63
Ozir v stare čase.
Dragina sedaj — dragina nekdaj.
Majhna tolažba je sicer to v sedanjih drazih letinah, ako slišim*!, da so tudi nekdaj take in še vse hujše letine bile, — vendar vidimo v tem, da je od nekdaj tako bilo in da tako bo  tudi   za nami na   sveto:   dobre  letine
v
so se verstile in se bojo verstile s slabimi. Časnik v Wei-eeritzu nam je odperl bukve, v kterih so popisane take drage letine, — čujmo, kaj stoji zapisano v njih.
V letih 1315, 1316 in 1317 je lot ječmenovega kruha veljal 9 vinarjev. Le v hišah vladarjev in posebno bogatih rodovin so imeli košček kruha. Lakota je bila tako grozna, da po nasvetu škofa Benno-ta je več vladarjev (jaiezov) prepovedalo, da tatje, ki so kruh kradli, se nimajo kaznovati. Lefa 1317 je vagan pšenice veljal dve marki srebra (čez 20 tolarjev), v Thiiringen-u pa celo 5 mark. Kruha ni bilo nikjer; ljudje so brezovo skorjo mleli in z repo kuhali — pa to je bila še je<i premožnih, drugi niso imeli ničesar jesti. Tisuč in tisuč ljudi je po-merlo za gladom. Vola, krave, ovce ali kake druge klavne živine ni bilo nikjer več in tudi kuretine ne; cerknjene konje in drugo snerho so vživali, se Bog da je bila. Ob Rajna v Pfalci, Hessen-u, na Slezkem in Poljskem niso mer lice v več pokopovali, ampak jih brez gnjusobe jedli. Tako pišejo enoglasno vsi zgodovinarji. Na Rajnu se je okoli vislic (gavg) gnječila množica gladnih ljudi, ki so obešenega berž z vislic sneli in ga razpartili, in pri tem se še stepli in pobijali. — Iz Erfurta so leta 1317 pokopali blizo 8000 ljudi, ki so lakote umerli, in na pokopališče so mogli straže postavljati, da živi niso mertvih izkopavali in jih povžili. — Leta 1432 so na Saksonskem strašne plohe čisto ves pridelk pokončale. V Thiiringen-u je 10 vasi z ljudmi in živino konec vzelo. — V zadnjih letih 301etne vojske je vagan reži veljal včasih 60 tolarjev. — Leta 1694 so na Saksonskem po hudih potresih sledile take plohe, da so ljudje klasje od bilk rezali in ga v hišah sušili.— Leta 1695 so toča in pa miši, ki jih je bilo na milijone, pokončale ves pridelk. — Leta 1607 je neprenehoma deževalo mesca augusta in septembra, mesca oktobra je že saeg padel, in funt kruha je veljal 18 kraje. — Leta 1699 ee je ob hudi
61
dragini marsikteri oče vdinjal v vojake, ki jih je kralj Au-gust Silni naberal v brambo poljske krone. — Leta 1719 eo prebivavci rodnatih gor na Ceskem travo, seno, slamo itd. jedli. — V letih 1771 in 1772 ste veliko ljudi lakota in kuga pomorile; žito je na polji sogojilo. V Chemnicu «0 mogli blizo 500 otrok vzeti v občno oskerbstvo zato, ker so jim stariši lakote pomerli. V Oederanu je vsaki dan na ulicah več ljudi glada obležalo. — Kakošne nadloge so bile leta 1812, 1813, 1816 in 1817 po večjem delu Eu-rope je še dobro znano tistim, ki pomnijo tiste leta.
Pa tudi ni čuda, da so nadloge nekdaj še huje bile, ker tistih važnih pori. očkov, ki so sedaj na svetu, da se žito in živež po suhem in po vodi lahko prepeljuje iz daljnih krajev , takrat ni bilo. Dežela od dežele je bila ločena, da f»e je iz ene v drugo le težko kaj dobilo ali pa celo ne. Tudi ee dan današnji veliko veliko več prideluje kakor nekdaj — pa se ve da je tudi več ust, ki hočejo jesti. — Mili Bog daj! da kmali prestanemo čas rev in nadlog, v kterih zdihujejo sedaj mnoge ljudstva!