GEOGRAFSKI OBZORNIK seveda Iz Slovenije). Skupna ugotovitev v diskusiji je bila, da je v pouk geografije nujno vključevati vsebi- ne EU in da se o evropski dimenziji lahko učijo posredno preko projektov za dijake In učence. V na- slednjih tematskih sklopih so sledili referati o teoretskih postavkah prirodoznanstvenega izobraževanja, o zna- nju učencev osnovnih šol o EU, o aktualnih informa- cijah z interneta o realizaciji evropske dimenzije pri pouku geografije ter o multimedijskih programih za pou- čevanje procesov v evropski integraciji. Zanimiva je ugotovitev, da je zasnova vsebin regio- nalne geografije Evrope podobna na Slovaškem, Češkem, v Sloveniji in na Poljskem. Obravnavani fizič- no- in družbenogeografski elementi so kavzalno pove- zani. K temu pripomorejo tudi kvalitetni učbeniki in delovni zvezki. Manj pa je poudarka na sodobnih pro- cesih, ki se danes odvijajo v Evropi in ki nimajo regio- nalnih meja. Premalo so poudarjena izhodišča za ohranitev majhnih narodov (ohranjanje multikulturno- sti), varovanje okolja (ekologizacija) in globalizacija kot svetovni in neustavljiv proces, ki že danes vpliva na gospodarsko usmerjenost posameznih držav. Med udeleženci konference, ki so prišli iz sosed- njih držav Slovaške (razen iz Avstrije), je bilo čutiti veli- ko podobnih razmišljanj. Sklepna ugotovitev konference je bila, da se je evropska dimenzija pouka geografi- je že utrdila v šolah in da jo izvajajo na različne načine. XI . LETNI K O N G R E S EGEA ( 3 . - 9 . 1 0 . 1 9 9 9 , N U N S P E E T - N I Z O Z E M S K A ) Mati ja Z o r n XI. letni kongres EGEA (European Geography Asso- ciation for Students and Young Geographers) z delov- nim naslovom »Lowlands in high perspective - Marshlands, Mainports and more ...«, je tokrat pote- kal v kraju Nunspeet na Nizozemskem med 3. in 9. ok- tobrom 1999. Na kongresu se je zbralo 1 18 študentk in študentov geografije ter mladih geografov iz tride- setih univerz šestnajstih evropskih držav. Delo na kongresu je potekalo v obliki strokovnih tematskih predavanj, delavnic, poglobljenih razgovo- rov, ekskurzij in terenskega dela. Vzporedno je pote- kalo osem delavnic: 1. Preureditev obal na Nizozemskem, 2. »Mainports«, 3. Polinuklearne regije v Evropi - primer Randstada, 4. GIS, 5. Evropska predstava o Nizozemskem, 6. Evropske integracije, 7. Turizem in njegov vpliv na ruralna območja, 8. Flzičnogeografski prerez Hulshorsterzanda. Večina delavnic je imela težišče problematike na Nizozemskem. Vse pa so skušale vplesti poleg holand- skega še evropski pogled na zastavljene probleme. Na prvi delavnici so se ukvarjali s preureditvami oz. obnovo, ki so jo v zadnjih letih izvedli na nizozem- skih morskih in rečnih obalah, saj bi bilo 6 5 % drža- ve poplavljene ob visokih morskih in rečnih vodah. Po zadnji veliki katastrofalni poplavi leta 1953 so zače- li z različnimi projekti, ki so vsi skupaj ustvarili velik zaščitni sistem, ki bi varoval državo pred poplavami. Na delavnici so bile predstavljene tudi antropogene geomorfološke spremembe na obalah. Druga delavnica se je na kratko imenovala »Main- ports«. Na Nizozemskem se velik del prostorske politike ukvarja z razvojno integracijo dveh t. i. »main- portov«. To sta rotterdamska luka in amsterdamsko leta- lišče Schiphol. Ker delujeta kot mednarodni središči, privabljata veliko prometa in povzročata resne prob- leme za okolje in ljudi. Problemi so povezani z one- snaženostjo zraka in morja, s hrupom in vse večjimi potrebami po prostoru... Delavnica se je ukvarjala z de- lovanjem »mainportov« na nacionalni in evropski ravni, kot tudi s problemi, ki jih njihovo delovanje pov- zroča. Dominantna oblika urbanizacije v velikem delu zahodne Evrope je t. i. polinuklearna urbana regija. To je regija, v kateri manjka dominantni ekonomski, kulturni in politični center, pač pa so funkcije razprše- ne po več centrih, ki so si med seboj enakovredni. Cen- tri v taki urbani regiji so povezani v močno prometno in komunikacijsko mrežo, tako da delujejo kot funkcij- ska enota. Primer take večjedrne urbane regije je tudi Randstad, na območju katerega so tudi štiri največja nizozemska mesta (Amsterdam, Rotterdam, Den Haag in Utrecht) in večje število srednje velikih mest, kate- rih število prebivalcev in število delovnih mest se je sko- kovito povečalo po letu 1970. Na tej delavnici, ki je vključevala tudi ekskurzijo v Lelystad, Amsterdam in Utrecht, so udeleženci skušali izdelati model bodoče- ga razvoja Randstada. Ker so danes GISi pomemben pripomoček pri geo- grafskem proučevanju, je bila ena od delavnic name- njena tudi tej tematiki. Skušali so odgovoriti na naslednje vprašanje: kateri fizičnogeografski faktorji vplivajo na poselitveni vzorec v regiji Veluwa (Nizo- zemska). Na peti delavnici so udeleženci ugotavljali, kako na Nizozemsko in na njene prebivalce gledajo v raz- ličnih državah Evrope oz. kaj in koliko o Nizozemski spregovorijo v teh državah v izobraževalnem proce- su, preko turističnih informacij ali preko komercialnih oglasov. Cilj je bil ugotoviti podobnosti in razlike v poz- navanju Nizozemske med državami. V delavnici o evropskih integracijah so udeležen- ci preko pogovora in referatov skušali odgovoriti na naslednja vprašanja: Kaj pričakujemo od Evrope? Kak- šno Evropo hočemo? Ali je Evropska zveza omejena le na Evropo? Kje so meje evropskih integracij? Kot že nekaj zadnjih let je bila tudi tokrat orga- nizirana turistična delavnica, saj turizem kot najhitrej- 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK še rastoča gospodarska dejavnost postaja zelo pomem- ben dejavnik v družbenem in naravnem okolju. Na eni strani prinaša delovna mesta in spodbuja razvoj, na drugi pa obremenjuje okolje in ruši kulturno identite- to mnogih območij. Zelo znana primera sta Blejsko jeze- ro in Costa del Sol. Na delavnici so bila predstavljena sredozemska turistična območja, ki jih je obalni turistični boom v šest- desetih, sedemdesetih in osemdesetih letih pustil ob stra- ni. Taka območja so npr. Alentejo na Portugalskem in notranjost Španije. Turizem je v teh območjih predvsem izboljšal ekonomsko stanje in zaustavil depopulacijo, povečal pa se je problem vodne oskrbe. Le ena delavnica je bila na tokratnem kongresu namenjena fizični geografiji in znotraj te predvsem pedogeografiji. Sipine, ki jih danes najdemo v notra- njosti Nizozemske, so zadnji ostanki obsežnega območja potujočega peska, ki je nastal v srednjem veku kot rezultat obsežne deforestacije. Lep primer takega območja je tudi Hulshostrersand vzhodno od Nunspee- ta. Udeleženci so imeli na terenu priložnost študirati vegetacijsko zaporedje od golega peska do gozda, kot tudi razvoj prsti v tej smeri. Na delavnici so pos- vetili nekaj pozornosti tudi manjšim geomorfološkim oblikam, ki so značilne za peščena tla. Organizirane so bile tudi tri skupne ekskurzije, ki so nosile naslov: 1. Pridobivanje kopnega - na primeru Flevolanda, 2. Fluvialni relief, 3. »Mainport Rotterdam«. Na prvi ekskurziji, ki je vodila v Flevoland in Noord-Oostpolder, so se udeleženci seznanili s tem, kako je potekala »kolonizacija« novo pridobljenega kopnega. »Severovzhodni polder« je bil rezerviran za kmetijstvo, medtem ko je bil vzhodni Flevoland urba- niziran. Novo nastala mesta (npr. Almere) so ponudi- la nov (večji) življenski prostor prebivalcem gosto poseljenega Randstada. Privlačnost takega območja je delovala predvsem na družine z otroki. Na drugi ekskurziji so organizatorji skušali prika- zati, kako poteka gospodarjenje z vodami (rekami in morjem) na Nizozemskem ter kako so se lotili rekon- strukcije starih »dajkov«, saj so se ti pokazali za neu- porabne med poplavami v letih 1994 in 1995. Tretja ekskurzija je imela naslov »Mainports«. To je tipični Nizozemski termin, ki pomeni pristanišče ali letališče, katerega gravitacijsko območje sega preko državnih meja. Na Nizozemskem sta taka primera amsterdamsko letališče Schiphol in največje evropsko pristanišče Rotterdam, v katerega je tudi vodila ekskurzija. Površina rotterdamskega pristanišča meri 10.500 ha (Koper 1.600 ha), letno pa pretovorijo 314,8 mio. t blaga (Koper 8,5 mio. t; oba podatka sta za leto 1998). Letališče Schiphol je s 25 mio. (1995) prepeljanih potnikov četrto v Evropi (za londonskimi in pariškimi letališči ter za Frankfurtom), na četrtem mestu pa je tudi glede prepeljanega blaga. Letno pris- peva 1,9% nizozemskega bruto družbenega proizvo- da. Za primerjavo lahko navedemo, da je letališče Brnik pred zadnjimi balkanskimi vojnami leta 1990 imelo okrog 1,4 mio. potnikov. Na tokratnem kongresu smo sodelovali tudi študent- je geografije obeh slovenskih univerz, ki smo združe- ni v dveh društvih oz. v dveh EGEA-jinih entitetah. To sta »EGEA Maribor« in »EGEA Ljubljana« oz. Druš- tvo mladih geografov Slovenije (DMGS). EGEA Ljub- ljana je na kongresu tudi kandidirala za organizacijo naslednjega letnega kongresa in po glasovanju kan- didaturo tudi dobila. Naslednji, t. j. XI I . letni EGEA kongres z delovnim naslovom »Europe on Cros- sroads - Evropa na razpotjih«, bo tako potekal med 30. septembrom in 6. oktobrom 2000 v Bohinju (Slo- venija), kjer pričakujemo preko sto študentk in študen- tov geografije ter mladih geografov iz preko tridesetih evropskih univerz. Kongres v Bohinju je nam, študentom geografije in mladim geografom velik izziv in nam ponuja pri- ložnost za promocijo in predstavitev Slovenije ter nje- ne edinstvene kulturne in pokrajinske raznolikosti. Vse, ki bi vas zanimalo več o organizaciji in orga- nizatorjih kongresa, o delavnicah in o vodjih le-teh ter o samem poteku kongresa, vabimo, da si v naslednjih mesecih pred kongresom informacije o tem prebere- te na dveh medmrežnih naslovih: http://www.ko- misp.org/egea/ in http://egea.geog.uu.nl/egea.html. Svoja vprašanja lahko pošljete tudi na naš naslov elek- tronske pošte: egea_ljubljana@hotmail.com Š A L E Š K A JEZERA Natal i ja Špeh Pomembno obogatitev na tržišču slovenskih domoz- nanskih del je prinesla knjiga Šaleška jezera mag. Emi- la Sterbenka. Izšla je v juniju 1999 v skupnem založništvu in izdaji Inštituta za ekološke raziskave ERIC- o Velenje, kjer je avtor tudi zaposlen, in Založbe Pozoj Velenje. Grafično oblikovanje zanjo je prispeval Rok Poles, mladi arhitekt iz Velenja. Podnaslov knjige Vpliv premogovništva na pokra- jinsko preobrazbo Šaleške doline nakazuje, da gre za obsežno strokovno delo, ki je rezultat večletnega inter- disciplinarnega dela številnih strokovnjakov z inštituta ter njihovih zunanjih sodelavcev. Območje proučeva- nja so pojezerja šaleških jezer v nižinskem delu Šaleš- ke doline, ki ležijo hkrati na ugrezninskem območju velenjskega premogovnika. Zaradi premogovniške dejavnosti se je od prvih začetkov izkopavanja lignita leta 1 845 pa do danes pogreznilo dno doline za več kot 100 milijonov m3. Najgloblje dele je zalila voda in tako so nastala Škalsko, Velenjsko in Družmirsko jeze- ro. Zaradi ugrezanja se to območje prazni. Do leta 1999 se je moralo preseliti več kot 1500 prebivalcev. 28