Stav. 8. V Ljubljani, dne 20. februarja 1519. Leto XXXII. jpvJ--HUrn i1 1 lakaj« rak 1 Catrtak. — |{ Cm« mm !• ■ K M*— •« | M*. — H tt«IJ«ba% Ji Lfablloa, . I »' —. u J Amerik, ia dni* t«Ja drl«t. K U'-4 1 — Postmra* »t.Tllk. t« prodaja)« p« 3 10 viaarjav. mM,,,,,..,",,!,,"«"«""— Ln---------- .=g= m SLOVENSKEMU UUDSTVU n : V POUK IN ZABAVO : I Kopituf««. « ulica. — Narojolaa, raklaiaacij« I« 1» H Kiatl pat DpraTaUlm.D«M.li«ba% ■H wiwMi Lf«Ulaaa. K«pUwJtr« »lica. 1 1 nm Kako dolgo še? Na kmetih' smo mislili, da se bodo tržne razmere v novi državi vendar kaj izpremenile, dasi ne nenadoma, a vendar polagoma, in to gotovo. Pa smo se kruto varali. Danes nas še vedno odirajo trgovci, da nam prodajajo usnje, petrolej, sladkor, blago, pa ne vem, kaj Se vse, po bajno visokih cenah z oderuškim dobičkom, a mi pa moramo prodajaii živino in svoje pridelke po smešno nizkih cenah. Ali mislite, da bo kmet iz zemlje kopal denar, da preživi sebe in družino, da jo obleče, da plača svoje delavce in posle? Čas je, da se v tem oziru kaj stori, in smo z veseljem čuli, da jc Slov. ljudska stranica kot edina stranka, ki sc danes še za kmeta potegne, krepko nastopila za zvišanje cene pri živini. Rav-aotako az srca pozdravljamo sklep Slovenske ljudske stranke, naj se takoj skliče deželni zbor, kjer bodo naši kmetski zastopniki že povedali, da se s kmetom nc bo več tako delalo kot sc dela sedaj. Čudimo se pa, ko beremo, da se je Slovenski Narod«, glasilo liberalne stranke, razvnemal proti sklicanju deželnega zbora. Štiri leta smo imeli nagobčnik na ustih, ali mislite, da ga moramo tudi še sedaj nositi? 'Ali razumete svobodo tako, da niti vpiti nc bomo smeli, če nas boli? In boli nas močno. Vsi prizadeti. Razdelitev zemlje. (Glas z dežele.) V zadnjih mesecih se je kakor blisk raznesla vest, da se bodo razdelila vele-posestva. Vsi tisti, ki nimajo zemlje, bo mislili, da bodo zdaj gotovo nekaj dobili in brez skrbi živeli zanaprej. Mnogi so tudi menili, da je prišla ura, ko se bo pobralo cerkveno premoženje. Ing. Vedrnjak celo misli, da bo imel »pretežen del kmetov 10 do 15 ha zemlje, ki zadostuje, da preživi pri intenzivnem delu srednjo kmetico rodbino«, Ta gospod celo misli, da se bo kar po strokovnjakih ukazalo kmetu, kako bo moral obdelovati polje. Poglejmo s strogo kmetijskega stališča danes ta vprašanja; Nekatera velcpose-stva imajo res veliko zemlje. Tako ima le na Kranjskem vojvoda Aucrsperg 40.000 oralov. Če se veleposestva s -takim obsegom, v katerih ni gotovo, kako so prišla v last prednikov, pravično odkupijo, ne bo „ nobeden ugovarjal, .Večina tega sveta so pa gozdi, katere hoče država zase imeti ia kmetom le pravico drvarenja pustiti. Ali je kaj upanja, da se bi dala, zemlja takim, kateri je sedaj nimajo? Če se zemlja razdeli, bo morala država napraviti tudi vsa poslopja, dati živino in orodje. Kaj hoče novi lastnik s samo zemljo? Če mu pa v sedanjih razmerah zida lnšo, da živino, seme in vse orodje, bi to stalo za vsako tako malo posestvo v sedanjih razmerah najmanj 20.000 K za vsakega, za 1000 gospodarjev 20 milijonov, za 10.000 200 milijonov kron. Kje se bo denar dobil? Pokriti bi morali vse a davki. Kolik bo pa sad? Po mestih mnogi mislijo, da zdaj kmetom pečene piške kar same v usta lete. Koliko mora kmet delati, da se preživi, malokdo pomisli. Pred vojsko je delal z vso družino t veiiko zgu-bo. Če bo tujega žita in tuje živine zopet preveč, se tisti časi kmalu zopet povrnejo. Mnogi iz mest so med vojsko, pokupili •zemljo po deželi, malokdo je delal s svojimi rokami, večjidel je delavce na kmetih najel. Ko bi bile res v kmetiji taka nebesa, kakor si po mestih mislijo, bi marsikdo sam poskusil. Toda še od onih, ki so šli iz dežele v mesta prejšnja leta, so prišli nazaj le z nahrbtnikom po živež, ne pa delat na polje. Ko bi jim država vendar dala zemljo in vse poskrbela, ali se bodo obdržali? Nekateri gotovo, večina pa ne, ker so se odvadili ali niso bili nikdar vajeni težkega kmetskega dela. V kratkem času bi se vse zopet prodalo. Lenuhi in postopači bi zahtevali novo delitev. Na vrsto bi prišli boljši kmetje, ki imajo več zemlje in precej živine. Ti oddajo skoro največ žita in živine za preskrbo mest; ti so steber kmet-skega stanu, — Kakor se enkrat ne spoštuje zasebna last, moramo priti v socialistične sanje, ki nam znajo uničiti vse gospodarstvo, — Kakšni prepiri bi nastali ob delitvi! Vsak bi hotel nekaj imeti, vsak najboljše. Kaj bi pa pomagalo kmetu, če dobi mali košček zemlje eno ali dve uri daleč? No, bilo bi vendar lepo, ko bi imel vsak kmet povprečno 10 do 15 ha posestva. 15 ha je okoli 26 oralov. Na Morav-skem so posestniki s tako zemljo že večji in zelo premožni kmetje. Tudi prt nas je komaj deseti del posestnikov, ki imajo toliko zemlje. Cela Kranjska meri 995.500 hektarov. Gozdov je skoro polovica, nerodovitnega sveta čez 60.000.ha, Kmetskih posestnikov je vseh okoli 70.000, Ko bi vsak dobit 15 ha, bi morali imeti zemlje 1,050.000 ha, torej bi 115.000 ha zmanjkalo., čeprav bi šteli zraven Se vso zenilio mest in boljših kmetov, ki imajo več ko 15 ha. Tu se vidi, kako malo pomislijo! ljudje, kaj pišejo. — Kmetska družina iz-haja prav pošteno, če ima okoli 10 oralo*1, zemlje, ki se dobro obdeluje. Odvzame naj se tudi cerkvena in sa«. mostanska zemlja! To je že stara želja vseh cerkveni^ sovražnikov in sovražnikov pravega napredka kmetskega stanu. — Ne govorimo o velikih posestvih, kakor imajo škofje na Hrvatskem. Saj so jih že škofje sami, ki so bili vedno prijatelji ljudstva, dali vladi na razpolago svoja posestva, £e dovoli sv. Stolica. Gre za posestva pri na< ših farah po deželi. Skupno je župnij v deželi 30l. Če ima vsaka župnija največ 10 oralov zemlje, bi bilo to 3010 oralov. Tretjina fare nima skoro ničesar, druge malo« tako da je 3010 oralov veliko za vse naše župnije. Ko bi sc vse to razdelilo, bi dobil vsak le nekaj metrov. Jasno je, da bi morali potem farani tem več dajati ali v davkih ali naturalijah, Nadarbinska posestva so pa neobhodno potrebna za dohro gospodarstvo po deželi. Za velik napredek v gospodarstvu pO deželi se imamo v prvi vrsti zahvaliti duhovnikom po deželi. Potrebni so res tudi strokovnjaki, a res pravi strokovnjaki, ki imajo veliko lastne skušnje v lunetskem delu, toda stvari, katerih ne razumejo, naj pustijo pri miru. Župnik pa postane ravno po kmetiji veliko bližji svojim faranom. S tem postane edea izmed njih. Velikokrat so nadarbinska posestva zgled vsem drugim, pravi kažipot do napredka v kmetij" stvu, Od samostanskega posestva imamo le samostana cistercijanov v Zatičini in kar-^ tuzijanov v Pleterjah, V Zatičini so cistercijani vse kupili od prejšnje vlade, napravili dolg in pošteno plačali. To so res zgledni redovniki, ki pomagajo po celem Dolenjskem domačin* gospodom v pastirstvu. Kamor pridejo, se jih ljudje razveselijo. Doma je pa v njih" spovednicah t »s pribežališče grešnikov* Osnovali so zgledno gospodarstvo, ljudem naročevali semena in umetna gnojila. Pa« tri nimajo plače, pri obilnem delu živija prav revno in priprosto od dohodkov sv delavcev. Posredovanj se jc izvršilo v tem času 239. Delo iščejo pisarniško moči (348), trgov, uslužbenci (178), tov. delavci, služkinje, kovinarji, sluge, peki, mlinarji, mesarji, mizarji, kolarji, zidarji, tesarji, natakarico itd. V delo pa sprejme posredovalnica gozdne dclavce (453), služkinjo, rudarje, cestno dclavce, šivilje, kolpolcrje, de-lavco za tov. za čevlje, tesarje in razno drugo obrtnike. d Za smeh in kratek čas. Prenapet Jugoslovan predlaga v Jugoslaviji, naj ne imenujem svojega denarja nc krona, ne frank, ne dinar, ker vse to diši po tujih jezikih, temveč recimo našemu denarju Srb, Slovence, Hrvat. Sedaj bomo vendarle enkrat pravi narodnjaki, ko bomo kar po denarnicah nosili Slovence, Hrvate in Srbe. d Občni zbor »Kmečke zveze za kranjski okraj« bo v ponedeljek, dne 24. februarja 1919, ob 1. uri popoldne v Ljudskem domu v Kranju z navadnim dnevnim redom. Potem bo pogovor članov o zadevah kmetov, Drugod po svefu. p Wilson proti Italijanom. Wilson jc menda odločno proti temu, da bi Italijani obdržali južno Tirolsko. Pa naj se Wilson Dotcižne tudi za Istro. Goriško in Trsti p Italijanski (generali btoj*. Navad« generalov Jo bila ln bo, da rožljajo s sabljo, čo jo umestno ali ne. Tudi neki italii jonski general grozi, dn bo Sel r. vojsk,, nad Jugoslovane. No, dobro Je, da je »o nr, kaj drugih ljudi na svetu, ki imajo več pr. meti in tudi več mofi kot italijanski g:,, nerali. p Italijani kradejo. Italijanska okupacijska oblast si jo prisvojila materija*, ki jo bil v Kninu, za dela na novi liškoi dalmatinski železniški progi. Zaplenila ju ves materija), vso stroje in ves živež, l; j jo bil preskrbljen za prehrano delavstvu m je last podjetja »Dalmnspoj«. Zaplenjen ni materija' je vreden nad 3 milijone kron, p Pohotni ItalijanL V Idrijji je sedaj nastavljena ena kalabrežka stotnija, ki jo v strah vsem prebivalcem. Nobena žensko, ni več varna pred temi »kulturonosci«. kratkem času ko ustrelili žo 5 žensk, ki so niso hotelo udati in zadovoljiti pohotnosti teh vročekrvnežev. p Štrajk v Trstu, V Trslu jc izbruhni' splošen železničarski štrajk. Italijani pa Sr-hoteli štrajk zlomiti s tem, da so odslovili štrajkujoče ter jih veliko zaprli. Tako sj pridobivajo Italijani ljubezen tržaškeg prebivalstva, p Papež za zvezo narodov. Iz Rim,-poročajo, da sv, oče pripravlja novo okrožnico, ki sc bo v prvi vrsti bavila z zveze-narodov. — Umevno je, da sc poglavar katoliške Cerkve zanima za tako zve?' ter jo podpira. Saj ie bratstvo mod narodi, ki bi jc pomenila taka zveza, ideal krščanstva in njegov nauk. p Proti delomržnim na češkem. Na rodna skupščina jc razpravljala zakonska načrt o podpori brezposelnih do 15. marca. Po tem roku bodo vsakega, l:i noče delati, zabeležili v poseben seznam delomržnih elementov. Načrt odklanja serodnikor brezposelnih podporo in poziva vlado, na: sklene zasilna dela in naj vpliva na pod jetnike, da delavccv nc odpuste brc, vzroka, V drugih slojih jc mnogo več delomržnih. Posl. Johanes jc stavil rcsolucijski predlog, ki zahteva brezobzirno postopanji s pohajhovalci, javno nadziranje dela ir preiskavo, so li podatki, podani po podpi-rancih, resnični. Tudi pri nas bo to potrebno, p Proti Nemčiji. Enlenla sc jc začef-bati, da bi si Nemčija zopet nc opomoglo in v zadnjem hipu nastopila s kakim neprijetnim presenečenjem. Zato je ententa slclenila poslati 200.000 mož v Nemčijo, kjer bodo zasedli vse važne točko, posebno tovarne za municijo. Iz na^fi društev. * K a t, slov. izobraževalno društvo v Selcih priredi v nedeljo, 23. svečana v »Društvenem domu« dve živahni šalo-igrh »Pri gospodi« in »Španska bolezen strije« ter več zanimivih pevskih točk. Čisti dobiček bo za domače društvo ■»Dobrodelnost*. Vabimo. * Katol, »lov. izobraž. drnštvr na Homcu priredi v nedeljo, dne 23. sve čana t. I. veselico s sporedom: 1. Pelje. 2. Igri-»Jeza nad petelinom in kes«. Veseloigra v dveh dejanjih. »V Ljubljano jo dajmo«. Veseloigra v treh dejanjih. — Začetek ob 3, uri popoldne. Dopisi. Iz Prečna. Španska bolezen tudi pri nas močno razsaja. Tekom enega meseca smo •oraeli čez 20 mrličev. Dne 31- junuarja je umrl občespošiovasl mladenič Janez šuštaršlč. Bil jc invalid. Bojeval se Je v Tirclah in je fcll močno rnnjcn. Zdravil sc jc več časa po raznih bolnišnicah, toda popolnoma ni ozdravil, Sedaj ga je p:t spravila na drugi svet l.panska bolezen. — Prizadeti rodbini nase Iskreno sožnljc. Z Blede. Dolgo že ni nič poročal > Domoljub« iz našega lepega kata — bo pa danes malo več. — Kukor povsod, tako j s tudi pri nas s koncem vojske in vrnitvijo naših fantov »u mož vzkipelo novo življenje v vseh ozirih. Sled se pripravlja za politično, kulturno in «Iospodr lepo tlelo, so v rokah naših fantov ia dek'ct dosegle ponoi/i t:speh in sploseo odobravanje. — Čeprav komaj parkrat ali celo prvič na odru, so igrali vsi igralci liakor bi vzraslli v svoiih vlogah. Iger, kot so »Tri sestre«, bi že'e'i čimveč za naša društva. Igralcem in gledalcem nudi obilo poštene zabave preleoa poučna vsebina. — roleg društvenega življcnia rc je pa zače'0 pri nas tudi naiživalmeiše življenje ijo gostilnah. Poleg obilnega nitja in ok-sa ter •zab^f-iania sc tam vodi velika Jugoslovanska politika gotove stranke. Gostilničarji kažejo iiidi nnfodločcejšo volto, pridob'jcno jugosjov. svobodo re.; vsestransko uživati in si policij-r;ko uro res svobodno določnjo ter se ne d&io f.ti tem cd tikrecov vlade čisto nič motiti, n!i pa so morda vs!ed preobi'e zaposlenosti predrli najnovejše edredbe nnše vlade v tem ozi-ru, Pa ns-j bodo te stvari že kako.- hočejo, gostilničarji ia prijatelji gostita sc zavedajo, da te gostilna vendar važen faktor za srečo Jugo-tsluvife. — Gospodarsko sc Blcrl pripravlja na oži vije nje tujskega prometa. Sedrnji lastnik firadu in Jezera — hotelir J. Kenda iz Sofije — pridno ureja svet. ki jc v niegovi lasti. Baje •misli zgraditi tudi novo, veliko kopališče cb iezera. Tndl v ostalem so pripravlja, to.la treba bo že ve'ibo ds'a, da bo Bled dobil tisto lice, kakor ga ie imel. Vojaštvo, ki te imelo tu tri velike bolnice do lisi, je temeljito zdelalo poslopja, v katerih jc bilo nastanicno, in javne rjnnravc, zlasti »Zdravniški dom« in park pred nJim. — Za sklep pa še eno veselo, pa tudi resno. Na Liledu imamo šc novo farno cerkev. Go'ovi Radie delajo z načrtom, oziroma so povedali, da bi Jih radi delali, če bi se rarmere v Jugoslaviji tako razvi'e. Kako bi se to leno poslopje dalo prirediti za — teater. Blejci, ali razumete ta »špas« in pa tiste, ki so se ga »pomnili?! Gospodarski del. Gospodarski m tržni pregled. Za kme-ta jo važno vprašanje, kako so bodo zanaprej prodali njegovi pridelki. Bele moko za enkrat v Ljubljani primanjkuje, toda v drugih deželah imajo žita več, kakor ga morejo porabiti. Pšenice se jo po nngloških podatkih, ki 30 navadno najbolj zanesljivi, pridelalo lani za 19'1%, torej peti del voP, kakor prejšnje loto, rži pa co-za M,01%, torej več četrti del. V Avstra- liji imajo v primorskih mestih velikanska skladišča polna pšonice, katero niso mogli prodati ob vojsk!, ker je zaradi veliko daljavo manjkalo ladij za prevoz. Prav isto jo v Indiji in deloma tudi v Argentinijl. V slednji deželi jo turščlco toliko, dn so začeli z njo kuriti železniško stroje. Premoga nimajo, turščico jo pa veliko. Angleška vlada jo med vojsko tudi vzela v roke kupčijo z žitom. Kmetom je zagotovila najnižjo ceno, ki so bilo zelo visoke. Naša vlada je določila najvišje cone, čez katere ni smel nobeden prodajati. Te nizke ceno so vzelo kmetu veselje do dela, ker se mu trud ni izplačal. Angloška vlada jo pa hotela doma pomnožiti pridelovanjo žita ter je določila najnižjo ceno za žito. Rekla je: »Jaz ti provzamem skozi 1 leto ves tvoj pridelek za to ceno, če je tudi žito drugod cenejše, čo ga pa moreš sam dražjo prodati, te no boni ovirala.« — Tako so kmetje z veseljem spremenili pašnike ln travnike v rodovitno njive. — Da no bi delavci postali nevoljnl, jim jo vlada zagotovila, da boclft kruh dobivali šo vedno po sle; i ccni. Tam pečejo hlebe po 1.8 kg — angleške 4 funte. — Seveda jo morala vlada veliko doplačati ter vzeli vso žitno trgovino v svojo upravo. Pravijo, da jo na leto doplačala 2400 milijonov kron po naši stori veljavi. Zdaj so pa še delavci tudi na vladi; češ: s svojo neumno gospodarsko politiko nam je tako državo zadolžila, mi i borno morali pa plačati. Tudi za letos jo obljubila angleška vla-; da kmetom najnižjo cone. To bo pač lahko j spoltiila. Za. Amorikance, ki so isto storili, | bo pr. prav hudo. Vlada je najbrž mislila, I da bo vojska še dolgo trpela, obljubila, jo i kmetom za bušel = 35 1 ali 27.2 kg pšeni-i ce, torej za dober mernik — do 20. junija 1020 plačali 2.26 dolarja ali dobrih 11 K v Čikagi. Pred vojsko jo bila tam pšenica trikrat cenejša. Za to ceno sc pa izplača pšenico v Ameriki sejati. Kmetje so napeli vso moči in pričakujejo do 1200 milijonov bušelnov pšcnice. — Zdaj je pa na svetu pšenico preveč. — Na Angleškem, kjer so imeli popred Amorikance po pravici za največje prijatelje, zahtevajo zdaj vsi, naj s? kupi pšenica tam, kjer bo cenejša. Čo bogato Amorikance malo orobkajo, bo šc boljše. Pšenico bodo jemali v Avstraliji, Anicntinlji in Indiji. Amerikanci bedo imeli zgube najmanj 1200 miljard mark. — Skušali bodo prodati, čo tudi z veliko zgubo. Ceno žitu bodo gotovo precej padle. Laška je kupila v Argentiniji 60.000 vagonov pšenice. Na Ruskem vlada velika znioda. Socialisti so navdušili množice, ko so jim obljubili delitev zemlje in premoženja. Osnovali so so »odbori revščine«, ki delijo stanovanja po mestih in vso pohišje. Kar ima kdo, mu s silo vzamejo. Tovarne so skoro povsod ustavilo dolo. V Petrbgradu zahteva delavec na dan 60—100 rubljov. Socialisti, kateri so popred vsem na svetu nebesa obetali, skrbijo zdaj lc sami zase. Pravi meščani dobijo na dan 50 g kruha, »da ne pozabijo, kakšen okus ima kruh.« Par čevljev velja 500 —700 rubljev, funt mesa 20—25, 1 koron pol rublja, 1 funt kruha 10 rubljov. Iz most vso beži, ker se na deželi vendar bolj prosto živi in je za živež veliko lažjo. Lo lz Potrograda so je Izselilo nad 1 milijon ljudi. Nobeden ni varen. In ta Ru» slca, ki zdaj strada, ki je bila pred vojska največja žitnica Evrope! Ni čudno, čo no morejo socialisti pri naših kmetih ničesar doseči. Sladkorja se jo pred vojsko izvažalo i t. Avstrije za 200 milijonov kron, torej naj-* manj 40.000 vagonov. Nemška Avstrija ima le 4 tovarne, ki pridelajo skupno do 400.000 stotov, ali 4000 vagonov. Vse drug® prido iz Moravske in češke. Tam imajo toliko sladkorja, da ga ne bodo mogli doma porabiti. Na češki sladkor že čaka Poljska, in tudi Francoska. Najbrž jim je postal trotni sladkor iz Amerike in Azijo predrag. Čehi liodo gotovo pošiljali sladkor v Italijo, na Francosko in Grško, od nas bod« pa rabili živino in to več kakor bodo od nas za sladkor dobili. Da bi no bili preveč odvisni od Nemcev in Mažarov, si hočejo osnovati lastno donavsko brodovje. Vožnja z ladjami je veliko cenejša kakor po železnici. Poslali so komisijo iz ministrov v Belgrad, ki naj proučuje to vprašanje. Sicer so Čehi od Donave precej oddaljeni, vendar so spoznali korist in pomen paroplovbe. Mi iioa-< rao tudi Savo. Nekdaj so jo vozil po Savi les doli, žito pa gori. Zdaj se je vse opusi ilo. S primerno malimi stroški bi se dala ta paroplovba izpeljati. Železnica bo težko zadostovala, tla žitno zaklade Ilrvaške ia Banata spravimo v našo dežele. — V tem naj bi naši tehniki pokazali svojo izurjenost. Mala Švica jo z veliko spretnostjo med vojsko vodila svojo gospodarstvo, da ni ljudstvo lakoto trpelo. Prod vojsko so biko in dobre molznico pošiljali po celem svetu, zdaj sta Avstrija in Nemčija skoro vse sami pokupili. Tako so prodali bikov 220.1, na Nemško 1731, v Avstrijo 281, vseh krav f/9S3, na NemSlco 864D, v Avstrijo 1250, Biko so plačevali: dobro 1200—2500 frank., najboljšo 2500—3500. Starejšo biko so pro-dajali le na težo 1 kg 1.70-2 franka. Kra-vo: navadno 700—000 frankov, dobro 1000 do 1200, posebno lo00—1C00. Pred vojsko jo šlo veliko naših prešičov v Švico, zda so skoro vso dobili iz Italijo, ki je dala 15.5G7 prešičev. Kakor sc kaže, nam bodo tudi ta trg prevzeli. Kaj mora UmežovaSec vcsletl o 0»O)illh ? Kako lahko preračunaš, koliko redilmh snovi da odvzame žetev zemlji na 1 hektara? Koliko redilnili snovi da odvzame Žetev na 1 hektaru zemlji, moreš izračunali, ako poznaš težo (pridelanih produktov) nažetih pridelkov in veš, koliko re-dilnih snovi imajo le-ti v sebi. Katerih gnojil pri razkosanju ne smeš mešati? 1. Med seboj nc smeš mešati tehle gnojil: žvcplcnokislcga amonijaka t. apnom aii s tomaževo žlindro (apnenim dušcem); apna nc smeš mešati z žvcplcno-kislim amonijakoin niti s superfosfatom niti s hlevskim gnojem, z gvanom; stipcrf osfata nc suieš mešali z apnom niti s tomaževo 3» llindro (apnenim dušccm); tomažcvc žlindre (apnenega dušca) nc smeš mešati s euperfosfatom, niti z žvcplenokislim aino-aijakom niti s hlevskim gnojem, z gvanom; hlevskega gnoja ne smeš mešati z apnom niti s tomaževo žlindro (apnenim dušccm). 2. Lahko mešaš, a šele neposredno pred uporabo ta-lc gnojila: kalijeve soli z apnom ali s tomaževo žlindro (apnenim dušccm); apno s kaini-tom ali s kalijevimi solmi; tomaževo žlindro (apneni dušeč) s kalijevimi solmi in s kajnitom; kajnit z apnom ali e tomaževo tlindro (apnenim dušcem), 3. Vsa druga gnojila lahko mešaš sleherni čas. Ali je treba z gnojenjem nadomestiti samo toliko redilnih snovi, kolikor jih odvzame zemlji žetev? Množina redilnih snovi, ki jih odvza-ne zemlji žetev, sama še ne pove, katerih redilnih snovi primanjkuje tvoji zemlji, fsebina redilnih snovi v pridelanih rast-inah in pa potreba gnojenja sc torej nc krijeta. Imamo redilnc snovi, ki se v zemlji, •cke! bi, težje premikajo nego druge; taka c n. pr. fosforna kislina. To rcdilno snov jsvoji (použijc) rastlina le tedaj, ako jo norcnine najdejo. Ker pa korenine ac pri--Icjo na vse kraje, zato mora imeti zemlja ,-edno mnogo več sprejemljive fosforne tislinc v sebi, nego jc potrebujejo rastline ta popolno, izvrstno žetev. Fosforne kisline potrebuje tedaj zemlja vselej bistveno nego povedo množine redilnih snovi, bi so v rastlinah. Praktični poizkusi so pokazali, da potrebuje zemlja povprečno gnojil: I. Fosforne kisline: c) pri o k o p a v i h a h 2—3krat toliko, kot sc- nahaja v njih redilnih snovi; h) pri žitih in k r m s k i h r a s 11 i -n r. h 3—5krat toliko, kot vzamejo reJikiih snovi iz zemlje, II. Dušca kvečjemu ravno toliko, kot ga odvzamejo rastline, III. Kalija ravno toliko, kot kažejo rcdilne snovi v rastlinah. Zato bi bila n. pr, le potrata, ako bi hoteli zemlji, ki jc že po naravi bogata kalija — to je n, pr, pogostoma pri glinasti zemlji — nadomestiti ves kalij, ki smo ga ji odvzeli z žetvijo. Iz tega razviaiš, da iz množine redilnih snovi, ki si jih odvzel zemlji z žetvijo, ne moreš kar naravnost sklepali, koliko gnojil da potrebuje tvoja zemlja. Kako se da določiti, katerih redilnih snovi da primanjkuje zemlji? Samo s poizkusnim gnojenjem naravnost na polju se lahko poučiš, katerih redilnih snovi primanjkuje tvoji zemlji. Kako je prirediti poizkusno polje? » Pfipraven jc sledeči načrt za preizkušanje: Določi kos zemlje, ki meri 40 m po dolžini in 20 m po širini in razdeli ga po dolenji sliki v 8 kvadratov po 10 ni dolgih in 10 m širokih. Gnojila porazdeli z največjo natančnostjo popolnoma enakomerno na te kvadrate in pazi posebno na to, da ne pride nobeno gnojilo čez mejo na sosednji kva- Kalijevo gnojilo pride na kvadrate 1, 2, 3, 4, fosfornokislo gnojilo na kvadrate 3, 4, 5, 6, in dušičnato gnojilo na kvadralc 2, 4, 6, 8. JI 1 II! H: i: lil: i IMh 7 j : i): :: H 7.-.: v....- ; 1 . Jfefe /f \ v 6" : J..:;.' j i -MK'. / tj li |;;jjj[j{jjj;;i 8 ; t<: • . iijiijjijljiij! ||!liHlil!jjij|;i — kalijeva gnojila. _ fosfornokisla gnojila. ' i; ' ; ; = dušičnaia gnojila. Slika ti pove, da jc sleherni kvadrat poizkusnega polja drugače pognojen. Na posameznih kvadratih so gnojila tako-lc porazdeljena: 1. Sam kalij, 2. dušcc in kalij, 3. fosforna kislina in kalij, 4. dušeč, fosforna kisHna ki kali;, 5. samo fosforna kislina, (3, fosforna kislina in dušeč, 7, nepognojeno, 8, samo dušeč. Ako opazuješ skrbno posamezne po-izkusne parcelc med rastno dobo in skrbno tehtaš pridelke, boš kmalu prišel na sled, katera gnojila da so potrebna tvoji zemlji in tvojim rastlinam in kaj sc ti najbolje izplača, (Dalje.) Gospodarska obvestila. g Brat j 2 pa že takif Na Hrvatskem vlada klika štirih judov, kateri imajo v rokah vso prehrano. Med vojsko so zaslužili milijone in tudi zdaj bi šc radi pol^jji svoje nikdar polne žepe. Zato pridno izvažajo živila čez meje, v Nemško Avstrijo in na Laško, kjer dobe drago plačano, v Slovenijo pa ne prodajo nič, ker jc vlada po njihovih željah prepovedala izvoznice, Slovenija zaradi teh št»rih judov strada, med Icpi ko ima Hrvatska toliko živil, da je vlada prepovedala kmetom pod maksimalno ceno prodajati, ker po maksimalni ceni niso mogli prodali. Pravijo, da je Jugoslavija ena država, a vendar jc Slovenija sama svoja država, ločena po carini od Hrvatske. Nas rabijo pač za edinstvo, kadar jim kaže, g štetje živine. Atelje živino se je vršilo zadnjikrat po stanju z dno :)0. aprila 1918. Prehranjevalni urad nima jasne sliko, koliko klavno živine bi so lahko odvzelo v posameznih krajih, no da bi so s tom uničevala živinoreja. Zato izvode prehranjevalni urad dogovorno s poverjeni-N šivom za kmetijstvo štetje vso živino (goveje živine, konj, prašičev in koz) po Slo? veniji po stanju z dne 28. februarja 1919. _ g Cena živine in nadrobna prodaja,-Deželna vlada je v svoji seji dne 12. svečana t. 1. sklenila, da se zvišajo na slovenskem ozemlju prevzemne cena vseh vrst živine za 1 K 50 vin, pri kilogramu žive Ic- že. Ta povilek se bo izplačeval od 16, t. m, samo tistim posestnikom živine, ki oddajo živino prostovoljno, bodisi na poziv zaupnika ali brez poziva. Opozarja sc pu izrecno, da ostanejo cene za nadrobno predajo mesa neizpremenjene, kakor do sedaj, ker plača omenjeni povišek država. g Cena živine na Hrvatskem in pri nas. Cena živine jc na Hrvaškem približno trikrat tako visoka kakor pri nas; kilogram žive teže stane pri goveji žrvinj 8 do 12 K. Zato je umljivo, da se živina izvaža na Hrvaško in v ozemlje, zasedeno po Italijanih, kjer se plačujejo prav tako visoke ccnc. Slovenski živinorejci so bili že v avstrijski dobi oškodovani za milijone, ker jc imela goveja živina v ozemlju, naseljenem po Slovencih, nižjo ceno nego drugod ista živina enake kakovosti, Ministrstvu za prehrano v Belgradu jc poslala deželna vlada po predlogu zastopnikov Vseslovenske Ljudske Stranke spomc-r.ico, v kateri se zahteva, da sc na vsal. način izenačijo ccnc za govejo živino v vsem kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, Zaeno se naprosi skupna vlada v Belgradu, da prevzame preskrbo vsega vojaštva, torej tudi onega, ki sc nahaja na ozemlju Slovenije, kcv to sc pojavile pri prehrani vojaštva, zlasti na Štajerskem, razne težkoče. j, Delniška družba »Triglav«. .Sporoča se, da so snuje delniška družba za izdelovanje marmelado tor žitno kavo z imenom »Triglav«. Vhi pogoji so dani, da so bo podjetje lepo razvijalo. -- Uživanje marmelado se jo mod vojvko zelo razširilo in udomačilo. V Jugoslaviji nimamo nobeno tovarno za izdelovanje marmelado. Uživanje žitno kave je bilo tudi žo prod vojsko splošno razširjeno. No lo meščani, uradniki, delavci, ampak tudi Lmctovalei so splošn<< kupovali žitno kavo (Knajpovo in Vidro-vo). Na milijone jo šlo denarja iz jugoslovanskih pokrajip >-a žitno kavo in marmelado v drugo, zlasli nemške deželo. Sedaj imamo Jugoslovani lastno državo in se bo treba postaviti na lastno nogo. Treba bo ustanovili razna podjetja, ker bodo vilevi coluino prišlo stvari, ki jih nimamo dom:\ žo veliko dražje. Zato so obračamo do Vas s prijaznim vabilom, da so udoležito z denarjem pri tom narodnem podjetju. Bolnico so po .'.00 K. Sedaj, ko sc no ve, kaj bo •/. avstrijskim papirnatim denarjem, ki sc po denarnih zavodih splošno lo po tri odstotke obrestuje, jc gotovo zelo pametno, da so doiio v nameravano delniško podjetje, kjer bo varno ln dobičkonosno naložen. Zato Vas vabimo, da vzamete vc-č delnic po 500 K. Zalo so vabite, da sporočite pc» dopisnici na predhodnika pripravljalnega odbora g. Fr. Cerarja, tovarnarja v Domžalah, koliko delnic bos t o vzeli, zneslca za enkrat ni treba vplačati. Ako pa hcčote podpisani znesek takoj vplačati, pošljito prijavo in r.neSok Jadranski banki v Ljubljani ali Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. — Pripravljalni odbor, g NaS tionar. lino 11. februarja se ]» mudil v Ljubljani dr. Nedjelkovič, glavni nadzornik pri finančnem ministrstvu v 13ol-gradu, in s(f posvetoval s slovenskim fin-poverjenikom. Rekel j<>, da jo tekom par nicscccv pričakovati, da bo žigosani av" rtiljskl denar zamenja je novimi bankovci » dinarski vrednosti, kar bo nogo valuto relo dvignilo in ji počasi pripomoglo do vrednosti franka. g Avstrijski bankovci so pravo strašilo vsem bivšim avstroogrskim narodom. Ecdaj bo Izračunali, da kroži v Jugoslaviji za 5 milijard, v Čelioslovaški republiki za l!d milijard, ua Ogrskem za 8 milijard, na Erdeljskem za 1 milijardo, v Nem, iSiji za 1 milijardo, na Poljskem za 1 milijardo, v Nemški Avstriji za 8 milijard, v išvici i u drugem inozemstvu za 1 milijardo bankovcev. Srečni avstrijski dediči! g Cene platna so v Zagrebu znatno padle; dočim Jo stalo domačo platno žo pred tednom dni $2 kron meter, so ga prodajali 7. t. m. po 20 kron meter. g Znižanje obresi«e mere. Vsled prevelike obilice deparja In nemo/.nosti, istega ugodno plasirali, so ljubljanski denarni zavodi po skupnem dogovoru sklenili, »nižali obrestno mero za vse hranilne vloge, kakor tudi za vloge o tel.očem računu na 2 cdstotka, kar velja od 15. februarja t. 1, dalje, g Tudi Nemška Avstrija fco žigosala bankovce. Avstrijska vlada jc sklenila Žigosati svoje bankovce, da ne bodo napram češkim in jugoslovanskim preveč izgubili na svoji vrednosti. g Modro g a l i c o za škropljenje tri za bodočo pomlad nujno priporoča Slovenska kmetijska družba prav hitro naročiti k ozirom na tozadevne ditižbene objave v 1. Li 2. žlevilki letošnjega > Kmetovalca«, Po lacesljivih pojasnilih cd strani merednjnih čt-niteljcv, katentn so prometne razmere na ic-Iczaicuh dobro /.rane, sc (e prav ze!o beti, da bo bržkone železniški promet 6ilno omejca, Če nc p.ipclnosrra ukinjen, kajti lokomotive so v tako slabem ttaajti, da bodo odpovedale; (udi ni dovoli maže za stroje in vozove, premoga prlinsnfkuie od dne co dce več ia ru-dakopt L.^jfor žckznice sc imejo boriti s sitnim poman>J doba vedno daljša in končno se utegne pripetili, da želcznica sploh ne bo sprejemala prevažanja modre galice, saj so v Nemški Avstriji, odkoder pride modra gairca, že sedaj tovcfai premet omejili na najnujnejše potrebščine,_ med katere pa modre gr.Hcc ne štejejo, V slovenskem oz?rn:ja potrebo jejo Vinogradniki knkifa 75 vagonov modre gaiicc, n deres je družba sprejela naročila že.e samo ca 10 vagonov. V laki?* razmerah cdk'aa*a Slovenska kmetijska družba napram vinogradnikom vsako odgovornost. Najboljša in naisigurnejso prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta šle v. 6 (lik za frančiškansko ecrkvlio) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3l/4c/o brez knkega odbitka. mu ^re uSMisM1. Glej iu&er&Sl afiitnl^r U Drugo pismo svobodomiselni. V pismu govorite tudi nekaj o xceremonijah«, češ da so služba božja in zakramenti ceremonije, ki Vi 110 marate zanjo. Ceremonije? I, seveda so. Ali ste hodili v latinsko šole? Čo ste, veste, da pomeni ta latinska beseda svete obrede. Gotovo so pa maša in zakramenti sveti obredi. Morda ste boteli reči, da so to samo, zgolj ccremonije? To bi bila seveda velika zmota. A tega ne boste trdili, če zaupate Kristusu. Kristus nam gotovo ni hotel dati pen za zlato 1 Nekaj drugega je, česar niste do dobra preudariii. Ali sto že kdaj opazovali otrok*, kako se stiska k svoji materi in jo ;:objcmčkae, kakor pravijo? Zakaj tq dela? Zato, ker ljubi svojo zlato mamico in si ne more kaj, ^njcuo r,r„i;M|niStffnl se ,s paznim očesom ozira E, reče- P°kaŽe ,ia z ma!™ pS V »Glejte, pater Albert, tam »daj v tfozdu iz zelenja gleda nekaj modrega* Albert bere naprei v knjigi ter reče. Cvete Ji cncijan letos tako zgodaj/ No, pa ni nič čudnega, letos je pač nenavadno leto.« , , . Deček gre Sc naprei proti gozdu ter Pr" !()če, bliska se kakor srebro in jeklo«. Menili obrne oče proti gozdu in fcc smehlja: , . , , , Na vi.šaiiih sc kadi |utrar.|a mcgia kakor daritev dobrega Abelna, na zemljo pa rf.d» jutranja rosa, kakor bi se jokali angeli nad človeškimi grehi.« Veslar visoko dvigne vesla, b katerih teko bliščeči pctočlu, in pravi) tt , , »Gospod pater, kaj pa, fe so Hendelnovi vojaki, ali pa pasavskt roparji?« »Odkod pa naj Hendel ve,- smehljaje sc odvrne Albert: >.od teh, ki so Lili v ccrkvi, mu ni nikdo povedal; če bi mu bil kdo povedal, bi sc jaz sedaj nc vozil po Aniži, marveč bi bil že cele ure v ječi. Ne bojte se, Log jc z narai, Bog čuje nad svojimi otroci. Čudovito pogumno io srce svetega moža, ki se ne boji in ce pozna prav nobene nevarnosti. Kakor junak jc stal pred vikanjem Karlom, ki so sc mu od strahu šibila kolena; oiiial mu jc, da pahne Štajer iu samostan v kugo in pogubo. Toda \ smrtni celici opatovi je prijel vl-karija za roko, Id jo je položil v Kristovo roko, ler je rekel: »Spomnite sc zadnje ure svetnika, ki jc videl prihajati preganjanje, pustite me, ir. rešen bo Štajer, samostan in mi vsi skupajU Prior se ni mogel ustavljati taki živi veri ter mu jc navsezadnje dovolil, če Bog (ako hoče. Bog jc ž njim, in če mu jih pade tisoč v levo krilo in dvatisoč v desno, ne bo omahoval, ker jc ž niim Bog, ki bo venčal njegovo živo vero. .Urno plove čoln sedaj po Aniži doli proti rrajzingu, za dambahskimi gozdi že žari rdeča jutranja zarja. Veslar in deček gledata sedaj naprej, sedaj nazaj, če ne prihajajo Ilendelnovi rablji. Menih moli dalje brcvir, • 'le.m zadaj v gozdu pa ne cvete modri cncijan, tudi nc š pajka; tam ni padla rosa kakor angelske solze: tam sc dviga dim, pa to ni pobožen dim Abelnove daritve. lani v gozdu se gibljejo divje, krasne postave', štirideset do pcHeset, modro in belo so oblečene ter imajo ljute puške, narejene iz hrastovme in jekla. Kako jc to? So sc li če/, noc z roso pokrite zelene jelke, i/.prcme-mlo v boievmke? Stoje ali sede okoli ugašajočega ognja, ki ga netijo za stražo — to so daleč naokoli znani štajerski strelci. V njihovi sredi stoji mladi Ifendel, divli roko za ročaj meča ter pazno prisluškuie proti dolini. Kdaj pride strupena sodrga? Njegov rdeči žrebec se pase v zelem travi, privezan na dolgo, v zcmlio vtaknjeno sulico. Gozdni ptič žvrgoli nad njegovo glavo sladko pesmico ter vabi k sebi družico Prvi jutranji svit poljublja nierfove temne oči, Id lih venčajo tako leoe dolge trepalnice, Sn s travnika sein mu plavajo na voiaško suknjo svllnatobeh cveti »cmlndnih cvetlic. Ob njegovih nogah sc ljubico igrata in poljubljata ctva sleklcnozciena martinčka. Divje in kliu-»ovaliio stop lu in krčevito grabi meč ki čaka krvavega krsta. Morilska' tolpa kje se skrivaš tako dolgo? Na krat se skloni pokonci. Čujl V vodi se čuje pljuskanje... Zonet... Skozi dre-vesa jc razločno videl čoln z menihom, kri- ™ • MaTa sod,rtal Res po kugo 111 "Iadono firedo slovesno. Puške v rokol Kmalu zaplešemo, • vozilNvkKi£° \ flran °.d f-»ajzin«!a je čoln za-vsi triTp rn 'e brodnik privezal, iu izstopili: menih, ministrant s eri-?cLJd ' an.ecvz zastavo. Mahnili so jo po fcrt T, • Stl- ^•počUo ic ročnato jutro. Al-čulo tvoJ,W Proti mestu, odkoder sc je catoliEk J ,rr.'?l«t'-"tovpkih zvrnov ~ katoliški so molčah - ter si je mislil: ccdai sovražnik zapira in pečat' cerkot- i, i tri dni bo K risi vstal, ,oJa fei Nakrat ostrmL Romarji ga že čakajo pred staro, nrc.De rek. kapelico, ki zre iz temnega grmovja ven. lu so sicer obsojenci opravi:?]-svojo zadnjo molitev, preden so stopUi n» „',„ rišefc, danes pa tu Cleči robožna ninoS kak,h stomdvajset ljudi. JVJož;e so i,udi U bul;c vroknu, žčnskc so bile v beliti rut- »i Kakor angelski glas iz dc/ele rajske sreč« priplava Albertu na uho Štefani« glas; ,3,. daj pa molimo še angelov o čcščtij.- . /\X Cel Gospodov ic oznanil Mariji m ;,p0čc.Li io od. SY- .Puila- CeSčena Marija - - in mnort« pobožnih ženskih in nekaj krenkili inošluli glasov je nadaljevalo: -Marija, milusti polna. Ciospod je s Uboj.c Albert je od zadai strmeč opazoval n"io. žico. O, kako lepa, kako lepa je pobožnost is vernost tega dob:ega ljudstva. Tako vero mora Bog poplačati. Rdeč in žareč je vzJel mladi dan i:ad Železno cesto. Na desni j.; za. plamenel stolp sv. Ulrika, na levi pa je l>ilo videti okostnjak, ki je tam nicd temnimi k*|. kair.i visel na vislicah. Zares, jc pomislil Albert, tudi naša pol pelje mimo vislic, Kscd življenjem in smrtjo. Blagor jim, ki verujejo in F" smrti ne boje. Tedaj se r.ribjiža menih in romarji ga po-zdravljajo: »Hvaljen Jezus in Marija, 1 i.častiti gospodih •-Prehiteli ste me,= odgovarja menili, ki stopi k Štefani. >Saj šc nismo dolgo tu,« odj'oovari:i .Štefana, ki zre na patra s svojimi modrimi, oiro-ško nedolžnimi očmi, »nekoliko smo pomolili. Pa morajo šc priti ljudje. Glejte! Ra\no zopet novi prihajajo.« »Imaš li dobro obutev, Štefana? vprašuje menih. »Si sc U dobro odteščala. pot jo dolga,- »-Oj, dolgo vzdržim tešča,« sc smehlju dc-klica, ki ie bila v sv nji preprosti kmečki ruti sveža kakor pomlad, lasna kakor mainik, tako čudovito mila. »Siccr sem pa popila doma nekoliko mleka, tudi čevlje imam dobre, Vrliutega imam pa še nekaj za na pol,« — dvignila jc majhno culico, ki jo je nosila v rokah, »če komu ca potu postaue slabo, bo to dobro proti srčr.im napadom.= »Kaj pa so rekli tvoja mati?, vpraša menili. Lahna scnca jc legla deklici na obraz, »Najprej rne niso hoteli pustiti, tiho odvrne, »včeraj so sc jokali, tako so se bali Hendelna. Toda nisem odnehala ter sem rekla, da nas bo varoval Bog, kakor nas ic takrat, ko nismo hoteli prižgati luči. Potem sem jim rekla,« — iz dekličinega glasu iskri solza, — »da jim, kadar se vrnemo domov, prinesem pozdrav od očetovega groba. Nato sem si obesila krog vratu očetov rožni venec s križcem,« — iz r.edrija je potegnila kristalna t križek, — »in sem rekla: .Zlata mamica, glejte, tu je očetov blagoslov', to jo je potolažilo. Mihaeli sem naročila, naj jim pridno pomaga; in če bi bilo kdaj lc preveč gostov, sem prosila sosedovo Dino, naj jima pnslco-či.« v-Bobro,« pravi Albert, »vse je v redu, Toda, se res ničesar nc bojiš, glej, kaj tam-la visi. če se kaj pripeti, midva sva vodnika « Med jelkami je v vetru zaropotal okostnjak na vislicah. Štefana odvrne z ljubeznivim glasom* *Sem ga žc videla, ubogega reveža ter sem že zanj pomolila. Ko smo se selili Iz Ad-monla, je bilo še meso na kosteh in so se voli močno bali, imela sem mnogo opraviti s njimi. O ne, nc bojim sc človeške sodbe, ce pa pride FIcndel nad nas, bi pa prav rad« umrla za svojega božjega Odrcšenika, to tako močno ljubim.« »Torej pojdiinolc slovesno reče mcniio »Postavite sc v vrste dva in dva. Ii detno neseš spredaj križ, za križem pojdem jaz, menoj zastava.« . . . Zastavo jc vzel v roke ter vprašal, Katj jo hoče no.iiti v čast božjo, pa da je precci težka. Tedaj sc oglasi Štefana: . , , »Gospod, dajte jo meni, samo da mi «<*» nese culico.« Slo rok se jc iztegnilo po licL »Dete, zastava ie težka,« pravi Albert. »O ne S vzklikne Štefana, pogumno prime s svojo Toinatobarveno roko mogočni anistovi drog ter zmagoslavno dvigne nadse: zastavo, da je med njenim zagorelozlatim čelom za vihral damast z vezeno Marijino podobo. Rila jo kakor devica Ivana Orleanska, nail katero glavo jc nekoč plapolala lilijeva zastava, pred katero so bežale celc trume vitezov. »Pa jo imej,' pravi menih, »krepkeiših rok, kakor so tvoje, jc dosti tu, toda čistejših ne,« Sedaj se je začel premikati foprevod: »predaj jc stopal deček s Kristom, za njim duhovnik, za duhovnikom kakih dvanajst parov moških, za temi ie nesla zastavo Štefana, za katero so stopale ženske, kakih sto po številu. Duhovnik je obrnil oči proti Štajru, ki J'e šc tako mirno sanjal v jutranjem svitu; iz 'iraha sem se jc čulo petje petelinov, na Aniži ni bilo videti niti enega čolna. »Bog jc z nami,« meni Albert, »oslepil je naše sovražnike.« Izprevod jc med petjem romarskih pesem krenil navkreber, vedno globije je spodaj mrmrala vitka Aniža, veselo so na levi Sumljalc jelke. V piiani jutranji svetlobi so sc iz jutranje megle kakor srebro, zlato in biseri lesketali južni vrhovi štajerskih vrhov. Je-li res, da bi v tej čarobni štajerski dc-Seli tičala kuga? Dišeče jc zavela jutranja sapa in jc napihovala ženske rute in ohlapno, gubavo obleko moških romarjev. V vetru jc zastava nad Štefanino glavo veselo zaplesala. Tedaj se je med potjo dvignil ptič iij jc zakričal. To je slabo znamenje, krokar jc. Štefana je kakor za šalo zamahnila z zastavo, da bi ga odpodila. Pa kaj jim hoče krokar? Saj jc Bog ž njimi in jim blagoslavlja pot. O, nc bo dolgo, si misli pobožno dekle, pa se prikaže Bukovščica, in slišali bomo rog, ki bo z južnega stolpa trobil: tulil, tulu. .Najraje bi bila vzkliknila od samega veselja, sa| se bližajo Admontu, ki ji jc najljubši kraj na celem svetu... O, tam je hiša ob vodi, tam samostan, lam je tudi nunski samostan.,. toda pr^.raši sc teh misli in sama sebe pokara, sij je to vendar spokorua pot, na kateri jc treba moliti, saj gredo mimo snirli, da ulola/ijo jezo božjo... pač ni časa, misliti na vesele stvari, bilo bi greh. V Vcng gremo na božjo pot, na v Admont, ired Vengom iu Admontom je mest — težko jc, pa Bog zahteva to daritev — in čez most ne smeš, razen, če greš k očetu. Prišli so na mesto, odkoder se ie čudovito lepojidel jiarstanski samostan, ki sc je/« ker endi napravlja reka Aniža veliko zanko, zdel kakor otok, ki plava na vedi. Par kmetov je srečalo izprevod. Ko so videli križ, so pokleknili, in Albert jih jc blagoslovil. Izprevod «c je sedaj začel pomikati navzdol; urno in veselo je hitel naprej ministrant s križem, kar obstoji, vrne se nazaj k patru ter prestrašen pravi; »Gospod Albert, vojaki prihajajo nasproti.« »Kako, kaj. kdo pride?« se povprašujejo romarji med seboj. Albert jim z roko da znamenje, naj ostanejo mirni, ter .opazovaje sto-P'. paA,k?vra!£?v, naprej. Res je, vojaki prihajalo. Od Dambaha sem se lesketajo modri jopiči štajerskih strclccv in puške. »Res jc, štajerski strelci so,« napol glasno pravi Albert. Množica se silno prestraši, vse vprek vpije: »Nazaj, nazaj, vrnimo se!« Štefana se ne boji in srčno pravi: »Ne na-zail Ce so sovražniki, je tako 2aman; če so dobri ljudje, se nam tako ni bati.« »V. božjih rokah smo in naše romanje jc po volji božji,« glasno in odločno kliče menih, ki jc dobro spoznal nevarnost. Bilo jc jasno, da so izdani. Mož, ki jc na rdečem konju dirjal pred oboroženo tolpo, je bil Hcndelnov lin. »O Gospod, varuj le devico in to dobro ljudstvo, z menoi naj se zgodi, kar hoče,« je molil menili v globočini svojega srca; potem rece dečku, ki se je tresel od strahu: »Visoko dvigni križ, da vidijo, da se ničesar ne bojimo. Kar počenjamo, ni niti sramotno, niti Srcšuo, * ' Štajerski strelci so prikorakali tja do -množice, sedaj so obstali ter čakali povelja. Mož na rdečem konju srdito zakliče; »Stojte!« — in grozno je odmeval iz temnih gozdov trikratni jek. Romarji se' vnovič silno prestrašijo; iz-prevoda sc je polotevula zmešnjava. »Skupaj ostanite! Naprej!« kliče Albert, in izprevod sc ie začel pomikati naprej, pa se i c moral po nekaterih korakih zopet ustaviti, cajti jezdec in njegovi strelci so zaprli cesto. Mladi Hendel je sedaj videl pred sabo vse romarje z vodnikom vred. Nesramna sodrga, ki se drzne kljubovati njegovemu očetu in romati v kužno deželo! Spredaj, pa Balov menih! Ha, kje je pa cundra! Jc li ta, ki nosi zastavo? Izpod rute zre lep, mlad obraz, Nc, ta nc more biti. Tisto babše mora biti starejše in odurncjSc, (Dalje.) LISTNICA UPRAVNIŠTVA. L, H, K, R.; Rok za vlaganje prošnje za vojno podporo je žc pretekel z 31. jan. t, 1. in ste torej zamudili. Kljub temu napišite prošnjo na pristojno davčno oblast po navodilih, kakor jih lahko citate v prvi številki »Slovenke«. Morda davčna oblast milostno še sprejme prošnjo( toda dolžnosti sprejeti nima, A. G, P,; Za civilno obleko bivšega 17. pcžpolka se oglasite pri poveljstvu šentpeter-ske vojašnice v Ljubljani. Marija A. t.: Junakinja iz Štajra bo izšla tudi v posebni knjižici. I, zvezek izide šc to pomlad. M, S.: Poštno ravnateljstvo ne garantira, da bi prišlo privatno pismo v Ameriko, lahko pa poskusite. Priporočenih pisem v Ameriko Pošla ne sprejema. Pač pa lahko brzojavite. ristojbina za Ameriko jc štirikrat tolika, kot jc bila leta 1914, Na ta način Vas brzojavka s kakimi 15 besedami lahko stane 100 kron, M. B, P.s Vi bi radi zemlio, katero bi obdelavah, in sedaj vprašate, kam se jc treba oglasiti, da jo dobite. Stvar ni tako preprosta. Sedaj vlada šele izdeluje približen načrt, kako se bodo veleposestva odkupila in delila. V podrobnem bodo pa to izpeljavale posebne komisije, ki bodo v ta nameii imenovane. Pri tisti komisiji se bo treba najbrže zglasiti ali pa kakor bo pač ukrenjeno. Pa ne smete misliti, da ce bo to kar počez delilo. Na Slovenskem ta delitev sploh nc bo prišla dosti vpoštev, ker ni bilo prizadetih velenosestev, in šc ta so večinoma gozdi, ki se ne bodo delili. Delitev vcleposestcv nc zadeva teliko Slovenije, ker je itak skoro vse žc preveč nadrobno razsckljano, temveč veliko bolj Hrvatsko in Bosno. L. K. Na vprašanja brez podpisa ne odgovarjamo. Sicer pa najdete odgovor pod M. Š. J. S. Velja isto kot pri današnjem prvem odgovoru. Vendar so pri Vas razmere nekoliko drugačne. Zato vložite prošnjo naravnost na deželno vlado za Slovenijo, pover-jeništvo za socialno skrbstvo, ter dajte vse potrebne podatke na konzulatu potrditi. Priložite tudi sedanje plačilne pole. F. K. T. v.s Obrnite sc na vodstvo Gospodinjske šole, Ljubljana, Marijanišče, kjer dobite vse podatke. Prošnja. Kdo ve izmed vrnivSib se ujotnikov \r Rusije kaj povedati o IVANU SK1UANEC, SlužIl Je pri 7. lovskem bataljonu, 3. stotnija. Udeleži! se jo bojev v Karpatih 13. novembra 1014. Od todaj ni nobenega glasu o njem. Prosim njegove tovariše, da natančno sporočo vso morebitno podatke o tem pogrešanem vojaku. Stroški so po vrnojo. Pisma se prosijo na naslov: Marije škrjanec, Bizovik stev. <1 pošta Hrnšlca pri Ljubljani. Kroma tično harmoniko z lopim mehkim glasom, Se is predvojnega ma-terijala, kakor tudi zajca pasme franc. srebr. in Angora, 5 do 8 mcsecev stare, ima naprodaj A.Mlčej, d«. Vid pod Jnno, Koroško, Jugoslavija. a 5 člani se išče na večjo rodovitno kmetijo, ki bi isto obdelovala sama proti dogovorjenemu ' pridelku. Na željo so tudi proda. Natančneje pogoje ustmeuo ali pismeno. Naslov v upravi lista pod Šifro „S!ovcče posestvo" St. 1135. nua unla kupim za pleme, dve do štiri ln po; IllU Tulil let stara in mladega bika za spuščanja, in kravo-mlekar!co, ter 1500 metroi ž.co za plot. Ponudbo jo poslati poštno iežeče Radovljica ped šifro S. M. Oglas. Ustanovila se je Jugoslavija in podpisano vodstvo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani kot slovenski zavod, kojega natančno urodovanjc in cenitev sta znana po lepi naši domovini, so obrača do Vas, da zavarujete svoje imetje proti požarni žkodi pri slovenski vzajemni zavarovalnici in opustite tujo zavarovalnice. V to 3vrho blagovolite se zglasiti osebno ali pismeno v naši pisarni. Dunajska cesta št 17. •Sicer so pa bode v kratkem zglasil pri Vas edon naših uradnikov. Zunanjo stranke naj so blagovolijo zglasiti pri našiti poverjenikih ali pa pismeno prijaviti svoj pristop. V nadi, da zavarujoto svoje imetje pri našem slovenskem zavodu, so Vam naprej zahvaljujemo in beležimo z odličnim spoštovanjem Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam ln poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani. -pedgane stenice-SčurhI Pozor I Vsakovrstno Pozor! ZOBOTREBCE knpufo šo vedno v vsaki množini In po najvišji dnevni coni Ivnn Andolšnk, Rašica 4.0. pošta Velike Lašče. 6mo!'ub 1919 JUer. 8 10 viaarjcv (ra dop!*a!co Vaj stane nio, ccni:U:!s»Y«m roHjcnazcSle-vo zaslon). -rja Krn ud, ra-ifiliilalnlca Brili »!. (Cf'ta>l — br'!e'1 11 rc l^,-'-lila/brlvskl aparat! ,. renta rezcrv.rc. a ' luc. 12 K. l;>]C ■ ■JC--, ■ t'0'.il.a s« pn povzeto ai. .predplačil Za««; na dorollraa au ! denar na:»l. L odstrani prav uajlo zakonito zajamčeno žilo". Popolnoma b? Poskusni lonček K porciji ra rodbino Ljubljano in oKcilco: 'olcuc Ljubljana, Pazila r . vriatvnrr. r: feiEaa^sasiSBHHariS'' Krema sa frrHJ« naiSr.lt'* LakoTO« rabili** ltrn 6 k, l Jucal 60 , MSJo za britio » arsb'«.4- To3la4ao m IS o ..v,, ( . i hte. loaiaJ P« foo e, -- j k u—u k®- t», fe « -. :t Vcsor K V2"- j 3»?aJno mi3o « orVn* iwl.lt »uho. ra U vv ^ - pri rcfictn uarOvilu - rofUi. .e V«*> f rtJplaillit M. jOliKSB irroiaa Irrtika Z«ir»i 1. Petria!»ka 3 tII., llr». , Iskale dr. Flcsch-a Izvir. „Skabolorm0 ina-"8z duha, ne mate, 4— veliki K 6 — K 15-—. Zaloga za Lekarna pri i ialcm Kailjla »ig. 1020 a Trke ..BTiMiOtoroi" I fj Nepolno belo platno ' morcit dobili z »porabo naSega (zbornega Iona I isunic.ii Zii PLATNO. Velik prihranek in malo ' truda ?il prarjti. 1 zavoj 140 grair.OT K. !■-, 260 j gramov K 1-SO, 450 orano* K 2-60. fcjsinj ss iiirc OErcCili 19zs»jeil j tri r.u-pCt:a E kp popustt UarpoiU)« a« po por-gttju. Frodulatcl dobe popust. *c,od za inor M. Mil, ■'•PCt-?1-5 , 3 lil. Telelon 23-22. ^msan * I Muusrts s firmo, /liptf6 PfflU račune Iftf. r.3. AKCUTI-SOM v BJ - . izp*'. t ,1, cona j t kr&a. — Zahterajta MU ( a ' 1:9^0 1)0« alskaaii ur«/; lačno. T. Luna, Marljor it. 7S. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. KtiM ar, i\im ii briljuti? zaupljiva stvar zato se pri nakupu obrnite na tvrdko F. ČUDEN SIN aama ihjmj |jt pijtj t Ljubljani. y v tnini li sicdiinlluT, fi& 14 1« Matij« I:rs2ij? cejla »t«?, s rriporoča zaiojro krnSnlh pa« ln ploaCe za Štedilnike ter vsoh vrat sobne peči, od najpriprostejSe do ■ ajfinejSo vrate. Sprejemam tudi vložitev stene v kopalne sobe « emajliranimt ploščicami kakor tudi za Štedilnike. 950 Maji konzorcij »Domoljuba./ Zobotrebce Krlapar, LJubljana, Mcsinl trg. ( "0'.'(10j Ako rabile cpjlipnfl, vrtna ali poijsia VrgaTlaa s »meni plSHe po cenovnik. SfcVER & COWP., LJUBLJANA Kupim vsako množino lepo tileji« <3$ prediva & Ponudbe usti eno ali plsiacr.o » ceiio in vzorcem je poslali r,n Ivna N. Adamič, L;ul)lJnBa, Sv. Petin cesla 6t. 31. Okrožne in lirafcvne zastopnike, kl so dobro vpoljanl pri tovornah za 1 litrje, soda vode, vinskih vclc!r/.cih, drožistih, lekarjlb. trgo.inali s kolonijalnim, delikatesnim lilagom in p ar lami, tovarnah kanditov iti, iSfe rcno-mirana tovarna eteričnih oljnatih u.lelliov, eterjs, esenc, raitlinskiii Izvlečkov, barv la T 't-fumov. Podr&iine ponudbe z reforcncam' poJ Uveden »jO na upravo Domoljuba. &8T zasolokljcn. "Tfe-i Eoper izpadanje las eporabljalti le sve^ vnozo. brtvoro »arlla IIA UlliLOID iu deijje tillro ln ijniovo. Najbolj!? naz.lo za lit e, k: )e cd »drivaiio/ toplo prl;>0KCiii9 M I.') arat preiiltaStao. i^tvS, NlkBlfegD tzpa- ' davaajaiar., no- benih lov. M q av'. rt.bent nobenega pr?, »KO- »i levil ta shiralo* pismu so ti v^ortifd, m Steklenic« z niivodllom ra gojeuje la J K. L velika s'ck>Tu-ta K IM iiro.ltl za poštnino posebej. Pojlija po povzeta b.-ez navedba vjcbloe. Partumerijt „Znm LSojdho^ Dnnal II, S PraiersUaMa 1J — I Prava FRANCK-ova t se namenja r.a živila ojiroma Ini™ 'H"'1 »obalo, LJUBLJANA, Martinov, Zarezno cetncalno strešno opeke sa ara rama W CcvlTiTV .. . domr'4,1 iev!ii * debelimi profl tirni klobučevlnasti-nl podplati velikosts«-!u j.ar K 11-. Za razprodaj al cc pri naroalVlb' cata par KSaD. Usnjeni vojul čevlji z Icaenimi podplati ln usnjatiml varovalcl podplatovT bro delo in lična izvršitev s celimi usajaC fforniml deli za par 116-41 k 28-, vellkos .|J-4.» K 31—. 1'ri odjemu 11! r a rov liovrnea poštnino, zavojtilno ter dovolim 5«, skonto Gorski čevlji Iz ktaTjena usnja za noške mi čnl čevlji /.a štrapac »t 40—li; par K 75--, Usnjeni čevlji za otroke s le.-criirni podplati, velikost 'Si— 25 K 19 —, 23- 28 K 20':o. Pu.iiij, po povzetju na vse slrarii. RUDOLF V/ERDISHEIM, r:.:oija lovarnc za Čevlje, Ciatlec, Sporgasie It Prayo zolto m ranje 1 kj? K 10-—. Tri naroCbi erjC^a zabojčka okolt S '/s kp K i~ry— franko, 1'oailfa po povzelju zavod 7.\ ek-iport M. JiinUer, fagrali tli, Pclrin/aka 1 Znaročilorn se f-rosl poslati trdi polovico 7.ncuUa, ftilSIMfLISlB umm Bil kuiiujo Zavarovalna ageninra v I.juliljaii', Mestni t:j| štev. kS (tiasj»roti rolovžaj, BI IHKiMt MM Ke,Siii »ran kupit« najconejo in na.,boljrio vrsle pri JoijPJ Osolia-u v Lnškem trga " S Avtomatična past S 197 X H'iO lava t « roratra do noii. ta r»! a,u "'„ '*,,,,> __in ao V''t BallV viamt na