MARIBORSKI
Cene 1 Lin
VECERN1K
Uredništvo in uprava ■ Maribor, Sospoaka ul. 11 / Tel »ton arednlttvn 2440, uprav« 246S Izhaja razaa nadel]« In praznikov vaak dan ob 18. url / Valja meaatno prajamaa * upravi al po pota 10 Oln, dostavljati n« doal 12 O In / Oglasi po cenika / Ogtaaa aprajaan tudi oglašal oddalak Jirtr*' v Ljubija*! t Pottal tokovni račun »». 11.4»
JUTRA
Vi
fo<ia'na politika in narodne zdravstvo
lz ekspozeja resornega ministra Ivana Pucija
Socialna vprašanja so dandanes gotovo med tistimi vprašanji, ki so najbolj pereča in zato najbolj v ospredju. Med vsemi socialnimi vprašanji je pa zopet najbolj v ospredju socialno skrbstvo. Ce hočemo spoznati položaj teli vprašanj pri nas v Jugoslaviji, potem se to zgodi najlažje na podlagi ekspozeja resornega ministra g. Ivana Puclja in sledečih debat na proračunski seji narodne skupščine preteklo soboto. Proračun našega ministrstva za socialno politiko, h kateremu j« priključeno nekaj let sem tudi narodno zdravstvo, izkazuje za proračunsko 1. 1934/35 skupno 201,114.496 Din izdatkov. Od prvotnega predloga se razlikuje v marsičem, ker je bil v smislu sklepa ministrskega sveta znatno red u. c i-r a n. Od te skupne vsote je določenih za splošno državno upravo 148,029.149 Din, za državne ustanove in podjetja pa Din 53.085.347. V primeri s proračunom za leto 1933/34 izkazuje letošnji proračun znižanje za 4,938.561 Din, v primeri s proračunom za 1. 1932/33 znižuje za 18,906.671 Din, v primeri s proračunom za 1. 1931/32 pa celo 106.711.390 Din.
To dokazuje pač dovolj jasno, da je bil Proračun ministrstva za socialno politiko v Poslednjih treh letih znižan za več ko eno tretjino, in ie padel od 307,825.886 Din na 201,114.496 Din, t. j. za okoli 35 odstotkov! Še večja redukcija je absolutno nemogoča, ker bi bilo potem naše socialno skrbstvo in narodno, zdravstvo občutno oškodovano. Čimveč so socialne neprilike, tembolj mora razpolagati socialna politika s čim večjimi materialnimi sredstvi, ako hoče čim uspešneje uplivati na zmanjšanje in omiljenje teh neprilik. Ministrstvo se striktno drži svojega načehiega programa, napravljenega že prejšnja leta. Njegovo izvajanje se bo nadaljevalo z resnim stremljenjem, da se v znamenju varčevanja nudi na vseh straneh najuspešnejša in nagla pomoč tamkaj, kjer je v resnici najbolj potrebna, ^clo važno je pri tem vprašanje pobijanja brezposelnosti. V smislu programa JNS ministrstvo ne bo odpravljalo brezposelnosti z dajanjem podpor in miloščine, ker se tako odpraviti ne da, temveč s produktivnimi deli po uredbi o izvajanju lavnih del, pri katerih bo zaposlovalo brezposelne.
Da se omogočijo najnujnejša dela še v zimskih mesecih, je bilo po sklepu ministrskega sveta že sklenjeno posojilo pri ^0 š t n i hranilnici v znesku 30 milijonov dinarjev na račun bodočih do-'U)dkov Državnega fonda, določenega z Ure4bo o izvajanju javnih del. Vsa ta
vsota je bila razdeljena tako, da sta zet-ska in primorska banovina dobili vsaka po 4,500.000 Din, ostale banovine pa vsaka po 3 milijone dinarjev. Kar se pa tiče prehrane pasivnih pokrajin in krajev, ki so trpeli zaradi elementarnih nezgod, odnosno kar se tiče prevoza koruze, je bilo koncem preteklega leta izdanih nakaznic za 980 vagonov s 75% popustom (zetski in primorski banovini po 300, osta lini banovinam pa po 50 nakaznic), do-čim je bilo pretekli mesec odobrenih še za 1000 vagonov nakaznic s .50 odstotnim popustom. Če bi se pokazalo, da je tudi to število nakaznic nezadostno, bo zahteval minister naknadno odobritev ministrskega sveta za potrebne količine. Storilo se je torej vse, kar se je trenutno in v danih okoliščinah moglo ter se bo storilo tudi v bodoče. Vsega pa absolutno ni mogoče storiti, ker ni sredstev in ne virov, iz katerih bi se mogla dobiti.
Pri tej priložnosti je minister g. Ivan Pucelj opozoril narodno skupščino tudi na potrebo zadostiti poprej izvršenim državnim obveznostim. Nedavno je izročil finančni minister ministru za socialno politiko in narodno zdravje iz proračuna za leto 1933/34 na razpolago za izplačilo obveznosti iz prejšnjih let:	za	bolniške
stroške 27 milijonov 649.631.00 Din; za razne stroške in nabave 6 milijonov 913.598.43 Din; za invalidnine in invalidske podpore 30 milijonov 302.569.92 Din, skupno torej 54,"65.791.34 Din. Gre tu. za precej znatne vsote, ki pridejo med ljudstvo v trenutku, ko je denarja najbolj potrebno. Ob koncu svojega ekspozeja je dejal g. minister PučelT, da bo vestno proučeval vse kritike, pripombe m želje, nanašajoč se na delovanje ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje ter bo na njih podlagi ukrenil vse, da doseže zaželjene pozitivne uspehe v blagor celokupnega državljanstva in ustanov, ki so poverjene temu ministrstvu. Na pripombe in želje, izražene v finančnem odboru, je že storil potrebne korake. Po debati je minister odgovoril še podrobno na vsa glavna izvajanja govornikov in ponovno naglasil, da si njegovo ministrstvo prizadeva v sedanjih težkih časih neumorno in s popolnim 'razumevanjem lajšati bedo in nuditi pomoč kjerkoli je potrebno in kolikor dovoljujejo sicer ža-libog skromna razpoložljiva sredstva. — Skupščina je razumela v polni meri, da so tu Še nadaljnje redukcije zares popolnoma nemogoče in je proračun sprejela skoraj soglasno. V debati je govoril, kakor smo že poročali, od Slovencev inž. Fran Pahernik iz Vuhreda.
Francoski odgovor absolutno odklonilen
FRANCIJA NE ZNIŽA SVOJE VOJSKE NITI ZA ENEGA VOJAKA. NI’ TI ZA EN TOP, ENO LETALO ALI ENO TONO LADIJ.
pARlZ, 13. marca. Narodnoobram-ni svet se bo sestal še v tem tednu in zavzel stališče ter odobril odgovor francoske vlade na angleško noto v vprašanja razorožitve. Vojaški poročevalec lista »Echo dc Pariš«, An-dre THreneaut, ki velja za zaupnika francoskega generalnega štaba, iz-iavlja, da bo narodni obrambni svet zavzel negativno stališče in ne bo pridal na angleške predloge. Franclja ne znižala števila svoje oborožene sile !l!t> za enega vojaka, niti za 1 millrne-kalibra v artileriji, niti za 1 aparat *rakoplovstvu in niti za eno tono v , °Jni mornarici. Popolnoma izključen
čiji ponovno oborožitev. To bi bilo mo goče edino v primeru, če bi v prvi vr sti Anglija brez kakršnekoli omejitve ali okrnitve garantirala, da bo že pri prvem strelu z vso svojo oboroženo silo pomagala Franciji. Mnenja je, da mora Francija svoje obrambene sile še povečati.___________________________________
je
Vsak sporazum, ki bi nadomeščal
Versajsko pogodbo in dopuščal Nem-
TEŽK1 DNEVI ŠPANIJE.
MADRID, 13. marca. V Španiji je izbruhnila generalna stavka. Položaj postaja nevaren.
ŠVICA POSTAJA BOJEVITA.
BERN, 13. marca. Predlog demokratskih, strank proti napadalnim oddelkom radikalnih strank je bil pri ple biscitu odklonjen s 489.000 proti 416 tisoč glasovom.
Konec proračunske debate
Narodna skupščina sprejela celokupni državni proračun Elaborat se izroči takoi senatu ki bo pospešil debato
BEOGRAD, 13. marca. Včerajšnjo dopoldansko in popoldansko sejo je zavzel proračun ministrstva zunanjih zadev z zelo obširnim in temeljitim ekspozejem zunanjega ministra g. dr. Jevtiča, za katerega je bilo ogromno zanimanje. Minister je govoril o, sycfr:n Drorae« hti, Društvu narodov, težnjah male antante, balkanskem paktu in balkanski politiki vob-če, o odnošajih z Bolgarijo posebej, o položaju v srednji Evropi, rimski konferenci Italije, Avstrije in Madžarske, restavraciji Habsburžanov, p.oblemu Avstrije, zoro/itvi itd. Pri debati je govoril opo-icionalni poslanec Hodiera o potrebi na~ Saljnjega zbližania z Podarijo- poslanec Kajmakovič je nastopil proti Habsburžanom in zahteval izbolišanje odnošajev z Nemčijo; poslanec Dimitrijevi^ je pripo-ročal istotako zbMžanje z Nemčijo in vzpo stavitev zveze z Rusijo; slovenski poslanec dr. Vošnjak se je dotaknil vprašanj balkanskega pakta in Podonavja, vprašali' Avstrije in s tem usode koroških Slovencev, ki še vedno nimajo tistih prav!", ki jim pripadajo po mirovni pogodbi, naposled se je pa še zavzel za gospodarsko zbližanje z Nemčijo in za priznanje Rusije. Tudi vsi nadaljnji govorniki so zahtevali priznanje Rusije in ustanovitev velike slovanske skupnosti. Proračun je bil nato spre<et soglasno.
Ob 17. uri je prišel na vrsto proračun ministra za telesno vzgojo. Ekspaze je podal minister Lavoslav Hanžek. Govoril je posebno o sokolstvu in gasilstvu. Gasilstvo šteje že 23110 čet in 1204)00 članov. Po kratki debati je bil ob 18. uri proračun sprejet. Zvečer so bili sprejeti proračuni pokojnin, državnih doigov iti rezervnih kreditov. Danes je skupščina pričela razpravo o Smančnsm zakonu. Ob tej priliki je nastal oster spor med slovenskima poslancema Pustosiemškom in Pavličem, ki je Pustoslemška zmerjal tako, da je vzbudil splošno ogorčenje. Predsednik je mora! sejo za nekaj časa prekiniti. Veliko senzacijo je vzbiilo odkritje opozicionalca dr. Lončareviča, ki je izjavil, da ie nastal pri izvenparla-mentarni hrvaški opoziciji velik preobrat v smen vsedržavne misli. Omenil ie s tem v zvezi pisma bivših samostojnih demokratov Save Kosanoviča in Venčeslava Wilderja, ki jih je potrdil tudi poslanec Šega. Ob 12.3!) je bila debata končana in je bil nato sprejet celokupni proračun. Pri glasovanju je bilo navzočih samo 6 opozicijonalnih poslancev, ki so glasovali proti sprejetju. Proračun bo sedaj takoj izročen senatu, ki je na seji večinskega kluba sklenil debato sihm pospešiti.
pred SM^nkom Ir'*h »
GOMBOS IN DOLLFUSS V RIMU. GLASOVI IZ ŽENEVE. PRIHOD HABSBURŠKIH EMISARJEV V RIM.
RIM, 13. marca. Madžarski ministrski predsednik Gombos je prispel sem
kaj ponoči, danes pa pride z letalom avstrijski kancelar dr. DollSuss.
ŽENEVA, 13. marca. Po informacijah iz Londona, se tukajšnji mednarodni diplomatski krogi selo hiteresirajo za pogajanja treh, ki bodo v Rimu. Velik optimizem se opaža zlasti v fran coskih krogih, ki smatrajo rimsko kon ferenco za začstek nove srednjeevropske gospodarske politike. Francoski krogi nagls^jo pred vsem, da ne bo ta Mussolinijeva akcija ostala osamlje na, marveč se mora razširiti na vse ostale dežele v Podonavju, torej na malo antanto in Bolgarijo. Ni pa še točno, če se bo teh pogajanj udeležil, čeprav samo informativno, tudi nemški podkaneelar von Papen, ker še ni gotovo, če bo sploh potoval v Rim.
Tudi še ni določeno in se ne ve, če in kdaj bo odpotoval v Rim češkoslovaški zunanji minister dr. Bcjtes. Eno pa je točno, da se pri tein noče nikdo pre nagliti, ker bi škodovalo stvari in bi Benešev sestanek z Mussolinijem in Gombosem v Rimu prišel v poštev samo po predhodnem sooraznmn med Parizom, Beogradom in Bukarešto. Po nalog« francoske vlade vrši predpriprave v tem pravcu francoski poslanik de Chambrun v Rimu.
RIM, 13. marca. Semkaj so dospeli mnogi neoficielni politični predstavniki in druge osebe, med katerimi sta tudi dvorni maršal pokojnega cespria Karla, grof Josip Himyady. i!t bivši zunanji minister grof Berchtold. ki hoče s silo sforsirati vnrašanie r»JStav racije Habsburžanov. V Rimu pa temu vprašanju ne polagajo večje važnosti in ga ne smatrajo za aktualno.
Vihar in povodenj v Celju
CELJE, 13. marca. Nad Celjem in okolico je divjal sinoči vihar, ki je povzročil znatno škodo. Po viharju je pa nastal strahovit naliv, ki je trajal več ur, da je voda povsod bliskovito naglo narasla. Zjutraj je dež prenehal, vode pa še naraščajo. Savinja je že 2 metra nad normalo lu še vedno narašča, tako da je del mesta že poplavljen. Če naraste voda še za pol metra, bo poplavljeno tudi vse notranje mesto. Oblasti so že ukrenile potrebno za obrambo.
Bojno razpoloženje francoskih socialistov
PARIZ, 13. marca. Včeraj je bil tu izredni kongres socialistične stranke, na katerem so razpravljali o notranjem poli-
1	tičnem položaju v Franciji. Glasovanja
je bilo tajno, vendar se je izvedelo v javnosti, da je bil s 3752 glasovi proti 70 sprejet predlog, da se odkloni vsako sodelovanje z vlado nacionalne unije in da se bo parlamentarna frakcija socialistične stranke pozvala, da mora delati v parlamentu za razpust in razpis novih volitev. Sprejeta je bila nadalje tudi resolucija v kateri se poziva socialistična stranka, naj vstopi v kooperacijo z vsemi elementi, torej tudi s komunisti in v boj proti fašizmu.
NADVOJVODA OTON V PARIZU.
PARIZ. 13. marca. Ker se je zdravstveno stanje princa Siksta, brata bivše cesarice Cite poslabšalo, so poklicali v Pariz vse njegove bližnje sorodnike, med njimi tudi bivšega nadvojvoda Otona, ki ga pričakujejo, da bo prispe! še tekom današnjega dne.
Dnevne vesti
Slovo dveh priljubljenih častnikov.
Častniki mariborske garnizije so priredili preteklo soboto zvečer v spodnji ka-z inski dvorani lep poslovilni večer odhajajočemu polkovniku g. Popadiču in podpolkovniku g. Nikuliču. Večera so se udeležili tudi mnogi odličniki in narodne dame. Navzoč je bil med drugimi mest ni poveljnik g. general Hadžič, mestni župan g. dr. Lipold in okrajni glavar g. Milart Makar. Prisrčne besede sta spregovorila poveljnik inženjerske podčastniške šole g. Božo Putnikovič in mestni župan g. dr. Lipold. ki sta želela odhajajočima vso srečo na novem službenem mestu.
V	počastitev spomina svojega predsednika g. dr. Fr. Jankoviča, je Zdravniško društvo v Mariboru, za katero si je pokojnik stekel toliko zaslug, pokloni-
lo	azilnemu skladu Protituberkulozne lige 500 dinarjev. Za ta plemeniti čin se Liga toplo zahvaljuje Zdravniškemu društvu z željo, da bi našlo obilo posnemovalcev.
Hud vihar je divjal sinoči nad mestom in
okolico. Sinoči med 8. in 10. uro je divjal nad mestom in okolico hud vihar, ki je dviga! oblake prahu in peska, raz strehe pa je metal opeko. Stanovalcem hiš, ki niso imeli dobro zaprtih oken, je pobil več šip. v okolici pa je razkril marsikatero streho in podrl več dreves. Ko se je nebo pooblačilo je pa ponehal tudi ta močni vihar, kakršnih meščani le malo pomnijo.
»Ljubimkanje«, delo znanega dramatika A. Schnitzlerja, vprizori Dramski studio v nedeljo ob 20. (8.) uri v Nar. gledališču. Režira g. M. Furijan.
Opozarjamo na gostovanje mariborske ga »Narodnega gledališča«, ki bo v »So-kolskem domu- v Rušah v nedeljo. 18. t. m. ob 2(1. uri. Uprizore izredno zabavno češko komedijo Olge Soheinpflugove -Okence«, ki je v Mariboru dosegla velik uspeh.
Zdravniki! Dne 14. marca ob 20. uri se
vrši odborova seja zdravniškega društva v Mariboru v Aljaževi sobi pri »Orlu«. Vabljeni vsi gospodje zdravniki, tudi nečlani, ker se bo obravnavala važna in nujna lokalna stanovska zadeva.
Poostrena kontrola mleka. Preteklo soboto se je vršila seja mestnega tržnega odseka. Na dnevnem redu je bilo vprašanje kontrole mleka, ki ga naše mesto kormimira. O tam vprašanju se je vršil razgovor na svoječasnem sestanku mlekarjev v Krčevini. Tržni odsek je naročil tržnemu nadzorstvu, da poostri kontrolo mleka, zlasti onega, ki se ne prodaja na trgu, temveč ga uvažajo prekupčevalci v mesto ter razpečavajo naravnost strankam po stanovanjih. Včeraj so organi tržnega nadzorstva že pričeli zadevno kontrolo.
Krvava drama mladega para. Včeraj popoldne se je odigrala v Celju strašna Ijabavna drama, ki je pretresla vse mesto. Kmalu po kosilu je šel 29-letni slikarski pomočnik Zmago Bevc s svojo 26 letno zaročenko na izprehod v okoliški gozd. Ko sta dospela na popolnoma samoten kraj, je Bevc potegnil iz žepa samokres in ustrelil svojo zaročenko v glavo. Dekle se je nezavestna zgrudila, mladenič pa si je nato pognal sam kroglo v desno sence. Bil je pri priči mrtev. Hudo ranjeno mladenko so pripeljali takoj v bolnišnico, nesrečnega mladeniča pa v mrtvašnico. Pri njem so našli poslovilno pismo, iz katerega bi se dalo sklepati, da je izvršil grozno dejanje zaradi zaprek, ki so se mu stavile na življenjski poti.
Požar. Nekaj minut po 4. uri je dobila danes zjutraj mariborska gasilska četa telefonično obvestilo z mariborskega glavnega kolodvora, da je izbruhnil požar v bližini postaje Pragersko in je postaja v nevarnosti. Mariborski gasilci so takoj pohiteli pod vodstvom poveljnika Benedičiča s podeželskim gasilskim avtom na Pragersko, kjer so takoj stopili v akcijo in s pomočjo tamkajšnjih gasilskih čet preprečili vsako večjo nevarnost. Ogenj je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Alojzija Muleja. Škoda, ki jo je ogenj povzročil, je krita z zavarovalnino.	§
Koncert »Jadrana« na Pobrežju. Mariborsko pevsko društvo »Jadran« je priredilo v nedeljo popoldne v Renčljevi dvo rani pevski koncert. S sporedom, ki ga je »Jadran« naštudiral, bi mirno lahko nastopili drugod in pred pravo koncertno publiko. Obisk je bil pa skrajno slab in je bila dvorana skoraj prazna. Naj slabši vtis je napravilo to, da ni bilo skoraj nobenega Pobrežana. zlasti iz vrst onih, katerih sveta dolžnost bi bila, da bi društvo moralno in materialno podprli. Tega si naš »Jadran« ni zaslužil.
Velikonočni izlet na Jadran. Odhod iz Zagreba s posebnim vlakom 31. UL ob 24. uri. Sušak - Krk - Rab - Crikvenica -Sušak. Cena potovanja, ki se zaključi 3. aprila, znaša 250 Din, vštevši vozilo ceno na železnici in s parobrodonT, hrano in bivanje za čas izleta. Za drugi razred je treba doplačati 50 Din. Informacije, prijave, sejmske legitimacije, vozovnice po znižanih cenah in valute po najugodnejših tečajih pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova 35. Tel. int. 21-22.
Društvo »Šola in dom« v Mariboru pri redi v četrtek 15. marca ob 20. uri kinu »Apolo« predavanje za starše, učitelje in svoje prijatelje. Predava dr. Leopold Poljanec: »Jezikovna vzgoja naše dece — spomini in izpoved«. Vstopnine ni.
Tečaj za mizarsko luženjs otvori banovinski obrtnopospeševalni zavod v Dravogradu v soboto 24. tm. ob 8. uri v mizarski delavnici g. Ivana Ditnerja. Tečaj bo trajal 3 dni. Predaval bo g. Ivan Krega' iz Ljubljane poleg luženja tudi o izdelovanju vezanega lesa in pripravah za politiranje. Prijava za udeležbo je mogoča še do otvoritve tečaja.
Učni tečaj za avtogeno varenje v Murski Soboti je otvori! dne 12. tm. zadružni inšpektor g. Založnik za obrtnopospeševalni zavod. Pri otvoritvi se je vpisalo 20 udeležencev, napovedanih pa jih je še več. Tečaj vodi g. inž. Knez, iz Ruš z varilnim mojstrom g. Gjurkovičem. Predavanja so praktična in teoretična in bodo trajala do 24. t. m.
Iz Društva jugoslovenskih akademikov v Mariboru. Odborova seja bo v četrtek. 15. tm. ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu. Predsednik.
DANES
v toren
DANES
»tiMni (tin g. mmn.liJ* ^PREMIKANJE
VELIKA	KAVARNA
V	sredo MISTER GROG3???
Vozne olajšave ob priliki velesejmov. Poljedelska razstava v Budimpešti: 22.—
26. marca, popust pri vizumu. Znižane i vožnje: na Madžarskem za ,50%. pri nas za 25%. Vzorčni velesejem v Baslu: 7.—17. aprila, polovični vizum. Znižane vožnje: v Švici za 50%, pri nas in v j Avstriji za 25%. Velesejem v Milanu: 12. —27. aprila. Znižane vožnje: v Italiji za ■ 50%, pri nas za 25%. Velesejem na Du-, naju: 11.—18. marca, prost vizum, zniža-! ne vožnje: v Avstriji za 33% pri nas za 25%. Velesejem v Pragi: 11.-18. marca. Znižane vožnje: na Češkem za 50%, pri nas za 25%.
Pomemben sestanek naših konjerejcev. Včeraj dopoldne je bila v mestni posvetovalnici pomembna anketa naših konie-rejcev, ki jo je sklicala banska uprava, da bi se končno določili pasemski okoliši, ki doslej še niso bili urejeni. Anketo je vodil načelnik kmetijskega oddelka banske uprave g. inž. Zidanšek, navzoči pa so bili med drugimi tudi predstavnik Konjerejskega društva za našo banovino, narodni poslanec g. Lovro Petovar, banovinski svetovalec g. Kuhar iz Prekmurja, nadalje referent za konjerejo pri kmetijskem ministrstvu g. dr. Kavran, zastopnik savske banske uprave g. inž. Zavičič in drugi merodajni gospodarski strokovnjaki. Po referatu referenta kmetijskega ministrstva o načrtu razdelitev pasemskih okolišev so izrekli naši konje-rejci svoje želje in mnenja ter odrekli ab solutno prednost belgijski pasmi. Želijo gojiti še nadalje srednjetežkega gospodarskega konia, kateremu najbolj ustreza noričan. Le Prekmurci hočejo še nadalje gojiti toplokrvnega konja noniusa. Na anketi ni prišlo donobenih konkretnih zaključkov in bo ostalo za enkrat še pri načrtu, ki ga je izdelalo naše kmetijsko ministrstvo.
Zborovanje mizarskih mojstrov. Zadnjo nedeljo so zborovali mizarski mojstri iz mariborskih okrajev. V Gambrinovi dvorani se jih je zbralo 84. Zborovanje je vodil predsednik Združenja mizarskih mojstrov g. Munda ob navzočnosti obrtno zadružnega nadzornika g. Založnika. Kakor je bilo posneti iz poročila, je število članov v preteklem letu nekoliko padlo in znaša še 131, število pomočnikov je 245, vajencev 93. Dohodkov jc združenje imelo lani 17.410.63 Din, izdatkov 21.006.50 Din, tako, da se je zadružna imovina zmanjšala za 3.595.87 Din, kar je pripisati le dejstvu, da ni več mogoče pri članih iztirjati vse članarine. Vsoto izdatkov za tekoče leto je zbor po predlogu uprave nekoliko znižal in določil z 19.800 Din. Te potrebščine se bodo krile s članarino po 50 Din za vsakega člana in 20 Din za vsakega pomožnega delavca. Poročilo, ki ga je zboru predložila u-prava, kaže zelo živahno delo, kar je zbor tudi izrecno naglasil. Vendar je pa zborovanje izzvenelo za objektivnega o-pazovalca v pretresljivo kritiko razmer. Eden najagilnejših članov je izjavil, da je letošnjo zimo dobesedno stradal kruha, medtem ko je okrog njega bila zaposlena z mizarskim delom cela vrsta neupravičenih obrtnikov. Odlaganje obrtne pravice danes ni več fraza. Solidni možje in priznani dobri delavci odlagajo obrtno pravico in bežijo pred davčno obveznostjo, ker visokega bremena ne prenese več njihov zaslužek. Upajmo, da bo s pavša-liranjem pridobrane. ki jo za podeželje
Narodne gledališče
REPKIH '
Torek, 13. marca ob 20. uri »Natalija«-red B.
Sreda, 14. marca: Zaprto.
Tretja otroška premiera letošnje sezone bo v najkrajšem času. Tokrat uprizore domače delo »Jurček«, ki ga je napisal najboljši slovenski mladinski dramatik Pavel Golja, autor mnogih uspe lih in priznanih otroških iger. Snov »Jurčka« je pravljična, na drugi strani pa jako zabavna. Pri premieri veljajo zn i žari e cene.
Drama pripravlja Golouhovo »basen za odrasle« »Od zore do mraka«. Delo je napisano jako duhovito in svojevrstno ter bo za mariborsko' kulturno življenje ta premiera zanimiv dogodek. Režijo vodi glavni režiser J. Kovič.
»Gorenjski slavček« bo naslednja glasbena premiera. Ta Forsterjeva opera privlači vedno znova zaradi svoje melo-diozne muzike in zlasti zaradi svojega domačega sižeja. Med slovenskimi opernimi deli je prav ta opera dosegla največji uspeh tudi v tujini. Zaposleni so: Zamejič-Kovičeva k. g.. Udoviceva. Bar-bičeva, Neralič k. g., Sancin, P. Kovič. Gorinšek, Msdven in Skrbinšek.
   --------------------------
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika. požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo za to, da cesto očisti-
uvaja novela davčnega zakona, nekoliko mo temeljito želodec in črevo z uporabo
odpomagano. Na vsak način pa tvori tudi vprašanje zatiranja široko razpasi ega šušmarstva danes važen socialen problem za upravičene obrtnike, s katerimi se bodo morale merodajne korporacije in oblasti temeljito baviti.
Sobno streljanje SLD. Prihodnje sobno streljanje SLD bo v sredo. 14. t. m. ob 20. na kegljišču Pizenjske pivarrie v Tattenbachovi ulici. Člani, kakor sploh vsi lovci in prijatelji-strelskega športa vljudno vabljeni!
naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja sve-dočijo, da »Franz joseiova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Združenje pletilcev v Sloveniji bo
imelo v nedeljo 25. t. m. ob 9.30 v veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27 zborovanje, na kate-' rem bo obravnavalo in reševalo vsa svoja vprašanja-_________________
Izpred sodišča. Včeraj dopoldne se je
zagovarjala pred tukajšnjim velikim ka-’ •zenskim senatom 481etiia služkinja Ana Tružnerjeva iz Studencev, obtožena, da tarife za les po železnicah težko zadelo j ie tetos v januarju s silo odvzela 71 letne-našo lesno industrijo. Nevarnost je. da 1 mu železničarskemu vpokojencu Martinu nas Romunija kot glavni konkurent naše j Belšaku denarnico z 212 Din in srebrno
uro z verižico. Velik je bil greh, ki ji ga jo očitala obtožnica, iz katere kratko posnemamo, da sta obtoženka in selšak lani
Položaj naše lesne industrije. Združenje lesnih industrijcev 111 analih žaji v
Bosni ie poslalo ministru za gozdove in rudnike daljšo spomenico, ki v njej med drugim navaja, da je povišanje prevozne
esne industrije na dunajskem trgu izpodrine tudi s solunskega trga. Bosenski lesni industrijci in trgovci so tudi nezadovoljni, ker povišanje prevozne tarife ne velja za slovenske postaje, od koder gre les preko Bakra in Sušaka v druge države.
Naš izvoz in uvoz v januarju. V januarju smo izvozili 237.367 ton blaga vrednosti 232.7 milijonov Din, dočim smo v lanskem januarju izvozili 191.201 ton blaga v vrednosti 232.2 milijonov dinarjev. Letos se ie torej povečal izvoz po količini za 46.163 ton ali za 18.91« n po vrednosti pa za 0.4 milijona Din ali za 0.2l°/n. Naš uvoz je znašal v januarju 59.627 ton v vrednosti 259.6 milijonov Din, napram 52.310 tonam in 259.6 milijonom dinarjev v lanskem januarju. Uvoz je bi! torej letos večji po količini za 7.318 ton ali !3.99n/». po vrednosti pa za 87.4 milijonov ali za 50,780/o.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 14. t. 111. Ob 12.15: reproducirane pesmi ;z operet; 12.40: poročila; 13: čas. violinski solo koncert na ploščah; 18: komorna glasba, radio-kvintet; 18.30: radio-orke-ster: 19: predavanje o vzgoji v družini; 19.30: literarna ura: slovenska sodobna lirika; 20: klavirski koncert; 20.40: vokalni konccrt: 21.10: slovenski vokalni kvintet: 22: čas, poročila, radio-jazz.
nekaj dni pred Božičem skupno popivala v neki gostilni v Studencih in se tudi skupno podala proti domu. Na cesti so bil) veliki kupi snega. Ko sta zavila z glavne cestc po strmi poti proti Dravi, v ; 'e obtoženka sunila Belšaka v kup snega. Belšak je padel in ni mogel tako lahko vstati, ker je invalid in ima pokvarjeno roko. Med tem pa mu je obtoženka preiskala žepe in mu vzela listnico in uro z verižico. Pri razpravi je odločno zanikala vse, kar ji je očitala obtožnica in zatrjevala, da je Belšaka iz usmiljenja spre mila domov in je sam padel v sneg. ker se mu je' spodrsnilo in da so mu pogreše-nc stvari morda pri padcu padle iz žepa. Senat je sicer ni spoznal za krivo v smislu obtožbe, obsojena pa je bila ■ zaradi tatvine na 3 mesece strogega zapora.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 8.8 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 8.4 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 1.3.8 stopinjah 726.5, reduciran na ničlo pa 724.8; relativna vlaga 83; vreme je oblačno in vetrovno; vremenska napoved pravi, da bo viharno vreme trajalo še nekaj dni.
Grajski kino. Od danes dalje veseloigra »Ljubi ine ih svet je moj« M. Taal, F. Bressart in G. Aleksander.
Kino Union. Samo par dni dvojni spored Minuto pred dvanajsto uto« s Tom Mi-xom in »Črna smrt« z Ken Mayiiardom. Pride filmska umetnost »S. O. S. Ledena gora«.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-iove« grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja.
Kriza.
Na neko pustno veselico pride elegantna dama s črno svileno masko, oblečena v dragocen kožuhovinast plašč. Ko ji garderober pomaga sleči plašč, prestrašen opazi, da so ostale na njenem telesu samo še ogrlica in svilene podveze in reče: »Za nobeno ceno vam ne morem dovoliti vstopa v dvorano v tem kostimu! Za božjo voljo, vi ste vendar popolnoma goli! To bi bil škandal!«
»Kako ste neumni,« reče maska, »to bo senzacija! Moja maska je vendar naj*
, modernejša, I krizo...«
ker predstavlja današnjo
V Mar ? b o r u, 'dne 13. 111. 1934.
:.r:.
Mariborski
3HMMHn
»V e č e r n i k« Jutra
Stran
Zadnii iz roparskega gnezda
v rokah pravice
Nenavadna aretacija nevarnega vlomilca in morilca Crepin-ka, ki je b i pomagač zloglasnega Mohorka in Faleža — Arelirala sta ga dva davčna uradnika v Slovenski Bistrici
Še danes živi mariborska okolica pod vtisom .razbojništev, ki jih je že pred leti izvršil zloglasni ropar Mohorko, ki sc je v zaporih mariborskega okrožnega sodišča, ko je čakal na obsodbo za svoje zločine, sam sodil. Prav tako, premišljuje za zamreženimi okni v težkih okovih svojo usodo njegov pomagač Falež. Tretjemu iz njegovega gnezda, znanemu Črepinku. pa se je takrat posrečilo pobegniti v Avstrijo, kjer se je znal spretno skrivati vse do preteklega tedna, ko je v Slovenski Bistrici padel v roke pravici.
Ko sta se pretekii torek zvečer v pozni uri vračala iz Slov. Bistrice proti domu tamkajšnja davčna uradnika gg. Miran mlakar in Anton Mavrin, stanujoča na periferiji mesta v vili g. Katarine Šmukijeve, sta opazila v bližini, hiše v terni neznano moško postavo. Bila sta prepričana, da je oseba, ki je stikala v tako pozni uri okrog vile. nepoštena, in sta jo zato hotela za vsako ceno ujeti. Prvi je' skočil k njej g. Mlakar z naperjenim samokresom in zaklical »Stoj!« Ker se je pa neznanec spusti! v beg, je Mlakar ponovno zagrozil, da bo streljal, če ne obstane. Mlakarjev poziv je preba dil stanovalce v v ili in se je takoj nato pojavila na pragu služkinja z lučjo, ki je osvitlila uniformo g. Mlakarja. Neznanec je bil prepričan, da so mu za petami orožniki in se je tega tako ustraši! da je obstal in se dal prijeti. V kuhinji sta ga nato Mlakar in Mavrin legitimirala in preiskala. Imel je pri sebi delav-
sko knjigo in domovnico na ime France Črepinko, rojen 1899, pristojen v Gaber-nik. in zaboj, v katerem je imel tri pare čevljev. Pri nadaljnem zasliševanju se je aretiranec zapletel v protislovja in je naravnost prebledel, ko so se pojavili med vrati orožniki, ki so ga povabili s seboj na orožniško postajo.
Pri nadaljnem zasliševanju so orožniki ugotovili, da je aretiranec identičen z morilcem Črepinkom, ki je pred tremi leti pobegnil. Priznal je pod težkimi obrc menitvami, da je res tisti Črepinko, ki je pobegnil iz zaporov v Avstrijo, odkoder se je sedaj vrnil preko Koroške. Priznal pa je med drugim tudi vlom v ruško cerkev in več. drugih, vlomov, ki jih je bil izvršil med tem časom, odkar ;je prišel iz Avstrije. Tudi je orožnikom povedal, da mu ic pri vlomih in tatvinah pomagal neki Dolšek. Pri natančnejši preiskavi so našli pri njem dolg in oster mesarski nož, kar izpričuje, da ni imel najboljših namenov.
Med begom je Črepinko-odvrgel zavitek. ki ga je nosil s seboj, katerega so pa orožnik' kmalu našli. V njem je bilo več svilenih '-obcev in več škatljic saharina. Črepinko .ic nadalje osumljen. Ja je vlomil v noči na 9. t. m. v Uranjekovo trgovino na Zgornji Polskavi, kjer je odnesel bogat olen v .skupni vrednosti 26 tisoč dinarjev. Orožniki so Črepinka močno uklenjenega odvedli v zapore mariborskega okrožnega sodišča, ki hrani cel kup aktov in - najrazličnejših obtožb zoper njega.
Vročini
utrujenost in bolečine jSR/i znaki gripe! V tem slučaju je potrebno, da bolnik leže takoj v posteljo in da se s pomočjo ASPIRIN tablet dobro spoti. Na ta način je najbolj mogoče preprečiti to nevarno bolezen.
BflVER VE. KAJ POM60*1
TABLETE
*. t »rucSt^A« k a o m-*« c. 0*1»» t« •**«»»«■ s.e» us »a jj.ii mi
«8«
Vprašan e našega mlekarstva
Zborovan e zastopnikov meščanstva in producentov mleka
Kožuhovina nima kupcev
Da je svetovni trg prenasičen s kožuhovino, je pokazala prav nazorno zlasti zadnja dražba v Leipzigu, ki je postana tržnica za kožuhovino. Na prodaj Je bilo samo lisic 36.000, kupca pa sta se pojavila samo dva. Odmev se je opazi! tudi na zadnii dražbi kožuhovine v Ljubljani, .ki je bila 5. in 6. t. m. Blaga je bilo še dovoli, izostali pa so tuji kupci, ki so se še na zadnji dražbi meseca januarja izjavili o prav zadovoljivem obsegu. Seveda je močan razlog v deviznih in klirinških težkočah. V prosti Prodaji niso kupci kupili skoraj ničesar. Kuna zlatica, belica, dihur, veverica, jaz-
bec, divja mačka in zajec še vedno najdejo svojega kupca. Neprodanih pa je ostalo mnogo lisic, ki. kvalitativno niso bile dobre; pretežno vse so že odrenjene, ker so se letos lisice zgodaj parile. Na dražbi so bile dosežene sledeče cene: Lisice, gorske 180—220; lisice, gorske, izredni kosi do 250: lisice, poljske 120 do lJO; kune zlatice 540—630; kune zlatice izredni kosi 780; kune belice 500—550; dihurji 80—90: veverice 9; veverice, poletne 0.80: divje mačke 60; divji zajci zimski 5; divji zajci, jesenski 0.50; jazbeci 62; vidre 300—420; vidre, izredni kosi do 575; srne 10; divje svinje 50 Din.
Podoira'fte Protituberkulozno ligo!
V	nedeljo 11. trn. je bil v našem Narodnem domu sestanek podeželskega ljudstva, na katerem je banovinski referent za. mlekarstvo g. Franjo Pavlica očrtal pomen mlekarskih zadrug in priporočal, da sc v Mariboru čimprej oživo-tvori mlekarska zadruga po zgledu kranjskih mlekarskih zadrug. Za njim je povzel besedo predsednik mlekarske zveze za dravsko banovino g. Novak in v je-dernati gorenjščini opisal križe in težave, ki jih imajo tudi kranjski.producenti mleka zlasti s pobijanjem nestrokovnega prekupčevanja z mlekom. Naglasil je, da 'se.mlekarske zadruge trudijo, da bi omejile to zlo, ki je v največjo škodo kmetu in meščanu. Z bodrilnimi besedami je pozval štajerske tovariše k skupnemu delu Predsednik zborovanja, košaški župan g. Janžekovič, je z veseljem pozdravil tovariša z Gorenjske, se mu zahvalil za njegov lepi bodrilni govor in mu obljubil, da tudi štajerski kmet ne bo zaostal za svojim tovarišem iz Kranjske. V svojem nadaljnjem govoru je opisal težave, ki so združene z ustanovitvijo mlekarske zadruge po vzorcu sličnih zadrug na Kranjskem. Že sami stroji bi stali čez
480.000	Din, tovornina, montaža, nabava steklenic, vozil itd. pa nadaljnih 500.000. Iz deležev ki so se prvotno določili 50 Din po kravi, kar je za današnje razmere dovolj visoko, bi zbrali v najboljšem primeru komaj 75.000 Din. Toliko bi znašale letne obresti za gorenji znesek, če bi nam ga sploh kdo hotel posoditi. Gospod banovinski referent je pred dvema leto-
ma obljubil, da bo banovina votirala iz dveh proračunov po lOO.OOO Din na leto, a iz teh 200.000 Din je kesneje nastalo
12.000	Din in še teh nismo dobili. Kake usodne posledice bi imel v današnjih časih tak dolg za zadružnike, lahko vsakdo sam presodi. Mlekarske zadruge na Kranjskem so še vse iz dobrih zlatih časov. a še komaj kljubujejo težki sedanjosti. Vendar pa bo naša mlekarska zadruga tudi v najbližjem času oživotvorjena tako, kakor bo za naše razmere primerno.
Gospod podžupan Golouh je v imenu mesta Maribora izjavil, da se je že pričela realizirati akcija, započeta na zadnjem sestanku v krčevinski šoli, kjer se ie to vprašanje pretresalo skupno med predstavniki mesta'in meščanstva na eni in- med kmetovalci na drugi strani. Dovoz mleka po prekupčevalcih bo strogo kontroliran, pa tudi pri sestavi novega tržnega reda. ki skoro stopi v veljavo, bodo upoštevane vse te pravične težnje kmetovalca. Posebno je poudaril, da se mora ločiti mleko dobro od slabega in to ne samo po kvaliteti, ampak tudi po ceni. Naglasil je, da se pretirano varčevanje pri mleku posebno kruto maščuje nad zdravjem meščanstva. Obljubil je tudi, da bo mesto z izdatno podporo pripomoglo k uresničenju mlekarske zadruge. Po govoru podžupana, ki je žel navdušeno priznanje s strani zbranih kmetovalcev, se je oglasilo k besedi še več govornikov, ki so vsi podčrtavali obupno stanje našega kmetovalca glede vnovče-vanja mleka.
Deorge Poursell:
Taščina druga snaha
Drvj zakon Izidorja Beteja ni bil sre-čen. p0 dveh letih zakonskega življenja ic mlada žena zbežala od njega s svojim ljubimcem. Pozneje sc je vrnila k njemu, je pa kmalu umrla na neki tajin-stveni način.
»B') b\ čas, da si poiščeš drugo ženo!« je dejala Izidorju mati, ki je bila prava gospodarica na posestvu Betejevih in Je ukazovala ljudem ter nadzirala imetje.
. »Saj se mi ne mudi tako, draga mati,«
odgovoril Izidor. »Klara je šele pred ^Mkim umrla...«
Mati ga ni hotela razumeti, temveč je ^eiala:
, M°raš hiteti, dragi sinko; sedaj potre-5e enega PCm°čmka pri poljskem se omožiš, bo lahko tvoja žc-na J^ornestila moč. ki nam je potrebna- Tako bomo imeli pomočnika pri hiši zastonj. Samo svoje oči moraš boljše odpreti kakor prvič. Meščanske niso ^ate. Cc žc ne moreš omamiti kakšne zenske, da bo norela za teboj, poskrbi vsaj za to, da ti ne bo delala preglavic. pojdi torej v ŠantneJ in poišči si primer-«o dekle.«
Izidor se je odpravil na pot. Spomin 'la Klaro, njegovo prvo ženo, ga je sl-^er pekel in navdajal z neprijetnimi ob-?.ufki, toda na to. da bi nasprotoval svo-
11	materi, ni niti mislil.
Stric Biual iz Šantneja je končno pri-' vTla to, da mu da svojo hčer Žcrmeno žetlQ. Dekle se je sicer sprva upiralo,
kajti ženin je bil po njeni sodbi neumen in njegovo mater so ljudje poznali kot čudakinjo. Končno pa se je vdala na očetovo prigovarjanje. Oče ji je namreč govoril tako-le:
»Kar vzemi ga! Betejcvi so zelo bogati! Pri njih ne boš pogrešala belega kruha. Živela boš prav po gosposko.«
Izidor in Žermena sta se vzela. Mož je peljal ženo na svoj dotn ter jo začel uvajati v hišne posle. Žermenino življenje je bilo prava muka. Vstajati je morala, čim se je zdanilo. Hoditi je morala na delo na njive, kjer se je trudila s hlapci in deklami. Domov se je vračala pozno zvečer, vsa upehana od napornega dela. Tašča je postopala ž njo kakor s kako deklo. Izkoriščala jo je ob vsaki pri liki ter ni nikoli opustila prilike, da jo poniža. Žermenin beli kruh je bil zelo grenak. Zato si je kmalu zaželela nazaj v očetov dom, kjer je uživala črn kruh in kjer se je dobro počutila pod sicer siromašno streho. Lotilo se je je domotožje. Začela je propadati telesno in duševno. Nikogar ni imela, ki bi ji dajal poguma, da bi jo tešil in tolažil. Izidor je bil v tem pogledu ničla.
„ Naključilo pa se jc, da je Žermena nekoč brskala po omari ter našla v njej sliko lepe mlade, belo oblečene žene.
»Kdo je to,« je vprašala svojega moža.
»Klara, moja prva žena,« je odgovoril Izidor.
»Kako lepa je bila!« je dejala Žermena. Dolgo ie opazovala, kakor bi bila oča rana od njene lepote. Gledala je njeno
sliko, kakor gleda otrok igračo v bogati izložbi. Nato se je obrnila k svojemu možu z besedami:
»Zelo je morala trpeti, kdo jo je mučil?«
Izidor je odgovoril:
»Jaz že ne. Če ji je kdo prizadejal kakšne muke, je bila to samo moja mati. Ona jo je preganjala...«
Žermena je povesila glavo ter začela Izidorja izpraševati vsakovrstne reči iz življenja njegove prve žene.
Klara je bila meščansko dekle, ki je odrasla v samostanu. Bila jc otrok brez roditeljev. Teta, ki jc skrbela zanjo, se je pozneje poročila z bogatim posestnikom ...
»Tako torej!« je dejala Žermena in nadaljevala v mislih:	»Klara	je živela v
isti sobi in ob istem človeku ko jaz. In kakor meni, ie bilo tudi njej neizmerno težko... Ž njo se je poročil Izidor samo zato, da prihrani materi stroške za eno deklo.«
Ob takih mislih sta si postali Žermena in pokojnica dobri prijateljici, dasi se v življenju nista nikoli videli. Žermena je presedala v svoji sobi vse proste ure s Klarino sliko v roki. Ogovarjala jo je. kakor da stoji pred njo živa in kakor da ji je ljubeča sestra. Dasi ji ni Izidor nikoli povedal, kako je končala njegova prva žena, je vendar začela Žermena sama slutiti, da si je Klara vzela življenje sama, ker so ji postale muke pri tašči neznosne. In čim bolj je opazovala sliko svoje prednice, tem bolj si je pošepeta-vala v pogum besede: »Glej. da ne pod-ležeš, kakor je podlegla Klara!« Storila
je sklep, da se bo maščevala nad taščo zanjo in radi sebe. Napravila je načrt. Nekega jutra, ko je bilo treba iti na polje, je dejala svojemu možu:
»Sklenila sem, da ostanem doma in da ne grem več na polje!«
To je nastala burja v hiši. Tašča se k jezila, kakor da so ji pregorele vse kozice z mlekom. Žermena se je obrnila k' tašči:
»Nikoli več ne pojdem delat na polie. Zvečer se odpeljem v bližnje mesto, da si nakupim v trgovinah oblek, plaščev in klobukov. Saj sem vendar žena bogatega Beteja, kateremu ne smeni delati sramote zaradi skoposti njegove matere.«
Tašča je bila kakor okamenela. Sesedla se je na posteljo in je mukoma izjavila:
»Ti si kakor Klara, in še slabša kakor Klara...«
Žermena pa je odgovorila:
»Seveda še hujša — za vas... Ona reva. ki je pobegnila od vašega sina, ker ste jo preveč mučili, si je končala zaradi vas mlado življenje. Toda z menoj bo drugače. Meni ne boste vzeli moža, če mi ne bo' dovolj eden, si vzamem še dru gega...«
Dva tedna nato jc tašča umrla, zadeta od srčne kapi. Izdihnila je po burni sceni s svojo drugo snaho. In mladi par je sedaj srečen. Izidor nosi svojo ženo na rokah in kadar nanese prilika, ji govori:
»Neverjetno, kako si postala podobna Klari! Včasih se mi celo zdi. da se ie ona vrnila.«
MARIJ SKALAN:
Roman iz prazgodovine človeštva.
»Bodi umen iti marljiv, ustrežljiv, po-sluš-sn in vdan! Moj dvor je tvoj dvor. Svoboden si in odprta so ti vsaka vrata razen tistih, ki vodijo v prostore, kamor ne sme nihče razen mene.«
»Hvala ti, faraon faraonov, veliki moj gospodar in dobrotnik,« je odgovoril Af-tagad. »Izkazal se bom vrednega tvoje velike milosti in solnčni bog Ra naj potrdi mojo obljubo. Tako sedaj in na vseh časov čase!«
Vratar je četrtič udaril na gong.
Pisar Azuris se je približal zbeganemu Aftagadu, poklonil se mu ter ga nato v spremstvu obrednika Nefteramisa odvedel iz prestolne dvorane. Faraon je stopil s prestola in se obdan od dvorjanov, podal v svoje zasebne sobane. Dopoldansko solnce je obsevalo prazno dvorano in se s svojimi žarki odbijalo od zlata in draguljev.
III.
Počasi, skoraj neopazno se je nagibalo solnce k večernim goram. V sapah hla-
dečih v»trov je umiral vroči dan. V parku faraonovega dvora je šuštelo listje, zibale so se veje in vejice, ko da bi se priklanjale k cveticam, ki so cvetele pod njimi na skrbno urejenih gredicah. Po zelenih, z mehko travo in mahom posejanih tratah so se vile bele stezice in se izgubljale v gostih skupinah palm in listavcev, ali pa doli pri ribniku, za katerim se je dvigalo mramornato svetišče, okrašeno s kipi božanstev in nekdanjih vladarjev Atlantide. Po gladini tihe, temno-zelene vode so plavali labudi. Ponosno, kakor da bi se zavedali da so tudi oni del dvora vladarja vladarjev, so dvigali in zopet sklanjali svoje glave. Veličasten je bil podvečerni mir in veter mu je pel uspavanko, rahlo in nežno, kakor mati trudnemu otroku. Šum velemesta je ostajal za obzidjem dvora, tam, kjer so se potapljali v razkošju mogočniki srca sveta in kjer so trpeli sužnji, prignani od vseh vetrov, največ z bojnih pohodov.
Nenadoma pa je presekal tišino glasen vrisk in smeli. Od dvorne palače sem je pritekla po belih stezicah družba mladih (žensk. Lahkotno, kakor spočite gazele, so brzele proti ribniku, kričale in se smejale zvonko in razposajeno. Bile so faraonove plesalke in ljubice, najlepša dekleta, kar jih je premogla celina. Na bregu ribnika so se ustavile. Nekatere so posedle po mehki travi, druge so pa slekle svoja lahna oblačila in se gole spustile v vodo, da se umijejo in okopajo.
Med tistimi, ki so ostale na bregu, je bila visoka in vitka črnolaska Nefteta najlepša in najvablivejša. Toda njena jasna vedrina, ki je razširjala razposajenost vselej tudi na druge, se je bila nenadoma umaknila tihi zamišljenosti. Nefteta je bila faraonova favoritka, in njene tovarišice so že od prejšnjega večera vedele prav dobro, kaj ji mrači misli, vendar si nobena ni upala spregovoriti ji o tistem, na kar so vse mislile. Samo Tata-;na, mala neugnanka plamtečih oči, se je naposled ujezila in presekala nedogovorjeno obzirnost. Morda zato, ker se je naskrivaj veselila Neftetinih skrbi. Dasi je bila vsem najboljša tovarišica in tista, o-koli katere se je vrtela vsa šaljiva razigranost, je Nefteto vendar sovražila. Bila ji je na poti, ker bi bila rada sama
zavzela njeno mesto. Postala bi bila rada prva faraonova ljubimka, ne toliko zaradi ljubezni ali strasti, mnogo več zaradi ne-utešljivega pohlepa po darovih, po dragocenem lišpu. Zato je sedaj izrabila priložnost, ki se ji je ponudila sama po sebi s prihodom aztežke princese Evalaste. Nedolžno je zavila oči, iztegnila roke proti Nefteti in dejala:
»Mračno je tvoje lice, ljubljenka ljubljena. Jedke in temačne morajo biti misli, ki se skrivajo za tvojim čelom. Kaj te teži, ognjevita Nefteta? Misliš na divjaško princeso, ki je prispela iz daljnje večerne dežele?«
Nefteta ji ni odgovorila, samo rdečica jeze je spreletela njena gladka obla lica. Tovarišice so se zakrohotale.
»Ne boj se,« je nadaljevala Tatana, »divjaški sad ne more biti trajno tečna hrana. Minilo bo.«
»Zakaj je sploh prišla? Divjakinja v faraonovi postelji? Sramota!« se je razburila debela Sika.
»Tebi se pač ni treba razburjati, obli sad sigine. sladkorček sladkorčkov,« ji je odgovorila Tatana, »saj te gospod gospodov že dolgo ni pogledal. Divjakinja ti ne bo delala napote. Samo Nefteta bo prikrajšana.«
(Se bo nadaljevalo.)
So c rt
Tekma za prvenstvo MZSP v simtku razveljavljena! Sodniški zbor in ZSP je na svoji včerajšnji seji razveljavil dosežene rezultate in mesta pri nedeljskem prvenstvenem tekmovanju v smuku.
Tekmovanje za prvenstvo dravske banovine v rokoborbi. Preteklo soboto in nedeljo se je vršilo v Ljubljani tekmovanje za prvenstvo dravske banovine v rokoborbi. Tekmovanja so se udeležili razen prireditelja SK Ilirije še Maraton in Železničar iz Maribora. Skupno je sodelovalo 41 atletov. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili: Bantam: Jenko (Iirija), lahka: Abulnar (Ilirija), welter: Kunaver (Ilirija), peresna: Gobec (Maraton), srednja: Fišer (Maraton), pol težka: Gorjanc (Ilirija). — Končno stanje točk znaša: Ilirija 22, Maraton 14, Železničar 0.	*
Pokabii table-tenis turnir v Celju. Pre teklo nedeljo se je vršil v Celju velik pokalni turnir, ki ga je priredila celjska Jugoslavija. Turnirja so se udeležili najboljši igralci dravske banovine. Svoje ekipe so poslali SK Ilirija in ZSK Hermes iz Ljubljane, ISSK Maribor (Senekovič, Korenčan, Drnovšek in Klojčnik) in prireditelj SK Jugoslavija. Turnirja se je udeležil tudi g. Maksimovič iz Zagreba. Rezultati so bili naslednji: V moškem singlu za pokal, ki ga je branil Nemec (Hermes) so se v semifinale plasirali: 1. Ziža, 2. Gerzinič, 3. Drofenik, 4. Kavčič, 5. Senekovič, 6. Čoh, 7. Furlan, 8. Lazar. V finale pa so prišli samo ljubljanski igralci, ki so pokazali vse finese tega športa. Prvo mesto si je priboril Žiža (Ilirija), 2. Gerzinič (Ilirija), 3. Drofenik (Hermes), 4. Kavčič (Hermes). V tekmovanju gospodov v dvoje se je plasiral na prvo mesto par Žiža - Gerzinič (Ilirija).
SK MurasSK Panonija 6:1 (3:0). V Mur
ski Soboti se je v nedeljo odigrala tekma v korist Magajne LNP, ki je končala z zmago SK Mure. Sodil je g. KopiČ iz Maribora. Tekmo v Ptmju ni sodil gosp. Kopič, kot smo to včeraj pomotoma objavili, temveč g. Franki.
Varaždinska Slavlja v Mariboru. Pri-hod njo nedeljo bo gostovala v Mariboru enajstorica varaždinske Slavije ter odigrala proti SK Železničarju prijateljsko tekmo.
Predigre za svetovno nogometno pr* venstvo. Preteklo nedeljo so se nadaljevale kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo. Odigrane so bile tri tekme, in sicer je v Amsterdamu zmagala Holandska nad Belgijo 9:3, v Madridu Španija nad Portugalsko 5:0 in v Luksenburgu Nemčija nad Luksenburgom 9:1.
Ptuj
V vsake sirniko in
mi
Lep uspeh malih harmonikarjev Naraščaja Rdečega križa. Mali harmonikarji Naraščaja Rdeosga križa iz Maribora so preteklo nedeljo priredili v Mestnem gledališču pod vodstvom g. Vilka Šušteršiča dva koncerta, ki sta nad vse lepo uspela. Občinstvo, ki je napolnilo do zadnjega kotička gledališke prostore, je že pogled na krasne narodne noše tako zadivil, da je moralo dati duška svojemu navdušenju z dolgotrajnim ploskanjem. Precizno in točno je bilo nato izvajanje malih harmonikarjev, ki je naravnost presenetilo vse poslušalce, zlasti še, ko so se oglasili iz zbora harmonikarjev pevci in pevke. Po drugem koncertu sc občinstvo ni moglo ločiti od malih umetnikov, ki so morali ponoviti velik de! svojega programa. Koncerta so se udeležili tudi predstavniki raznih oblastev in društev, med njimi okrajni glavar g. dr. Bratina, župan g. Lado Jerše, starosta ptujskega Sokola g. dr. Šalamun, predsednik Rdečega križa g. dr. Mrgole in drugi. Pri prvem koncertu so nastopili tudi domači ptujski harmonikarji z dvema dobro uspelima točkama. Prepričani smo, da bodo tudi oni prebrodili vse zapreke in težkoče ter šli po poti, ki so si io začrtali. Mali mariborski harmonikarji bodo ostali Ptujčanom v naj-iepšem in trajnem spominu.
Pogrešanec najden mrtev v Pesnici. Premožen posestnik Janez Pihler iz Ve-lovlaka, je v četrtek zvečer odšel iz svojega stanovanja in se ni več vrnil. Vse iskanje je bilo zaman. In šele naslednji dan so ga našli pri Dornavi pod mostoni v Pesnici mrtvega. Daljava od Velovla-ka do Dornave znaša dobro uro hoda. Odprto je vprašanje, ali je utonil v Pesnici pri Dornavi, kjer so ga našli, ali pa je utoni! že pri Velovloku in ga je potem voda odnesla do mesta, kjer so ga našli. Tudi se ne ve, ali je izvršil samomor, ali se je pa ponesrečil. Truplo, ki je bilo pregledano, ne kaže nikakih znakov nasilne smrti in je torej verjetno, da je izvršil samomor zaradi hipne zmedenosti, ali pa ie po nesreči padel z brvi, ki vodi čez deročo Pesnico in utor.il. Pokojnik je bil splošno spoštovan mož.
Ljudska univerza. Predavanja na Ljudski univerzi se nadaljujejo in je zanimanje občinstva zanje vedno večje. Zadnje predavanje je imel g. prof. StiplovŠek o obrti in trgovini v srednjem veku.
Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ptuju ima svoj redni občni zbor 20. t. m. ob 19. uri v prostorih Narodnega doma.
Policijske vesti. Radi vlačugarstva in tajne prostitucije 5e policija prijela 26-letno brezposelno služkinjo Štefanijo Klancovo iz Pertoče pri Murski Soboti. Kaznovana je bila že petkrat in je zadnjo kazen — 1 mesec zapora — odsedela v Mariboru, odkoder je bila šele pred kratkim izpuščena. Izročili so jo sodišču.
Na pošti pri Sv. Vidu so prišli na sled ponaredbam uradnega denarja. Uvedena je preiskava. Pošto je prevzela že nova moč.
Šport. V nedeljo 11. t. m. se je vršila med SK Ptujem in SK Dravo srdita nogometna tekma. Po hudi borbi je zmagala »Drava« v razmerju 3:2 (3:1). Zato prva zmaga »Drave«. Navzoče občinstvo je nagradilo igralce z burnim odobravanjem.
Poljčane
šeren in Avgust Senegačnik za Poljčane, A. Golob in A. Pahole za Pekel, Plavčak in Turin za Stanovsko. Rebernak in Marguč za Lušečko vas, Štoparko in Kodrič za Brezje, Orešič in Kolar za Studenice, Goričan in Bohak za Modraže, Kitek in Žgajnar za Hrastovec in Pivec ter .lug za Vrhole. Seja :e trajala nepretrgoma od 9. do 15. ure.
Proračunska seja velike občine Poljča-j
ne. Te dni se je vršila proračunska seja, ki so se je udeležili vsi odborniki. Kako se je delokrog občine povečal, nam povedo v proračunu predvideni izdatki in dohodki, ki so preračunani na 235.014 Din, medtem, ko lani (pred komasacijo) niso znašali niti 40.000 Din. V kritje proračunskih potreb se sklenejo pobirati naslednje davščine, 80%> doklada na državne neposredne davke, kar znaša 156.724 Din, občinska trošarina in to za vino 1 Din in za pivo 1 Din za liter, kar bi zneslo skupno s trošarino mošta 4.500 Din. Občinske doklade na živino so predvidene na 3.800 Din. Za uvoženo meso se pobira 20 Din od 10 kg, kar bo vrglo 1000 Din. davek na pse znaša 2.500 Din. sejmski dohodki 4.000 Din, lovske takse 3.555 Din, občinski kamenolom 1.200 Din ter še razni drugi dohodki 17.177 Din. Občina ima tri šolske okoliše, zato izdatek 54.423 Din nikakor ni previsok. Za povzdigo kmetijstva je predvidenih 11 tisoč dinarjev, za cestno razsvetljavo 8.000 Din, za socialno skrbstvo 26.000 Din, za čiščenje potokov '2.000 Din, za vzdrževanje cest in mostov 48.000 Din, drugi nepredvideni izdatki pa znašajo 11.117 Din. Gasilnemu društvu.se da 2.000 Din, Sokolu 500 Din. V posamezne cestne odseke so bili izvoljeni Simon Pre-
Ločitev zakona je bolezen.
Pariški odvetnik in bivši narodni poslanec Marcel Aubradier je napisal za nek pariški dnevnik zanimiv članek, v katerem je na široko in obširno razpravljal ter prišel do zaključka, da so številne ločitve zakonov bolezen, ki je zelo nalezljiva. Predlaga v svojem članku, naj bi se mož .in žena, ki sta na tem, da se hočeta ločiti, zaprla vsak po osem dni v posebne celice, kjer bi imela priliko dobro in v miru premisliti ali je njun sklep za ločitev zakona pameten ali ne. Navaja, da je to svetoval nekaterim svojim klientom in je imel popoln uspeli. Mož in žena, ki sta živela osem dni ločeno oci mize in postelje ter od vsega sveta, sta se ob prvem svidenju objela, poljubila in prisegla drug drugemu ponovno večno zvestobo.
Katedra za humor.
V Londonu je imelo društvo prijateljev Marka Tvveina sejo, na kateri ie sklenilo na zelo svečan način proslaviti lOOletnico rojstva velikega ameriškega humorista. Obenem je bilo sklenjeno, da se osnuje katedra za humor, ki r.aj bi* imela internacionalni značaj in bi profesorji humorja potovali iz države v državo. Prvo leto naj bi bila taka predavanja na univerzi v Missouriju, kjer je bil Mark Twein rojen, naslednja leta pa bi se katedra selila iz enega mesta v drugo.
Mali oglasi
Ramo
SVETLI PREMOG DIN 37.-
MejovŠek. Tattenbachova ul. 13, Tel. 2457. Karbopaket. 860
POSODE ZA CVETLICE,
pobarvane od Din 15 naprej. Sodarstvo Sulccr, Vojašniška ulica 7.	994,
DVE LOVSKI PSICI
sta sc zatekli. Lastnik naj vpraša pri hotelu »Orel«. 990
ŽELIM ZAMENJATI MESTO
pogodbene pošte ob železnici in pri mestu z enakim ob železnici. Mesto je ugodno za take, ki imajo otroke, ki študirajo. Dopise jc nasloviti pod »Ugodno mesto« na upravo »VeSernika«.	587
Prodam
ZELO DOBRO VINO
lastnega pridelka, dokler zaloga traja, letnika 1932, v zaprtih steklenicah, 1 liter Dl'j 10,—, dobite v prodaiainici mlekarne Bernhard, Maribor, Aleksandrova c. 51,	949
Stanova ni e
STANOVANJE
v novi hiši, soba in kuhinja, oddam s 1. aprilom. Vodnikova ulica št. 11, pri »Kovini«. Tezno.	992
Kupim
HRANILNO KNJIŽICO
Ljubljanske kreditne banke do 80.000 Din kupi ugodno Posredovalnica Maribor, Slovcn-ska ulica 26.	9	gg
Služb o do bi
IŠČEM
periektno kuharico, ki opravlja tudi mala hišna opravila in marljivo sobarico. Auš, Krčevina, Sernčeva ul. 6.	965
NATAKARICA
(plačilna) stara 25 do 30 let se takoj sprejme v shi<:bo. Vprašati v upravi »Večerni-ka«.
Sobo odels
SOBO IN KUHINJO
z oprem« oddani. Vicel, Gosposka ulica 5.	991
SOB«
oddam. Barvarska ulica št 3. 989
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVO.! REHAR v Mariboru, l iska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.