejmi. »Grazer Tag-blattu" se iz L i n z a poroča : Živinorejci na Zgornjem Avstrijskem hočejo namestniške odredbe prepreči. Zadnji sejmi so bili tako slabo obiskani, da se je komaj potrebščino za vojaštvo krilo. Kakor se čuje, hoče zdaj vojaštvo temu postopanju konec napraviti in za prihodnje dni prisilni prigon živine odrediti. Pogreša se krčmar Egidij Vihar. Dne 24. aprila odšel je iz svoje gostilne na B r e g u pri Celju, da gre z nekim znancem v kavarno. Znanci so šli naprej. Od tega časa se Vihar pogreša, Drugi dan našli so v vodi njegov klobuk. Kako je telica kravo požrla. V V i r o v i -tiči na Hrvatskem prodala je neka žena svojo kravo za 990 kron; krava je tvorila vse njeno premoženje. Žena je skrila denar v štrozaku. Te dni pa je nesla štrozak na dvorišče, da ga sčedi; pri temu je pozabila, da se nahaja v njemu denar. Ko se je po kratki odsotnosti zopet na dvorišče vrnila, opazila je še, kako je neka telica s koruzno slamo njenega štrozaka zadnje v njem nahajajoče se bankovce požrla... Pazite na deco! Dne 22. aprila pustila je rudarjeva žena Schmid vTrbovljah svoje otroke same v stanovanju. Ko je postalo temno, zažgal je 4 letni Jožef, da bi poiskal neko izgubljeno igračo, luč. Z lučjo prišel je l'/i letni - 6 ". sestrici Mariji preblizu. Dekletcu se je obleka i vnela. Pridobila je tako težke opekline, da je drngi dan umrla. Umrl je bivši minister za uk in bogočastje, član gosposke zbornice dr. Gustav M a r c h e t. Spadal je med najbolj pomembne politike zadnjega časa. Nezgoda z dinamitno patrono. V Trbižu na Koroškem našla sta 13 letni Jožef Zuss-n e r in njegov brat Franc dinamitne patroce. Medtem ko je Franc patrone ▼ potok vrgel, nesel je Jožef eno domu in je pričel z vilicami v njo ruvati. Vsled tega se je patrona na krat razstrelila in je raztrgala neprevidnemu dečku levo roko. Požig. V gospodarskem poslopju posestnika Andreja Kanačnik v Drasendorfa pri Sr. Vidu na Koroškem izbruhnil je ogenj, ki se je tako hitro razširil, da se niti živine ni moglo rešiti. V hiši se je nahajala 20 letna božjastna hčerka. Bežala je napol oblečena iz stanovanja in pozabila otroka dekle Aufegger seboj vzeti; mati pa je otroka potem sama iz plamena rešila. Posestnik nahajal se je za časa izbruha ognja s svojo družino na polju in je zamogel komaj nekaj obleke ter denar rešiti. V hleva je zgorelo 16 kosov govede, 16 prašičev in 1 konj. Škode je okoli 40.000 kron, zavarovalnina pa J znaša komaj 18.000 kron. Sodi se, da je nekdo i nalašč zažgal. Veliki požar. Pri posestniku Pavlu W e r d-nik v Libeličah na Koroškem izbruhnil je ogenj, pri katerem je zgorelo stanovalr.o in gospodarsko poslopje, mnogo žita, krme, kmetijskih strojev in orodja. Ogeaj se je razširil na posestvo soseda Andreja S c h u m n i k. vpepelil tam tudi stanovaloo in gospodarsko poslopje, 30 čebelnjakov, med njimi 10 polnih, stroje, orodje, zalogo žita ter dve svinji. Ena krava je bila hudo opečena in pet ovc, ki so bile po dimu omamljene, se je moralo takoj zaklati. Pn Werdniku se je zamoglo med požarom iz razvalin hleva tri kose govede nepoškodovane potegniti. Zgorelo je pa Werdniku tudi denarja za 1800 kron. Škode je za 28.000 kron, medtem ko znaša zavarovalnina le 9000 kron. Gospodarska razmotrivanja. Pred kratkim je izšla knjiga, ki obstoji skoraj iz ključno iz številk, ki pa je ravno zato prav zanimiva.*) Za sedanje razmere najbolj zanimive so seveda cene življenskih sredstev. Knjiga je iz leta 1912. Posnemamo ji sledeče podatke. Rafinadni sladkor (prima centrifugal-pi'.e) stal je v izvozni trgovini voznine prosto iz Trsta v 1912. letu 38 K 63 h. V Avstriji se je zahtevalo takrat 70 b za eno kilo sladkorja v kockah ; danes pa se zahteva zanj 1 K 14 hI Izdelovalci kakor država delajo dobro kupčijo pri dorr.ači trgovini s sladkorjem; izdelovalci boljše kakor kedaj preje; od tega prihajajo visoke di-vidende sladkornih akcijskih družb. Prav zanimive so tudi za I. 1912 navedene cene za žito in moko. Znašale so za 100 kil pšenice 25 K 38 h, rži 21 K 60 h, ječmena 21 K 34 h, ovsa 19 K 28 h, koruze 22 K. V tem letu se je dobilo 100 kil pšenične moke St. 0 za 34.K 62 b, St. 1 za 34 K 46 h, št. 4 za 32 K DO h in št. 7 za 28 K 66 h. Rženo moko se je dobilo 100 kil št. 0 za 31 K 74 h, št. 1 za 29 K 76 h in št. 3 za 24 K 60 h. Danes je najvišja cena za pšenico 32 K, moka št. 0 stane 1 K 21 h, št. 1 pa 1 K; krušna moka od pšenice ali rži stane danes 51 h. Leta 1912 obstojala je med ceno za pšenico in rž ter ono moke razlika od 11 do 40% P" rži. Cena za fine ctrobe znašala je takrat 14 K 84 h, za debele otrobe pa 15 K 50 h. Zdaj znaša razlika med pšenico in iz nje zmleto moko 58 do 375%, pri rži pa 70%. Pri temu so tudi otrobi mnogo dražji. Leta 1914 se je še dobilo kilo najboljšega polent-nega grisa' za 26 h. Danes pa stane 51 h. Dobi se pa nikjer. Kaj pomagajo potem primerne cene ? Cinkvantin-gris stane v Gradcu 84 do 90 b, torej skoraj štirikrat toliko, kakor se je dobil 1. 1914 v najboljši kakovosti. Ako se je 1. 1914 kilo najboljše polentoe moke (cinkvantin-grisa) pri cinkvantinski ceni od 22 b za 26 h dobilo, je vprašanje pač razumljivo, kaj mora danes rdeča koruza koštati, ako ze zahteva za isto množino (1 kilo) 84 do 90 b. Odgovor ne more opravičiti nezaslišano ceno. Splošno znano je, da kupčevelci z žitom in izdelovalci z moko pri nizkih cenah 1. 1912 in še cenejših prejšnjih let niso samo dobro živeli marveč so si tudi velika premoženja pridobili, to pa pri prosti konkurenci. Zdaj ni nobene konkurence pri nakupu; obratni troški so tako nizki, da sploh ne pridejo v poštev in — vkljub temu ogromne razlike v ceni moke. N a-tančno pojasnilo bi bilo tukaj potrebno. Leta 1912 se je prodajalo fižol za 29 do 32 b, grah za 31 h in leča za 51 b (pri eni kili). Govedina je koštala K 180 do 207, leta 1901 pa K 1 22 do 152. Podobne so bile cene za telečje in svinjsko meso ter *) Statistisches Handbuch ilber die gesamten Verhaltnisse des oslerreichischen Staatcs und seiner Bevolkerung. svinjsko mast. Te cene veljajo za Dunaj (v veliki kupčiji) in so seveda v posameznih kronovinah različne. Za Štajersko veljale so 1. 1912 sledeče cene (v klepaju so cene leta 1902): 1 kg mesa 181 h (126), pšenične moke št. 0 392 (40), fižol 47 (32). grah 63 (56), riž srednji 48 h (50), krompir 14 h (12'5), svinjska mast 210 h (160) in šunka istotako. V Gradcu se je dobilo I. 1912 še 100 kil trboveljskega premoga za 2'30 K, danes stane od K 378 do 4 80. To so bili lepi časi I Še pred dvema letoma zameglo se je kupiti za 30 kion 5 kg moke, 5 kg sladkorja v kockah, 1 kg fine kave, '/, kg dobrega čaja, '/j kg kakao, 1 steklenico ruma, 3 kg masti, milo in druge manjše stvari kot mesečno potrebščino za tri osebe. Danes se porabi 30 K, ako se kupi 2 kg masti in 1 kg kave!! Za večji del življenskih potrebščin so cene na trikratno in večkratno visokost poskočile. Prav zanimive so tudi zahtevane cene pri kupčiji t živino. Ta navijanja cen postajajo naravnost nezaslišana. Gospodinja mora biti prava umetnica v štedeoju, ako porabi za družino 5 glav na mesec samo 3 kg masti. Razlika cen za svinjsko mast je danes proti I. 1914 tako velika, da znaša v enem letu za 4 K več, kakor se plačuje dohodninskega davka pri 7800 K dohodka (164 K, 22. stopinja). Ako se za eno osebo v enem mesecu le '/, kg masti porabi, napravi to v enem letu 6 kg, torej za Gradec z okroglo 160.000 prebivalci 960.000 kg. Razlika cene znaša srednjo od 1. 1912 sem 5 K, torej 960.000 X 5 = 4,800.000 K. Koliko mora znašati ta razlika šele po vsej deželi io vsej državi I Gotovo: vkljub tem razmeram moramo vzdržati I Ali vptašanje se vendar ne bode dalo zavrniti, je- li ie ta visoka draginja tudi popolnoma opravičena ali ne Kazenska sodnija v Miinchenu je zadnjič zlate besede izrekla : 'Vojno oderuštvo je sramotno postopanje posebno težke vrsle. Oderuštvo z življenskimi sredstvi uničuje temelje države in kdor se ga udeležuje, je deželni izdajalec!" E. H. (.Grazer Tagblatt.<) Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. K.B.Dunaj, 4. maja. Severno-zapadno od Tarnopola vjeli smo 100 Rusov. — Proti tolminskemu mostičju, Flitschu in drugim delom koroške fronte nastopila je sovražna artiijerija ljuteje. — Danes ponoči preplovil je neki sovražni letalni stroj izliv Vipave, vrgel 4 bombe in poletel potem čez Ljubljano in Zalog. Na vrnitvi zastavil mu je naš art. ogenj pri Dorn-bergu pot. Obenem od naših letalcev napaden in zažgan, padel je ital. letalni stroj na tla. Vsi štiri letalci so mrtvi. — Več naših letal napadlo je včeraj ital. tabore pri Villescu in je vrglo mnogo bomb ter se po hudem zračnem boju nepoškodovano vrnilo. — Dne 3. maja so naši letalci napadli kolodvor, fabriko žvepla in vojašnice v Ravenni. Dobri učinek in požar v fabriki se je opazilo. Vkljub hudemu obstreljevanju so se vsa naša letala nepoškodovana vrnila. — V istem času zadela je neka naša torpedna flotilja južno-vzhodno od izliva Poja na 4 sovražne razruševalce. Vršil se je uspešni pomorsk boj. Nemško poročilo. K. B. Berlin, 4. maja. Na zapadu se je vršilo proti Francozom in Angležem veliko uspešnih bojev. — Pet sovražnih letal je bilo sestreljenih. — Tudi na ruski fronti so naši letalci uspešno bombe metali. — Brodovje nemških letal napadlo je z velikim uspehom angleško vzhodno obrežje. Vsa letala raz ven „L20" so se vrnila. Tudi v ostalem se je vršilo mnogo za Nemce ugodnih letalnih bojev. Nemški podmorski čoln sestrelil angleško letalo. K.-B. Berlin, 4. maja (W.B.). Eden naših podmorskih čolnov je ob flandrijskem obrežju eno angleško letalo .sestrelil, katerega letalce je rešil en sovražni razruševalec. • Znana f. nr Maks B 0 h n e 1, Dunaj IV., Marg • 27/51 nam naznanja, da ima vkljub 60 do 80'/0nega po L nekaj vrst ur 5e po slari ceni v zalogi, ki bodejo pa v • času razprodane. Na željo dobi vsak čitatelj našega lista j cenik franko in zastonj doposlan. Dopisnica na imeno I zadostuje. V okrepcanje pljuč priporočamo masaže prs in ' f lerjevim ozivljajočim rastlinskim esenčnim fiuidont z ' fluid. S tem se koristi živahno delovanju kote in krvni I ter bo okrepča ves organizem. 19 steklenic tega blago' j rnačega sredstva poSlje povsod franko za 6 kron K i Feller, Stubica, Elsa-trg St. 241 (Hrvatsko.) Bilo naj bi i hiši. Od mnogih zdravnikov priporočeno. Mnogo čez s ■ hvalnih pisem. Zamore se tudi obenem Kellcrjeve milo I Rhabarbara krogljice z zn. ,Elsa"-krogljice,- 6 skatljic i i K JO h naročili. Loterijske številke. ' Gradec, dne 26. aprila: , 62, 39, 79. 1 j Trst. dne 3. maja 14, 79, 60. Viničar i 2 do 3 ljudi se sprejmejo pri Jon. Jausch M. St. Kunigund pri Mariboru. { dame vedo, da je dobro desinfekcijsko sredstvo pri toa' j govanju bolnikov velike važnosti. Zahteva se danes, da ; cijsko sredstvo hitro in sigurno učinkuje, da pa tudi p' in da je c e n o. Mnogokrat ljudje opazili, da nekatere dame po karbolu dišeča d" sredstva odpravijo, ker se ta neprijetni duh ne da od ) rok, obleke in peiila. — Ako se pa vedno le Lysotorm rabi, se nima neprilikl Lysoform ima prijetni dobri duh, je poceni in ni strupen. Originalna steklenica v vsaki in drožeriji K 1-26. Vse dame naj bi torej le Lysoform rabi Nove cene od 1. maja naprej: Lysoform ena steklenica 100 gr . . „ » 250 „ . . .. u » °°0 ,, • • .. .. .. 1000 „ . . „ toaletno milo en kos . . . Pfefferminz-Lysoform (ustna veda) . jljadska kopelj mestnega ||k kopališča v Ptuju. Čas za kopanje, ob delavnikih od 12. ure do 9. ure popoldne (blagajna je od IS. d« 1. ur« zaprta); ob nedeljah in prauiftria od 11. do ft. urt d«poldni. TTS „*»« z rročia zrakott, i " z#ihoK--70 se Trši v Radahovi 4. uri popoldne in pondeljek dne 22. m ob 8. uri zjutraj v Zg nji Veličini (Teiclnvi ter ob 3. uri popoldne Samarkovi K nji vabi uljudno Jos. Ornig v Ptu 'so jlc 4.vojno poso* Nj. Ekseelenca gospod e. k. namestnik mi naroča da, naj sodelujem pri vabilu za 4. vojno posojilo. V nepremagljivem razvitju sil so Avstrijci, Ogri, Nemci, Bolgari in Turki nepregledne množice sovražnika čez mejo pognale. Iz vsake bitke vsplamti nanovo njih bojevni duh in njih domovinska ljubezen kljubuje celemu svetu sovražnikov. Poljska, Srbija, Črnagora, velik del Francoske in Belgije so od nas zasedene. Zato nas hoče sovražnik v svojem obupnem sovraštvu Izstradati, ker nas ne more z orožjem premagati. Ali tudi naša gospodarska sila je nezlomljena in močna je naša gospodarska volja. Zato podpisujte 4. vojno posojilo! Zamore se podpisati: 1. 40-letno davka prosto 5V|0-no državno posojilo v odrezkih po 100, 200/1000, 2000, 10.000 "in 20.000 kron, za katere se do leta 1956 pri žrebanju 100 kron asa vsakih vplačanih 92*50 kron vrne. 2. davka proste, istotako S^-ne zakladne listke (Schatzscheine), ki se bodejo dne 1. junija 1923 po 100 kron nazaj plačali, medtem ko znaša nakupna cena samo 95 kron. Ti listki se dobijo v odrezkih po^lOOO, 5000, 10.000 in 50.000 kron. Podpisovanje se je pričelo s 17. aprilom in konča s 15. majem 1916. Naznanila sprejemajo vsi poštni uradi, davčni uradi, banke in hranilnice (šparkase), tako tudi šparkasa mestne občine Ptuj...... Pri poštni hranilnici obstoječa rentna hranilnica omogoči z v deleži po malih zneskih tudi revnejšim podpisovanje; ti zneski se zamorejo vsakokrat zopet v gotovi denar izmenjati. Bogatini in reveži zamorejo se udeležiti te gospodarske bitke, ki mora postati gospodarska zmaga! Domačini! Naša domovinska požrtvovalnost ni nikdar opešala. Tudj sedaj nočemo zaostati. Tam zunaj žrtvujejo svojo srčno kri; kovajmo jim z našim denarjem orožje! t u j u, aprila 1916. Okrajni načelnik: Jos. Ornig. iir i — 8 — se dobi v vseh špecerijskih trgovinah. — Generalno zastopstvo za ptujski okraj Brata Slawit seli, iročnina za 2 K [f»i«meznašt< 6 vil na si leta plač poslat oznanil 64 K, K, ", str [•/, strani 8 K, K,'/.• stran strani ] se takoj sprejme pri g. Joh. Turtschitsch, pekovski mojster Go- sting bei Graz. 173 Fraoz Schonlieb tovarna orožja in izdeloval-nica finih pnsk, Borovlje na Koroškem Direktni nakupni vir za moderne lovske puške Reparalure, prenaredbe, strok ovnjaško, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnostjo strela in nova kopita najcentje. 168 llustrovani cenik brez stroškov. Sir in pater v vsaki množini kupuje vedno trgovina z jajci in patrom The- re8e Hinterberger, Dunaj, XII., Scbbobrun-nerstrasse 196. 162 Učenec se sprejme pri g Franz Koschier, kovaški mojster v Celju. 172 Urarski učenec se »prejme takoj pri g. Lečnik, arar, Borovlje (Ferlacb) na Koroškem 187 Kuharica ki zna meščansko kuhati, se takoj sprejme. Plača 24 K Da mesec. Naslov: Gospa Alber-tine Kofler, Ptuj, Her-rengasse 27. 191 I priporedajo kot iz- borno sredstvo proti kašlju' mvm prsne karamele s „3 smrekami" Milijoni' rabijo proti hripavosti, katarn,za-sliaienju, krčnemu in oslovskemu ka*lju,za-to so dobrodošle vsakemu vojaka. (jn net. potr. spri-III čeval zdravni-iUU kov in zasebnikov jamčijo za sigurni uspeh. Jako uspešni in dobrookusni bonboni. Cena 20 in 40vinarjev Doza 60 vinarjev. Se dobi pri: H. Holitor, apoteka v Ptuju* Ig. Bekrbalk. apoteka v Ptuju, Karl Herrmann Laški trg, A. Els-bacher, Laški trg, A. Plunger ,apotcka,Pod-čpirtek.UansSehnlder-schitsch, apoteka Brežicah. 50i/2 Na prodaj je nova Zraven je že nasajena Djiva, vrt za zelenjavo pri hrami, studenec ; vse skup držeče; 1 jobo mladega gozda, 1 uro od mesta. Maribor pri glavni cesti. Cena prav nizka. Vpraša se Kiirntnerstrasse 31, Tur 5, Marburg. 177 za vsa domača dela, ki mora pomagati tudi v prodajalni žganja, se takoj sprejme. 176 Maks Straschill v Ptuju. Velika razprodaja krasnih, velezanimivih vojnih razglednic, presenetljivo po ceni, 300 kosov le K 9 —. 300 kosov drugih čudežno lepih razglednic K 6— po povzetju, 600 kosov franko; oddajam, dokler traja zaloga. A. Sapira, zaloga umetnin Tisza-ilan 490, Ogrsko. isi parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in piinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur ........ , v porabo. r= Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Zdrava kiri! Kri je splošna redilna tekočina, iz katere si potegne truplo svoje re-dilne snovi. Ako kri nima zadostno redilnih snovi, potem--se organi oslabijo, in tako nastane na ta način cela vrsta bolezni, ki nam otežujejo življenje. To hudo verigo se mora pretrgati in to je le v eni točki mogoče, namreč v izreji krvi, v izboljšanju krvi. Po letu dolgem študiju spisal sem knjigo, v kateri pokažem, kako in na kak način se kri in soke izboljša, izrejo dvigne, bolezni prepreči iu odpraviti zamoie. Popolnoma zastonj 186 pošljem ta vredni spis vsakomur, ki piše! Tudi podam vsakomur priliko, se o tem prepričati, na kateri način je to mogoče, brez da bi se izdalo zato le en vinar I Pišite pa takoj 1 Expedicija Opern-apoteke, Budapest VI., oddelek 473. zdravi Poizvedbe s prospektom zastonj po direkciji tsias. j 50 je bila črna ženska taška llffllHlIflHQ z denarnico, v kateri je llfl kilo čez 90 K vsebine, s Is Ml g pismi, nanosnikom, žep- ■™5 J ,!'m nožcem v asnjati tsški. Izgubilo se jo je dne 1. maja na cesti V Stadtberg v Ptuju. Nsjditelj dobi dobro nagrado. Odda se v Ptuju, Herrengaese štev. 27, II. nadstropje. 192 Ura na napGstnik s štetim vi iir Vojna ura z dvojnim reliefom Hj. Vel. cesarja Franc Jožefa I. ii Viljema II. ali z novim reliefom i monarhov „Vir>bus uni-ti8 1914- 1916", jeklene ali niklasto ohišje z dobrim anker-kolesjem K 6—, prima-kakovost K &•—, radium K 10—, pravo srebro K 15 — ; žepne budilnice K 20—, radium K 28'—; primerni usnjati napestnik K 2-— ekstra. Ura na napestnik z uanjatim jermenom, veliki format K 6- , radium K 10-—. Ura na napestnik, mali format, kakor slika. K 10*—, 12*—, radium 15'—, 18-—; s precizijskim anker-kolesjem 24 —, znamkaCyma 30—, Omega 60—, radium 10— K več. Varstvo za steklo, kakor slika, K 1*50 ekstra. Vojna budilnica zaniklana, SO cm visoka K 6—. 3 leta garancije. Razpošiljatev le po vpofiljanju svote z 1 K za zavoj in prštnino franko po vsej Avstro-Ogrski in na bojišča po ^n? Max Bohnel Dunaj IV., Margarelenstrasse 27/51. Radium-zavod za radio-aktiviranje za žepne ure. Za K 5 — se napravi na vsako uro radium-cifernico. 10 let garancije za svetilno moč. Originalni fabrični eenik zastonj. 169 KOSE! Kdor hoče imeti KOSO KOSE! s katero se ni treba mučiti ter se lahko z enkratnim klepanjem z lahkoto kosi vsake vrste travo celi dan, naj se obrne na tvrdko J. Krašovic v Žalen katera ima edino zastopstvo svetovno znanih ko3 znamka „ Poljedelsko orodje" in jih je tudi več tisoč razpečala. 190 fR&- Za dobro kakovost kos se jamči. "98 Cenik na zahtevo brezplačno. KOSE! Cene najnižje! KOSE! Vitez Občezn Svljenje boj tel izvršit ,vali pred 1 mlini na » spominja love slovem ->rvaški vite l-Mfcter; meni, II rt P lllfr8' na na sil Ilir v — P'a UEIliII Mirno 3*** ■'•''•»sedi, obde ob prometni cesti, blizo Poljčan se odda v-g-fe svojo 1 taista se pa tudi proda pod ugodnimi pogojiksežene sk se izve v pekarni Geuer V PoljČanaUlerikalizem -------------------------------------------------------»litiki, ra Delavno, zanesljivo zvest, nirne pokr; tfljna, požr ;i pazi kot bička iz Tak aški dul naprej. o roko ne stra )i predrami osvobc e očisti širi mire 'estne poli« poštena samostojna moč, zmožna nemšk(4jtj trenut slovenskega jezika, se takoj sprejme pri gj-ggno. Mitteregger, trgovina z mešanim blagom,!^ Odkriv. mund (Koroško). )rez n8miij, ter jo blat: >rezvišen, j dekl ki se da porabiti za vsa kmetijska, zlasti dela, sprejme se za večjo meščansko hišo t službo. Dobro povprašanje se zahteva. Pi na Konrad Fiirst v Ptuju. Komi uiiti iebfii sdruževati s ovom za d> se sprejmejo. Plača na uro 40 do 55 iufl Delavni kraj Kapfenberg. Stanovanje t tr° potrka f Kuharja preskrbi firma. Življenska 8red«PenJe °.°-k najceneje preskrbi. Transpoit odide dne 15lno Pr°ti v zvečer od Poličan. Vozno karto plača firma™™ *0' *a sanja je vposlati na Visevischek, Zgor. Pc''*ra Je' ,' _____________________________Bkogar; ki -.Ljubi Boj t sebe;" jidi svoje 5i blagos ipominjam 500kro Vam plačam, ako moje Pjg.hghim Vaša kurji otell iztrebilo korenin-------nluUulidlll vice, trdo kožo al brez bolečin t 8 dneh. Cena 1 posodice z garancijski«! vred K 1 50. 8 posodice K 4—, 6 posodic K 550. f hvalnih in priznanjevalnih pisem. Kemeny. Kaschaa (Kassa) 1. postni predal 12/610,1 »btinica i ga moji nost naj obrača bi mu T. Priporočljiva domača sredstiPj*6. hod" Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčale Icr™*5*118^0 ! slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenkB Tekočina za prša in pljuče, stekl. 16C, K vel. štel proti kašlju, .ežki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje vin. — Čaj proti gihtu 1-50 K. — Babam za | in živce stekl. 1°50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani — Bleiburški živinski prašek k 1-50 K. odvajanju krvi v živalski vodi k K 1 60 — Izrini za podgane, miši, ščurke k K 150. Razpoiil L. Horblt, apoteka Bleiburg na Koto; jidijstrij in odgovonn urednik: Kari Linhart Ii»k: W. Ali odi polit vo prol im doh škodi 06 4 13