štev. 28/
V Ljubljani, v sredo 12. julija I91G.J
Leto III.
Z gališke fronte, kjer so se vršili te dni z Rusi izredno težki boji: Pogled v vzoren strelski jarek. Strelci so deloma zakriti. Spredaj meče častnik ročno granato.
Guy de Maupassant:
Okrasek.
Bila je ena izmed onih ljubkih, dražest-nih deklic, ki so rojene, kakor po zmoti usode v uradnikovi rodbini. Ni imela niti dote, niti nade, niti sredstev, da bi jo mogel spoznati, razumeti, ljubiti in poročiti kak bogat, ugleden mož. In poročila se je z malim uradnikom naučnega ministrstva. Bila je priprosta, ker se ni imela s čim nališpati; a bila je zato nesrečna, kakor da je izobčena, kajti ženske ne poznajo ne sloja, ne plemena, ne stanu. Služi jim njih lepota, njih milina in njih ljubkost od rojstva in od rodbine. Njih prirojena nežnost, njih čut za eleganco, njih prožni duh so njihova moč, ki enači hčer ljudstva z največjo damo.
Trpela je brez prestanka, čuteča, da je rojena za vse lepote in vse bogastvo življenja. Trpinčilo jo je uboštvo njenega stanovanja, golota sten, obrabljenost stolov in priprostost blaga. Same stvari, ki jih druga ženska njenega sloja ne bi niti zapazila. Njo pa je \se to mučilo in motilo. Pogled na malo Bretonko, ki ji je opravljala skromno njeno gospodinjstvo, je vzbudil v njej obupno razočaranje izgubljenih nad. Sanjarila je o sobah, okrašenih z orijentalskimi preprogami, razsvetljevanih od visokih, bronastih svetilnikov, o dveh velikih slugah v kratkih hlačah, dremajočih v širokih naslonjačih, uspavanih od težke topline ogromne peči. Sanjarila je o velikih dvoranah, preoblečenih s starinsko svilo, o finem pohištvu, obdanem z dragocenimi resami in o malih, mičnih, dišečih sobicah, pripravljenih za čebljanje ob petih popoldne z najboljšimi prijatelji. Sami znani in zaželjeni možje, o katerih si žele vse ženske, da bi jih opazovali.
Sedla je k obedu za mizo, pregrnjeno s tri dni starim prtom, nasproti svojemu možu, ki je odkril skledo z juho izjavljajoč z zadovoljstvom: >Ah! ta dobra juha! Nič boljšega ne poznam od nje . . .« Ona pa je sanjarila o izbranih jedilih, ponujanih v krasnem posodju, o šepetanih galanterijah, poslušanih z nasmeškom sfinge, o rožnatem mesu postrvi ali s peruti mastnega piščanca.
Ni imela niti lepih oblek, niti biserov, skratka ničesar. A želela si ni česar druzega, nego samo to; samo za to se je čutila ustvarjeno. Tako si je želela ugajati, biti očarljiva in zaželjena!
Imela je bogato prijateljico, tovarišico izza samostana, ki je ni marala več videti, tako hudo je trpela v svojih'sanjah. In jokala je po cele dneve, od bridkosti, od bolesti, od obupa in od strahu.
Nekega dne je vstopil njen mož žare-. čega obličja, držeč v roki širok ovitek. »Cuj«, je rekel, »tu je nekaj zate«.
Podmaršal Karel pl. Lukas, novi poveljnik trdnjave v Krakovu.
Hitro je raztrgala papir ter je izvlekla karto. Na karti so bile natiskane besede:
»Naučno ministrstvo in gospa Georges Ramponneau vabita gospoda in gospo Loisel
na soirejo v palačo ministrstva, v ponedeljek, 18. januarja«.
Namesto da bi bila vzradoščena, kakor je pričakoval njen mož, je zagnala s srdom vabilo na mizo ter mrmrala:
>Kaj neki hočeš, da naj storim s tem?«
»Ali, draga moja, mislil ^m, da boš zadovoljna. Ti ne zahajaš nikdar nikamor, pa ti je to tako lepa prilika! Stalo me je nepopisnega truda, da sem jo dobil. Ves svet si je želi. Marsikdo si želi takega vabila, toda uradniki jih baš mnogo ne dobivajo. Videla boš tam ves uradni svet«.
Pogledala ga je nemirnega očesa ter izjavila nepotrpežljivo: .^Kaj pa naj denem nase, če grem tja?«
Na to ni mislil in jecljal je:
»No pa obleci obleko, ki jo imaš za gledišče! Meni vsaj se zdi prav lepa«.
Umolknil je ves preplašen in zavzet, videč, da njegova žena joka. Dve veliki solzi sta se strnili iz voglov njenih oči ter sta zdrknili počasi proti voglom ust. Momljal je:
»Kaj pa ti je? Kaj pa ti je?«
Šiloma je potlačila svojo bolest in je odgovorila mirnega glasu, brisoča si mokra lica :
»Nič. Samo obleke nimam in zato tudi ne morem iti na slavnost. Daj svojo karto kakemu kolegu, čegar žena je bolje oblečena nego jaz«.
Bil je ves obupan. Rekel je: »Daj, Matilda! Koliko bi pa stala primerna obleka, ki bi bila pripravna tudi za druge prilike? Kaka čisto priprosta stvar«.
Premišljevala je nekoliko sekund, sestavljajoča svoje račune in premišljajoča, koliko vsoto bi smela zahtevati, da ne izzove takojšnje odklonitve in ogorčenega vzklika varčnega uradnika. Naposled je odgovorila obotavljaje:
»Ne vem prav, toda mislim; prav s štiristo frankov bi mogla izhajati«.
Pobledel je nekoliko, kajti prav to vsoto je imel spravljeno, da si kupi puško, ko se vdeleži lova prihodnje poletje v nanterski planoti z nekaterimi prijatelji, ki so hodili ob nedeljah streljat jerebice.
Naposled izjavi: »Pa naj bo. Dam ti štiristo frankov. Toda glej, da boš imela res lepo obleko!«
Stran 410.
TEDENSKE  SLIKE.
28. štev.
Naše žične ovire na tirolskih gorah.   Žice so zvezane z električnimi baterij
? 4
Vojaška maša na vrtu vojaške bolnice.
ami.
Bližal se je dan slavnosti, a gospa Loisel je bila žalostna, nemirna in preplašena. Bila je prirejana zdaj tudi njena oprava. Ne-keka večera ji reče njen mož: »Kaj ti pa je vendar?  Tako  čudna si zadnje tri dni«.
Ona je odgovorila: »Žalosti me, da nimam ni enega biserja, ne enega kamna, da bi ga dela na sebi. l^oleg vsega tega bom videti siromašna. Skoraj bi rajši niti ne šla na to soirejo«.
Odvrnil ji je: »Okrasi se ž živimi rožami ! To je uprav lepo v sedanjem letnem času. Za deset frankov imaš dve ali tri krasne rože«.
Toda ona se ni udala. »Ne, ... ni bolj ponižajočega, kakor biti siromašen med bogatimi damami!«
Toda njen mož je vzkliknil: »Kako si bedasta! Pojdi vendar k svoji prijateljici, gospej Forestierjevi ter jo prosi, naj ti posodi kak nakit! Ti si dosti intimna ž njo, da to lahko storiš«.
Zavrisnila je od veselja. »Res je, nisem na to mislila«.
Prihodnji dan je šla k svoji prijateljici ter ji je razodela svojo zadrego.
Gospa Forestijerjeva je šla k svoji stekleni omari, \zela iz nje široko skrinico, odprla jo ter rekla gospej Loisel : »Izberi si, draga moja«.
Pogledala je najprej zapestnice, potem lanec biserjev, potem beneški križ iz zlata in kamnov, uprav krasno delo. Primerjala je okraske pred zrcalom. Obotavljaje se, se ni mogla odločiti, ali bi jih vzela, ali pustila. Vedno je prašala: »Nemaš nič druzega?«
»No, da, samo išči I Ne vem, kaj ti prija«.
Kar zagleda v skrinjici iz črne svile krasen niz demantov. Srce ji je ustripalo od neugnane želje. Roke so se ji tresle, ko ga je dvignila. Položila si ga je okoli vratu, na zapeto obleko pa se divila sami sebi.
Potem je prašala zbegana, vsa v strahu : »Ali mi moreš posuditi tole, nič druzega nego tole?
»No, da, gotovo«.
Skočila je k svoji prijateljici, jo objela strastno ter odhitela s svojim zakladom.
Prišel je dan slavnosti. Gospa Loisel je imela izvrsten uspeh. Bila je lepša nego vse druge: elegantna, ljubka, smejoča se in blazna veselja. Moški so jo vsi opazili, pra-šali so po njenem imenu, želeli so, biti ji predstavljeni. Vsi uradniki kabineta so hoteli plesati ž njo. Še celo minister jo je zapazil.
Plesala je z vso vnemo, pijana od veselja, ne meneča se za nič več v zmagoslavju svoje lepote, v veličanstvu svojega uspeha, vsa, kakor v oblaku sreče od vsega tega počaščenja, od tega obožavanja, od vseh teh želja, ki jih je vzbudila, od te tako popolne zmage, ki je ženskemu srcu tako sladka.
Odšla je proti štirim zjutram. Njen mož je dremal že od polnoči v mali, tihi sobi s tremi drugimi gospodi, ki so se jim žene dobro zabavale.
Ogrnil ji je čez pleča plašč, ki ga je
bil prinesel za odhod. Borna obleka iz vsakdanjega življenja, čegar siromašnost se je čudno odbila od sijaja plesne toalete. Ona je to dobro počutila ter je hotela uiti, da je ne bi zapazile druge, bogate gospe, ki so se zamotavale v dragocene kožuhe.
Loizel jo je pridržal.
»Počakaj vendar! Zunaj ti bo mraz! Klicat grem voznika«.
Toda ona ga ni počakala, marveč je hitela doli po stopnicah. Ko sta bila na u-lici, nista našla nobenega voza; začela sta iskati, klicati vsakega voznika, ki sta ga videla zdaleč voziti mimo.
Dospela sta do Seine, vsa obupana, trepetajoča od mraza. Naposled sta našla na obrežju enega onih nočnih vozov, ki jih v Parizu ni videti drugače nego ponoči, kakor da jih je sram svoje revščine ob belem dnevu.
Pripeljal ju je do njunih vrat v ulici des Martyrs, in odhajala sta žalostna v svoje stanovanje. Za njo je bilo zdaj končano. A on je premišljeval, da bo moral biti v ministrstvu ob desetih.
Odložila je plašč, ki je bila zamotala vanj svoje rame, pred zrcalom, da se vidi še enkrat v svoji krasoti. A hipoma je zakričala.  Okoli vratu ni imela svojega lanca.
Njen mož, že napol razpravljen jo je prašal: »Kaj pa imaš?«
Obrnila se je k njemu vsa iz sebe: »Sem . . . sem . . . nimam več lanca gospe Forestierove«.
Vzravnal se je ves razburjen: »Kaj?... Kako! . . . To ni mogoče!«
In iskala sta v gubah obleke, v gubah plašča, po žepih, povsod. Nista ga našla.
Prašal jo je: »Ali veš za gotovo, da si ga imela še, ko si šla s plesa?«
»Da, zatipala sem ga še v veži ministrstva«.
>Pa da si  ga  zgubila na ulici, bi  ga bili culi pasti na tla. Gotovo je na vozu«. »Da, to je mogoče. Ali veš za številko?« »Ne. Pa ti, ali je nisi pogledala?« »Ne«,
Pogledala sta se vsa potrta. Končno se je Loisel zopet oblekel.
»Grem, da obhodim vso tisto pot, ki sva jo prešla peš. Mogoče ga najdem«.
Odšel je. Ona je ostala v večerni toaleti, brez moči da bi legla, zverižena na stolu, brez življenja, brez misli.
28. štev.
TEDENSKE SLIKE.
stran 411
s primorske fronte: Prsna kopel naših častnikov na vrtu primorske vasi.
Laški vojaki ujetniki po bojih v južni Tirolski.
Njen mož se^je vrnil proti sedmi uri. Našel ni ničesar. Sel je na policijo, k časopisom, obetal je nagrado društvu malih voznikov, povsod je bil, kamor ga je gnalo količkaj upanje.
Ona pa je čakala ves' dan v trepetu zaradi strašne nesreče
Loisel se je vrnil zvečer, sklonjen, bled ; našel ni bil ničesar.
»Piši svoji prijateljici«, je rekel, da si zlomila zaklep na njenem lancu pa da ga daš popraviti! To nam da časa, da premišljujeva«.
Pisala je po njegovi napovedi.
Po preteku tedna sta izgubila vse upanje.
Loisel, ki se je bil postarel za pet let, je izjavil: »Treba premisliti, kako nadomestiva ta nakit«.
\'zela sta skrinjico, v kateri je bil sprav-
Stran 412.
TEDENSKE SLIKE.
štev. 28.
Nemške torpedovke skušajo rešiti posadko angleške oklopnice „Warspite", ki so jo razrušile in ki se že potaplja.
Ijen, ter sta šla k draguljarju, čegar ime je bilo na njej zabeleženo. Pogledal je v svoje knjige.
»Jaz nisem prodal tega lanca, milostiva. Napravil sem samo skrinjico«.
Pa sta hodila zdaj od draguljarja do draguljarja, iščoča lanca, ki bi bil enak onemu, zanašajoča se na svoj spomin ter bolna od žalosti in strahu.
Naposled sta našla v trgovini v Palais-Roalu verižico demantov, ki se jima je videla slična uprav oni, ki sta jo iskala. Veljala je štirideset tisoč frankov. Pustiti jo je hotel trgovec na šestintrideset tisoč.
Prosila sta zdaj draguljarja, naj je nikar ne proda pred tremi dnevi. Pogodila sta se, da jo vzame nazaj za štiri in trideset tisoč frankov, ako bi se ona prva našla pred koncem februarja.
Loisel je imel deset tisoč frankov, ki mu jih je bil zapustil njegov oče. Ostanek bi si moral Izposoditi.
Posodil si jih je. Tisoč frankov od tega, pet sto od druzega, pet louis tukaj, tri louis tam. Podpisal je menice, sklenil pogubne pogodbe, imel je posla z oderuhi, z vsemi vrstami posojačev. Uničil je vse vsoje življenje, dal je svoj podpis ne znajoč niti sam, če mu bo mogoče rešiti ga. Toda gnan od straha pred prihodnostjo, pred črno bedo, ki se je spuščala nanj, pred izvidom na vso fizično bedo in moralično muko, je šel po niz, ter je položil šestintrideset tisoč frankov na plačilno mizo trgovčevo.
Ko je gospa Loisel vrnila nakit gospej Forestierjevi, je rekla le-ta hladnega pogleda: »Mogla bi mi ga vrniti popreje. Kaj pa, če bi ga bila rabila?«
Niti ni odprla skrinjice, kakor je s strahom pričakovala njena prijateljica. Kaj, če bi jo bila imela za tatico?
Gospa Loisel je zdaj poznala živlenje bede. Udala se mu je zdaj, hipoma, junaško.
Treba je bilo poplačati ta strahoviti dolg. Ona ga bo izplačala. Odpustila je služkinjo, premenila je stanovanje. Preselila sta se v podstrešno sobo.
Poznala je težka opravila gospodinjstva, zoperno poslovanje v kuhinji. Pomivala je posodo, ranjala si je svoje rožnate nohte na mastnih loncih in na dnu ponev. Milila je umazano perilo, srajce in cape ter ji sušila potem na vrvi. Nosila je vsako jutro smeti na ulico, nosila je gori vodo, ustavljaje se na vsakem stopnišču, da se oddahne. Oblečena kakor žena iz ljudstva je hodila k branjevcu, k sadjarju, k mesarju, s kruhom v
naročju, pogajajoča se, zabavljajoča, braneča groš za grošom svoj revni denar.
Treba je bilo plačati vsak mesec menico, obnoviti druge, pridobivati časa. Njen mož je delal po večerih urejeval je račune nekega trgovca, a ponoči je delal dostikrat prepise, po pet sous stran.
In to življenje je trajalo deset let.
Cez deset let sta poravnala vse s pri-bitkom oderuhovim vred, in s kopico obresti.
Gospa Loisel se je med tem dosti postarala. Postala je močna, trda, runjasta žena revnih slojev. Slabo počesana, s priprostim krilom in z rdečimi rokami. Govorila je glasno, kakor kaka branjevka na trgu. Toda v-časih, kadar je bil njen mož v pisarni, sedla je k oknu in sanjarila o nekdanji slavnosti, o onem plesu, kjer je bila tako lepa in in tako oboževana . . .
Kaj bi se bilo zgodilo, da ni izgubila onega nakita ? — Bog ve, Bog ve! Kako čudno premenljivo je vendar človeško živ^-Ijenje! Kako malo je treba, da te ugonobi ali te dvigne!
-x-
¦it -x-
Tedaj, neko nedeljo, ko se je sprehajala v Chanips-Elisees, da se nekoliko razvedri od naporov tedna, je zagledala gospo, ki je vodila otroka za roko. . Bila je gospa Fore-stierjeva, vedno še mlada, vedno še lepa, vedno še zapeljiva.
Gospa Loiselova je bila ginjena. Ali naj jo nagovori? Da, gotovo. Zdaj, ko je bilo vse plačano, ji hoče povedati vse. Zakaj neki ?
Približala se ji je.
»Dobro iutro, Jeanne«.
Ni je spoznala. Začudila se je, da jo kliče ženska tako po domače. Jecljala je:
»Toda, gospa , . . ! — ... Gotovo se motite«.
»Ne, jaz sem Matilda Loiselova«.
Prijateljica je čudom vzkliknila.
»Oh! . . . uboga moja Matilda, kako si se izpremenila . . .«
»Da, prestala sem hude časa, odkar te nisem več videla; pa veliko zla . . . radi tebe«.
»Radi mene . . . kako to?«
»Se li spominjaš onega lanca demantov, ki si mi ga posodila za slavnost na ministrstvu ?«
»Da, pa kaj?«
Stev. 28.
TEDEN.SKE SLIKE.
stran 4 ;•'-).
Panorama Posina, zahodno Arsiera, odkoder so se umaknile naše čete severno na
boljše postojanke.
Protinemška demonstracija v Londonu pri obletnici potopljenja nLuzitanije". Po
ulicah vozijo model potopljene ladje.
»No da, izgubiLa sem ga«.
»Kako to? Saj si mi ga vrnila!«
»Vrnila sem ti druzega, baš sličnega. Plačevala sva ga deset let. Razumeš, da to ni bilo lahko za naju, ki nimava ničesar. No, zdaj, ko je končano, sem tega res vesela«.
Gospa Forestier se je ustavila. »Praviš, da si kupila niz demantov, da mi nadomestiš mojega?«
»Da, ti nisi tega niti zapazila, kaj ? Bila
sta povsem slična«.
In zasm.ejala se je naivno in ponosno.
Gospa Forestierjeva pa je bila Jako ginjena ter jo je prijela za roki.
»Oh ! Ti moja uboga Matilda! Saj moja verižica je bila ponarejena. Veljala je komaj pet sto frankov !«
Prevela Elvira Dolinar-Sittigova.
Bodoča Avstrija.
Miru še ni vedeti niti od daleč, vendar pa se že danes mnogo govori in piše, kako bodi v bodoče v Avstriji. Cujejo se zelo različni glasovi. Nekateri mislijo, da se pridruži naša država še tesneje Nemčiji ter da bo zato njena uprava, njena zunanja in notranja politika enaka oni v Nemčiji. Drugi sodijo, da se urede razmere po vzoru Švice ali
Zjed. držav, kjer so vsi narodi enakopravni in so vsi državljani enaki v pravicah in dolžnostih. Slovani si želimo gotovo popolne kulturne, gospodarske in politične enakopravnosti. Za to naj navedemo nekaj glasov iz nemškega tabora.
Nemški pisatelj Paul Rohrbach piše v svoji najnovejši knjigi: »Vsaka zveza se okrepi, ako so interesi skupni in zahteve enake; z medsebojnim pobijanjem naravnih življenskih želja pa se vsaka zveza slabi.
Ako hočemo, da se nam posreči ogromna naloga: uvesti v življenje nova polit, načela kulture, in ohraniti samega sebe, potem moramo i ndi v u al n os ti drugih narodov ne le trpeti, nego jih celo podpirati in jim pomagati k čim močnejšemu razvoju. Naša naravna naloga je: razvijati duha človeštva s tem, da pospešimo narodne posebnosti vseh narodov. Ker smo poprej tuje narode šiloma ponemčevali, nas je večina narodo\- sovražila. Če hočemo, da
nam bo svet vbodoče zaupal, moramo praktično dokazati, da smo v službi kulture zaščitniki narodnih individualitet. Le v tem znaku moremo zmagati. Vsakemu pustiti njegove pravice in se vživeti v tujiduh, v tuj e šege in v" tuje kul-' ture, to je naša bodoča naloga. Naši sovražniki hočejo podjarmiti in uničiti, mi pa nesimo v svet misel svobodnega razvoja vseh, velikih in malih narodov«.
Velikonemški poslanec dr. J. Reinke je
stran 414.
TEDENSKE SLIKE.
28. štev.
Nemški cesar je bil koncem maja v Elbringu ter se je prvič vozil s cestno železnico, ki je imela kondukterke.
napisal v ugledni nemški reviji »Tag« članek, v katerem pravi: »Nas Nemce čaka važna naloga: sporazumeti se z vsemi za-hodnoslovanskimi sosedi, kakor smo se že našli z Bolgari ter se ž njimi celo sprijateljili. Napetost nad Nemci na eni strani ter med Čehi, Slovenci, Poljaki i. t. d. na drugi strani se mora prenehati. Potem šele bo panslavi-zemTes'pokopan. To delo pa moramo opraviti mi. Sporazumljenje se mora izvršiti na prijateljski način na temelju priznanja narodne sam ostal n osti in enakopravnosti Slovanov, kar izključuje vsakršno germanizatorsko tendenco. Skupni interesi morajo omogočiti politično vzporednost. Danes gre za mirno in prijateljsko skupno življenje Slovanov in Germanov!«
Grof Adalbert Schonborn ,  predsednik
deželne upravne komisije na Češkem, se je v dunajski smotri »Das neue Oesterreich« izrazil v.istem smislu:
»Naša Avstrija je komplicirana državna tvorba, a narodi v njej so navezani drug na drugega. Dolžnost države je, dajati vsem tem narodom blagostanje in vsakomur posamezniku pogoje sreče. Zato morajo biti narodi složni, ker le v edinosti je mogoče blagostanje. Pogoj te edinosti pa je, da se postopa enakomerno z vsemi posameznimi narodi države po nositeljih javne oblasti. Izključena mora biti vsaka prednost in iz kiju če no vsako zapostavljanje. Temelj naše države, ustava, zajamčuje enakopravnost narodov! Tega zakonito urejenega, ustavno zajamčenega stanja se ne sme dotikati nihče, kajti drugače se ponovi preteklost pred vojno in notranje raztrganosti in zapletenosti, večnih
kriz in nezadovoljstva ne bo konec«.
Nemcem se torej polagoma začenja svetiti, da brez Slavanov in proti Slovanom ne gre. Kar je nemški »Volksrat« sudetskih in alpskih dežel objavil kot svoje zahteve pri bodoči ureditvi države, je bila puhlost in blaznost. Slovani ne prelivajo svoje krvi že skoro dve leti za državo za to, da bi bili po vojni Nemcem podrejeni in da bi izgubili še tisto mrvico pravic, ki so jo imeli pred vojno. Slovani so si s svojimi žrtvami za državo, s svojim številom na bojiščih in s svojo kulturo doma zaslužili, da dobe na vseh poljih uprave, politike in prosvete popolno enakopravnost. Kdor bi bil proti temu, bi bil ne le nezaslišano krivičen, nego tudi grobokop drža\'e. Mi pa zaupamo v zmago pravičnosti.
Sir Roger Casement — obsojen na smrt.
Veliki irski rodoljub je bil obsojen kot veleizdajalec na smrt. Braniti ga ni hotel noben angleški odvetnik in ni ga smel braniti noben irski zagovornik. Zato ga je zagovarjal Amerikanec, Irec Doyle. Splošno se misli, da se smrtna obsodba ne izvrši, ker bi povzročila novo revolucijo na Irskem in bi se tudi Irci v Ameriki dvignili proti Angliji. Casement je šele 51 let star, katoličan ter irski plemič. Kot bivši angleški državni uradnik, ima visoke rede. Bil je angleški konzul v Kongu, kjer se je odlikoval s pravičnostjo in svobodoljubnostjo napram domačinom. Zato je bil prestavljen v Rio de Janeiro, kjer je bil angleški generalni konzul do 1. 1913.  Po svoji vrnitvi v domovino je
začel delovati kot časnikar za Irce in tudi za druge podjarmljene narode. Zlasti za Permance, ki so jih .Angleži podlo izkoriščali. Glavno njegovo delo pa je bil boj za irsko politično in narodno svobodo (homerule). Ko se je začela sedanja vojna, je odpotoval med amerikanske Irce ter je tam agitiral proti, vojni, češ: »Ta vojna je stvar Angležev, zato Ircev prav nič he briga! Ako pojdejo Irci na vojno, se bodo vojskovali le za irsko svobodo proti Angležem«. Ko se je vrnil na Norveško, ga je hotel angleški poslanik Findlay baje zastrupiti; podkupil je baje Casementovega služabnika, da bi Casementu primešal v jed strupa. Sluga pa je ves naklep izdal ter izročil »judežev tolar« za irsko revolucijo! Koncem aprila t. 1. je dospel Casement na Irsko ter je pripeljal s svojo ladjo orožje in strelivo za irske republikance.
Toda ladjo so angleške bojne ladje zajele in potopile, Casementa in del posadke pa zgrabile in zaprle. Bil je najprej v ječi v Touru v Londonu, kasneje v Brixtonu. Dne 26. junija t. 1. se je začela sodna razprava pred najvišjim sodiščem v Londonu, ki se je za-vršila dne 29. junija. Pri obravnavi je Casement prečital izjavo, da ni Ircem nikdar priporočal, naj se bore na strani Nemcev ali Turkov, nego jih vedno le opozarjal, da se smejo samo za Irsko bojevati. Odšel je iz Nemčije ubožnejši, kakor je bil pri svojem prihodu in ni prijel nikdar niti vinarja nemškega denarja. Glede vstaje na Irskem je izjavil Casement, da je ni povzročila Nemčija in da ni zanjo izdala nobenega vinarja.
Sir Roger Casement je bil spoznan krivim veleizdajstva in obsojen na smrt.
Tako je pretužna zgodovina irskega junaškega   naroda zopet bogatejša za novo
štev. 28.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 415.
Iz obleganega francoskega Verduna. Vsak dan pade baje v mesto okoli 4000 nemških bomb. Boji za to trdnjavsko mesto trajajo že pol leta
z najstrašnejšimi žrtvami za Francoze in Nemce.
žalostno poglavje.
Kakor Črtomiru je geslo Ircem:
»Manj strašna noč je v črne zemlje krilu kot so pod svetlim solncem sužni dnovi<.
In kakor Tugomeru je bilo vsem irskim
junakom mučenikom ter tudi sir Casementu
načelo;
»Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziUu
[svojemu!
Ne varaj sam se, variti ne daj se sovražnikom l<
Špijonova usoda.
Roman.
(Nadaljevanje)
— Potem se že danes odpeljem. Vi pa lahko ostanete tukaj in počnete, kar se vam ljubi:
Grof Reinen je stopil k vratom na balkon in gledal ven.
Ce ne mara škandala, mora zdaj odgovarjati. Nikakor se ni namenil, vzbuditi
pozornost švicarskih oblasti.
Odločno se je vrnil in sede! na stol. Ne da bi izdal svojo vznemirjenost, je dejal:
— Govorimo odkrito. Vidim, da me imate v rokah. Razumete tudi, da mi je tukaj do dobrega imena. Vprašajte in odgovoril bom vse, kar vem
— Ponavljam, da me zanima le umor. Prosim torej glede tega popolne resnice.
— Slišali ju boste. Izprašujte torej!
— Ali ste bili pri Castellinariju, ko je bil ustreljen?
— Da. Bilo je po poldeveti uri zvečer. Giorgio je sede za mizo. Na mizi je gorela majhna svetiljka. Bil sem poleg njega in govorila sva. Naenkrat je zažven-ketala šipa in Castellmari se je sesedel. Nisem razumel, kaj se je zgodilo. Strela ni bilo čuti. Giorgio je zelo pobledel. Mislil sem, da mu je slabo, in poiskusil sem ga dvigniti. Tedaj sem opazil pojemanje nje-
govih oči in kaplja krvi je visela na sencu. Potrese! sem ga in poklica!. Parkrat je zahrope! v mojih rokah, nato je ugasni!. Nisem mara!, da bi me dobi! kdo pri mrtvecu, skoči! sem sl-cozi okno in se peljal na maskarado. Vedel sem, da najdem tam Caste!!marijevo sestro. S stotnikom Fern-kornom sta se bila zmenila za sestanek. Tam me je ogovorila gospa p!. Se!!heim. To sem prosil, naj obvesti baronico Stern-bergovo o strašni nezgodi. To je vse, kar
vem.
— Vi se torej natančno spominjate, da niste slišali strela?
— Natančno. Tudi šipa se le malo zažvenketela. Bilo je, kakor bi vrgel kdo vanjo droben kamenček.
— Ali ne morete navesti nobene o-kolnosti, ki bi bila kakorkoli važna? Ali niste občevali s Castellmarijem nikjer drugje, kakor v njegovem stanovanju?
— Sem občeval. V mesto se je pri-
Stran 416.
TEDENSKE SLIKE.
štev. 28
Otok Elba,  kjer je živel kot ujetnik Napoleon L in kjer žive zdaj vojni ujetniki Francozov, a)  Kmetje branjevci, b) Pristan Porto Terrajo, c) Vila sv. Martina, kjer je živel Napoleon 1. 1. 1815 in ušel, d) Panorama Porto Terraja, e) Napoleonovo kopališče, f) Egiptovska dvorana v Napoleonovi vili sv. Martina.
peljal prvega januarja in se nastanil v hotelu Central Neko slučajno srečanje na cesti je bilo povod, da se je preselil na Dorotejino cesto. Hotel je zbrisati sled. Tako mi je dejal sam. Ne vem pa ne, če je to v kakem stiku z umorom. Zadeva je bila namreč privatna, stara ljubezenska zgodba.
— Ali imena dame ni imenoval?
— Vsekakor, je odvrnil Reinen, toda mislim, da je to postranska stvar. Castellmari je srečal prijateljico iz davnih časov, in ker ni maral, da bi se mu bližala, se je skrivaj preselil.
— Ali je morda imenoval ime „Mara Cincinnati ?"
Reinen je prestrašeno pogledal.
— Da, to ime je imenoval. Kako pridete do njega ?
— Siliti vas moram, da mi poveste zdaj vse podrobnosti, ker ravno ta ženska policijo posebno zanima.
— Castellmari me je vprašal, če ne poznam dame, katere dekliško ime je Mara Cincinnati in ki je bila cirkuška jahalka. Odgovoril sem, da ne, ker res ne poznam ženske s takim dekliškim imenom. Vprašal sem ga, zakaj se za to žensko tako živo zanima, in odgovoril mi je :
— Bila je že enkrat moja usoda in bo še tudi moja poguba. Včeraj je stopila na cesti predme. Spoznal sem jo takoj. Bilo mi je, kakor bi me sunil z nožem, ko me je, mračno in sovražno pogledala. Pozneje sem zvedel, da je vprašal vratarja, če stanuje v hotelu neki Castellmari. Vratar je rekel, da ne. — Castellmari se je namreč podpisal za Adolfa Strebingerja. — Castellmari je končal svojo povest tako: ,,Ce se mi te dni kaj pripeli, ni treba iskati okrog zločincev. Vprašajte kar Maro Cincinnati; ona bo gotovo vedela, kako in kaj".
Od tistega dneva dalje je bil Castellmari nervozen in plah. Izkušal je priti čim prej iz mesta. Odpotovati je je hotel 13. januarja, nesreča pa se je zgodila 12. zvečer.
— Je to vse, kar veste ?
— Vse. Kar sem vedel, sem po resnici povedal.^
— Še nekaj bi rad vedel, kar pa ni v direktni zvezi z umorom. Pri Castellma-riju so našli listek, kjer je bilo napisano: Jutri poklicati Fernkorna. Kaj je s tem?
— To vam lahko pojasnim, je odgo-
voril Reinen. Vi mislite, da gre za stotnika generalnega štaba Fernkorna. Dam vam svojo častno besedo, da to ni res. Gre za policijskega agenta, ki se drugače piše, katerega pa nazivljejo Fernkorn. Z umorom nima opravka.
Komisar je segel po klobuku in grof Reinen ga je spremil kavalirsko do vrat. Ko je bil sam, se je globoko oddahnil.
Pismo, ki ga je izročila baronica Stern-berg, in izjava dr. Martiniča, ki se je vrnil iz Ženeve, sta povzročila, da je iskala policija žensko z dekliškim imenom Mara Cincinnati.
Tako se je obrnila vsa stvar na popolnoma novo pot. Bilo je gotovo, da je strečal Castellmari Maro Cincinnati in se preselil zaradi nje na Dorotejino cesto.
Da bi ji ušel in se izognil zalezovanju, je prevzel službo špijona. Špijon je namreč živ mrlič. On živi za deset ali dvanajst predstojnikov, za rodbino pa in za vse druge je mrlič. Pogoj njegovega dela je vendar tajnost njegove eksistence. Tako si je torej razlagati, da se je govorilo b nadporočniku Castellmariju, kakor o človeku, ki je nekam pobegnil in izginil In to celo v njegovi rodbini.
Naziranje, da je prava morilka Mara Cincinnati, je bilo vedno trdnejše. Policijski svetnik je bil že od početka mnenja, da gre za krvavo ljubavno dramo. Vse, kar je zvedel do zdaj, ga je v tem prepričanju še potrjevalo. Tako še posebno pismo Ca-stellmarijevega prijatelja in izjave Rei-nena^
Šlo je zdaj samo zato, da se ta Mara Cincinnati res najde.
Policijski svetnik je pričel najprej naj-navadnejšo uradno pot.
Pregledali so liste zglaševalnega urada. Tu je ni bilo.
Potem so povpraševali v hotelu, kjer je stanoval Castellmari, predno se je preselil na Dorotejino cesto. Vratar je natančno opisal osebo, ki je vprašala za Strebingerja.
Opis se ni popolnoma ujemal s tistim, ki ga je vsebovalo pismo Castellmarije-vega prijatelja. Tudi vratar je dejal, da je visoka in vitka in da ima črne oči. Toda glede las je trdil odločno, da so rdečepla-vi, medtem ko je stalo v pismu, da so črni. To si je pa policija lahko pojasnila. Lasje, ki jih je našel dr. Martinič, so bili namreč pobarvani s tekočino Fleur d' or.
In še nekaj je prepričavalo policijskega svetnika, da gre za eno in isto osebo.
Z velikim trudom je izsledila policija tudi postrežčka, katerega je poslala gospa v hotel po Strebingerja. Povabila ga je v cirkus.
Kakor je znano, je vse kazalo že od prvih početkov, da je zakrivila umor dama iz najboljših krogov.
Ker je bila neznanka cirkuška jahalka, na kar je namigaval nameravani sestanek v cirkusu, se je obrnila policija tudi na ar-tistovske kroge.
štev. 28.
TEDENSKE SLIKE.
stran 417.
Iz Carigrada: Turški sultan odhaja po obisku pri našem vojaškem zastopniku, majorju
pl. Laupperlu.
Naši vojaki spe v razrušeni pravoslavni cerkvi v Delatynu v Galiciji.
Brzojavili so na ravnatelja cirkusa, ki je gostoval takrat s svojim podjetem v Berlinu. Uspeha ni bilo. Agenturam vari-jatejev je bilo jahalkino ime dobro znano. Toda vedele tudi niso drugega, kakor da ni bila več let nikjer angažirana in da živi nekje privatno.
Samoobsebi je umevno, da se je obrnila policija tudi na laške oblasti in prosila izjav glede Mare Cincinnati.
Odgovorili so, da je Mara Cincinnati umetniško ime v Neaplju 12 septembra 1873. leta rojene Violette Crespo. Njen oče je bil akrobat, njena mati plesalka. Svojo mladost je preživela v artistovskih krogih. Pozneje je zapustila očetovo družbo in šla po svetu z mladim jahalcem. Postala je med tem tudi sama izvrstna jahalka in kot taka prepotovala celo Italijo s podjetji Primavesi, Sidoli in Grande. Končno je bila angažirana v Parizu. Pravijo, da se je tam poročila.
Na podlagi teh podatkov je pisala policija v Pariz, da bi dognala, koga je jahalka poročila.
Policijski svetnik Koren je doživel to pot veliko razočarane. V Parizu sploh niso vedeli, da živi ali da je živela kje kaka jahalka Mara Cincinnati.
Tako je bila policija spet tam, kjer je prej pričela.
Naposled so izročili zadevo baronu Fonu. Naj se dobro seznani med laškimi priseljenci in tam kaj natančnega poizve.
Šestnajsto  poglavje.
Fon je pričel ravno tako kakor pred meseci. Hodil je spet na kavo in na čaj, dejal je poklone, plesal, jedel in pil in se dolgočasil po najrazličnejših hišah.
Prišel je tudi h grofici di Camponegro. Svoj čas se je bil pričel zanimati v njenem salonu za baronico Sternberg.
Ko so premleli navadne stvari, je pričel govoriti o umoru na Dorotejini cesti.
Grofica je vedela o umoru le toliko, kolikor so priobčili svoj čas časopisi. Kazala je, da se za zadevo ne zanima. Grof se pomenka sploh ni udeležil.
Ker se govorili ravno o policiji, je vprašala baronica, kje Be oddajajo najdene stvari.
Pravila je, da je izgubila prejšnji večer v bližini hotela „Lev" zapestnico z meda-
Ijonom, ki jo je morda med tem že kdo našel in oddal policiji. Ker je zapestnica star obiteljski spomin, bi jo dobila zelo rada nazaj.
Baron Fon se je uljudno ponudil, da osebno povpraša pri policiji. Prosil je, naj mu grofica natančno opiše zapestnico.
— O, spoznate jo lahko, je odgovorila grofica. Štiri povprečne zapone vežejo šest vrst drobnih beneških zlatih verižic. Na sklepno zapono je obešen medaljon z ma-dono. Jaz bi vam bila hvaležna, če bi dobila zapestnico nazaj. Najditelju prav rada plačam, kar mu gre.
Baron Fon se je poslovil in drugi dan se je res pozanimal za najdene predmete. Uradniku je opisal zapestnico
— Takoj pogledam, je rekel uradnik in nezaupno premotril barona, ki je ostal dolgo sam.
— Opisana zapestnica je najdena, je dejal uradnik, ki se je čez dolgo časa vrnil
Prosim, pojdite s tem gospodom in videli jo boste.
Agent je peljal barona naravnost k policijskemu svetniku Korenu.
Na pisalni mizi je ležala zapestnica.
Policijski svetnik se je jako začudil, ko je zagledal barona. Videlo se je, da je pričakoval koga drugega.
. — Povejte mi, ljubi baron Fon, ali je ta zapestnica vaša last?
— Moja last ni, se je smehljal Fon, pooblaščen pa sem od prave lastnice, naj vzamem zapestnico.
— A tako, je dejal zategnjeno Koren. Čudno, da se ravno vi za to^reč zanimate.
— Zakaj, gospod svetnik? Policijski svetnik ni takoj odgovoril
na vprašanje. Potem je sam vprašal:
— Torej kdo vas je pooblastil, čegava je zapestnica ?
— Grofica di Camponegro je izgubila zapestnico in me prosila, da bi ob priliki vprašal, če »jo je morda kdo našel.
— Tako — to je prav zanimivo. Camponegro se piše dama! Ali je to prava zapestnica?
— Gotovo tega ne vem, gospod svetnik. To bi mogla reči le grofica sama. Če mi daste zapestnico, vam še danes natančno vse poizvem.
— Gotovo, ljubi baron, je odgovoril svetnik. Zapestnico vam izročim. Najvažnejše zame je, da izvem, čegava je zapestnica. To nam pojasni vse.
Policijski svetnik je vstal in razburjen nadaljeval.
— Zapestnico je našel včeraj večer pred hotelom „Lev'' naš agent. Oddal jo je pri oddelku za najdene stvari in izjavil, da želi tudi najdenino. Nato so zapestnico točno popisali in pri tej priliki tudi preiskali. Slučajno je pa pritisnil uradnik nekoliko močnejše medaljon. Dasi se ni zdelo prej, da bi se odpiral, je zdaj naenkrat odskočil pokrov. In kaj si mislite, kaj je v medaljonu?
— Kaj?
— Poglejte sami!
Policijski svetnik je prijel medaljon, ga od strani stisnil in pokrov z madono se je odprl.
Znotraj je tičala majhna fotografija.
Stran 418
TEDENSKE  SLIKE
28. šiev
Ogromno skladišče lesa za stavbna dela naše armade na ruskem Poljskem. Posekali
so več gozdov.
Naši vojaki z obrambnimi maskami proti strupenim plinom na ruski fronti
— A, je vzkliknil baron Fon, tega ne bi bi! pričakoval! To je mladi Castellmari!
— Da, je prekimal policijski svetnik zazburjeno. To je podoba tistega, ki je bil na Dorotejini cesti umorjen.
Baron Fon je šel od svetnika takoj k baronici Sternberg, da bi zvedel kaj natančnejšega o grofici Camponegro.
Če je sumnja opravičena, potem mu baronica gotovo kako pomore do končne razrešitve.
V predsobi je srečal stotnika Fernkorna, ki - mu je rekel:
— Baronica ima zate dobra poročila. Marija pride pojutranjem sem in se že jako veseli svidenja s teboj.
Meta je čakala barona tik vrat svojega malega salona in mu molila roko v pozdrav.
— Izročiti vam imam mnogo pozdravov svoje sestre. Danes se odpelje iz Benetk. Upam, da me posetite pojutranjem pri kosilu.
Fon se je zahvalil z veselim poklo-
nom.
— In kaj mi boste povedali?
— Važne stvari, baronica!
— Torej pričnite!
Baronica je ponudila Fonu fotelj, sama pa je sedla v kot divana...
— Torej govorite!
— Vi poznate grofico di Camponegro.
— Da . . . površno. Poznam jo kalvor žensko, s katero sem govorila dvakrat ali trikrat po četrt ure, pa nikoli nič intimnega.
— Vaš odgovor me je nekoliko razočaral. Pričakoval sem, daste z njo prav dobro znani
— Kako to?
— Grofica je vaša rojaldnja, je pojasnil Fon, in zato sem menil . . .
— Pardon, ga je prekinila baronica. Njen mož je moj rojak, ona pa ne.
— Torej grofica ni Italijanka? je vprašal Fon.
— Ne, je odvrnila baronica. Njeno dekliško ime je . . . čakajte . . .
— Morda Cincinati?
— Kaj pa še! Gobboms, Gibbon, Gab-son — več natančno spominjati. Vem pa,
da je hči nekega bogataša iz Chicage.
— Torej vaša rojakinja ni, je sklenil Fon nekoliko malodušno. To vso stvar nekoliko izpremeni . ..
Čez nekaj časa je vprašal:
— Ali ni grofica nikoli omenila, da je poznala nekoč vašega brata ?
— Mojega brata? To je zame nekaj novega. Kako ste prišli na to ? Ali je govorila kdaj z vam o mojem bratu?
— Ni govorila, je dejal Fon, ampak slučaj je naključil, da to domnevam. Grofica je namreč izgubila zapestnico, to zapestnico je pa našla policija. V privesku je neka podoba. Veste, čegava?
Fon je segel v žep in privlekel na dan najdeno zapestnico.
— To je moja zapestnica! je vzkliknila baronica.
— Vaša je?
— Da, ali pa imam jaz popolnoma e-nako. Trenotek počakajte!
Baronica je hitela v sosednjo sobo in se vrnila s šatuljo.
— Motila sem se. Vendar poglejte, če ni ravno taka kakor moja.
— Dovolite!
Fon je primerjal obe zapestnici. Tudi baroničin medaljon se je odprl in v njem je tičala slika umorjenega Castellmarija.
— Kje ste dobili zapestnico?
— Brat mi jo je posla! iz Turina in kakor vidite — s svojo sliko.
— Naj razume, kdor more, je zamr-mral Fon. Odprl je medaljon najdene zapestnice in pokazal baronici sliko njenega brata.
Meta je odskočila.
— To je — Giorgio! In to zapestnico je izgubila grofica di Čamponegre?
— Po njenem lastnem opisovanju je to njena zapestnica.
— Tega ne razumem. Z mano ni nikoli izpregovorila o pokojnem bratu besede. In vendar sta si morala biti nekoč prav blizu, ko ima še zdaj njegovo sliko. Ta slika pa je stara, prav iz mladih let.
(Dalje prihodnjič).
50-letnica pomorske bitke pri Visu.
Dne 20. jul. t. 1. poteče 50 let, kar je slavni avstrijski admiral Tegetthof \' pomorski bitki pri otoku Visu v jadranskem morju porazil italijansko bojno brodovje.
Otok Vis v jadranskem morju naproti dalmatinski obali, od Rimljanov imenovan-Issa, obsega 85 kvadratnih kilometrov in je hribovit, rodi dobro vino ter dobro olje. Ima okrog 10.000 prebivalcev, Hrvatov. Glavno mesto otoka, Vis, leži na severni obali ob pristanu, ki je precej prometen; v mestu je okrajna sodnija.
V anglaško-trancoski vojni so Francozi otok zasedli, a 1. 1810. so ga osvojili An-gleši in obdržali do 1. 1815., ko je otok z Dalmacijo vred pripadel Avstriji.
28. štev.
TEDENSKE SLIKE
stran 419.
Švicarsko bogato obrtno mesto Ženeva ob velikem ženevskem jezeru in ob reki Roni. V Ženevi cvete zlasti obrt z urami. V Ženevi je zabodel laški anarhist Luccheni dne 10. sept. 1898. 1. našo cesarico Elizabeto, ko je šla na ladjo.
Okameneli gozd v Adamani, v državi Arizona v Zjed. državah. Drevesne klade so popolnoma okamenele ter tvorijo kose stebrov.  Ta „gozd" se širi na 20 km ter je
poln ahatov in jaspisov.
In ob tem otoku se je, kakor omenjeno, dne 20. julija 1866 vršila velika pomorska bitka med avstrijsko in mnogo številnejšo italijansko bojno mornarico. Italijanska vlada je, prisiljena od javnega mnenja, dala admiralu Persano nalogo, naj zasede otok Vis. Dne 16. jul. je Persano odplul s 23 ladjami (med temi 11 oklopnic !) iz Ankone in že dne 18. jul. je bil v bližini Visa. Njegov poskus, priti na otok, je avstrijsko topništvo dne 19. jul. preprečilo. Dne 20. jul. je za-povedal Persano tretji napad, a ob 10 uri dopoldne je priplula iz Pulja pod admiralom Tegetthofom avstrijska mornarica.
Ugodno je bilo, da je bila megla, in da so jo Italijani opazili šele v zadnjem hipu. Razdeljena v tri bojne črte (prva: 7 oklopnic, druga: 7 lesenih ladij, tretja: 10 topniških ladij) se je spustila s polno paro med italij-ansko, med tem za 11 ladij pomnoženo brodovje. ,
Italijani so pr\i začeli streljati; a avstrijske bojne ladje so se zarile med prvo in drugo bojno črto sovražnega brodovja in pričel se je strašen boj ladje z ladjo. Tegetthof je boljše manevriral; s svojo admiralsko ladjo »Ferdinand Maks« je potopil italijansko admiralsko ladjo »Re d' Italia«. Nastal je nered med sovražnimi oklopnicami, lesene ladje niso prišle oklopnicam na pomoč, sovražnik je moral zapustiti bojno polje in zvečer je Persano odplul proti .An-koni.
Izgubil je 2 ladji, dve sta bili teško poškodovani. Izgubil je nadalje 630 mož (med temi 43 častnikov). Avstrijske izgube so bile: ena ladja (»Kaiser«) poškodovana, 38 mož mtrvih, 138 ranjenih.
Persano je prišel na zatožno klop in 15. apr. ga je senat odstavil.
Na pokopališču v Visu pa stoji lep spomenik »Lev od Visa«.
Kdo je mar ?
Čujte bor, vojaške roje! Krogla žvižga, boben poje, grad vali se v sip in prah. Vragu peta se zabliska, en junak za njim pritiska, udri, udri mah na mah! Kjer zadene, iskra šine,
šest jih pade, kjer porine, —
kdo je mar? Ta pogumni korenine je slovenski oratar.
Iv. Vesel-Koseski.
Razne vesti.
Konec panslavizma? Pod tem naslovom je napisal član avstrijske gosposke zbornice,
dr. Reinke, v berlinskem »Tagu« članek, v katerem se zavzema za sporazum Nemcev s Cehi, Slovenci in Poljaki. Dr. Reinke pravi: »Nam Nemcem bo razrešiti veliko nalogo. Sporazumeti se bomo morali z zapadnimi in južnimi Slovani, kakor smo se sporazumen z Bolgari. Napetost med Nemci na eni ter Čehi, Slovenci in Poljaki na drugi strani mora prenehati.   Šele takrat bo izko-
pan panslavizmu grob. Tega posla pa se moramo kot močnejši lotiti mi. Sporazum se mora izvršiti na prijateljski način na temelju priznanja narodne samostojnosti in r a v n o p r a n o s t i Slovanov, ki izključuje vse ponemčevalne namere ter stremi za vzajemnim delom za skupne interese. Navzlic vsem žalostnim desedanjim nemško-slovanskim razmeram smo Nemci od pradavna v geografični in historični zvezi z zapadnimi Slovani. Naši
življenski interesi gredo paralelno in medsebojen mir za ene kakor za druge potreben«. — Ena lastovka še ne prinese spomladi, navzlic temu je vredno, zabeležiti, ako se pojavi.
Hude ruske izgube na oficirjih. Bitka v Voliniji in v Galiciji divja neprenehoma naprej. Na celem ozemlju od romunske meje do Stira so Rusi z velikanskimi silami in izredno številno konjenico obnovili svoje napade. RuSke izgube so zelo hude. Posebno hudo občutijo velike izgube na oficirjih. V odseku generala Lešickega so samo od generalov padli štirje, trije so hudo ranjeni. Polkovnih poveljnikov je padlo vsega skupaj 17, 8 je ranjenih. Med padlimi polkovnimi poveljniki jih je osem, ki so se s posebnimi odlikovanji udeležilili cele vojske. Odstotek padlih stotnikov in poročnikov je precej večji kot v prejšnjih bitkah. Posebno se o-pazi, da je število padlih praporščakov visoko. Koliko izgub da ima zadnji čas ruska armada,^ se ne more niti približno dognati.
Židovsko gibanje v Slavoniji. »No-vine« poročajo iz Slavonije, da se tamkaj precej živahno gibljejo Židje posebno v 0-sjeku, kjer nosijo celo znake Judeje. V splošnem se opazuje, da ustanavljajo Židje edinstveno židovsko organizacijo, katera naj bi po vojski še razširila svoje delovanje. Organizirajo se v Požegi, Vukovaru in v nekaterih drugih krajih celo židovski gimnazijci.
Dobra beseda o ženi. Italijanski ženski zdravnik dr. Bossi, živahen agitator proti nemštvu, je nemškim ženam očital, da nimajo nebenega idealizma in višjega čuta dolžnosti. Milanski »Corriere della sera« pa pravi: Ne, mi ne mislimo, da so nemške in avstrijske žene kakorkoli v tej vojni pokazale, da so manj vredne kakor naše. Tudi one so matere, soproge, sestre: žive od ele-
stran 420.
TEDENSKE SLIKE.
Stev. 28.
Največji most na svetu: V Arizoni čez Vražji kanon v Zjed. državah, čudo ameri-čanske inženjerske in železarske umetnosti.
Američanski železniški voz (vagon), 15 m dolg, z vsem razkošjem opremljen, izdelek tovarne PuUmannove v Chicagu.   Preko ulice vise reklame,  ki se ponoči električno
razsvetljujejo.
mentarnih čustev, ki se rode v vsaki deželi pod vsakim podnebjem, pri vsaki rasi, in imajo enako dobroto in požtrvovalnost. Ravno-tako tam kakor pri nas one niso to prav nič odgovorne za vojsko in kakor pri nas tudi one nosijo najtežja duševna bremena. V avstrijskih in nemških bolnišnicah najdeš gotovo prav toliko usmiljenja in sesterske nežnosti, kakor v Milanu, Parizu, Londonu in Petrogradu. In ali niso ravno iste solze, ki jih jočejo povsod po onih hišah polnih spominov na one, ki se ne vrnejo več. Svojo
Andrej Grgič iz Padrič pri Trstu, prostak o. dom. pešpulka, umrl na severnem bojišču dne 30. maja 1916. Bodi mu žemljica lahka!
antipatijo dajmo politikom, ki so pripravili in povzročili vojno, toda pri politiki pa pustimo žene na strani. Saj vendar pri tej splošni besnosti sovraštva in uničevanja žene kot matere, soproge in sestre pričajo, da še obstoji neka sveta človeška skupnost, ki skozi bolečino in ljubezen išče poti do najlepše in najplemenitejše utopije.
Vojna in francoski duhovniki. V vojnem odseku francoske zbornice je bil predložen s socijalistične stranke nasvet, da naj se pozove vse one duhovnike,  ki služijo
sedaj po bolnišnicah, v službo pod orožje. Vojni odsek stavi predlog v zbornici; gre za 12.000 francoskih duhovnikov, ki so bili spoznani za sposobne za vojno službo z orožjem.
Obleka na Nemškem. Čedalje več je stvari, ki jih je na Nemškem dobiti samo na posebne oblastne nak;iznice. Obleko, kruh, meso, jajca, krompir itd., vse je dobiti le v določeni izmeri in le na nakaznice za oblačila, da bi ne nastala zadrega in da bi se štedilo z razpoložljivim zalogami.
Ljubezen do bližnjega. V londonskem »Hydeparku< je bilo 13. t. m. veliko zborovanje, ki je demonstriralo za interniranje vseh na .Angleškem živečih Nemcev. Tako je urejeno že po vseh drugih državah. S to zahtevo se je prvi oglasil angleški duhovnik v Mydlandsu pri maši-zadušnici za Kitche-nerja. Stvar pride še v parlament.
Glavo po koncu! Mnogi starši premišljujejo, kam bodo vpisali svoje otroke v šolo. Odgovor je pa kratek; Edino v tak zavod, kjer se bo otrok izobraževal na podlagi materinega jezika, kjer se mu v srce ne bo vcepljalo sovraštvo do svojega naroda., Če daš svojega otroka kam v uk, daj ga v tako hišo, kjer naš narod ne bo zasramovan. Ostanimo tudi v teh burnih^ časih zvesti svojemu rodu in svoji veri. Častno je biti Slovenec! Saj slišimo vsak dan o izvanrednih junaških činili slovenskih sinov!
Ruski kopalni vlaki. Ruska vlada je nabavila za armado na bojišču približno 20 kopalnih vlakov. Vsak vlak ima po 24 ločenih kopalnih celic, prostor za slačenje in oblačenje. Obleka se nemudoma desinficira. Vlaki so električno razsvetljeni. Na vsakem vlaku se more vsak dan kopati 2000 do 3000 mož. Stroški pozameznega vlaka znašajo brez perila 10.000 rubljev (21.600 mark) na mesec.
Raj davkoplačevalcev. V današnjih časih trdih davkov se človek pač nehote vprašuje, če je kje na svetu kak kraj, kjer ne poznajo ne davčnega urada, ne davčnega eksekutorja. Tak kraj je otok Lundy. Angleška vlada je ta otok leta 1834. prodala bogatemu zasebniku, ki je hotel zadnje dni preživeti v samoti. Otok je ostallast naslednikov tega čudaka in šteje danes kakih 200 prebivalcev. Na otoku ni ne krčme, ne cerkve.* Ljudje se bavijo kmetijstvom in  ne plačajo
nikakih davkov. Če se hočeta dva poročiti, se morata peljati čez morje na .Angleško. Tudi na otoku Bardsev v irskemu kanalu ni ne davkarije ne davkov. Otok ima 60 prebivalcev, ki so vsi ribiči in si izvolijo vsako leto »kralja!« Otok ima tak ugled, da je mnogo tisoč Angležev že testamentarično določilo, da hočejo biti tam pokopani.
Rusi Nemcem ne dajo pardona. Ruski vojaki 209. in 210. polka 153. ruske divizije, ki so bili 22. t. m. v bojih Lisingenove armadne skupine vjeti, soglasno izpovedujejo, da jim je bilo izrecno ukazano, da ne smejo nobenega Nemca vjeti, temveč da jih morajo brez izjeme pobiti. Ta ugotovitev pojasnjuje uradno rusko trditev v poročilu z dne 22. t. m., da Rusi ne dajo pardona, ker rabijo Nemci eksplozivne, projektile in bombe.
Otrobe za ljudi. Praški kemik profesor Stoklasa se je oglasil s predlogom, naj se pšenica melje tako, da bo ostalo v moki kolikor več mogoče otrob, češ da je bila moka, iz katere so bili izločeni otrobi, zdravju škodljiva, zlasti zdravju tistih, ki imajo sladkorno bolezen. Iz žita bi se na ta način lahko zmlelo 257o več moke, kakor sedaj in bi bil kruh bolj redilen in bolj nasilen kakor je dandanes ter bi ljudje laglje pogrešali meso.
Ženske v Ameriki. Ljubezni Amerikan-cev do statistike se imamo zahvaliti za ne-kai zanimivih podatkov, nabranih na podlagi najnovejšega ljudskega štetja. Razmerje med dečki in med deklicami do 8. leta starosti je v Ameriki za dečke ugodnejše. Na 1000 deklic pride 1076 dečkov. Od 8 do 50 leta se to razmerje za moške celo še izboljšuje in pride na 1000 žensk 1183 moških. Toda po tej starosti se obrača stvar in postaja število žensk čedalje večje, kakor število moških. V starosti 60 let pride na 1000 moških že 1033 žensk, v starosti 100 let pa na 1000 moških že 1876 žensk. Povprek je torej v Ameriki več žensk kakor moških; posebno s starimi ženskami je Amerika bla; goslovljena. Zdravnik dr. Burr v Chicagi sodi, da si moški najbolj s tobakom krajšajo življenje, češ, nikotin je strup, ki učinkuje sicer počasi, a zanesljivo.
Gospica   Luise   Compare - Bacarcich je
izvrševala kot oticijantka poštnega urada I. v Gorici skozi tri mesece neustrašeno svojo službo pri telefonu in telegrafu. Granate so se razpokavale v bližini poštnega urada in šrapneli so jo ogrožali, ko se je zapustivši urad, vračala proti domu. Prestala je dva najljutejša napada Lahov na Gorico. Za njeno nevstrašenost in požrtvovalnost v službi je bila odlikovana s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne s\-etinje.
28. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 421
Ameriško vojno pokopališče 1. 1864 v bojih za osvobojenje sužnjev padlih junakov.
Fot. Valentin Kompare.
Stran 422.
TEDENSKE SLIKE.
28 štev.
NaroČite se na list ..Tedenske Slike." ki je najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tedniki Razširjajte ga in pridobivajte mu :-: novih naročnikov. :-
Zlato in srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verišico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni irg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj.
Vredno, da se zabeleži. »Srečkovno zastopstvo« v Ljubljani (glavno zastopstvo srečkovnega oddelka Češke industrijalne banke v Pragi prejelo je te dni srečkovno naročilo iz daljne .Azije od tam bivajočega veleposestnika brata Hrvata. Ker ima imenovani zavod od poprej naročnike iz širne Evrope. .Amerike, Afrike in Avstralije, služi sedaj še naročilo iz .-Vzije »Srečkov-nemu zastopstvu« v ponos in dokaz, da ie znano po vsem svetu.
Bolečine v udih se odstranijo z vdrgavanjem s Fellerjevim bolečine blažečim rastlinskim esenčnim flu-idom z znamko »Elsa-fluid«. Prožnve kožo, odganja bolečine povzročujoče strupe prehlajenja, oživlja kroženje krvi ter vam pripravlja prijeten, dobrodejen občutek, kjer smo počutili preje bolečine. 12 steklenic tega zdravniško priporočenega domačega sredstva pošlje poštnine prosto za 6 kron lekar E. V. Feller. Stubica, Elsa-trg št. 280 (Hrvatsko). To izborno vdrgalno sredstvo se ne da nadomestiti z ničesar drugim. V nobeni hiši ga ne bi smeli pogrešati. Tudi Fellerjeve rahlo odvajalne »Elsa-kroglice«, 6 škatelj 4 K 40 h so dobre!
Po vsaki fotografiji
napravimo umetniško dovršene
POVEČANE SLIKE
v vsaki velikosti.
Povečane slike 42X53 cm stanejo samo 24 K. NaroČila sprejema upravništvo TEDENSKIH SLIK v Ljubljani.
Ker se je papir, lepenka, platno i. dr. znatno podražilo in nam je zaloga knjig, kar smo jih imeli vezanih, pošla ter je vezava sedaj znatno dražja, stanejo odslej knjige:
Rado Murnik: „Lovske bajke .in povesti". Milan Piii;elj:   „Mimo ciljev". Cvetko Golar: „Kmetske povesti", elc^gantno trdo vezana vsaka po 3 K 50 v.
Naročite si te knjige, ker so zelo zanimive. Vojakom in ranjencem napravite veliko veselje, čejim pošljite dobro knjigo.
Dovršeni šestošolec
se sprejme kot
aspirant
v lekarni A. Sušteršiča v Krškem.
500 kron
Vam  plačam,   če ne odstrani   moj uničevalec korenin
Ria balzam Vaših kurjih očes, bradovic, otiščancev,
v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listom 1 K 50 v, 3 lončki 4 K, 6 lončkov 5 K 50 v. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Pot na nog^ah, rokah, pod pazduho odstrani hitro posipalni prašek, cena 1 K 50 v, 3 ščatlje 3 K 50 v.
Kem^ny, Kaschan (Kassa)  I. Postfach 12/44, (Ogrsko).
VSA AVSTRIJA
pozna Jagerndorf kot eno največjih mest s tvornicami sukna v monarhiji. Dobava blaga (sukna) za moške in ženske obleke, kakor tudi šlezijskega platna naravnost od tvornice je za vsakogar velika prihranitev. Zahtevajte torej, da se Vam do-pošljejo brezplačno vzorci blaga, da se prepričate o zelo nizkih cenah in o izvrstni kakovosti blaga. Posebno ostanke prodam po izredno nizkih cenah.
Razpošiljalnica FRAN ŠMID, Jagerndorf 38. Avstrijska Šlezija,
Najbolje darilo trpečemu vojaku je
MORANA
Reši ga in brani nadležne golazni: uši, stenic in vsakega mrčesa. Izvrstno sredstvo je tudi proti ozeblini, hrastam in vsaki kožni bolezni. — Naroča se:
M. SKRINJAR, TRST
Via Castaldi 4, I.
Cena: Liter 4 K.   '/21 2 K.   V4I 1 K. Da  olajšamo  odpošiljatev   in -troške, pošljemo naravnost na dotični stan vojaka.  Pošlje naj se denar in natančen naslov dotičnega.
JS\oraiia je popolnoma prosta vsake razjedajoče   kisline,  torej   neškodljivo človelt<emu zdravju, tkanini i. t. d.
IVAN JAX m srn
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje (Strickmaschinen).
Brezplačen cp   ^ Zahtevajte
pouk v ve-   ,.<rr>^\ cenik, ki ga
dobite brezplačno in poštnine prosto.
v ve-- zenju -Tovarna v Lincu usta-novlj. 1867.
'^V^Selenburgova ulica T
J^^^». (zraven trgovine Tičar)
iFitonija
Darujte za „Rdeči križ!"
Solnčne pege
kakor tudi rudeče lise  na obrazu in na .p.^   nosu, priščeki, mozoli, gube in vela koža >       zginejo zajamčeno po stari izkušeni dr.-ja A. Rix-a pasti pompadour Popolnoma neškodljivo. Poskušnje KI — velika škatlja K 3-30. Dr.-jaA.Rix-a biserno mlelco, tekoči puder, roza, bel in naravno žolt, 1 steklenica K 3-30.
Pošlje diskretno dr. A.Rix. kosm. laboratorij, Dunaj IX. Lakierergasse 6,|0.
Zaloga v Ljubljani: parf. A. Kanc in Adrija-drogerija.
Zajamčen uspeh!
Tisoče zahvalnih pisem za vpogled na razpolago
Bujno lepo Oprsje
dobite, če rabite med.  dr.   A.   Rixovo  prsno   kremo
oblastveno preisk.-mo, jamčeno neškodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3'30, velika pušica. ki zadostuje za uspeh K 8'80. Kosm. Dr. A. Rix laborat, Dunaj IX.. Lakiergasse 6|0. Razpošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Parfumerija A Kanc in drogerija ,,Adrija".
KMET5K/\ POSOJILNICA
R. Z. Z. N. Z.
obrestuje hranilne vloge po
Hranilnih vlog: dvajset milijonov.   Popolnoma varno
LJUBLJANSKE OKOLICE
v LJUBLJANI. :
brez vsakršnega odbitka
naložen denar.      Rezervni zaklad : nad 000.000.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI   [=:^P=q
Delniška glavnica 8,000.000 kron. : STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. f^ezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Priporoča nakup srečk za 3. razred V. c. kr. ai^strijske razredne loterije. Žrebanje za ta razred dne 15. in 17. februarja 1916.
Cena za igralce prejšnjega razreda: Vi srečka K 40*—, Vk srečke K 20"—, Vi srečke K 10*—, Vs srečke K 5'—. — Cena za novovstopivše igralce:
V, srečka K 120-—, V2 srečke K 60-- , V^ srečke K30-—, V« srečke K 15-—. naročila se vrle najugodneje po poštni nakaznici.
Sprejema vloge na knjižice in na        ^jl 1/  O/ tekoči račun in jiii obrestuje po /2   /O čistih.
2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama.
stev. 28.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 423.
T!SKO\?INE \?5EH \?R5T
KAKOR: ČASOPISE, KNJIGE, BROŠURE, CENIKE, LEPAKE, LETAKE, VABILA, VSPOREDE,  TABELE, RAČUNE, KUVERTE IN PISEMSKI
PAPIR S FIRMO, VIZITKE, ITD.
c= NATISNE LIČNO IN CENO c=
ZADRUŽNA TISKARNA V KRŠKEM
NAROČILA   SPREJEMA  TUDI   UPRAVNIŠTVO  „TEDENSKIH SLIK" V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA UL. lO./I.
RRDD-FlURniK LDVSKE-aRI^KE-in PDVEBTI
Knjiga vsebuje: Na male kavke dan. — Zaljubljeni jerebar. — Draga kljunača. — Veselega kljunača žalostni roman. — Paradni lovec Rekordavzar. — Lovec rešitelj. — Opeharjeni ribič. — Po-vodnji mož ob Ljubljanici. — Nedeljska bratovščina. — Brakada brez braka.  — Duhek, lovski Orfej.  —
Za mrtvimi ogali. Dobra, zanimiva  knjiga je najboljši  prijatelj.
Najlepše darilo zo vo-jahe ranjence in druge.
Knjiga vsebuje: Zaneseni. — Trije meseci. — Helena. — Jerom.   —  Zaljubljeni kmet.   — Labud poje. — Utešenje. — Pet kron. — Zemlja sveta. — Opice.
Knjiga vsebuje: Lovec Klemen. —  Lenčica in zmaj. —  O  hudem kovaču.   —  Pastirska ljubezen. — Katrica in hudič. — V leš-čevju. — Dve nevesti.
Vse  kritike  o  teh knjigah so jako ugodne.
Vsaka knjiga stane elegantno vezana 3   K 50 h.   Razpošilja   upravništvo ^TEDENSKIH   SLIK«,    LJUBLJANA, Frančiškanska ul. 10./L
Stran 424.
TEDENSKE SLIKE.
28. štev
a B
3    ^     m   w*    mM      M r    B
B B
g S.SE.Shaberne
a a a a a a a a a a a a a a a a
Ljubljana, Mestni trg 10 špecijalna  trgovina pletenin, trikotaž in peri a
priporoča svojo veliko zalogo,
kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblo-dje dlake in bambaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, in flanele.
Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d.
Na debelo in drobno.
B B B B B B B B B B B B B B B B
Priporoča se umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA.
Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir
napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi, v 3 tednih zrastejo najlepše lase. Stekl. po 3 in 4 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jan\či. Zadostuje steklenica. Spričevala na razpolago.
Svetovna tvpilha Suttnep Ima
samo natančno idoče, zanesljive, trpežne ure, katere staremu dobremu
imenu hiše čast delajo.
SANATORIUM • EMONA
za-motranje-um-kirurgicne -bolezni.
¦PORODKDSMCA. LJUBLJANA ¦ komenskega- ulica- 4 sef-zdr/MNK:PRlMARld D^FR.DERGANC
St. 410. NikelnastaAnker-Roskopf-
ura....... K 4-10
„   705. Roskopf-ura,  kolesje  v
kamnih...... „ 5'90
„ 719. Srebrna remontoar-ura . „ 7'80 „   600. Žepna ura z radijem, se
po noči sveti .   .   .   . „ 840
„ 449. Roskopf-ura, dvojni pokrov „ 7-20 „   518. Ploščnata nikelnasta kava-
, lirska ura..... „ 7'50
„   803. Damska ura, jeklena ali nikelnasta......   . „  7-90
„   804. Srebrna damska ura .   . „ 9'50
„ 1544. Usnjata zapestnica z uro „ 10"50
Št. 712. Nikelnasta IKO - ura,  15
kamnov...... „ 14'—
„ 1450. Bela kovinasta verižica . „ 2'80 „   865. Bela kovinasta  verižica,
priprosta..... „ 1-—
„  916. Srebrna verižica, masivna „ 3'20 „  422. Nikelnasta športna verižica   ....... „ 1'75
„  979. Srebrni obesek „cesarjeva
podoba"...... „ 2 —
„  213. Srebrni prstan z kamnom „ 1-40
„   211. Srebrni prstan z kamnom „ —"90
„ 1C63. Prstan, zlatona srebro . „ 270
Vsaka ura je najnatančne)e preizkušena.
Razpošilja se
po povzetju ali če se denar vnaprej pošlje.
Krasni cenik
zastonj in poštnine prosto.
Neugajajoče
se zamenja!
Lastna tovarna ur v Švici! — Lastna svetovna znamka „1K0", najboljša preciz. ura.
H. Suttner    Ljubljani št. 5.
Nobene podružnice.
Svetovna razpošiljalnica.
Nobene podružnice.
Poravnajte naročnino!
a a a a a a a a a a a a a
Poslano. B. pl. Tpnhoczy, leharnar u Ljubljani.
Moja soproga je zadnjega sinčka s Sladinom „sladni čaj" zredila. Fant je joldrugo leto star, čvrst in močan in ni sil še sploh nič bolarv. Pri prejšnih treh otrocih je rabila razne redilne moke, s kojimi ni niti približnjega uspeha imela. Sladin priporočam vsem staršem.
[Spoštovanjem Makso Kovač, c. kr. voj. uradnik.
v Pulju, 23. marca 1914.
^^^m' a
B B B B B B B B B B B B B B
Ako naročite
1 srečko avstr. rdečega križa 1 srečko ogrskega rdečega križa 1 srečko budimpeStanske bazilike 1 dobitni list 37o zemlj. srečk iz leta 1880
1 dobitni list      ogrsk. hip srečk iz leta 1884
in to storite nenudoma,
n n 5 lil g
u) _. -1-
s w ®
12 žrebanj vsako leto, glavni dobitek —'¦- 650.000 kron--
/4>^"Ui|^p igralno pravico do bobitkov UVJUILC turške srečke v znesku do 4000 frankov popolnoma zastonj!
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno:
Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana.
Naročnina za list „Tedenske Slike"; za Avstro-Ogersko: V* leta K 3"—, '/2 leta K 6.—, celo leto KT2-—; za Nemčijo: V4 leta K 4-—,       leta K 8-— celo leto K 16.—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20'—. Za Ameriko letno 4 dolarje.
Uredništvo in upravništvo   Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, 1. nadstropje.
Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Koželj.
Tisk Zadružne tiskarne v Krškem.