KATOLJŠK CERKVEN UST.
,Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo letu 4 gld. «Okr, za pol leta 2 gl. 40 kr., za «"-eMt l"ta 1 gl kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol K*ta2gl., za «Vrtet lota 1 tri.; aU zad«-u.' na t:» dau praznik, izid.- ..luni« :»' din j -prej
Tečaj XXXVI.
V Ljubljani, 16. susca 188o.
List 11.
Izgledi bogoljubnih otrok iz vsih časov kerščanstva. lil
7. Blaženi Herman Jožef.
Preteklo že je 700 let, kar je živela v Ivoliuu, slavnem nemškem mestu, skoz ktero teče velika reka Ren, neka prav poštena in spoštovana družina. Pred-kedaj je bila zelo bogata, a po raznih okoliščinah je jako obožala. da ji je še naj potrebuiših reči primanjkovalo.
Pa če tudi je vsega primanjkovalo, cu dragocen zaklad je vendar bil pri hiši, kteri je staršem neizrečeno lajšal po revščini obteženo serce. Svetnika so imeli v hiši. In ta z nenavadnimi milostmi iz nebes obilno obdarovani svetnik je bil — njih ljubljeni sinek Herman Lahko so se tolažili in rekli: „Kaj pomagajo mnogim staršem kupi zlata iu polne omare denarja, če pa imajo hudobne in vporne otroke, kteri jim vedno serec obte-žujejo in življeuje grenijo ter jim še celo pred časom grob skopi jejo? Nam pa napravlja dobri Heriuau s svojo angeljako nedolžnostjo toliko veselja iu tolažbe."
Herman je l>il rojen 1. 1150. Imel je blago in k v-emu dobremu nagnjeno serce, iu sleherni nauk dobrih staršev padel je na prav dobro in rodovituo zemljo. Posebno so se bali, da bi mu to kaj ne škodovalo, ker se mu je tako hudo godilo, ko je bil tolikrat lačen iu je celo tešč moral kterikrat iti v šolo. Zato so ga vedno opominjali, naj zaupa ua Boga iu na piiprošnjo Marije Device, naj bo z malim zadovoljen iu naj sc uikdar ne prederzne tudi naj manjše reči skrivaj vzeti. Tudi sicer so imeli precej od začetka zelo pazljivo oko nanj. Od-kodar je prišel domu, je moral vselej povedati, kje je bil, s kom je hodil, kaj je med potjo govoril.
Ubogljiv je bil tako, da je bilo veselje. Tako zelo je bil pokoren svojim staršem, da se mu je nemogoče zdelo drugač misliti ali storiti, kakor to, kar so starši rekli ali ukazali. Bil je sicer moder iu malo besedi, toda nikdar osoreu ali jezljiv. Iz njegovih oči je sijala čista nedolžnost in že na veselem obrazu se iuu je bralo, kako rajsko mirno je bilo njegovo serce. Čeravno je bil / mislimi več v nebesih kakor na zemlji, je vendar bilo vselej tako veselo njegovo govorjenje iu obnašanje, da so tudi žalostni bili utolaženi iu razveseljeni v njegovi druščini.
Ko je bil sedem 1<H star, so ga skerbui star-i jeli v šolo pošiljati V šoli je bil tako priden, da so se mu morali učitelji kar čuditi. Ne le v učenosti, ampak tudi v modrosti iu pobožuoati je čudovito napredoval.
Vsak človek ima kaj posebnega, kar ga loči od družili ljudi. In ta posebnost začne se že prav zgodaj, že v šolali kazati. Pri Hermanu je bila ona posebnost, ki ga je ločila od vsih družili ljudi njegovega časa. -Marijina ljubezen in p ob o ž no s t. V tej se je tako goreče odlikoval, da je bil, je in bo edeu naj lepših in naj ginljiviših izgledov za slehernega otroka Marijinega.
Ni Še znal prav govoriti, in že je priserčno prosil mater, naj ga naučijo kakšno molitvico, da sc bo ž njo vsako jutro iu vsak večer svoji nebeški Materi priporočal. Mati ga začne z veseljem učiti -Pod tvojo pomoč pribežimo" iu družili Marijinih molitvic, ktere je potlej z veliko vnemo ponavljal.
V cerkvi, ki je bila pri poti. kodar je hodil v šolo. je bila prelepa podoba Matere Božje. Malega Jezuška je Marija deržala v naročji in bilo .lo je tako ljubeznivo videti, da se nedolžni Hermanček ni naveličal gledati. Naj raji bi bil kar zmiraj pred to podobo ostal, roke sklepal iu molil. Kadar je šel v šolo, vselej je obiskal altar Marijin; in iz šole grede tudi ni lahko opustil, da bi ne bil šel saj za nekoliko časa obiskat in počastit svoje Matere. Tudi sicer je rad tekel, koli-korkrat uiu je bilo prilično. v cerkev Marijino. Večkrat še suesti ni utegnil, kar so mu dali. ampak je seboj vzel iu hitel k svoji uebeški Materi.
Ne da se dopovedati, kako ljubeznjivo se je vselej pogovarjal z Marijo. - še vse bolj zaupljivo, kakor z lastuo materjo; bilo mu je, kakor bi Marija z Jezusom živa pred njim stala. Vselej je uajpred ponižno pozdravil Mater Božjo in njenega Siua. potlej pa je potožil svoje nadloge in težave, ter je priprosto razkladal Jezušku vse, kako mu je. Večkrat je rekel: ..Ljubi .lezušček' to jutro sem za zajutrek dobil le majhen košček suhega kruha, tako da sem še lačen, pa hočem biti s tem zadovoljen; ker Ti si Sin Božji iu si vendar prostovoljno terpel pomanjkanje, in Ti tudi eno orobtinim lahko tako blagosloviš, da mi bo zalegla, kakor naj dražje jedi " Pripovedoval je božjemu Detetu, kaj se je v šoli učil, in kaj misli še ves dan delati. Slednjič pa se poslovi z detiusko ljubeznjivo priprostostjo: ..Pač rad bi še dalje
ostal pri Tebi in Tvoji sveti Materi; pa zdaj je čas. da grem v šolo. Podelita mi svoj blagoslov na pot. in no pozaoita na-ine, dokler spet ne pridem/ Potem je še z roki» pomignil za slovo in veselo hitel proti šoli. O, da bi hoteli vsi otroci biti temu svetemu šolarju podobni! Stopite tudi vi. kadar greste memo cerkve iu vam čas pripusti, saj za nekoliko trenutkov v hišo Božjo; pokleknite tam iu prav i/, serca pozdravite Jezusa in Marijo; prav otročje jima po\cdite. kako zelo ju ljubite in kako pridno se hočete prizadevati še boljši biti; prosite za blagoslov in nebeško pomoč!
Kadar je bil» mogoče ua vertu in po travnikih nabrati lepili c\etlic, jih je o svojem ohiskauju prinašal v cerkev in pokladal pred s\cto podobo; detinska ljubezen ga je uagibala. da mora Jezusu iu Mariji kaj darovati. Siuehljije se je potlej oziral na podobo iu z otročjo odkritosrčnostjo je začel: rOh kako me veseli, da sem spet pri Vama! Še nihče me ui tako ljubeznjivo pogledal, kakor Vidva; zato sem tudi naj rajše pri Vama". Dobri deček kar ni mogel razumeti, kako da drugi otroci ne prihajajo tako radi in uimajo tolikega veselja za Jezusa in Marijo.
Večkrat je tudi kako jedilo saboj prinesel, vstopil se je pred podobo iu je zaupljivo ponujal zdaj Mariji, zdaj božjemu Detetu. Iu ko nobeden ni hotel vzeti, je bil močuo žalosten. Pa Mati svete ljubezni, ki ljubo nedolžnost tolikanj ljubi, ne more dalje gledati, da bi bil še žalosten, ampak se ga čudovito usmili.
Neki dan dobi prelepo rudeče jabelko v dar. Urno hiti ž njim pred Marijiuo podobo. Tega, si je mislil, ki je tako zelo lepo, mu vendar ne bo zavergla. V otročji priprostosti začne moliti in prositi, naj vendar sprejme prelep ) jabolko in ob enem ga ponuja, kolikor visoko se more proti podobi steguiti. In glej čudo! Mati Božja na podobi stegne roko in sprejme ponujani dar. O kdo bi mo«:cl popisati rajsko veselje, ki ga je pri tem občutilo Hermanov» serce!	(Dalje nasi.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
!x Ljubljane (Orkev Jezusovega Serca v Ljubljani.) Kakor si na Kranjskem povsod vse prizadevajo presvetlemu cesarju o šeststoletni svečanosti pokazati zuamnja ljubezni iu spoštovanja, taki tudi društvo za zidanje cerkve Jezusovega Serca v Ljubljani vse moči nate/a. da bi že o tej šeststoletnici svojemu visokemu namenu služila cerkev Jezusovega Serca. ki se jc o poroki njihove cesarske \isokosti prejasnega, gospoua nadvojvoda cesarjeviča naslednika Rudolfa z njihovo cesarsko visokostjo gospo nadvojvodinjo. cesarjevičino Štefanijo 10. velicega travua 18S1 začela zidati s hišo vred za častite gospode mašuike misijonske družbe svetega Viu-cencija Pavijana v Ljubljani.
Društvo, ki se je pod zavetništvom milostivega gospoda knezoškofa dr. Jaueza Kr. Pogačarja v Ljubljani za nabiranje pomočkov vstanovilo. iu ki mu je načelnik visokorodni gospod grof Rudolf Choriuskv, c. kr. deželni svetovavec v Ljubljaui. se je derznilo tudi še svojo ljubezen in zvesto vdanost <lo svetle cesarske rodovine pokazati s tem. da je dalo na altarji brezmadežnega spočetja na obeh straneh podobe prečiste Device Marije malati z oljnatimi barvami na zlati podlagi svete pomočnike: Fraučiška Asiškega, Elizabeto. Rudolfa iu Štefana. iu tako presvetlega cesarja s cesarico vred, in prejasnega cesarjeviča s cesarjevičino vred postaviti pod po&ebuo varstvo nebeške Kraljice, ki se je tolikrat raz-idela uaj močuejšo podpornico Avstriji. Ti sveti pomočniki budo pa tudi verne veduo in gotovo naj močneje
spodbadali k darovanju svojih neprenehanih molitev Jezusovemu Sercu v prid presvetli cesarski rodovini.
Zidanje gotiške cerkve s hišo za častite gospode misijonarje bo stalo okoli 90.000 gold. — Doslej se je nabralo 35.000 gld., iu ta zbirka je gotovo lepo spričo-vanje, da se zanimiva jo za to bogoljubno delo po vsi Avstriji, in še celo zunaj njenih mej.
Ker je cerkev z napolsozidanim stolpom in pa misijonska hiša že pod streho, in se že tudi veliko notranje oprave napravlja, so se stroški tako namnožili, da zbirko že močno presegajo.
Mesca malega serpana 18*3 bo kranjska dežela tako srečua, da jo bodo njen preljubljeui cesar Frančišek Jožef I s svojo pričujočuostjo razveselili, in o te? priliki se bode bogoljubno — domovinsko delo — ce»-kev Jezusovega Serca — pokazalo apostolskemu veličanstvu v pogled.
Cerkev ne bo samo postala in ostala lepota mestu ljubljanskemu, ampak vsej kranjski deželi, in bode z novega očitno kazala, koliko moč ima geslo našega pre-Ijubljenega cesarja: „Viribus uuitis" — z združenimi močmi.
„Oljska gora" v Ljubljani. (Dalje.) Govori se, da bodo pri „Oljski goria večkrat peli primerne pesmi, kakor je naslednja, ki naj danes namestuje drugo premišljevanje :
V v o d
.lezus, terpel nečloveško, Pil za nas si kelh grenak, Slavo pustil si nebeško In postal si nam enak, Si prenesel vso bridkost: O ljubezni visokost!
J.
Tan» kleči i. na Oljski gori, Moliš za \vs gr»'>ni svet: Ti za nas se \daš pokori, Smert ponižaš se ter pet' — Ves pohleven, ves voljan, Ves 0<v«etu v voljo vdan.
II.
Ali! zdaj v smertnih že težavah Kelh terpljenja bliža m- ! Moliš: „Oče na višavah, Naj ta kelh me ui mene gre, Vender le, kar hočeš Ti, To — le to naj se zgodi!4*
III.
Smertni pot Te že obdaja, Ves kervav je T\.>j obraz, Ude vse Ti strah prehaja: Vender prejme- križ za na«. Tvoje muke, kri in križ Nam odprejo paradiž.
IV.
Kes. o res: le to terpijenj*-Srečne sprave nam je vir. To nas pelje le v življenje, Zagotovi večni mir: I)aj, da križ in bridkost Tvoj križ, bridkost Nam bo v \ečno blaženost — Daj (iospod, daj Oospod!
»P" L. Uormanu.)
(Dalje aiiedt.
Slovesno vmeičevanje novega škofa mons. dr. AL Zorn-a V Porečn. v lepem vremenu je došel vzviš. prelat 1. sušca v Poreč, spremljan od teržasKega škofa. mons. Glavina, in uekterih duhovnov iz Gorice in iz Te»sta, in je bil prihodnjo nedeljo. 4. sušca, slovesuo vmeščen, kakor pripoveduje dopis v goriškem „Eco'\ — Ob 9 so se podali kanoniki iu vsi mestni duhovniki v obhodu v
podružnico Marije Angeljske zunaj mestnih vrat, ki je bila praznično okinčana, nad vratmi s krasuiiu uapisom: „Kraljica angelov, ohrani nam našega angela". V cerkvi se je bilo med tem zbralo osebstvo raznih mestnih vrad-nij, kakor turi i županstev vse škofije. Kmalo potem se pripeljejo milostljivi g. škof v praznični kočiji s svojim g. kanclerjem iu kaplanom, ter so bili pri vratih slovesno sprejeti. Sledila je tiha sv. maša gosp. prošta. Po sv. maši se prične obhod proti katedrali v mesto: pri vhodu v mesto se ustavi mestni župan iu obdan od svojih svetovalcev čestita škofu v prelepem nagovoru in pozdravu, i/, kterega posnamemo sledeče: ,.2e od 0. stoletja, tedaj skoz 13 stoletij, obstoji poreška stolnica, ki je bila narodu učiteljica vere in pobožuosti. Mesto, poreško je ponflMP zarad svojega t^jnpaljiia in njegovegaškotij-skega prestola': kajti pervi nas opominja pobožnosti naših preddedov, drugi je bil pa sedež anosteljuov sv. Qeifcve in oznanjevavcev sv. vere, ki je navduševala vernike in gojila božje seme resnične izobraženosti. Junaške dela predstojnikov škotije so zapisane v zgodovini, toraj pa tudi živi in bode živel v naših sercih spomin svetih prelatov, ki so ta prestol kinčali s svojimi čednostmi in dobrotami. Zdai ste Vi, milg. prelat. od Roga izvoljeni in nam poslaui škof, 73. v versti naših šsofov, »la posedete ta prestol; Vi ste zastopnik in brauitelj riste vere, ki povzdiguje duha in vnema serca k čednosti. Iu Vi, čigar ime je častitljivo zarad posebne učenosti, velikodušne ljube ujivosti in angelske dobrotljivosti. boste gotovo sveto opravljali svoje visoko poslanstvo, obdajani s spoštovanjem in vdanostjo vse škotije. Bog Vas sprinii, ki pridete v Gospodovem imenu, ki s^ejuaui prinesli liuhajjnui in ljubezni. Blažene in tesne naj bodo vezi, ki Vas vežeVua to mesto in njeno stolnico, na duhov-stvo in poreške mestjane, ki smo ponosni. da^Vas iniamo. Med slavoklici vseh vernikov pridete toraj z veselim ser-cem v posestvo Vaše katedrale in ozuanujtc nebeško besedo ljubezni, odpujapja in miru; vnemajte naše serca k čednosti in pobožnosti lri^hrOroiIeino Vašo skerbljivost povračevali s spoštovanjem in hvaležnostjo vedno vdanih sinov."
Na ta pozdrav so milg. škof odgovorili s primernimi besedami; med drugim so rekli: „Globoko sem ginjen od izrazov spoštovanja in vdanosti, ktero mi poklanja mesto poreško. Ko premišljujem svoje Sipke moči, se čutim nevrednega naslednika toliko častitljivih prelatov, od Vas omenjenih, ki so sc s čednostjo iu učenostjo odlikovali v ti starodavui škofiji. Dasiravno spoznavam slabost svojih moči. me tolaži in oserčuje slovcz pobožnosti, l*i_jo	moje stuiice, ter
stTmpTJaTn, da bodo, od tiste vneti, vsi podpirali mojo nezmožnost. Naj si bodo svesti. da si bom ua vso moč prizadeval oznauovati zveličavne resuice sv. vere. ktera eoina zamore pospeševati čednost, iu tedaj pravo ljubezen med ljudstvom. S temi nadami navdajan stopim v stolnico, da nebeškega blagoslova prosim nad svoje ljubljene vernike."
Nadalje se je obhod obernil proti stolnici, v kteri s . zapeli „Te Deum", spremljan od mestne godbe. Na prižuici je bilo glasno prebrano njegovo cesarsko iu papeževo imenovanje. Pozdravil ga je še stolni prošt v iatinskem jeziku, ter mu uaznanil občno današnje veselje, ki prešinja duhovŠino in vernike, in zagotovil ga sploš-n.joga spoštovauja in pokoršiue.
V prelepem latinskem govoru se milg. škof prav leiiižno zahvaljuje, ter povdarja, da bi raj še biLvsakega ouh 'vna podložni k. kakor njih predpostavljeni, da ga jo in; e :»o'vanjeTza škofa globoko pretreslo, Ttrr pa spozua v<c to kot znam nje božje Previdnosti, ki ga je semkaj pripeljala in da je prevzel to težko butaro le v nadi, da ga bode pomoč Božja in bramba svetnikov podpirala,
in pripravljen ;e vse storiti od svoje strani, da bi se nobena mu izročenih ovčic ne pogubila. Priporoča se v molitev vsem duhovnom, da bi ga Bog vrednega storil te milosti, in naj se posebno danes med sv. mašo z njim v duhu zedinijo in Boga prosijo, da bi ga rajši danes poklical še iz tega sveta, kakor jlajbi se imela ena samar duša za volj ^njegove nemarnosti pogubiti. TCsklepu prosi vse duhovne^Ta^riJihoVo sodelovanje, "ter jih zagotavlja, da nejboda -imsli . njem_ svojega p r e < ¡postavlj ejiega. UJBpak njihovega vdanega brata.
Nasledoval je poklon prečastitih gg. kanonikov iu vse duhovšine. in sle Injič pontifikalua maša milg. škofa v prepolni stolnici. Popoldne se je vet šilo i?r« čevauje posestev in druzih zadev po okrajnem glavarju, ob dveh je bil obed v škofijski palači, kterega se je vdeležilo 4U znamenitih oseb duhovskega in svetnega stanu; med tem so teržaški škof vse pričujoče razveselili s telegramom; se ve, da tudi druzih čestitek iu napitnic je bilo obilno. Zvečer je bilo mesto razsvitljeno.
Iz Goriškega pastirskega lista. (Branje, kužnih bukev.) Sveta Cerkev iu samo ona je prejela od svojega božjega glavarja .Jezusa Kristusa pravico in dolžnost, voditi ljuMi po poti resnice in čednosti in po tej poti peljati jih v nebeško domovino, kjer sc ima doveršiti odrešenje, ki ga je opravil Sin Božji.
Zatoraj ui človeška ue oblast svete Cerkve, ampak božja... Pravice, ki jih ima Cerkev, so pravice božje, iu kdor prestopi katero ujeuih zapovedi, žali prav zi prav pravice božje. Če bi hotel kdo tajiti to resnico, moral bi raztergati sv. Pismo in zavreči vsa nepreter-gana ustna izročila vseh kerščanskih časov. Na to resnico. da izvin' oblast sv CerKvc od Boga. opira sc vsa naša katoliška vera. Jezus Kristus je z očitnimi čudeži dokazal, da jc pravi Bog. in rekel svojim apostrljnoni. perviiu cerkvenim služabnikom, razločno: «Kakor jrOče poslal mene. tako pošljem .laz vas-, «.lan. -1.) In ;e bolj je pojasnil te besede, ko je rekel: „Kdor vas posluša, mene posluša, in kdor vas zaničuje, zaničuje mene -(Luk. 1<"». i
Ta pojasnila našega Gospoda, ki je Cerkev v>fa-novil, so tako lahko razumljiva, da mora krivoverce res sraiu biti. Oni namreč po eni strani sv. Pismo visoko cenijo, po drugi strani pa vendar nočejo spozuafi. da ima učeča Cerkev s\vjo oblast iu veljavo od Boga. kak -r sv. Pismo tako jasno kaže. Ali še bolj bi se morali sramovati tisti katoličani, kateri delajo razloček med /spovedmi božjimi in zapovedmi sv. Cerkve, češ. da v iioga verujejo iu m» iuu ; okorni, cerkvenih za p« vedi pa nočejo spolnovati.
Sin Božji se je toliko pouižal. da je prišel na >vet iu nam sam prinesel sveto vero: ker je hotel pa svet zopet, zapustiti in se verniti k svojemu nebeškemu Očetu iu ker je njegova sv. vera namenjena vsem prihodnjim rodovom, vstanovil je Cerkev, kateri je izročil svojo lastuo oblast, da delo njegoveira odre-enja na /emlii nadaljuje. Kristus pa se je hotel zagotoviti, da bede sv. Cerkev, obstoječa ljudi — to je papeža in škofov -njegova prava namestnica ter da bo zvesto opravljala, kar ima upravljati: zato ji je obetal, da ostane On sam ž njo in pri ujej do konca sveta (Mat.	Sv. Cer-
kev ima biti po .lc/.uso\i volji nezmotljiva voditeljica vseui ljudem, ima biti steber iu poenora resnice; biti mora narodom naj viša postavodajka iu njena oblast ne sme biti nobeni človeški oblasti podlež»:?«: ona «iue za-poveuati in narediti, kar se ji zui potrebni» ali koristno za čast božjo, ali kar jc dušam v priti; ujei je dal Kristus splošno pravico, razvezovati in zvezovati. rekoč, da bodo mene razsodbe poterjcnc v nebesih; slednjič je pristavil še to. da. ko bi se kateri izmed vernih pre-
derznil ustavljati se temu, kar Cerkev uči. bode veljal za malikovavca brez vere. (Mat. l«s. l7.) Tak» je hotel Jezus Kristus na več načinov zaterditi to važno in poglavitno resnico, da je ohlast. ki jo je svoji Cerkvi izročil, prava božja oblast, in da so torej verni dolžni, spoštovati jo in poslušati.
Terduo teda> verujte, preljubi, da sv. Cerkev je resnično in postavno podedovala pravice Jezusa Kristusa. «Ia je <>n njej izročil svoje božje zaklade in božjo svojo voljo. Terduo verujte, da. kar sv. Cerkev govori, govori v njegovem imenu; da kar zapoveduje ali prepoveduje, v njegovem imenu dela; verjemite, da Jezus Kristus Kam v svoji Cerkvi živi in da nam po njej svojo sveto voljo razodeva. Ce tedaj poslušate Cerkev, rimskega papeža, škofe ii. masnike; če cerkvene postave spolnu-jete. skazujete rast in pokorščino Kristusu samemu. Tako bi pa tudi po drugi strani zaničevali Njega samega, ko bi Cerkve ne poslušali in za-njo ne marali. — Te pogla\ituc resnice si dobro zapomnite, sosebno dandanašnji. ker je zmešnjava verskih rečeh tako velika.
'/. žalostnim serccin moram povedati — da se nahaja med katoličani dokaj nemarnosti gledó spolnovanja rerkvenih zapovedi, ker mnogi nebeške oblasti sv. Cerkve ne poznajo. Skrivši in očitno se vzdigujejo zoper sv. Cerkev 111 prederzno sodijo njo in njena dejanja: zaničujejo njene zapovedi in se še bahajo. «ia njim ni mar za sv. Cerkev. In lejte!
Sv. Cerkev n. pr. se oglaša proti branju slabih bukev, ki trosijo med vernimi seme nevere in greha (in to veljá sosebno tistim, ki znajo brati bukve in časnike v tujih jezikih pisane*. Marsikatere bukve pa kar naravnost ojstro prepove. Iu s tem ne dela druzega. ko kar je dolžna storiti kot učiteljica vseh narodov, ker mora ponujati svojim vernim točno hrano čistega nauka in varovati jih strupenih naukov, to je. zmot in greha.
Ali. dasi so take cerkvene prepovedi prav modre iu ima Cerkev dolžnost, jih dajati, koliko ljudi ie vendar. ki se za te prepovedi se ne zmenijo.... In tako berejo mnogi vse počez, naj rajši pa take spise, ki so gla«iko in zanimivo pisaui. v katerih se pa pod lepo pisavo skrivajo nejevérske ali krivovérske /mote. ali pa so človeške strasti in pregrehe tako živo popisane iu naslikane in — rekel bi — pozlačene, da se bralec vanje zaljubi in sc v njem poželjivost budi.
Pa kaj iiuain» od tega. da sc cerkvene prepovedi ne spol nuje jo V Kaj imajo od svoje nepokorščine oni. ki svoje dobre matere sv. Cerkve ne poslušajo? Vsakdanja skiiMija nas uči. kam branje slabili s'»i ,.v veka spravi. Mlačen postane v vseh verskih rečeh, dvomiti začne zdaj o tej. zdaj o tej sveti resnici, dasiravno je jasna ko beli dan: ogiba sc službe božje in sosebno pri-lige in kerščanskega nauka; je — kakor terst — v dobrem omahljiv, pa kaj omahljiv v dobrem V saj kersčausko živeti skoraj več ne zuá; vdá se strastni pregrešni ljubezni in vsakorsnim napakoin. in. da bi ga v pregrešnem življenji vest ne motila, prizadeva si zatreti jo s tem. da zabavlja proti naukom cerkvenih služabnikov in. ko bi mogel, ¡znebil bi se rad celó líoga. da bi pravični sodnik njegovih dejanj tie videl. In to so ie nekateri nasledki branja slabih bukev.
Vse tiste ted;»j. katere ta opomin zastran slabili bukev zadeva, zarotujemo. da naj glas svoje matere sv. Cerkve poslušajo; saj pokorščina bo njim samim v prid za čas in večnost.
Nadalje govori pastirski list o resni zapovedi sv. Cerkve, ki zapoveduje post. pa velikonočno sv. Obhajilo, kar mora vsak katoliški kristjan vestno in natanko spol-novati.
Iz Celja. [Iz sporočila katol. podpornega društva, preteklega !et<i.) Kakor ima vsaka dobra stvar svoje prijatelje, poroča gosp. načelnik Jož. Žičkar, pa tudi svoje nasprotnike, enako se je godilo v preteklem letu našemu katoliškemu podpornemu društvu. Podpirali so nas stari naši blagi društveniki, pristopilo nam je tudi precejšno število novih udov. Potrebujemo pa leto za letom obilno podpore, da sc nam ohrani trirazredna dekliška šola pod vodstvom častitih šolskih sester.
Marsikdo, ki pa razmer natanko ne pozna, sicer reče: Vsaj imate lepo poslopje, v kterim prebivajo učiteljice in v kterem je dekliška šola, kaj potrebujete še posebne denarne podpore? Prijatelj, ki tako govoriš, ti ue pomisliš, da poslopje daje učiteljicam in učenkam Ie samo streho: a za živež, za šolske in hišne potrebščine iu za mnogo pri takem stanu neobhodno potrebnih stvari se mora še posebej skerbeti, in to skerb ravno je prevzelo naše „katoliško podporno društvo". Ko bi se ua-šemu društvu kedaj posrečilo, zbrati toliko glavnico ali kapital, da se iz letnih obresti zl .e ta šola vzderže-vati. potem bi bil en del društvene naloge rešen. Majhen začetek se je že storil; toda letne obresti dozdaj znašajo samo *4 gold. in te obresti so zdaj skoraj edini gotovi letni dohodki, ki pa še ne zadostujejo, da bi mogli poravnati stroške enega samega mesca.
V sporočilu preteklega leta smo izrekli željo, naj bi uas blagi prijatelji podpirali, da zamoremo vstanoviti zavod za tako mladino, ktera rase brez vsake kerščanske izreje. ter postaja nevarna človeški družbi. (To bi bilo pač potrebno v vsakem mestu, ako ima sčasoma kaj bolje biti. Vr.) V t,a namen se nam je izročila obligacija za 100 gold., ktere letne obresti se imajo prištevati k glavnici, ki se ima o svojem času oberniti za vst movo imenovanega sirotinskega zavoda....
Poglavitni blagi dobrotnik našega društva in dekliške šole so bili, kakor od začetka, naš premilostljivi gospod knez in škof. varil našega društva. Večkrat so nam pošiljali lepo denarno podporo, tako za nakup mnogih za šolo potrebnih reči, za božicnico... Darovali so to leto društvu 125 gold., da se s časoma poverne dolg, kteri se je napravil na dekliško poslopje pri njegovem zidanji. Bog Jih blagoslovi! Celjski opat so zopet darovali 50 gold.; blagorodna grofica Teodora Rumers-kirch 100 gl.; umerla Uršula Prekoršekova je zapustila 50 gld.
Dne 30. junija je umeri verli podpornik kapucin V. Douat Šuster. Na njegovo mertvaško trugo je položilo društvo v znameuje hvaležnosti lep venec, za dušni pokoj pa se je opravila daritev sv. uiaše.
Vstanovnikov, ki plačajo vsaj 40 gl., šteje društvo 42; rednih letnih udov, ki so dajali po 2, 8, 4, 5, 10 ali več gold.. smo imeli v tem letu 195. Podpornikov, ki so plačali saj 52 kr., je bilo 94.
Obhajali smo med letom več društvenih veselic s petjem, tombolo iu deklamacijami. Dne 7. maja je govoril podpredseduik g. M. Zolgar, gimnazijski profesor, pri-merjaje dekliško šolo z lepim vertom, v kterem gojijo učiteljice, šolske sestre, pri deklicah čeduosti in za življenje potrebne vede, kakor gojijo skerbne gospodinje v svojih vertih cvetlice za lepoto in žlahtne rastline za živež. Omenjal je posebno vijolico, belo lilijo, rudečo vertuico in zeleni .ož marin kot podobe najlepših dekliških čednosti. 28. in 29. grudna pri božični veselici se je razdeljevala tudi leka in obutev med ubožne učence in učenke iz okoličanskih šol.
Dekliško šolo v.,< Jo čč. šolske sestre. Šolo obiskuje 207 deklic. Veliu e^na jih je iz celjske okolice, ne-ktere so pa tudi iz mesta in bližnjih sosesk. Odraslih deklin, ki obiskujejo šivalno in se učijo navadnih ženskih
priročnih del za hišo in dom, je 20; v nedelsko šolo hodi 25 odraslih deklin.
Naše društvo ima tudi svoj lasten pevski zbor. kterega je osnoval gosp. Ljud. Hudovemik, društveni tajnik. Namen njegov je: gojiti petje v cerkvenem duhu i. t. d.
Dohodkov jc imelo društvo 3071 gl., stroškov pa 27<i2 gl.; tedaj ostane še dobrih 3<X> gl. gotovine.
Najpriserčuejša zahvala vsem blagim našim podpornikom! Kar ste darovali v blagor najmanjših Jezusovih bratov iu sester, to ste darovali Gospodu samemu. Blagovolite nas podpirati tudi za naprej.
Dubica bos, 8. sušca 1883 — Izvolite v „Zgodnji Danici" objaviti, da imamo zdaj tudi v bosanski Du-bici vojaško pošto, čeravno iiuamo čez reko Uuo samo dober streljaj do pošte v Duhico hervatsko. Da bo pa imela naša pošta kaj zaslužka, jc strogo zapovedano, da ima iti po pošti vojaški čez reko lino v našo Dubico vsaka pošiljatev, če je tudi zapisano ua zavitku „poste restante": toraj ta napis dalje nič ne velja. Dalje se imajo poštne nakaznice, odmenjene sem v bosansko Dubico. kar iz hervatske Dubice vračati t je, od kodar so došle. ter se tukaj nikakor ne morejo izplačevati. Zato se zdaj tudi meni denar ne iuore nič več pošiljati po nakaznicah, ampak samo zavit v pismu, ter se zamore samo do bosanske meje fraukirati, dalje pa ue. — Tri dni že imamo gerdo vetrovno, deževno vreme, daues pa nekaj snega. Oves so posejali, pšeuico jarico bodo pa zdaj, ko sneg zgine. Z Bogom! Val. Lah.
Iz Banjaluke *) v osebnem pismu S. Gregorija Je-šetova, prednica usmiljenih sester, piše, da so usmiljeuke s svojo mladino prav lepo zveršile pervega sušca po-skušnjo za pol leta. Tako-le piše v bosanskem jeziku: Gospodin predstojnik izrazio se je veoma (jako) zado-voljau, te (ter) nam je dozvolio osam daua odmor. Pa i druge gospode bilo je veoma mnogo na izpitu, kao: gospoja barunica, supruga gosp. generala, pa i on sam počastio nas je sa (s) svojom prisutnošču (uazočuostjo), gospodiu prezident, od kojeg imamo dva sinčiča v školi. i još muogo ine gospode i prostijeg naroda, te su svi največe zadovoljstvo izražali. Nu sad (zdaj) odpočivanto djeca i mi, te čenio u petak, t. j. 9. ov. m. u ime božje opet nastaviti. Ove godiue imademo do 170 djece. Na bjelu nedjelju ici če (jih bode šlo) mnogo na prvu sv. pričest (obhajilo), pa bi im rada veselje učinila, da im štogod kupim za uspoinenu, da se što više budu sječati (spominjali; velike sreče, koju čedu na taj dan postiči. To bi od naše strane težko učiuila. ako ne nadjem kakvog dobročinitelja, jer (ker) uaša podpora, koju dobivamo od visoke zemaljske vlade, je mala. jedva (ravno komaj) za naše uzdržavanje, te »ni nije moguče za djecu štogod kupiti od naše strane. Mi čemo vre (že) moliti se za sve dobročinitelje, da iiu Bog stostruko svaki novčič naplati. Dakle ža svaki novčič jednu forintu da im dragi Bog dadc, koji se smiluju ua uašu siromašuu bosansku djecu."	M. L.
Iz Amerike- (Ena šnopsarska in ena katoliška pridiga) „BI ah o vest*4 25. sveč. ima dopis iz Amerike, ki kaže kakošui so prostomišljaki tudi nekteri izmed Cehov v Ameriki. Dopisnik pravi:
Hudo me serce boli, ko vidim, kako se naši rojaki goropaduo stermoglavijo v nejevero (tedaj vredni Ilusovi in Žižkovi sinovi), kako vero psujejo z razuzdanim čas-ništvom... To so motivci, ki ljudstvo zapeljujejo v gre/, razuzdanosti. — Slučajno sem prišel v družbo uovošeg-
*) To pismo kaže, kako ue le naši gg. duhovni iz Kranj • skega, ampak tudi naše častite domače redovnice verlo delajo za oliko naših bratov na Jugu.	Vr.
nih lučnjakov. Ravno so sedeli pri hmelovini in viteško jo serkali. Kaj pa da, to se šteje za domoviustvo! Da bi pokazali tudi svoj „naprej" in presvetljene možgane, so se ua vero spravili. Zlasti pa, kakor sem spazil, bila jim je spoved resa v očesu: ob to od Boga samega vsta-novljeno napravo so jezike brusili. „Kaj. k spovedi bomo hodili?" je modroval eden. „Neumnost!" „To bi mogel biti brez pameti, da bi duhovnu pravil, kolikrat sem grešil V Le pomislite, kaj si duhoven z Wiusted-a (kraj. kjer biva češki misijonar č. g. Povolnv) dovoluje: noče, sprejeti za botra nikogar, kdor k spovedi ne hodi! Kaj pravite k temu V" — Drugi pajdaši so z «¡ru/ih kotov od svojih stekienk zabavljali čez duhovna. „Jaz pa", je začel drugi, „namesto da bi dal 4 dolarje za cerkev, si raji kupim kake sodce ola, to je bolje V cerkev hoditi, za dušo skerbeti. kakor duhovni zapovedujejo, to je neumnost. Nebes in pekla že tako ni. in ko človek umerje je vsega konec." — In tako bi bili še dalje klohasali: toda oglasil sem se in zaklicai: „To je laž in slep.tr-stvo. kar ste govorili!"... Naj bi bili vi videli, kako so se nad menoj zaderli. oči in usta odpirali. „Kes. laž je to", sem resno še enkrat ponovil, toda dregnil sem k svojimi besedami v osje gujezdo. ..Le malo poterpite*. jim zakličem. ,.precej vam bom to dokazal. Vi pravite, da so duhovni spoved izmislili. To bi za-se bili kaj lepega izmislili! Lejte. k duhovnu pride človek, da naj gre previdit bolnika. Sneži in fertači tako, da še pet korakov daleč se ue vidi: iu duhoven mora iti ua pot — večkrat nekoliko milj daleč, da spove bolnika, in gu umiri v njegovem bridkem stanu. Ali ni tudi tako delal, ko bi bila spoved gola izmišljenost?... Duhovni, škofje in papež hodijo k spovedi. Delajo tedaj mar tudi to. da bi ljudi slepili, ali da bi slepili sami sebe? Ali mar kdo za spoved plača le en sam sold V Marsikteri duhoven bil bi bogatiu. ako bi bil le za vsako spoved en edini sold dobil. Je mar li tudi to sladkost, ko mora duhoven z lačnim želodcem štiri do šest ur spovedovati. kaj V Lepa hvala za tako izmišljenje! Ako bi duhovni ne bili nič boljšega za-se izmislili, v resnici bi zaslužili naziv „mračnjakov", kakor jih psujete. Po zimi vi lepo čičate na toplem, duhoven pa v spoveduici mraza o lrevenuje; po leti vi greste na hladni zrak. duhoven pa sedi kakor spečen v spoveduici in mora v sebe dihati nezdravo sapo. čuda, da ne omedli. Enako je pri kužnih boleznih klican v noč in dan k bolnikom, da jih spoveduje. to je zauj sadkost, kaj ne V Ali pa na vojski, kjer med ier-čanjeui svinčenk zraven padlega vojaka poklekne, da ga spove: je to tudi nekako sleparstvo. kaj V Lepa hvala za tako izmišljenje! —
In da č. g. Povolnv uobenega odpadnika za botra pri sv. kerstu ne dopusti, ali ne dela popolnoma prav V Boter mora v imenu deteta poterditi, da veruje. Kak«» pa bo to odpad..ik storil, ko Boga. vero. vernost, nebo, pekel, spoved razklicuje za izmišljenje? Boter pri sv. kerstu sprejme dolžnost, da v potrebi bo za keršenca poskerbel, da bode v veri izrejeu. Kako pa se odpadnik zamore v to dolžnost zavezati, ko nič ue veruje in vero ceni za .mračnjaštvo" V *)
*) Ljubljanski ,.obredni!*" Compend. Kitualis Kom. uaib. Dioec. Labac. Ant. Al. Wolf 1&44} zaterjuje, da neverniki, ki i voverci, očitno izobčeni, ali kteri ¡>o v preklicu, ali očitni hu lo-delniki in veliki grešniki ter ljudje nepoštenega imena (public»' eriminosi, aut iniamta) ue bmejo biti od župnika za botre dt-pušeni; pa tudi taki ue, ki niso zdravega urna, ali kteri u«; znajo začetnih resnic tv. vere (rudimenta fidei). Ze ljudje bami bi morali previdni biti ter ne vsilovati botrov :tli boter, kteri bo pohujšljivega življenja, in ne delati duhovnom zadrege, da bi jih morali od tega vsilovanja morebiti v njih lastno osra-motenje odverniti.
Id da za cerkev nočete nič plačati, to vam verjamem iz cele duše. Kaj neki bi imeli v cerkvi opraviti, ker pravite, da duše nimate V — Tako pogosto sleparijo
brezbožni listi naše ljudstvo, sklepa dopisnik---- Pač
dobro pa bi bilo. da bi se povsod našli tudi poštenjaki, kteri bi brezverske >eme tako moško zavračali, kakor je omenjeni češki rojak v Čikagu svoje nevredne sorojake.
Sv. Jožefn.
Sveti Jožef, mož pravičen, Zvesti v božji milosti,
Po vsih čednostih si vzvišen, Zlate zgled pobožnosti!
Ni možii izmed narodov Tvoje blagoserčuosti;
Ni ga kralja z nad prestolov Take dušne žlahtnosti.
Bog nebeški gleda čistost Serca ti premilega.
Vredno dara tvojo vestnost On spozna nebeškega.
Božjemu si Sinu varih, Ženin čiste vsih devic;
Vedno pa deviški žeuih, Tvoj visoki jc poklic.
Sam po angelju te vpelje V to preblaženo sKrivnost;
Te sprehaja strah, veselje — Vnema Božja zvoljeuost.
Kmalu kralji te častijo Molijoči Jezusa;
Vesti z neba berž budijo, Da otrni Zveličarja!
Jožef z Jezusom v naročji Si naj srečniši rednik;
Te objemlje Sinček Božji, Zdaj preljub si nam prošnjik!
Naj usliši. spresi milost Čistosti, pravičnosti,
Poterpljivo zaupljivost. Blagor zadovoljnosti.
Sveti Jožef, varli nam bodi. Sproti dar nam vernosti.
l»oj»n vdane zvesto vodi N raj presrečne večnosti!
Z.
v Matija Kulavic*.
(Konec.)
V narodu« »-pol i tirnem ««žiru je bil ranjki eden poglavitnih ste! mv domoljubne >tranke na Dolenjskem. oselwn prijatelj dr. Blehveisov. Nekaj mesrev pred smertjo mu j- ta poslal svojo sliko z lastnoročnim podpisom: »Predraiftmu svojemu prijatelju gospodu Matiju Kulavicu v >pon»in 1*81."
(H» en sit volitev mu je eentralni odbor izročil glavno nalo<ro v zatiškeni okraju, ker je znal svoj vpljiv tako porabiti, da se je vse gladko iu vgodno za domačo stranko izveršilo. Z vso navdušenostjo je pri
t ari h prilikah delal, sreča in prihodnjost narodova mu je bila pred očmi. Bil je domoljub ne le z jezikom, temne v djanji in resnici, in ravno zarad tega bodeč tem v peti nasprotnikom. Zasluge njegove za cerkev, šolo in kmetijstvo bi bile že davno posebej odlikovane, ko bi ne bilo temu na poti izredno njegovo domoljubje; zanesljivo vemo, da je to že bilo nasvetovano. pa presti iženo od nasprotništva.
Iu vse to in A»* vliko «Ivuzesra je storil gospod, vedno liolan. Naduha ali po mnenju nekterih zdravnikov, počasna „tuberkuloza" mu je od leta do leta spodjedala telesne moči. Skor v-acili 14 dni je nekoliko bolan ležal, zlasti po zimi. Pa tudi bolezen ga ni odvračala od «lela: vedno je imel ljudi okoli sebe, ter jim je marsikaj naročal. Zaupljivo je pred sodnjim stolom Najvišjega lahko dajal odgovor od svojega liiše-vanja. ker ni bil zakopal svojih talentov, toinuč pridno jih obračal v čast Božjo in v blagor svojega bližnjega. Njegov zgled naj spodbuja mlajše med nami. ki imajo čverste moči, pa premalo terdne volje, da se krepkeje lotijo dela za vero in domovino. Akoravno je Bog v svojih nerazumljivih sklepih gosp. župnika Kulavica v najboljših letih, v 52. letu njegove starosti, poklical s tega svetá. vendar to, kar je storil v svojem življenju, zadostuje, da imé njegovo ne bo tako hitro pozabljeno, temne da bo zlasti v tej tari še slovelo mnogo let.
23. januvarja je bila v Zatičini volitev v krajni šolski svet Sentvidski. (7. župnik se je oselmo vdeležil volitve, ki se je tudi po njegovih željah izveršila. Pihala pa je tisti in prihodnji dan ostra burja, njegova liajhujša sovražnica, k tere se je vselej bal 111 jo je še v postelji čutil. Najberž se je moral ta dva dni pre-hladiti. če tudi 11 i tožil, da bi se slabo počutil, ampak je še 24. jan. prav vesel bil odlične družbe znancev, ki so ga obiskali, pozno v noči ž njimi šalil 111 razgo-varjal. Okoli polnoči ga serdito napade bolezen, pljučnica. ki je od dne. do dne hujše naraščala. Trije zdravniki so prihiteli na pomoč, pa urni tek bolezni ni se dal več ustaviti. Vse svoje zadeve skerbno in vestno vredivši je z besedami: „Naj se zgodi volja Božja" zaupljivo pričakoval smerti. Skoraj do zadnjega zdih-Ijeja zaveden je 2. svečana, v praznik Matere Božje, ktero je v življenju goreče častil, verli in mnojrozaslu-ženi gospod sklenil svoje življenje v veliko žalost serčno ljubljenega brata dr. Jan. Kulavica, ki je bil naglo pri-hitei z Dunaja bolnika obiskat in. žali res! — oči mu zatisniti: — v veliko žalost dnr/ili sorodnikov iu prijateljev, kteri so «ra visoko čislali: — v veliko žalost fare Sent vidike. ki je zgnbila sfcerl»v.e":i duhovneira očeta. Brez števila s«»lz je kanilo iz oči. ko je veliki zvon. pred par leti po ir. župniku naročen, naznanil taran0111 tu/110 novico, da je častiti *i. župnik izdihnil svojo bln'_ro dušo.
Pogreb njegov. ."». svečana, i«- bil veličansk. Ljudstvo v era j- vdeležilo v ii"št^vilni množici. Kljub ne-virojlneniu vremenu, ker je bil čv. noč ravno sn•»«/ zapadel. s«* je hilo sošlo -í:; sre. duhovnov truplo drazega tovarša spremit k poslednjemu oočitku. Mil. knezoškof. ki so ranjceg.i visoko spoštovali in radi obiskovali, poslali so k poirreliu svojega tajnika.-- Pogrebni sprevod je bil lepo vravnan. Križ je nesel župan Sentvidski: cd» križu viseči „flor- m vsaki strani pa dva župana iz okolice. Za kri/em so nosile tri belo oblečene, deklice venec, ki so ga darovali „učitelji prijatelju mladine**. Za njimi so se verstili paroma šolarji s svojimi učitelji. Potem so nesli trije odlični možje krasni venec z napisom: „Kara Sentvidska svojemu duhovnemu očetu*4. Njim so se v sprevodu pridružili fantje in možje, za kterimi so korakali trije šentvidci z lepim vencem in napisom: „Vas Št. Vid dragemu župniku";
za njimi versta domačih vaščanov. Za duhovniki je neslo krasno ozaljšano mertvaško rakvo 6 najodličnej-ših posestnikov in na vsaki strani je svetilo po 5 druzih. Na truero ;»• bil položen venec z naslovom: „Brat bratu" in: „Domači duhovni ljubljenemu predstojniku", in dva druga venca, poslana od prijateljskih družin iz Ljubljane. Na deželi je redkoma videti tako lepega sprevoda. Pokopal je nepozabljivega ranjeega njegov prijatelj mil. prost novomeški, preč. gosp. Peter 1'rli. — govor v cerkvi pa je imel preč. gosp. dekan Andrej Drobnič, ki je ginljivo našteval velike zasluge umer-lega in lepe njegove lastnosti. Pevci so mu zapeli pred hišo in na pokopališču milo nagrobnico. Truplo ranjeega počiva na pokopališču za velikim oltarjem poleg drazega tovarša in sodelavca, č. g. benefieijata .lan. Štritaija, ki je 8 mescev pred njim umeri. Naj blaga gospoda, v življenju prijateljsko združena, tudi tamkaj v svetem raju skupno vživata plačilo za obilni trud. kterega sta prestala v duhovski službi.
Ne morem si kaj. da ne bi tu očitne hvale dal Šentvidskim faranom za rad njih res ginljivega sočutja, ki so ga ranjcemu v bolezni skazovali. Molili so zanj pri očitni službi Božji in doma v družinskih krogih; po več podružnicah so večer na pozvonenje vaščani se zbirali v cerkvi k molitvi za bolnega gospoda župnika; nekteri bogoljubui so Bogu darovali ss. obhajila ter s pobožnimi obljubami želeli izprositi mu ozdravljenje. Vse to ranjkemu zdravja sicer ni zadobilo. pa veliko tolažbo v bolezni napravljalo. Kara pa, ki tako spoštuje svojega duhovnega očeta, s tem sama sebi največji čast daje in pričuje, da je sama vsega spoštovanja vredna. Sklenem z gorečo željo, da naj Bog podeli katoliški cerkvi in narodu slovenskemu še mnogo tako vnetih in delavnih duhovnikov!	r
V Št. Vidu, 21. svečana 1883.	P. ^
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
19. sušca. Ponedeljek v velikem tednu. S. Jožef (zapovedani praznik). — 20. S. Volfram. — 21. S. Benedikt. — 22. Veliki četertck. po cerkveno: Večerja Gospodova (postavljeuje presv. K. Telesa). S. Beuvenut.
—	23. Veliki petek (veliki dan smerti Jezusa Kr. na križu). S. Viktorin. — 24. Velika sobota. S. Gabriel.
—	25. Velika noč. vstajenje G. N. J. Kr. Marijino oz n an j e n j e.
Zalivale:
Št. 10. V hudi bolezni /dihajoča. sem se preti nekaj časom po „Danici" priporočila v bratovsko molitev. In res, kiuaio po tem se mi je veliko zholjšalo. za kar tukaj naznanjam serčno zahvalo Naši ljubi Gospej presv. Serca; prosim pa ob enem prav lepo še za ua-daljno bratovsko molitev, če je volja Božja, da bi za-dobila terdoo zdravje.	K. O.
Št. 17. Oešeua bodi preljuba Marija D. sedem žalost! Bivši silo terdovrateu otrok, ki je nek«» napako hudovoljno tajil, se je precej vdal. spoznal napako in poboljšanje pokazal, ko sem pred podobo Jezusovega Serca pokleknila iu k Materi Božji sedem žalost za pomoč klicala. Od tistega časa res otrok poboljšanje kaže.	Seka mati.
št. 18. V svoji dolgi bolezni seiu rabil mnogo-verstua zdravila, katere so mi pa le malo ali nič pomagale. priporočil sem se bil v bratovsko molitev, da bi mi Naša ljuba Gospa presv. Serca sprosila zdravje, ako
je Božja volja, z obljubo, uslišanje in zahvalo naznaniti. Zdaj se mi je zdravje že toliko zboljšalo, da zamorem dopolcc ati nektere dolžnosti svojega stanu, za kar se priserčno zahvaljujem Bogu iu N. lj. G. presv. Serca. ter s tem spolnujem svojo obljubo.	J. F.
V molitev priporočeni:
Bolna na nogi za zdravje. — Na očeh bolna oseba priporočena v bratovsko molitev in sv. Jožefu za ozdravljenje. Zahvala *»e naznani. Uavnu tako oseba v dušnih iu telesnih britkostih. — Uči priporoča svojo hudo bolno mater za zdravje. — Neki gospod duhoven v svojih potrebah. — Duhoven, «ia l»i na priprosnje N. lj. G. bil rešen bolezni v glavi, prav strčm» priporočen. — Sin duhoven prav goreče priporoča svujo bolno mater za zdravje. — Duhoven v svojih potrebah — Neki mlade-neč v dolgi bolezni za zdravje priporočeu Jezusovemu in Marijucmu presv. Sercu in sv. Antonu. Enako neka že dolgo bolna deklica. — Na nogi bolna, da bi na prošnje N. lj. G. iu sv. Jožefa ozdravela, ako je volja Božja. — Dijak v nevarni bolezni — za zdravje, če je njemu v zveličan je. — Že štiri leta bolno hčer priporoča oče v molitev za zdravje, ako jc Božja volja. — Bolni osebi serčno priporočeni za zdravje, ako je volja Božja.
—	Oseba v dušnih potrebah — Mladeneč. da bi mu ljubi Bog dal pomoč, da bi si služil pošteno svoj vsakdanji kruh, in rešil svojo dušo. — Deklina, ki že blizo 3 leta iz postelje ne more zarad hude bolezni, bodi vnovič v molitev priporočena N. lj. G. in sv. Jožefu. — Hči priporočuje za smert bolno mater N. lj. G. in sv. Jožefu za dušno in telesno pomoč.
Pomoeki k modrosti.
-	(Iz pregovorov X./
15. sušca. Kdor naravnost hodi, var/o hodi; kdo*/ pa svoje pota pači, bo na dau prišel. (Kdor brez zvijač ravna, se mu nič ni bati; zvijačnik in hudobnež pa se poslednjič sam izda. in ne doseže svojih namenov.)
Itf. Na ustnicah modrega se modrost najde, šiba pa na herbtu njega, ki mu pameti manjka. (Modri govori modre nauke; hudobneža, ki brezbožno govori, pa njegove lastne besede tepo.)
17.	Modri učeuost skriva, usta nespametnega pa so prav blizo sramote. (Modri ne kaže svoje vednosti, razun ako more s tim kaj dobrega storiti; bahač pa se ž njo šopiri iu se sam osramoti.)
18.	Pravični se trudi za življenje, hudobni pa zaslužek v greh obrača.
19.	Kdor podučeujc obrani, je na potu življenja; kdor pa svaritev v nemar pusti, zajde.
20.	Veliko govoriti ni brez greha.
21.Jezik	p:avičuega je čisto srebro, serce hudobnih pa nič ne velja.
Listek za raznoterosti.
-J- Č. P. Joahim BI Jereb, frančiškan v ljubljanskem
samostanu M. D. oznan., je po kratki bolezni umeri v ponedeljek, 12. t. m., kmali popoldne, in jc v sredo o l/..b imel prav veličasten pogreb. Pokopavali so ga stolni župnik g. kan. Aut. Urbas in silne množice. ki so ga hodile vsega ovenčanega kropit, pa ki so k pokopu ga spremljale, so zadosti pričale, kako močno priljubljen je bil blagi ranjki. Rojen je bil na Volči v Poljauski fari 1. sveč. 1845, v red pristopil je 1804, iu 1. 1808 je bil posvečen. Bil je dober pridigar, izurjen rubricist, spre-

tcn vertnar in sploh izversten duhovni pastir. Ljudje ga ne morejo prebvaliti. Silno veliko ljudi je bilo pri pogrebu. kolikor se jih malokdaj pomni, veliko duhovnov, tudi z dežele, iu velik jok pri pokopu je kazal, kolikega dobrotnika so zemlji izročili. Bog mu daj večni mir!
Pridnim otročičem ta pirhe. V katol. bukvami se dobi za 12 soldkov tista rStezica" (bukvice sv. Alojzija), ki je pred 2U leti otročičem toliko bila priljubljena, da sta bila zapored pošla dva natisa. Format je prav majčken, pa dosti obsega na 222 straneh. Oblika je silo lepa in prijazna s podobico sv. Alojzi]a. Lepših pirhov ni za male in tudi za nekoliko večji, kot je ta lična knjižica.
Šmarmce lurške Matere Boije, ki jih je spisal marljivi in jako spretni pisatelj Fr. Marešič, kaplan v Sent-Vidu. se pridno uatiskujejo. Upati je. da se bodejo v sredi mesca aprila že razpošiljale. S tem delom bo gorečim častivcem Marijnim zelo vstreženo. Ker čudeži, ki so se po prošnji lurške Matere Božje godili in se še godijo, po pravici zanimajo in pretresajo vesoljni katoliški svet. Bog daj, da bi se zopet letošnjo spomlad po teh Marijinih cvetlicah obilno dušnega sadu obrodilo med Slovenci:
Od rajnega slovečega slikarja M Langus-a so dobiti še razne slike, tudi lepa podoba Matere Božje za m a j ni k o v o opravilo; vse po uizki ceni. pri gospo-dičiuji Ani Langusovi na št. Peterskem predmestji št. 25.
li Stopič, s. sušca. (Poterdilo.) Z veseljem Vam s tim poterdim prejem od Vas poslane cule obleke in 22 gold. 70 kr. v denarjih za naše Ccrovške pogorelce. Bog plati! Molimo za Vas, za dobrotnike in za duše v vicah.	Matej Jereb, župnik.
Iz Harija-Zvezde, 11. sušca. i Poterdilo.) Hvaležno poterjujem. da sem prejel 7*5 gl. in zopet 10 gl. 40 kr., nekaj „ad peragenda Sacra" in nekaj milošenj za misi-jone, kar naj dobrotljivi Bog povračuje z naj bogatejšim nebeškim blagoslovom.
P. Bonaventura 1. r., podprijor.
Blagcčntoa pobožnost sv očeta Leona XIII se kaže kaj lepo v tem-le: Ko so obhajali 4. marca 5. obletnico svojega papežkega kronanja iu 731etnico svojega rojstva, so prejeli prekrasne vence živih cvetlic, in glej. še tisti dan jih pošljejo v razne cerkve, da se postavijo pred podobo Matere Božje. Najlepšega pošljejo v cerkev Naše ljube (¿o«pč presv. Serta, druzega k Materi Božji v kapelo pavlinsko. tretjega k sv. Mariji I), v Transpoutiuu. in četertega v cerkev Naše (Jospe milosti pri augeljskih vratih.
Katoliško življenje v Zed njemh deržavah se veselo razcvita. Nov») katoliško vseučilišče v Ne\v-Yorku se prične skoraj zidati. Denarja v ta namen je že uabra-uega 5 milijonov frankov. Kako silno potrebna naprava in toraj radostno znamenje.
Iz Berbera se poroča angleškim listom, da je krivi prerok Mahdi v Kordofanu dal zapreti s redovnic in 7 redovnikov.
Dobrotni darovi.
Za Htvdsntomsko kuhinjo: Prečast. g. župnik dr. J. Sterbenec h gld. — Neimeuovan 2 gld. — C. g. župnik Ant. Klemen 2 gl. - C. g. Igu. Tavčar 10 gl. „za pirhe*'. — C. g. dek. kapi. Tom. Potočnik 2 gld. — C. g. kapi. Ant. Kukelj 1 gl. — Č. g. župnik Mat. Frelih 5 gl. 47 kr.
—	Č. g. J. D. 4 gld. — Č. g. kapi. Fr. Marešič 2 gld.
—	Č. g. J. Klapšič 2 gl.
Za pogorelce v Košani: Milostni gosp. stolni prošt Jožef Zupan 50 gl. — Neimenovana dobrotnica 1 gl. — 0. g. kapi. Fr. Marešič 2 gld. — Pod naslovom:^ „Bog nas varuj časnega in večnega ognja!" 5 gl. — Čast. g. župnik Ant. Čibašek v Ljubljani 5 «1. — Mekinski farani »> gl. 38 kr. — Č. g. župnik Jan. Eder 2 gl. — C. g. župnik Igu. Tavčar 5 gl. — C. g. M. S. v R. 3 gl. — Pral naslovom: rDa bi nas Bog obvaroval časnega in večnega ognja!" I gl. — Č. g. Tom. Potočnik 2 gl- — C. g. kapi. Ant. Kukelj 2 gld. — Gospa Frančiška Su-pevec 10 gl. — Iz Hrenovic po preč. g. župniku G gl.
—	tfosp. Peter Jurič iz Novega mesta 20 gl.
Za cerkev Jezusovega presv. Ser ca v Ljubljani: Iz Blok 10 gl. (prejel preč. g. stolni župnik Ant. Urbas).
—	Kranjskogorski farani po č. g. župniku 14 gold. — C. g. Fr. Marešič 11 gl. — Žirovci po č. g. župniku Jož. Vidmarji 20 gl. — Fara št.-Jernejska po č. g. župniku Jan. Ev. VovfcuJiO gl. — Iz Hrenovic po preč. g. župniku 5 gl. — C. g. J. Klapšič 2 gl. — C. g. kapi. A. Kukelj 1 gl. — Po r. Mar. Bertoncelj 20 gl. — Oseba po č. g. J. Erkerji l gl. — Marija Rakar l gl.
Za. vovo kapelo sv. Jožefa v Kuteževem: Dobrotni gospodičini 5 gl. — 0. g. kapi. A. Kukelj 1 gl. — M. Z. I gl. — Neimenovana-50 kr. „
Za cerkev v Boh. Bistrici: C. g. Fr. Marešič 1 gl. Za opravo ubožnih farnih cerkev nase škojije: Iz Hrenovic po preč. g. župniku 15 gl. — Z Ljubnega 10 gl.
Neimenovana 50 kr. — Rotija Gogala 20 kr. — Iz Predoselj K> gl. 32 kr. — S Podbrezja 20 gl. — Z Ledin 13 gl. 80 kr. — Iz Dobernič 40 gl. - Iz Polja 21 gl.
—	Iz Cirknice 48 gl. 38 kr. — Iz Toplic 15 gl. — Jerica 50 kr. — Iz Knežaka 7 gl.
Za misijon č. g. Val. Laha v Bosni: Iz Henovic po preč. g. župniku 3 gl.
Za redovnice presv. Kervi v Nazaretu pri Banjaluki: Pod uaslovom: „Pridi k nam Tvoje kraljestvo!" 10 gl.
Za redovnike Trapiste v Marija-Zvezdi v Bosni: Pod naslovom: „Pridi k nam Tvoje kraljestvo!" 10 gl.
Za Marijino sirotišnico g. kan. dr. Jegliča v Sarajevu: Pod naslovom: „Pridi k nam Tvoje kraljestvo!" 10 gl.
—	Iz Hrenovic po preč. g. župniku 3 gl. — Neimenovan 1 gl.
Za Bosno: M. Z. 1 gl.
Za str tMeta: Zbirka v frančiškanski cerkvi 24 gl. 33 kr. — Šmartin pri Kranju po preč. g. župniku J. Krašovicu 15 gold. — Iz Hrenovic po preč. g. župniku 5 gl. — lz Zlatega polja 4 gl. — Iz Križ pri Teržiču č. g: duhovni pastir in verniki 5 gl. — C. g. J. Klapšič 1 gld. — A. K. 5 gld.
Za sv. Detinstvo: C. g. Blaž Petrič, župnik v Blagovici, 5 gobi. — C. g. Janez Rozman, mestni župnik, 20 gld. — Č. g. Fr. Honcelj 1 gl. — Iz Štange po č. g. župniku 1 gl. — Iz Istre kr. — Iz Hrenovic po preč. g. župniku 3 gold. — C. g. J. Kerčon. župnik v Predosljah, 7 gl. 73 kr. — P. h. V. 5 gl. 83 kr. — Iz Zlat. polja 24 kr. - M. Z. I gl. — C. g. A. Keržič 10 gi. Za varhe Božjega groba: P. h. V. 8 gl. Za bratovsino sv. Leopolda: M. Z. 5 gl.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. D. v L— h: Mislim, da je došlo pojasnilo in tudi „uervus". Pozdrav! — G. B. v li.: Vcrlo dobro; bode se zgodilo. Hvala in veselo Aleluja! — G. J—č v Gor. L.: Za-stran „Dan." naznanjeno odpravil. — G. J. Sr. v Don.: Naznanjeno odpravništvu in se bo vravnalo.
Odeovorni vrednik: Loka J»»ran - Tiskarji m «aiožniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.