Občan Glasilo Občine Destrnik Cena: 0,60 € 29. januar 2015 Številka: 1 (193) Leto XX Pisani svet Urbančanov Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik Seznanjanje s predlogom proračuna Nada Zupanič Nina Zorman Seja občinskega sveta Občan Pisani svet Urbančanov Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Zmagoslav Šalamun, Tadej Urbanija, Tanja Hauptman, Nada Zupanič in Nina Zorman. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02 761 92 50 Telefaks: 02 761 92 52 E pošta: clanki@casopis-obcan.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov. Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorni urednik: Zmagoslav Šalamun Lektorica: Bojana Kolenko Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in elektronski prelom: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., http://www.kreativne-resitve.eu, 070 670 740. Tisk: Evrografis d.o.o., Puhova ulica 18, 2000 Maribor. 2 Na tretji redni seji občinskega sveta, ki je bila 18. decembra 2014, so bili v ospredju predvsem predlog proračuna za leto 2015 in nekatere razrešitve in imenovanja v občinski volilni komisiji ter nadzornem svetu Gradenj Destrnik d. o. o. Predlog proračuna, s katerim so se seznanili svetniki, predvideva dobre tri milijone evrov prihodkov in dobre štiri milijone odhodkov, pri čemer bo znašal predvideni proračunski primanjkljaj 826.450 evrov. Največji delež odhodkov bo namenjen investicijam, in sicer dobra dva milijona evrov, pri čemer bo levji delež šel za izgradnjo šestoddelčnega nizkoenergetskega vrtca ter za poslovni objekt v Janežovskem Vrhu. Prišlo je tudi do zamenjave predsednika in člana občinske volilne komisije. Za mesti, ki sta jih do sedaj zasedala predsednik Boris Bajec in članica Vesna Marinič, se je prijavilo pet kandidatov, zasedli pa jih bosta Tatjana Vogrinec Burgar kot predsednica in Marjanca Bombek kot članica. Do zamenjav je prišlo tudi v nadzornem svetu Gradenj, kjer sta bila razrešena stara in imenovana nova člana. Funkciji, ki sta ju do sedaj opravljala Aleksander Koser in Matija Zorec, bosta po novem prevzela Branko Horvat in Elizabeta Fras, oba je predlagal občinski odbor stranke SDS. S sklepom so tudi razveljavili sklep o imenovanju skupščine družbe Terme Gaja d. o. o., ki je bil sprejet aprila 2012 na redni seji takratnega občinskega sveta. Čeprav so bili sprva predvideni trije člani skupščine, med njimi je bila tudi Simona Lacko, ki pa je zaradi pomanjkanja informacij svojo kandidaturo zavrnila, sta bila na koncu imenovana Marjan Irgl in Zdenko Zorec. Sedanja občinska oblast meni, da takrat sprejeti sklep nima pravne podlage, in k temu je pridala tudi pravno mnenje Inštituta za lokalno samoupravo. Soglasno so bile sprejete tudi spremembe in dopolnitve statuta občine ter poslovnika občinskega sveta. Župan je svetnike seznanil še s sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki je ugodila tožbi župana proti občinskemu svetu zaradi nezakonitosti sklepov sveta v zvezi z nakupom prostorov v poslovnem objektu Janežovski Vrh in podpisom pogodbe o nakupu. Dobili smo tudi novega podžupana; na to mesto je bil soglasno potrjen svetnik Branko Horvat. Tadej Urbanija Tanja Hauptman Gostovanje na svečanem božičnem koncertu v Petrijancu Tanja Hauptman Vabilo pobratene občine Petrijanec so člani Destrniškega okteta sprejeli kot velik izziv in veselje. 22. decembra so kot gostje nastopili v tamkajšnji športni dvorani na čudovitem božičnem koncertu skupaj z domačim pihalnim okrestrom, big bandom, s tamburaškim orkestrom in z mešanim pevskim zborom. Naši pevci so predstavili pesmi: Zvonovi zvonijo, Rajske strune, Že zora se dela in Na bregovih Eufrata ter poželi velik aplavz. Tadej Urbanija Tadej Urbanija Koncert Destrniškega okteta Na koncertu so nastopili tudi trije izvrstni solisti: Predrag Krobat, Hana Hegedušič in Bernardica Bačan. Izredna voditeljica Karmen Špiranec je poskrbela, da je bil koncert resnično svečan. Petrijančani imajo vrhunske glasbenike, s katerimi se lahko ponašajo, in zvesto občinstvo, ki polni dvorane v znak podpore ter občudovanja. Po koncertu so bili nastopajoči in destrniški spremljevalci, z županom g. Vladimirjem Vindišem na čelu, povabljeni na svečano večerjo z zdravico tamkajšnjega g. župana. Priče smo bili izrednemu gostoljubju in pozornosti. Izvrsten nastop in druženje s pevci ter z glasbeniki bo v kroniki Destrniškega okteta zapisan kot eden lepših spominov. Tadej Urbanija Tanja Hauptman Destrniški oktet nam je lepe želje ob bližajočem se novem letu zaželel tako, kot njegovi člani skupaj z vodjo Marijo Stöger najbolje znajo – s pesmijo. V farni cerkvi so se dan po dnevu samostojnosti in enotnosti predstavili s pesmimi, ki jih navdihuje predvsem skrivnost betlehemskega hleva. Glasovom Antona Žampe, Jožeta Brunčiča, Janeza Fridla, Franca Kumra, Feliksa Rajha, Ivana Hauptmana, Ivana Požegarja in Marjana Zelenika je na pomoč priskočila tudi inštrumentalna spremljava klaviature, na katero je zaigrala Anja Fladung, ter kitare, na katero je zabrenkala Damjana Žampa. Na dobro uro trajajočem koncertu so sodelovali tudi glasbeniki iz pobratene hrvaške občine Petrijanec, ki so na glasbenem dogodku sodelovali z mešanim pevskim zborom in s tamburaško skupino, oboji so člani Kulturnega društva Petrijanec. Koncert je povezovala Lidija Ličen. Zahvala TD Destrnik za novoletna voščila Turistično društvo Destrnik se zahvaljuje vsem društvom in posameznikom za poslane novoletne želje. Sami že nekaj let ne pošiljamo novoletnih voščilnic, ampak del finančnih sredstev namenimo za dobrodelne namene. Hvala. 3 Tanja Hauptman Anton Sever, dobitnik bronastega občinskega priznanja Tanja Hauptman Dejavno sodelovanje v družabnem življenju v občini Destrnik je užitek na nepošten način. Anton skrbi tudi za družabno življenje in ohranjanje kulturne dediščine na Drstelji. Sodeloval je pri obnovi križa, vsako leto pomaga pri pripravi adventnega venčka, ki ga prebivalci Drstelje pristavijo zraven vaškega križa. Venček pomagajo sestaviti Sevrovi in Krajnčevi. Prav tako je bil pobudnik kresovanje ob prvem maju, ki je letos potekalo že enajstič. Je pa tudi idejni vodja 7. bala na Destrniku. Rad poudari, da prosti čas še zmeraj najraje preživlja v lovstvu in vinogradništvu. V gorici je namreč zmeraj lepo. Na prejeto priznanje pa je izredno ponosen. Veliko dobre volje je potrebne, da pri vseh obveznostih najde čas še za dejavnosti v prostem času. Na koncu pogovora je gospod Sever prosil, da občankam in občanom v njegovem imenu zaželim veliko zdravja, sreče in velik kup denarja, da bodo uspešno in dostojno živeli v dnevih, ki prihajajo z novim letom. Turistično društvo Destrnik in vaščani vasi Svetinci Tanja Hauptman V sončnem sobotnem dopoldnevu v začetku decembra sem obiskala Antona Sevra, dobitnika bronastega občinskega priznanja na lanskem občinskem prazniku. Njegova vzorno urejena kmetija, na kateri se ukvarja z živinorejo, s poljedelstvom in z vinogradništvom, se na prvi pogled ne zdi tako zelo velika. Toda ko mi je gospod Anton opisal vseh 30 hektarjev njiv koruze in pšenice ter trsov laškega rizlinga, souvignona in belega pinota, ki ga obdelujeta skupaj z bratom, sem prišla do spoznanja, da je potrebnega veliko truda in dobre volje, da je delo zmeraj pravočasno in dobro opravljeno. Sam je nekajkrat poudaril, da mu brez pomoči brata in nečaka ne bi uspelo usklajevati obveznosti v službi ter doma. Anton pa zraven dela na domači kmetiji še zmeraj opravlja zahtevno delo strojevodje pri Slovenskih železnicah. Najverjetneje ga prihodnje leto čaka upokojitev, tako bo imel več časa za sodelovanje v družabnem življenju v občini Destrnik. V občini je namreč dejaven na mnogo področjih. Že 20 let je član Lovske družine Destrnik; pred desetletjem sta z g. Mirom Kokolom v skupino povezala destrniške korante, ki jih je tudi vodil. Z njimi se je udeleževal različnih srečanj po Sloveniji in tujini ter tako ponesel ime občine Destrnik tudi preko meja. Anton rad pove, da je član upravnega odbora Turističnega društva Destrnik, delo pri turistih mu prav tako veliko pomeni. Čeprav je prostovoljno, mu daje občutek, da je naredil nekaj dobrega. In ta občutek je vreden več, kot denar, zaslužen 4 VABIMO na »9. BAL«, ki bo v soboto, 7. 2. 2015, ob 18.00 v Vokmerjevem domu kulture. Prikazali vam bomo stari kmečki običaj druženja in zabave v dolgem zimskem večeru. Nadeli si bomo stara oblačila in vam prikazali, kako so nekoč združili delo in zabavo. Postregli vam bomo s hrano in pijačo ter poskrbeli za zabavo. Veseli bomo, če si boste stara oblačila oblekli tudi vi, prinesli kaj malega za pod zob ali za žejo (kot so delali nekoč) in prišli ter se družili z nami. Vabljeni! Obvestilo uredništva Članke in oglase za 2. številko časopisa Občan oddajte do 6. FEBRUARJA 2015 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: clanki@casopis-obcan.si. Članki naj bodo napisani v enem od urejevalnikov besedil in shranjeni s končnico *.doc. Fotografij ne lepite v besedilo, ampak jih pošljite v priponki s končnico *.jpg. Članki naj bodo kratki in jedrnati, dolgi največ eno stran. Za daljše članke si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja ali zavrnitve objave. Članke z žaljivo vsebino in napisane v nasprotju s Kodeksom novinarske etike bo uredništvo zavrnilo in o tem obvestilo avtorja. Anonimnih pisem ne objavljamo. Pisma za rubrilo Pisma bralcev oddajte elektronsko in lastnoročno podpisan izvod pisma pošljite ali oddajte na sedežu uredništva Časopis Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Prosimo, da pri fotografijah dosledno navajate avtorje fotografij v izogib kršenja avtorskih pravic. Če avtor fotografij ne bo naveden, bomo smatrali, da so te avtorsko delo pisca članka. Besedila in fotografije oddajte v elektronski obliki. Nenaročenih fotografij in besedil ne vračamo. Uredništvo Tanja Hauptman Tanja Hauptman Za nekatere so gramofonske plošče le nostalgičen spomin, za Saša Simoniča iz Vintarovcev pa pomenijo stik z mladostjo njegovih prednikov, na katere je izredno ponosen, saj so tako v občini in tudi zunaj nje znani kot glasbeniki pod psevdonimom »Jazbečevi«. Ker je bilo zadnjih pet Simoničevih rodov glasbenikov, je najbrž prav to pripomoglo k temu, da je Sašo zraven gramofonskih plošč začel zbirati tudi instrumente. Najstarejši instrument, ki ga Najstarejši instrument v zbirki hrani v svoji zbirki, je neke vrste tamburica iz leta 1825. Z zbirko glasbil je začel deset let nazaj, ko je po dedkovi smrti podedoval dva basa, ki mu veliko pomenita. Sašova zbirateljska sobica Od otroštva se z glasbo aktivno ukvarja, pomeni mu izredno veliko, z veseljem poudari, da je ponosen na glasbeno zgodovino in nadarjenost, ki jo imajo v genih že leta. Saševa zbirka šteje 25 instrumentov (bas, bariton, kitara, harmonike, trobenta, flavta, klarinet, rog, tamburica, činele, bobni …), 4 radije, 3 gramofone, okrog 600 malih in 350 velikih gramofonskih plošč. Zanimivo je, da ni niti ene od naštetih stvari kupil, ampak je vse podedoval ali so mu jih podarili. Zaenkrat hrani zbirko v skrbno urejeni sobici na podstrešju svojega doma, pri čemer mu pri brezhibnem videzu in vseh drobnih podrobnostih nesebično pomaga žena Miša. Zbirko si želi z leti povečati in mogoče kdaj preseliti v večji prostor ali za to urejen muzej. Arhiv Sašo Simonič Tanja Hauptman Od Hendrixa do Avsenikov Ko sem ju z Mišo obiskala, smo skupaj pregledali nekaj gramofonskih plošč. Njegova zbirka je res pestra. Kot zbiratelja ga ne zanima le določena zvrst glasbe. V njegovi omari se najdejo plošče od Jimija Hendrixa do Avsenikov. Sama sem se navdušila nad znano Henčkovo pesmijo »Polka, valček, rock & roll«. Sašo zna v svoji podstrešni sobici z analognim ritualom ustaviti čas. Ostane še strokovni pogled proti svetlobi, rahel pih po površini in namestitev igle. Potem zapoka. Kot ravno prav osušena bukova drva v kaminu. Nekaterih stvari se ne da kupiti in ne prodati. Lahko se jih le podari in občuduje. Če vas je volja zbiratelja prepričala, ste na vrsti vi. Pobrskajte po policah, vprašajte starše in prijatelje. Podarite nekaj, na čemer se vam nabira prah, nekomu pa bo ta dar veliko pomenil. Sašo je izrazil željo, da se zahvalim vsem, ki ste mu že podarili plošče, ki iz dneva v dan večajo in bogatijo njegovo zbirko. Pradedkova pihalna godba Kot že rečeno, se je že Sašev prapradedek Martin Simonič ukvarjal z glasbo, igral je trobento in služboval v avstrijski cesarsko kraljevi vojski, kjer je igral tudi pri vojaški godbi. Ko se je vrnil v rodni Destrnik, okoli leta 1900, je okrog sebe zbral vrsto domačih glasbenikov in z najboljšimi petnajstimi ustvaril prvo destrniško »plehmuziko« t. i. godbo na pihala. Njegov sin, Sašev pradedek, Franc Simonič je skupaj z očetom na harmoniko in gosli igral na porokah. Dedek Otmar Simonič je igral bas in harmoniko, nekaj časa imel tudi svoj ansambel. Oče Dušan Simonič je bil Otmarjev edinec, je prav tako šel po stopinjah svojih prednikov. Igral je harmoniko in končal 4-letno glasbeno šolo. Z bratranci Francem, Stankom in Tonom Murkom so že kot najstniki igrali na veselicah in gostijah, imenovali so se Lovski prijatelji. Nič čudnega torej, da je bila glasba Sašu položena že v zibko. Odločil se je za trobento. Hkrati pa poziva vse občane in občanke, ki ste zbiratelji zanimivih predmetov ali imate kakšen poseben hobi, da se opogumite in vas predstavimo v Občanu. Z veseljem vas bom obiskala in opisala vašo zbirateljsko strast, ki bo, v to smo prepričani, navdušila naše bralke in bralce. Pravijo, da kdor igra in poje, zlo ne misli. In prav tak občutek topline in domačnosti sem dobila pri zakoncih Simonič. Naj glasba nikoli ne zamre in naj se zbirka iz leta v leto veča, jima želimo tudi v uredništvu Občana. 5 Jelka Pšajd - DOMAČI LJUDJE Kondrad Šalamun »Boj je kolba, boj mi je lase pipa, krucifiks« Jelka Pšajd Kondrad Šalamun je bil rojen leta 1948 v Ločiču. Šalamünof Kundrad je s starši v Vintarovce prišel leta 1965. Tu živi še danes. V Ločiču je bil eno jesensko sezono pastir barofčin, jugoslovansko vojsko je 15 mesecev služil v Srbiji, danes živi na manjši kmetiji in pomaga delati na zemlji ter skrbi za živino v hlevu. Za zbirko Glasovi je povedal dve pripovedi, ki sta objavljeni v knjigi Lüdi so gučali (leta 2008). Zakaj pa niste hodili? »Od župnika Žižka sem bil tepen, ker nisem znal snovi.« V šoli so bile kazni? »Ja, z ravnilom si packo držal.« Ste jih dobili? »Sem, ker sem bil divji.« Kako ste se otroci igrali? »Pozimi smo si naredili koze, sani iz dog od soda, pa smo se vozili po snegu. Poleti smo delali pecikle iz sončničnih posušenih kap. Eno naprej, eno zadaj, pa dve taci dol, pa si šel.« Kako se spominjate striženja, ko ste bili še deček? »K Horvatovemi Anzeki na Kozlofci sen se hoda kolbat. Te pa je stari meja en taki mašin, zaribani tak, rjavi ravno; boj je kolba, boj mi je lase pipa, krucifiks! Te pa sen se začeja jokati, pa me je ded na pu podkolba, te pa sen fstona pa odleta. Pa sen več blüzi ne šo.« Kondrad Šalamun danes Kako se spominjate otroštva? »Pasel sem krave po vratji in nosil drva v kuhinjo. Imeli smo po štiri, pet krav. V šolo smo hodili peš, v rokah smo nesli čitanko in dva zvezka. Tam smo imeli malico, od doma sem nesel kruh ali jabolko. K birmi sem šel leta 1963, boter je bil stric Lojzek iz Gočove. Za birmo sem dobil očenaš (rožni venec), molitvice (molitveno knjigo), šnajctehel (robček), pa vüro.« Kdo je bil bolj strog, oče ali mama? »Ata se je samo drl, mama pa nas je tudi natepla z oblikofcon (okroglo poleno). Bili smo jaz, brat Vinko in sestri Micika ter Hanika.« Zakaj vas je mati natepla? »Ker nisem hodil k verouku.« Bili ste tudi pastir? »Ko sem stopil iz osnovne šole, sem pasel na travnikih1 75 glav živine in eno ovco. Bil sem barofčin. To pomeni, da sem za celo vas Ločič pasel krave. Zjutraj sem gnal na pašo ob 8. uri po zajtrku, ki sem ga imel vsak dan pri drugi hiši; za cel dan so mi v rüčjak dali še malico: kruh, kos mesa, zelenjavo. Šel sem po vasi in trobil s trompeto, kmetje pa so začeli krave ven spuščati. Paslo se je od 8. septembra dalje (po mali meši) in še v novembru – dokler ni zapadel sneg. Na travniku sem bil cel dan – imel sem določeno uro, potem sem zatrobil in krave odgnal nazaj v vas. Naslednje leto je bil barofčin moj brat Vinko, potem pa se na ravnikih ni več paslo, ker zaradi melioracije Pesnice nismo mogli s kravami več čez potok Črmec. Plačilo sem dobil po zaključku sezone – 27 jurjev. Za ta denar sem si kupil obleko, čevlje, tri posteljne odeje … pa nič drugega.« Kako ste pa vedeli, kdaj so bile krave site? »Site so bile, ko so imele trdi rogove.« Kondrad Šalamun v naročju svoje mame, najmlajši udeleženec poroke leta 1949 v Trnovski vasi. Fotografija: last družine Šalamun, Vintarovci. Kam ste šli po osnovni šoli? »Ostal sem doma na kmetiji in delal vsa kmečka dela. Hodil sem na taverhe, kjer smo drug drugemu z različnimi uslugami pomagali pri delu. Velikokrat sem gnal na sejme prodajat krave ali telice. Na Ptuju so bili štirje, jaz sem hodil največ na tri: na katrejino (25. 11.), na ožvačko (5. 8.), na jürjevo (23. 4.). Ob štirih zjutraj sem šel z doma, da sem peš prišel na Ptuj do 7. oziroma 8. ure. Nazaj sem prišel z avtobusom. To je trajalo do začetka osemdesetih let 20. stoletja, potem krav nismo več prodajali na sejmu. Spominjam se, da so nekateri obrtniki hodili domov na štero. Domov je prišel izdelovat čevlje za vso družino čevljar Fuks iz Vintarovcev, ki je ostal pri hiši teden dni; s seboj je prinesel orodje, šival je ročno, brez stroja. Na dom je hodil tudi zotlar (sedlar2) izdelovat hamote, en Tomažov iz Ločiča: pletar Letjak iz Ločiča, ki je izdelal 1 Po obeh košnjah, ko se je spravilo seno in otava, po 8. septembru, se je lahko paslo vsepovprek po zasebnih travnikih. Pred tem so krave pasli na gmajni, ki v šestdesetih letih 20. stoletja z agrarno reformo postane zadružna last. Gmajna je bila zagrajena, na njej so se pasle svinje, krave, kobile, konji … 2 Sedlar je izdeloval komáte (z žimo podložena vprežna naprava, ki so jo dali konju na vrat, tudi hamot), sedla, kasneje se iz sedlarskega poklica razvije tapetnik. 6 je suho robo na hrbtu, po Ločiču. Cigani so nekoč veliko hodili okrog z vozovi, pa prodajali vse. Enkrat je ciganica hotela po vsej sili v zaklenjeno hišo, pa ji mati ni hotela odpreti in je zato začela glasno preklinjati. Ko je ciganica odšla, je mati za njo polila vodo.3 Na dom so posamezniki hodili popravljat tudi lončeno posodo – kropnce (neglaziran lončen lonec za kuhanje v krušni peči) so vezali piskrovezci, pa tudi lotali (spajali) so kovinsko posodo, bil je en Vršič.« Kdaj ste dobili elektriko? »V Ločič je prišla 1958. leta, mi je še nismo imeli. Svetili smo si s fütkami – petrolejkami brez cilindra. V hiši smo si svetili s petrolejko. Šturmanco smo navadno obesil na voz in si svetili pot. Bile so tudi karbitnice, svetila s posodo s karbidom in z vodo. Bakle smo si naredili iz palice, ovite z uničeno gumo starega kolesa. Z njo smo si svetili zunaj.« Kondrad (tretji z leve) v krogu družine v hiši ok. leta 1970. Fotografija: last družine Šalamun, Vintarovci. poleg košev in košar tudi koš za voz; sodarji in pokrivači slamnatih streh pa so bili Kranjčevi iz Ločiča. Okrog leta 1970 smo imeli še slamnato streho, nazadnje pa so sode na domu izdelali leta 1982: dva 600-litrska, enega 500-litrskega in 400-litrsko kad. Manjši sodi so se imenovali: štrtijak (458 l), polovjak (300 l) in pičélek (100 l).« Kaj so nosili prodajat od hiše do hiše? »Kruh so nosili v koših. Čüček iz Biša je nosil blago za šivanje. Mati je dala jajca, če ni imela denarja. Ovi – suhorobar je hodil, nosil 3 Vas je bilo kdaj strah, ko ste ponoči hodili domov, ste kaj videli ponoči letati po zraku kakšno žarečo brezovo metlo? »Tega ne vidi vsak. To vidi tisti, kateremu je botra pri krstu grešila. Enkrat pa sem videl dve ovci: 'Sen šo enok iz Livajnc, ke sen mesarit hoda, pa sen šo domu, pa sen vida dve ofci, črni, pa sen misla prjeti, fštric mene sta šle. Pa sen misla prjeti, ja, klabük je duže više bija, ne. Jas gren, gren gorta do Kovačičjaka, tan pa sta se zgüble. Te pa ne blo nider nič. Meso pa sen ta pogna od tistega straha. Klabük pa sen meja tak visoko, en meter vona.'« Vodo so polivali tudi za ženskami, za katere so verjeli, da so coprnice. Polita voda je pomenila, da je z žensko odšlo tudi vse slabo, coper. Učenke OŠ Destrnik-Trnovska vas nagrajenke nagradnega razpisa ob mednarodnem dnevu človekovih pravic enakopravni obravnavi drugih kultur in njihovem spoštovanju. Prav zato je ključno, da o njem govorimo, ga prepoznamo in udejanjimo v vsakdanjem življenju. Učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas smo se z navdušenjem odzvali povabilu k sodelovanju in naš trud je bil več kot poplačan, saj so bili nagrajeni kar trije naši izdelki. V torek, 9. decembra 2014, smo v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani na slavnostni podelitvi prejele nagrade, ki nam jih je podelil predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milan Brglez. Teja Marot, Teja Žugman, Nataša Kos OŠ Destrnik-Trnovska vas prizadevala spodbujati socialno vključenost in medkulturni dialog s ciljem izboljšati svetovno globalno razumevanje. Zato je Društvo za Združene narode za Slovenijo za temo letošnjega natečaja izbralo MEDKULTURNI DIALOG, saj je tako želelo med mladimi dvigniti raven ozaveščenosti o pomenu sodelovanja in predvsem spoštovanja različnih kultur. Medkulturni dialog namreč temelji na OŠ Destrnik-Trnovska vas 10. decembra se spominjamo sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic v Organizaciji združenih narodov (OZN) leta 1948. Ta zgodovinski dokument je na globalni ravni prvič razglasil, da so vsi ljudje rojeni svobodni, imajo enako dostojanstvo in enake pravice ter da so do svojih pravic in svoboščin upravičeni ne glede na rasno pripadnost, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali katero koli drugo okoliščino. S tradicionalno vsakoletno proslavo mednarodnega dneva človekovih pravic poskušajo tudi na Društvu za Združene narode za Slovenijo opozarjati na pomen varovanja in spoštovanja teh temeljnih vrednot. Ob tej priložnosti so v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO, že deveto leto zapored, organizirali nagradni natečaj, v okviru katerega so želeli osnovnošolcem ponuditi možnost, da izrazijo svoje vtise in razmišljanja. Decembra 2012 je Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) obdobje 2013–2022 razglasila za mednarodno desetletje zbliževanja kultur. Koordinacija aktivnosti je bila zaupana Organizaciji ZN za izobraževanje znanost in kulturo (UNESCO), ki si bo v sklopu desetletja 7 Nada Zupanič Tanja Hauptman Župan gospod Vladimir Vindiš je povabil občinske svetnike, člane občinskih odborov, predsednike društev, poslovne partnerje in očinsko upravo na sprejem ob zaključku leta 2014. Velika dvorana Volkmerjevega doma kulture je bila svečano pripravljena. Moderatorka večera gospa Lidija Ličen je z izbranimi besedami povezala uradni del prireditve. Glasbeno so ga obogatili mladi glasbeniki: Luka in Tjaša Anžel ter Denis Koser. Gospod župan je izpostavil dolgo pričakovano gradnjo vrtca ter izrazil željo, da bi novoizvoljeni občinski svet delal složno v dobro vseh občanov in občank naše občine. Voščil je ob prihajajočih praznikih ter zaželel sreče in zdravja v novem letu. Sledila je zdravica in prijetno druženje. Učenci in učitelji OŠ Destrnik-Trnovska vas vabimo na slovesnost ob SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU v četrtek, 5. februarja 2015, ob 16.00 v Volkmerjev dom kulture. Zjasnilo se mi bo spet mračno lice, spet upanje bo v srcu zelenelo in ustom dalo sladke govorice; na novo bo srcé spet oživelo, v njem rasle jasnih poezij cvetlice in gnale bodo nov cvet bolj veselo. 8 Koline – domači praznik TD Destrnik popolnoma uspel Sašo Simonič Tanja Hauptman Zaključek leta v občini Destrnik Zimski čas je čas kolin, domačega praznika, ki mu ponekod pravijo tudi furež. Na koline je po navedbah etnologa Janeza Bogataja vezano obredje, ki je bilo v upodobitvah klanja prašiča znano že v srednjem veku, hkrati pa ravno koline predstavljajo izjemno dediščino slovenske prehranske in kulinarične kulture. Turistično društvo Destrnik ohranja stare navade, običaje in orodja, hkrati pa skrbi za druženje. Rodila se je ideja, da bi ohranili in prenesli na mlajše rodove tudi domači praznik – koline. Datum, ki so ga določili za koline, je bil sobota, 17. januar. V dopoldanskem času so se mesarji Milan, Janez in Franček dobili na Matjašičevi kmetiji v Levanjcih. Gospodarja sta Turističnemu društvu Destrnik podarila skoraj 120 kg težkega prašiča. Preden so ga ubili, so si pomagali s »štamperlom« kačje sline. Polovili so kri in prašiča odrli. Lepo so ga razkosali in nasekali »hrtišne« kosti, iz katerih so zvečer pripravili juho. Tona in Milan sta pripravila mize in stole v gasilskem domu, Irena, Kristina, Sabina, Micika in Miša so v kuhinji turističnega doma pripravile kašo za krvavice ter zakurile v krušno peč. Dobile so tudi maščobo, ki so jo »ovarile« in pripravile poparek za kašo. Vezni člen oziroma logista sta bila Sašo in Ivan. Ko so se mesarji vrnili v turistični dom, so naredili krvavice, pečenice in nekaj mesa dali v razsol. Prišli so »kolinšaki«. Okrepčali so se s pravo kolinsko pojedino: juho z domačimi rezanci, mesom, pečenim v krušni peči, solato, praženim krompirjem, krvavicami … Za sladico je bila trojed ali pijana baba, kot so jo imenovali nekoč. Manjkalo ni niti domače pecivo, ki so ga prinesle članice društva. Vse so poplaknili s turističnim vinom. Tudi zaplesali so, izvedli tekmovalne igre in igrali karte, veliko so se tudi pogovarjali. Koline so uspele. Naredili so še načrt za prihodnje leto, ko bodo spet imeli domači praznik. Turistično društvo se zahvaljuje družini Matjašič za podarjenega prašiča, mesarjem in gospodinjam za pripravo večerje ter Sašu in Milanu za izvedbo družabnih iger. Sašo Simonič Tanja Hauptman Uradni vestnik Občine Destrnik 1 / 29. 1. 2015 Uradni vestnik Občine Destrnik Leto XX, številka 1 29. januar 2015 1. SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik ter v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 – SOD–UPB1, 11/2010 in 14/2014) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik – kalo 5 % – marža 422,8482 EUR/t 21,1424 EUR/t 141,4518 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2015 --------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 585,4424 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 1,4402 EUR/m³ nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,1223 EUR/m³ in prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnje električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in obnovljivih virov energije v višini 0,0311 EUR/m³ ter davek na dodano vrednost v višini 22 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 1. 2015. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-3/2014-12, z dne 10. 12. 2014. Štev.: 354-1/2015-1 Datum: 8. 1. 2015 Župan Občine Destrnik: Vladimir VINDIŠ Potrjuje se prodajna cena plina v višini 1,4402 EUR/m³. V ceno Nada Zupanič Rudekova božično-novoletna dekoracija Nada Zupanič Leto 2014 se je izteklo. Zaželeli smo si zdravja, sreče, delovnih uspehov … Segali smo si v roke, se objemali, veselili prihajajočega leta, se obiskovali. Mnogih obiskov pa je bil deležen tudi Rudolf Malek z Gomile. Naključni mimoidoči, sosedje, sorodniki in znanci so si prišli ogledat novoletno dekoracijo, ki jo je Rudek, kot mu pravijo domačini, naredil iz več kot 100 let starega »gepla«. Na kolo je pritrdil lesena trama. Na koncu tramov je dodal smreki in ju okrasil z utripajočimi lučkami. Kolo je povezal z motorjem, ki se je s pritiskom na gumb začelo vrteti. Na koncu tramov je na vrvice obesil kovinske tuljavice. Ko se je kolo zavrtelo za polovico kroga, so te tuljavice udarile ob mesingaste večje tuljave. Ob udarcu se je naokrog zaslišala čudovita melodija. Ker je Rudek član Lovske družine Destrnik, je poskrbel še za kovinskega srnjaka, ki se je na kolesu »gepla« vozil v krogu. 9 Nina Zorman Uspešni občani: Sašo Kramberger Sašo Kramberger v akciji Govori se o njih, kritiki pišejo o njih v superlativih, sodelujejo s svetovnimi in z vrhunskimi kuharskimi mojstri ter dosegajo neverjetne in zavidljive rezultate – Štajerska hiša kulinarike d. o. o. v Gočovskem dvorcu ustvarja kakovosten in prvovrsten izbor kulinarike, z vrhunsko postrežbo in s prijetnim ter z elegantnim ambientom. Celostno kakovost podjetja vzdržujejo, nadgrajujejo in oblikujejo štirje ambiciozni in zagnani družabniki, med katerimi je tudi občan Destrnika Sašo Kramberger. Sašo dela v gostinstvu že od šestnajstega leta. V Štajerski hiši kulinarike v Gočovskem dvorcu vam ne bo postregel temveč vas bo sprejel in gostil. V njegovi vljudnosti ne boste zaznali preračunljivega dobrikanja in ponižnosti, temveč spoštovanje drugega človeka, ki nazorno kaže na to, da cenijo sami sebe in tistega, ki mu strežejo. Poznavanje gostovih želja, profesionalnost, prijaznost in ravno prava mera nizanja humornih vložkov gosta zaziba v (še en) nepozaben večer med mehkimi griči Slovenskih goric. Da se v podrobne opise in orise kulinaričnih specialitet niti ne spuščamo … Kje tiči skrivnost uspešnosti? Sašo pove, da je formula pravzaprav precej preprosta: gledaš naokoli, se učiš, razmišljaš, preizkušaš in delaš. Sam pri svojem delu izhaja iz mota, da vsakega gosta postreže tako, kot želi, da bi bil sam postrežen. Čeravno se vse skupaj sliši precej lahkotno, pa na vprašanje, kakšen je njegov življenjski ritem, pove: »Zame je začetek tedna petek. V četrtek sicer že pripravljamo dvorano za goste, če je morebiti še kak catering, razvozimo hrano. V petek smo okoli desetih zjutraj na mestu, da se pripravimo na pogostitev gostov, kar pa traja do jutranjih ur. Ko gostje zapustijo Gočovski dvorec, pospravljamo in pripravljamo dvorano že za naslednjo skupino, se je pa tudi že zgodilo, da smo morali biti kar takoj, okoli 8. ure zjutraj, na nevestinem domu in poskrbeti za »tip top« pogostitev; torej brez kakršnega koli spanca. Ponovno priprave za naslednjo skupino, ki trajajo do jutranjih ur, po navadi do šeste ali sedme zjutraj. Po dobrih treh urah spanca, okoli enajstih, pričnemo pripravljati nedeljska kosila in zaključek delovnega dne je okoli 17.00. Ko pridem domov v Ločki Vrh, pojem kako juhico in se odpravim na težko zaslužen spanec. V ponedeljek se zbudim okoli osmih, devetih in se odpravim nazaj na »kraj zločina«, kjer pospravimo, kar je še ostalo od delovnega vikenda. V torek je dan za administrativna dela in fakturiranje dokumentov ter da damo državi tisto, kar ji pač pripada (smeh). V sredo je, lahko rečem, prost dan. Potem pa se spet začne vse na novo«. Priznava tudi, da je veliko laže delati v podjetju, ki ima »štiri vlečne konje«, saj se delo razporedi. Tako partnerji podjetja Štajerska hiša kulinarike, med njimi tudi Sašo, »sodelujemo z delom, znanjem in lastninskim 10 deležem, kar je še dodatna spodbuda za vsakega izmed nas, da tržišču ponudimo zares vrhunske gostinsko-turistične produkte in postanemo vodilno podjetje na tem koncu naše lepe dežele,« so zapisali na svoji spletni strani www.shk.si. Ko se je Sašo odločil za šolanje na gostinski šoli v Mariboru, je bilo to za njegovo družino nekaj novega, saj sta starejša sestra in brat obiskovala gimnazijo. Tudi mama in oče ne prihajata iz gostinske stroke. Sam pa je na vprašanje, zakaj se je odločil za ta poklic, povedal, da se mu je to zdel lep poklic, saj si venomer čist in se giblješ med ljudmi. Včasih pomisli, da bi lahko bil tudi avtomehanik in bi cele dneve popravljal avtomobile, si doma uredil delavnico in bil ob nedeljah doma, s svojo družino. Vendar se je odločil drugače in se temu prilagodil. Na začetku je mami in očetu v dijaških letih naredil kar nekaj sivih las, saj je med vikendi že delal in tako bil velikokrat precej utrujen za šolske obveznosti. Po dvanajstih letih dela pa je ugotovil: velikokrat se je zgodilo, da je svoje kolege poprosil za pomoč v strežbi. Kar nekaj primerov pozna, ko so ga kasneje klicali starši teh otrok in mu povedali, da »naš pa ne more priti delat, ker njemu ni treba delati cele noči. No, sedaj, ko je ta otrok star 28 let, mu še vedno ni treba delati in leži doma, brez službe.« »Veliko ljudi v naši ljubi Sloveniji hlasta le za materialnimi dobrinami in se razkazuje z »oh in ah« avtomobili, »šikanimi« hiškami in se odpravlja na dopust večkrat na leto. Vendar se je treba zavedati, da ne živimo v španskih nadaljevankah in da je realnost precej drugačna in kruta,« pove Sašo. »Ljudje tudi mislijo, da v našem poslu obračamo bajni denar, niti ne pomislijo pa, da takšno delo zahteva celega človeka in da je moj delovnik od 250–300 ur in ne zakonskih 167 ur mesečno. Vendar moram delati in, hvala bogu, imamo delo. Pač delamo cele dneve za ta ljubi kruhek,« doda. Kaj je zanj prosti čas, nam z nasmehom na obrazu pove, da je tega izredno malo, če pa že, malo gleda televizijo, obišče sorodnike ali se s prijatelji druži ob kakšni pijači. Enkrat letno si privošči tudi odklop na morju, kjer poskuša vse izklopiti in se umiriti. Je pa res, da te delo vedno počaka, tako da je kakšnih štirinajst dni pred dopustom in po njem v službi mala norišnica. Poletni pikniki s sorodniki? »Ne, so že obupali in me niti ne vabijo več. Vse je v glavi, kako si urediš. Moj življenjski ritem je pač drugačen od večine in zato je veliko, veliko odrekanja ter prilagajanja. Tudi za naše partnerke je precej naporno in morajo biti izredno strpne, ampak delamo v takem poslu, kjer ne poznamo vikend zabav in obiskov sorodnikov. Imam pa srečo, da moja punca dela z mano in tako ne more reči, da me nič ne vidi ali da me ni nič doma (smeh).« Arhiv ŠHK Arhiv ŠHK »Povsod moraš iti in imeti odprte oči ter delati, delati in delati« Pripravljena dvorana v Gočovskem dvorcu Arhiv ŠHK Družbeniki Štajerske hiše kulinarike, d.o.o. »Posel zajemamo z veliko žlico – dihamo in živimo za Štajersko hišo kulinarike in tako že v januarju, natančneje 31., za vse mladoporočence pripravljamo prvi Poročni sejem, na katerem se bodo predstavili izvajalci, s katerimi sodelujemo in jim zaupamo – od poročne obleke, najema avtomobila, fotografa, kamermana, zlatarja itd., v bistvu vse na enem mestu. V februarju pripravljamo ekskluziven dogodek Titanik, kjer bomo s pomočjo vrhunskega kuharja Jožeta Oselija podoživeli zadnji gala banket s 6–8 hodi, kakršnega so postregli na predvečer potopa – 14. aprila 1912. Knjige o Titaniku že študiramo, da ne bomo izpustili nobene podrobnosti, manjkal ne bo niti godalni kvartet, ki bo igral pesmi, ki so jih igrali tisti večer. V bistvu smo idejo objavili na spletu, brez predpripravljenega menija in kako bomo to izvedli, in smo že imeli 120 prijavljenih. To potrjuje dejstvo, da nam ljudje zaupajo in vedo, da bomo pripravili (še en) dovršen dogodek. V februarju bomo priredili še Valentinov ples, sledi zabava ob dnevu žena v Spuhlji z glasbeno skupino Čuki. Vikendi pa še naprej ostajajo za vsa ostala slavja, cateringe, peko lastnih tort ter a la carte ponudbo. Na vprašanje, od kod izvirajo vse te njihove kreativne ideje, pa Sašo pove, da Google ve vse. Grega, ki skrbi za razvoj kulinarike, spremlja, kaj se dogaja po svetu, saj je to nujno potrebno, da si venomer na preži za novo in svežo ponudbo. Konec koncev je konkurenca izjemno velika in trudijo se, da so drugačni in edinstveni. Lahko bi sicer kuhali golaže in panirali zrezke, vendar bi padli v povprečje. Na tako majhnem koncu pa bi se potem z gostinci pobili za tisti rang ljudi. V okolju, v katerem smo, jim je uspelo ujeti primerno ceno, čeravno je težko z ljudmi, saj velikokrat tarnajo, da ne vedo, ali bodo njihovi sorodniki poskusili tako pripravljene jedi. Velikokrat se sprašujemo, ali zadnjih deset let vozimo isti avto. V veliki večini je odgovor ne, saj v tem času menjaš kar nekaj avtomobilov. Pri hrani pa s(m)o stagnirali na enem mestu. Jože Oseli (pogostil bo goste na TITANIKU), eminenca slovenske kulinarike, je bil v svoji karieri tudi osebni kuhar Josipa Broza Tita in profesionalno deluje na vseh kontinentih, kjer je, med drugim, pogostil vse člane kraljeve družine, Sophio Loren, Elizabeth Taylor in Mihaila Gorbačova; eden najbolj dovršenih slovenskih kuharjev Igor Jagodic, kuharski chef v restavraciji Strelec na Ljubljanskem gradu, ki je tudi pomagal kreirati vrhunske krožnike v šovu Gostilna išče šefa; ter Slaviša Amidžić, chef v hotelu Bolfenk, so ljudje, ki tkejo zgodbo uspešnosti s Sašom iz Ločkega Vrha in njegovimi družbeniki. Sašo kljub vrhunskosti ostaja preprost slovenskogoriški človek, ki dela cele dneve in noči. Že od mladih nog je šel delat vsepovsod in niti ni vprašal za plačilo. Bistveno mu je bilo, da je videl, kako se stvari delajo, se učil in preizkusil. Včasih je »ratalo«, včasih manj, pravi. Želje za prihodnost so, ko skozi pogovor občutimo Sašovo skromnost, preproste: gostinstvo ostaja, saj ga to veseli. »V prihodnosti mogoče kakšna podružnica in da ne bi, ko bi bili malce starejši, delali po 300 ur, ampak le kakšnih 200 ur mesečno,« še doda. Nasvet farmacevta Razstrupimo svoje telo Prazniki so prehitro minili in življenje se počasi vrača v ustaljene tirnice. V tem času velikokrat pretiravamo s količino hrane, spijemo nekoliko več alkohola kot običajno, se manj ukvarjamo s športom in manj spimo. Vse to pusti posledice na našem počutju, lahko pa tudi zdravju. Začetek novega leta je idealen čas za razstrupljanje telesa. Prvi korak pri tem je zdravo prehranjevanje v kombinaciji z redno telesno aktivnostjo, ki naj traja skozi vse leto. Izogibati se moramo hrani z visoko vsebnostjo soli, sladkorjev in maščob. Na tak način bomo izboljšali svojo imunsko odpornost in počutje, izgubili kak odvečen kilogram ter zmanjšali tveganje za razvoj nekaterih kroničnih bolezni, kot so srčno-žilne in sladkorna bolezen. V času razstrupljanja lahko svoj jedilnik dopolnimo z živili, kot so rdeča pesa, limona, pomaranče, zelje, paradižnik, brazilski oreščki in laneno seme ali olje, ki še dodatno pripomorejo k odstranjevanju škodljivih snovi iz telesa. Nujno je tudi pitje zadostne količine vode – vsaj 2 litra na dan. Lahko se odločimo za kakšno očiščevalno dieto ali post. Pred začetkom diete je priporočljiv posvet z zdravnikom ali s farmacevtom, še posebej pri kroničnih bolnikih. Primerne so na primer diete s sadno-zelenjavnimi sokovi, ki so na voljo v lekarnah, in se občasno (ob prisotnosti zaprtja) kombinirajo tudi s klistirjem. Te diete naj trajajo le kratek čas, sledi pa naj jim zdrava prehrana. Na voljo je tudi ogromno prehranskih dopolnil in zdravilnih čajev, ki pomagajo pri razstrupljanju telesa. Pri tem se moramo zavedati, da vsako prehransko dopolnilo ni primerno za vsakogar, zato je pred nakupom priporočljiv posvet s farmacevtom. Ta bo izmed vseh izdelkov izbral tistega, ki je za nas najprimernejši. Hkrati nam bo svetoval tudi o primernem odmerku in času uporabe prehranskega dopolnila. Večina snovi, ki jih zaužijemo, se presnavlja v jetrih. Tam so prisotni encimi, ki nevtralizirajo škodljive snovi iz hrane in jih pretvorijo v vodotopno obliko, ki se nato izloči iz telesa z urinom ali blatom. Ključni organi, ki sodelujejo pri izločanju strupov iz telesa, so torej jetra, ledvice in gastrointestinalni trakt (prebavila). Zato nam pri razstrupljanju telesa lahko pomagajo prehranska dopolnila z ugodnim delovanjem na te organe. Na delovanje jeter ugodno vplivajo prehranska dopolnila in zdravilni čaji, ki vsebujejo izvlečke ali dele zdravilnih rastlin, kot so pegasti badelj, golostebelni sladki koren, indijska kosmulja, artičoka in kurkuma. Zraven teh lahko vsebujejo še vitamine, predvsem B-vitamine in vitamin E. Te aktivne snovi se v prehranskih dopolnilih pojavljajo posamično ali v kombinacijah. Izbiramo lahko med zdravilnimi čaji, tabletami, kapsulami ... K odstranjevanju strupov iz telesa pripomorejo tudi diuretiki, ki povečajo izločanje snovi preko ledvic. V Sloveniji uspeva veliko zdravilnih rastlin z diuretičnim delovanjem, npr. kopriva, regrat, peteršilj, goli kilavec, zlata rozga … V prehranskih dopolnilih in zdravilnih čajih se lahko uporabljajo cele rastline ali njihovi deli, lahko pa se iz njih tudi izolirajo aktivne spojine. Obstajajo tudi prehranska dopolnila, ki delujejo v prebavilih, kjer nase vežejo škodljive snovi. Takšne so na primer kapsule, ki vsebujejo sladkovodne mikroalge iz rodov Chlorella in Spirulina. Te kapsule niso primerne za ljudi s kroničnimi boleznimi, ker lahko nase vežejo tudi zdravilne učinkovine in ker jih je treba jemati v velikih odmerkih. Na začetku novega leta se velikokrat odločimo, da bomo v prihodnje zase bolje skrbeli. Žal pri tej odločitvi premalokrat vztrajamo ali pa posegamo po različnih bližnjicah, ki za naše zdravje ne naredijo nič dobrega. Potrudimo se, da bomo za ohranjanje zdravja in dobrega počutja skrbeli vsak dan. Bojan Potrč, mag. farm. 11 Ustvarimo naravno okolje Vsak ljubitelj rastlin in pridelovalec si želi pridelati domačo zdravo hrano na svojem vrtu in vzgajati rastline v domačem okolju brez uporabe agrokemikalij. Trend in naša naloga je prav gotovo razstrupljanje okolja, v katerem živimo, in ustvarjanje naravnega okolja. Pesticidi – ubijalci življenja, ki vplivajo na večino negativnih sprememb na ljudeh in okolju, so večinoma neupravičena izbira. Zato vsi skupaj poskrbimo za zdrav pridelek – brez uporabe agrokemikalij, zdravo notranje bivalno okolje in izkoristimo naravne ter inovativne metode za uspeh pri oskrbi rastlin. Rastline v vrtu, sadovnjaku, koritih in lončkih potrebujejo za svojo rast in razvoj kakovostno zemljo, hranila in sredstva za krepitev ter odpornost pred boleznimi in škodljivci. Vse to lahko dobijo v obliki umetnih gnojil in agrokemikalij, ki pa po večini škodujejo rodovitnosti zemlje, koristnim mikroorganizmom v tleh, vnašajo v rastline nevarne snovi in rušijo naravno ravnovesje. Rastline zrastejo na hitro, kot bi jedli v restavracijah s hitro prehrano, in pridelek je prazen ter prepojen s kemičnimi snovmi. Na srečo je ozaveščenost ljubiteljev rastlin po svetu vse večja in na razpolago imamo kakovostne in veliko boljše naravne, organske ter trajnostne rešitve za vzgojo rastlin brez agrokemikalij in umetnih gnojil. Organsko naravno trajnostno vrtnarjenje temelji na uporabi hranil v naravni organskih obliki, kakovostnih zemelj brez šote in na krepitvi rastlin, ki deluje ciljno na določeno vrsto ali skupino rastlin. Takšen sistem lekarne in organskega izbora za rastline je celosten in deluje na naraven in varen način. Organsko naravno trajnostno vrtnarjenje Tak način vrtnarjenja je okolju prijazen in ljudem neškodljiv način urejanja vrtov ter pridobivanja zdravega domačega pridelka brez uporabe agrokemikalij. Metode in izdelki, ki jih uporabljamo, so naravni in primerni za vsakogar. Z njimi je mogoče ustvariti naraven organski vrt na kakršnem koli zemljišču, v koritih, lončkih, tako v mestih središčih kot na idiličnem podeželju. Naravni organski pristop vrtnarjenja upošteva čudovito in neizmerno zapletenost živega sveta, v katerem živimo in v katerem so vsi živi organizmi med seboj povezani. Naravno organsko trajnostno vrtnarjenje se vključuje v občutljivo naravno okolje in deluje skladno z naravo. Ko se naravna spomladi prebuja, najprej poskrbimo za pripravo zemljišč – v vrtovih in tudi v lončkih ter koritih pripravimo zemljo, ki bo primerna za sadike in tudi sejančke. V ta namen priporočamo uporabo organske zemlje, ki bistveno bolje zadržuje vodo in hranila, njena ključna sestavina pa so kokosova vlakna. Organsko zemljo dobimo kar skupaj s sadilno vrečo in gnojilom za bujno začetno rast ali pa za organsko zemljo za vrtove, kjer lahko organske bloke preprosto razpostavite po vrtu pred dežjem, ki jih bo omočil, in nastala bo kakovostna organska zemlja. 1 blok zadošča za začetno izboljšanje zemlje za 5–10 m2. Organsko zemljo lahko tudi dodajate ob sajenju k sadikam ali ob setvi za prekrivanje vrhnje plasti zemljišča, saj zelo dobro zadržuje vlago. Bistvena prednost je, da ne nosite domov težke običajne zemlje, ampak si jo sami pripravite. Pri zemljah večji del predstavlja voda, ki pa ni vedno čista in neoporečna, zato je ključno, da veste, kaj ste dodali, če želite organsko vrtnarjenje. Za pripravo zemljišča v vrtu je pomembno, da izbiramo organske zemlje, ki ne vsebujejo umetnih – mineralnih gnojil, temveč ob pripravi sami dodajamo organska naravna gnojila. 12 Zasaditve z organsko zemljo v sadilnih vrečah. Primerne za skoraj vse rastline. Uporabljajte organsko in pridelajte zdravo. Naslednji zelo pomemben korak pa je temeljno gnojenje. Uporabljamo izključno organska gnojila – da ustvarimo domači organski vrt. Ključne sestavina, ki jo uporabljamo, je kakovostna organska masa, najbolj znan je humus. V naših vrtovih je zaradi pretirane uporabe umetnih gnojil organske mase premalo. Kakovostna organska gnojila vsebujejo osnovno organsko maso, ki deluje postopoma, organske stimulatorje rasti, ki delujejo takoj in na dolgi rok, ter izboljševalce rasti, ki pomagajo rastlinam ob suši in takrat, ko zmanjka dostopne hrane za rastline. Najbolj znan vir za povečanje organske mase v zemlji je prav gotovo hlevski gnoj, ki pa ga večkrat ne dobimo dovolj zrelega in brez primesi semen plevelov. Njegovo delovanje povečujemo z naravni humifikatorji, kot je leonardit, ki je zelo bogata in najčistejša naravna sestavina huminskih snovi, nastala v tleh v procesu humifikacije – tvorbe humusa. Leonardit ima številne prednosti in učinke pred vsemi drugimi naravnimi stimulatorji, kot so hitrejša rast, kakovost pridelka, večja dostopnost hrane za rastline, hitrejše kompostiranje in drugo. Ko izbiramo organska gnojila, ni več potrebno prenašati velikih vreč klasičnih organskih gnojil, ampak uporabite novejša in boljša organska gnojila z večjo učinkovitostjo, zadošča že 4 kg gnojila na ar namesto prej 20 kg. Nove tehnologije organskih gnojil omogočajo uporabniku večjo varnost, boljšo učinkovitost, manjšo porabo in boljše sprejemanje hranil v rastlino skozi koreninski splet (manjše pelete ali mikro granule). V vsakem organskem vrtu seveda ne sme manjkati tudi kompost, ki lahko, če je kakovostno pripravljen, nadomesti uporabo hlevskega gnoja. Kompostu je potrebno med pripravo dodajati organska Organska hranila in krepitev rastlin V rastni dobi rastline potrebujejo tudi dodatna hranila, zato jih organsko dognojujemo. Splošna dognojevanja lahko opravljamo s tekočimi ali hitro topnimi organskimi gnojili v obliki mikro granul. S takšnim načinom prehrane rastlin lahko pridelamo domače organske jagode, paradižnik, plodovke, borovnice ali mediteranske rastline. V času pomanjkanja vode – suše, pa lahko dodajmo gnojila skozi list – organsko listno dognojevanje. Takšna gnojila imajo hranila v oblikah, ki lahko vstopijo v liste, in rastlina dobi potrebno količino hrane takoj. Ker so vremenske spremembe vedno bolj spremenljive, vplivi okolja pa vedno večji, je potrebno rastline, poleg tega, da jim pripravimo dobro zemljišče z organskimi zemljami in s rano z organskimi gnojili, tudi krepiti. Idealna rešitev brez vnosa agrokemikalij je uporaba t. i. lekarne za rastline, kjer uporabljamo naravne učinkovine. Prva skupina lekarne za rastline temelji na homeopatskih pripravkih na potenciranih izvlečkih iz rastlin in naravnih mineralov, ki ob pravilnem dodajanju rastlinam vplivajo na njihovo splošno odpornost ter posredno na spodbujanje rasti in razvoja. Smiselne skupine rastlin so lahko plodovke, vse rastline, ki jih gojimo zaradi plodov, kot so kumare, čebula, sadno drevje – jablane ..., zelenjadnice, pri katerih uživamo zelene dele – tam delujemo na povečanje listne mase, še posebej se lahko izpostavi odpornost paradižnika, potem cvetoče okrasnice, kjer želimo bujno cvetenje in tako dalje. V drugi skupini so pripravki, ki krepijo rastline, s čimer povečujejo odpornost rastlin pred boleznimi in škodljivci. Po poteh Ivana Potrča in Matija Murka V začetku januarja je ptujsko Društvo za ohranjanje zdravja, naravne in kulturne dediščine ZRELI VEDEŽ pripravilo že 15. pohod. Po vzoru nekaterih organizatorjev, ki so pohode po poti kulturne dediščine vključili v svojo turistično ponudbo, smo se tudi na Ptuju odločili povabiti Ptujčane in okoličane, ljubitelje hoje v naravi, na »kulturno pot«. Pripravili smo pot po šolskih poteh našega pisatelja Ivana Potrča in slovenskega etnografa ter rojaka z Drstelje – dr. Matija Murka. Dnevi po novem letu so primerni za druženje, takrat obstaja še veliko lepih želja za srečo in zdravje, zato smo izbrali datum Potrčevega rojstva za najbližji čas pohoda. Velika udeležba pohodnikov od blizu in daleč nas je navdušila. Čeprav je naš del Slovenije v počitniških dneh zelo odrezan od železniških in avtobusnih povezav, so nas obiskali ljudje dobre volje. Z veseljem povemo, da je del poti od rojstne hiše dr. Matija Murka na Drstelji ena najlepših poti v šolo, kot je v svojih Spominih zapisal veliki znanstvenik. Verjamemo, da bomo z našimi pohodi v te lepe kraje ponudili znanje o naših kulturnih velikanih večjemu krogu ljudi in tako pripomogli k samozavesti ter ponosu na bogastvo, ki ga imamo, a ga vse premalo cenimo. Naša tiha želja je, da bi našo pot povezali še z obiskom Destrnika. Tako bi povezali dve poti v šolo, dva spomina in možnost, da bi se znali podajati na pot okoli svojega kraja. Vsepovsod lahko človek najde mir in pot k sebi, če le hoče. Če pa mu ponudimo možnost, da se skupaj s svojimi velikimi rojaki poda na pot še s knjigo Spominov ali Potrčevimi zgodbami iz mladosti, potem je zadovoljstvo lahko popolno. Takole je dr. Matija Murko zapisal v svojih Spominih v Zlati Pragi aprila leta 1951. Zapisal jih je v češčini, v »enem od bratskih jezikov, katerem sem od leta 1920 učil in deloval«. V Spominih je želel prikazati, kako težko so nekdaj delovali za srečno bodočnost slovenskega naroda. »Želim pa si, da bi nas bodoča pokolenja prekosila v delu za srečo in čast Slovenije in Jugoslavije v slovanskem in ostalem svetu.« Te misli in rojakova želja, da bi nadaljevali pot za srečo Slovencev, so me spremljale, ko sem se prvič podala na pot in popeljala po njej svoje osnovnošolce, s katerimi sem potem vsa leta od ponovne postavitve spominske plošče ne Drstelji obiskovala to lepo, prenovljeno Žumrovo domačijo na Drstelji. Morda bi bilo primerno izkoristiti naklonjenost lastnikov hiše, v kateri se je rodil veliki znanstvenik, in zbrati etnološko materialno in nesnovno dediščino teh krajev ter se tako pokloniti spominu velikega moža, ki si to prav gotovo zasluži. Lepa priložnost za razmislek o našem odnosu do bogastva, ki ga imamo, a ga vse premalo cenimo. Poskusimo ravnati drugače! Viktorija Dabič, upokojena slavistka Arhiv društva Zreli vedež gnojila, ki vsebujejo veliko koristnih mikroorganizmov, leonardita ali mikorize. Mikoriza je naravni proces simbiotskega sožitja med rastlino in glivo. Mikoriza in rastline ustvarijo povezanost, ki pripelje do bistveno hitrejše rasti korenin, lažjega prenašanja suše, boljše dostopnosti hranil v zemlji, odpornosti rastlin na zunanje strese in še do marsičesa. Če rastline zalijemo s homeopatskimi pripravki ob pričetku rasti in po potrebi tudi kasneje, te rastline razvijejo posebno imunost na določene rastlinske bolezni, kot so plesni, pegavosti, rje ipd. Zalite ali škropljene rastline tudi odvračajo oz. postanejo manj zanimive za napade različnih škodljivcev. Pripravke uporabljamo preventivno, dobro pa delujejo tudi, če so rastline že napadene ali okužene. Marko Hočevar, univ. dipl. inž. agr. 13 Nataša Ozvatič uspešna na natečaju Ana Frank - zgodba za sedanjost Učenci naše šole smo se navdušeni »spustili« v prebiranje dnevnika, ki ga je pred mnogimi leti, v času vojnih strahot, tako tankočutno napisala naša »vrstnica« Ana. Strokovno komisijo so sestavljale Anja Keber (predsednica), Monika Montanič in Katja Klopčič Lavrenčič. Na uredništvo je prispelo rekordnih 157 spisov, med njimi tudi prispevek, ki je nastal pri dopolnilnem pouku slovenščine v Srbiji. Posebej so se izkazali učenci in učenke 6. in 7. razredov, ki so se za svoja leta zelo zrelo lotili pisanja, nekateri pa so presenetili z izvirnostjo svojih zamisli ali s presenetljivo navezavo razmišljanja na današnji čas. Komisija je imela zato izjemno težko delo, pri odločanju pa je bilo glavno vodilo to, ali spis ustreza naslovu (da torej ne gre za povzemanje knjige, temveč za predstavitev ideje, sporočila generaciji), ali je razmišljanje izvirno, utemeljeno, ali ima spis trdno strukturo in je slog pisanja suveren. Konkurenca je bila res zelo velika, zato smo vsi sodelujoči učenci iz naše šole vedeli, da bo kakršna koli uvrstitev med najboljše neverjeten uspeh. In potem se je zgodilo – strokovna komisija mi je za spis dodelila 2. mesto. Bila sem vzhičena in tako ponosna. Moj trud je bil nagrajen. Zapisali so: »2. mesto je pripadlo Nataši Ozvatič iz 8. razreda Osnovne šole Destnik-Trnovska vas. Nataša je spisala pismo, ki ga je »njena Ana« napisala v taborišču, izrazito čustveno obarvano in pretresljivo, kar kaže na to, da se je zelo dobro vživela v Anin duševni svet. Sporočila generaciji mladih so opazneje vtkana v Ponosen, trden kakor kamen, vso ljubezen si nam dal, za vse, prav vse tisočkrat ti hvala, pozabili ne bomo te nikdar. OŠ Destrnik-Trnovska vas KUD Sodobnost International je v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in Veleposlaništvom kraljevine Nizozemske razpisalo natečaj v okviru mednarodnega projekta Ana Frank – zgodba za sedanjost, katerega osrednji del predstavlja potujoča razstava. Literarni natečaj je bil namenjen mladim med 12. in 14. letom in se je navezoval na eno najbolj znamenitih knjig 20. stoletja – Dnevnik Ane Frank. Sodelujoči smo morali dnevnik prebrati in napisati spis z naslovom Ana Frank – njeno sporočilo moji generaciji. Nagrado je podelil veleposlanik kraljevine Nizozemske, njegova ekscelenca Pieter J. Langerberg besedilo ter delujejo skorajda kot napotila. Tudi v tem primeru pa kljub trenutnemu obupu pri Ani ostaja upanje in vera v boljši jutri …« Tako smo mladi dokazali, da znamo razmišljati in da imamo izjemno globok uvid v sočasno dogajanje. Anini zapisi so nas spodbudili k zaziranju v lastno notranjost in naša tuhtanja so nam prinesla tudi spremembe ter zorenje. Zaključna podelitev nagrad je potekala v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine Slovenije v prisotnosti dr. Kaje Širok (Muzej novejše zgodovine Slovenije), Paula van Oostveena (Veleposlaništvo kraljevine Nizozemske) in Anje Keber (Sodobnost International). Prejeli smo nagrade, ki jih je podelilo Veleposlaništvo kraljevine Nizozemske. Častni gost podelitve je bil veleposlanik kraljevine Nizozemske, njegova ekscelenca Pieter J. Langenberg. Bil je veličasten dan … Za vedno mi bo ostal v prečudovitem spominu … Hvala, Ana. Nataša Ozvatič V slovo roko sta nam podala, oči zaprla in mirno zaspala … V SPOMIN 25. januarja mineva 40 let, odkar si nas zapustil dragi oče in dedek Jožef Zelenik IZ VINTAROVCEV 50 A Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate in prižigate SPOMIN 31. januarja bo minilo eno leto, 18. marca trinajst let, odkar sta nas zapustila draga starša Julijana in Janez Urbanija iz Destrnika 25 svečke. Vsi tvoji najdražji 14 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu. Vajini najdražji V sredo, 17. decembra, je v telovadnici OŠ Destrnik-Trnovska vas potekal že 17. tradicionalni dobrodelni božično-novoletni koncert. V programu so nastopili skorajda vsi učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas, malčki iz vrtcev Destrnik in Trnovska vas, zabavali pa so nas tudi plesalci iz plesne šole Mambo Ptuj. Že pred začetkom koncerta smo bili veseli, ko smo se ozrli po dvorani in videli, da je polna do zadnjega kotička. Veseli nas, da nam zvesti gledalci in donatorji vedno znova pomagajo zbrati sredstva, ki jih namenimo otrokom, ki pomoč potrebujejo, saj bi bili sicer prikrajšani za nova doživetja ter izkušnje. Z vašo pomočjo bodo nekateri otroci prvič stopili na smuči, zaplavali v morju, se udeležili šole v naravi, bivali v centru šolskih in obšolskih dejavnosti ali se s sošolci pozabavali na zaključni ekskurziji ob koncu šolskega leta. Hvala vam. V uvodnem delu koncerta je spregovoril ravnatelj g. Drago Skurjeni in med drugim voščil obilo sreče ter zdravja v letu 2015, v katero smo sedaj že zakorakali. Na začetku prireditve je svoje izkušnje ponovno z vami delil Luka, ki se je s svojima staršema Natašo in Simonom tokrat odpravil na informativni dan v šolo na Destrniku. Starša sta bila presenečena, ko jima je njun sin povedal, da bo on tisti, ki bo povezoval vse nastopajoče, ki se bodo zvrstili pred njunimi očmi. Na odru smo bili deležni plesnih, pevskih, dramskih točk iz različnih otroških in mladinskih filmov, risanih filmov, muzikalov, kot so Cvetje v jeseni, Sreča na vrvici, Levji kralj, Huda mravljica, Alvin in veverički, Juri Muri v Afriki, Bratovščina sinjega galeba, Zlatolaska, Briljantina, Mamma Mia, Pink Panther, Ledeno kraljestvo. Otroški in mladinski pevski zbor nas je s svojimi nežnimi glasovi popeljal v muzikal Moje pesmi, moje sanje. Na odru se je zvrstilo več kot 400 nastopajočih, ki so se vsak posebej potrudili, da bi večer v telovadnici šole vsem ostal v nepozabnem spominu. Zahvaljujemo se donatorjem, gledalcem in vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli, da smo v dobrodelnem skladu zbrali 4081,00 evrov, od tega 3181,00 evrov s prodanimi vstopnicami in OŠ Destrnik-Trnovska vas OŠ Destrnik-Trnovska vas Dobrodelni božično-novoletni koncert 900,00 evrov s prispevki donatorjev. Ob koncu koncerta je vsem prisotnim voščil še župan Občine Destrnik g. Vladimir Vindiš, ravnatelj šole se je vsem gledalcem zahvalil za obisk, nastopajočim in njihovim mentorjem pa za trud, ki so ga vložili v pripravo koncerta. Naj številne želje, tiha upanja, dolga pričakovanja postanejo resničnost in naj leto 2015 zasije v izpolnitvi vaših želja. OŠ Destrnik-Trnovska vas Tanja Hauptman December je bil poln lepih doživetij, najbolj pa je naše najmlajše razveselil prihod Božička. V torek, 16. decembra 2014, jih je obiskal na Destrniku. Zbralo se je zelo veliko otrok, ki so prihod Božička nestrpno pričakovali v spremstvu staršev. Za lep uvod v njegov prihod so poskrbele vzgojiteljice iz vrtca v Destrniku, ki so zaigrale igrico o darilu. Vzdušje v dvorani je naraščalo vse do prihoda Božička. Otroci so se ga zelo razveselili. Zapeli so mu nekaj pesmic in začelo se je obdarovanje. Z darili in nasmeški na obrazih otrok se je dobri mož tudi fotografiral. Prireditev je minila v odličnem vzdušju in pristnem otroškem smehu. Tanja Hauptman OŠ Destrnik-Trnovska vas Tanja Hauptman Obiskal nas je Božiček 15 Mladi so bistveni del naše družbe, saj so nosilci prihodnosti. Prednosti mladih so inovativnost, kreativnost, odprtost za novosti in spremembe, veliko energije, malo predsodkov, pogum in še bi se našlo. Kot takšni lahko bistveno prispevajo na vseh področjih življenja naše skupnosti in v katero koli temo vnašajo svež pogled. Predvsem pa je pomembno, da mladi sodelujejo pri odločanju na področjih, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje. Že otroci morajo, v skladu s starostjo, imeti besedo pri odločanju v družini, v okviru šole (npr. skupnost učencev) in organizacij (društva ipd.), v katerih sodelujejo; seveda pa morajo hkrati nositi tudi odgovornost za svoje odločitve ter se naučiti delovati v skupini, kjer soodločajo vsi člani. Takšni otroci bodo zrasli v mlade ljudi, ki se bodo nato dejavno vključili v druga področja odločanja, v različne organizacije in v lokalno skupnost. Mladi so, na žalost, vse premalo aktivni pri tovrstnem odločanju. Mladinski svet Slovenije (MSS) je razpisal natečaj ZGANI SE! v okviru projekta »Pobuda.si: Mladi za boljšo družbo«, s katerim je želel opozoriti, da je pomembno sodelovanje mladih pri sprejemanju odločitev in ustvarjanju boljše družbe, tako na lokalni, državni, pa tudi evropski oz. mednarodni ravni. Predvsem pa so želeli pokazati, da lahko mladi s skupnimi močmi spreminjajo družbo. OŠ Destrnik - Trnovska vas Učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas smo sodelovali na vseh razpisanih področjih: pisanje zgodb, pesmi, sloganov; fotografija in likovni izdelki v različnih tehnikah. Po mnenju strokovnih komisij smo bili nadvse uspešni, dva pa sva bila celo med nagrajenci tega odmevnega natečaja. Svečana podelitev nagrad je bila v četrtek,18. decembra, v prostorih M Hotela v Ljubljani. Simon Fridl, Teja Žugman »Mladi, čas je za boljši svet in čas je, da se zganemo, zato se nam pridružite!« 16 Dolič 38, 2253 Destrnik, www.geomera.si Učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas nagrajenci natečaja Zgani se! Anita Požegar s.p. InfoTel.: 041 588 358 Poslovna enota: Trg osvoboditve 10, LENART anita@geomera.si