Mniäfvo io uppoDRlštuo: Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
istuja v pondcljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti tvnk dan od 11.—12. ure dopoid.
Tetofon it. 113.
Št. 39.
Mnina lista;
Celo teto		. 12	h
Pol leta		, 6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne peütvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 3. aprila 1911.
Letnik III.
Slovenskemu ljudstvu.
Državni zbor je razpuščen. Podpisani poslanci Vjseslovfeniske ljudske stranke polagajo 'svoje Mandate v roke svojih volilcev. 'J asnega očesa, gledajo na svoje 'delo (in z mirno vestjjo pričakujejo sodbe’ svojega ljudistVa. Vj ncbrojhih shodil^ ste, cenjeni volilci, v navdušenem soglasju odobravali nalšo politiko in se veselili naš(ih vspehov, neštetokrat nam je Vfaše zaupanje vlivalo novega poguma v niafŠfBm boju za 'Viašo staro pravdo. iZfahvaljamo Vas danes za vse izraze Vjafšje ljubezni ih Vjaše zvestobe, ki dok/hzujejo, kako nepremagljiva stoji naša stranka, za katere prve služabnike smo se: šteli mi k'ot Vaši zafstbpjnikji v drža/v-nem zboru.
Prezirano si bilo slovensko ljudstvo, z zaničevanjem so te ometavali narodni naspjrot(niki, z višfka je gledalo nate tuje ti uradniŠtvo. Nag prvi namen je bil dvigniti tvoj pomen. Ih to se je posrečilo. Birez pretiravanja smemo trditi, da te danes pozna cela naga država, da, 1(e uvažujejo phrddi i(ni stranke v nji, da jih ni malo, ki se te boje.>
iTivoji zastopniki so zvesto branili vse,; kar je tebi svetega in pokazali so naenkrat, , Idai ne klonejo svojih glav pred nikomur na svetu, kadar gre za tvoje pravice. Bilo se je mnogo hudih bojev, ki so v njih tvoji poslanci stali v ospredju in pod vodstvom svojega načelnika pokazali strankam in vladi, da je zedin-
V Ljubljani, dne 31. marca 1911.
Dr. Benkovič. Demšar. Fon.
Jaklič Dr. Korošec.
jeno slovensko in hrvatsko ljudstvo nevjgogljivyi sila, ki m,or,a računati ž njo dunajski parlament in pa avstrijska vlada.
Štiri leta je doživela prva zbornica, izvoljena po splošni in enaki volilni pravici. Dovolj za, prvič! Pokazhla je svežo, mlado moč, zmdsel za državo in ljudstvo, zlasti pa zmisel za ustavno življenje. Zdravo delovhnje v državnem zboru je zpočeto z izpre-membo poslovnika, i pri kateri so (v prvi vrsti sodelovali Vasi poslanci. Izpričalo se je pa tudi, da se v Avstriji ne da vladati proti veri in cerkvi, ne proti kmetu, pa tudi ne brez Slovanov.
Politična, zavednost se je izredno povečala. — Ljudstvo ve, da je država zavoljo njega, in da ima državno u radništvo < edini namen služiti ljudskemu blagru. V ti zavednosti koraka, ogromna množica, ki je zbrana v Vseslovenski ljudski stranki, na prfvem mestu. Vlasi poslanci so ponosni na Vas, dragi somišljeniki, ker vedo, da tako politično zrela, tako načelno zedinjena četa ne more biti premagana.
Grehi prejšnjih dob ge niso izbrislani. Še vedno se plazi med našimi narodnimi nasprotniki in med enim delom uradništva nespametna misel, da smo Slovenci manj vredni od drugih, Še (vedno sanjarijo nekatere stranke o predpravicah uradništva nad ljudstvom, mest nad kmeti, Nemcev nad Slovani. Te zmote
so 'krive, da je državna zbornica dve leti pred ustavnim koncem dokončala svoje 'delo.
Zlato pozdravljamo bližnji volilni boj, ki bo izčistil zrak in razbil mnogo starih zmot. V Vagi domovini bo brez dvojbe dokazal, da je Vseslovenska ljudska stranka enakopravna zveza vseh stanov, nagega ljudstva, da, je v njenem taboru kes, slovenski narod.
Hvaležni se spominjamo svojih najožjih prijateljev, pravaških zastopnikov hrvaškega naroda, ki so se z nami enih misli in enega; srca združili v eno četo in se zavedamo, da je ta zveza* začetek nojve, srečnejše dobe za ves slovanski jug naše države. ZfahValjamo \ tudi zastopnike čeških kmetov in (trne stranke Slovanske zveze, ki so nas podpirale v našem boju. Hvaležnega spomina na nje ne Izbriše nobena sila iz naših src.
Štiri leta, nagega dela in boja so minula. Cisto smo ohranilij zastavo Vseslovenske ljudske stranke, ki ste nami jo izročili v varstvo. Moč nam je krepila zavest, da uživamo Vaše zaupanje, in 'da je svet loj za duševni in gmotni blagor nage lepe domovine in njenega ljudstva. Lahko se je bojevati s tako zvesto armado, kakor je naša Vseslovenska ljudska stranka. Zvesta sebi, zvesta' ljudstvu, ki je ustanovljena zanj, pojde v nove boje in k novim zmagam.
Živela!
Gostinčar. Dr. Krek.
Dr. Šušteršič. Grafenauer. Dr. Žitnik.
Dr. Gregorčič. Pišek. Pogačnik.
Dr. Hočevar. Povše.
Dr. Verstovšek. Eoškar.
PODLISTEK.
Vera in praznoverje.
„IHvfaljen bodi Jezus Kristus!“
,„(Na veke . .
j,Kaj stojite tu na žgočem solncu?“
„Gledam po Vašiku. Ga niste srečali, Bartuš-ka, kje v gozdu?“
„Nisem ga videla . . . Lahko je šel v kako gostilno, da bi se nekoliko poveselil. Mlajdi fant vendar ne bode do smrti hodil za, mamico in se držal njenega predpajsnika. Koi so ptiči godni, letajo iz gnezda, mila mi jMaršikovka . . . Stopite rajši k nam na lcrar tek obisk . . .“
„Ne morem. Vašik pride . . . Vidim ga tako le v nedeljo	__
Maršlikovka je šla zopet nekoliko dalje in zopet postala, vedno se ozirajoča proti gozdu, ne bode-li iz njega zdaj in zdaj stopil ljubljeni njeni jedineo, vdo-vinia radost in tolažba, dobri Vašik.
Njeno srce se je treslo v nekaki tesnobi, kakor čuti to tesnobo vsaiko materino srce, kadar pričakuje dolgo in zastonj svojega otroka, ali kadar se tek člo-fvešjkega življenja po kakem naključju gone, iz svojega navadnega tira,
Tesnoba v njenem srcu rastla je bolj in bolj, in Maršikovka se je vrnila h kočici, v kateri je stanovala, odela si nedeljsko ruto in hitela, kakor da bi bila deklica, ki gre svojemu ljubljencu naproti, proti vrhu gozda.
Gozd šumel je nekako čudno otožno danes, 'kot bi glasno oznanjal materino bolest, j Pekoči/ solnčni žarki niso prodirali v gozd, a Maiišfrkovtki se je zdelo, kakor bi padala žerjavica na njo z dreves. Ni mogla dalje, sapa ji je zastajala, še dl a je pod star bor, raz katerega je podoba Mjatere božje, vabila k odpočitku.
„(Mati božja, ne zapusti me“ izvilo se je njenim ustnicam, ia srce jim je pritrdilo.
'Mlaatšikovka je sklenila roki in je molila, a v tem trenotku ni mogla zmoliti niti jedjnega Očenaša. Les je odmeval ptičjega petja in žvrgolenja, a žena je gorečim srcem zdihovala k okradeni peklo bi Matere božje.
„:S božjo pomočjo pojdem še dalje, da le izvem, kaj se je zgodilo“, je rekla ip se pdkrižala. („Bog je pred menoj in z menoj“, je zaklicala.
Hitro je preletela, temni gozd do vrha Chlumo-vega, a potem se spustila po strmi strani navzdol v dolino naravnost nad mezihorški mlin.
Zadela je tu ob kako korenino, jam ob > kako drevesce, a kakor bi ji bila tuga in strah pripela peruti, hitela je po tem težavnem potu naglo v] dol.
Pre.d mlinom si je odpočila, potem se" pa podala k velikemu poslopju, kjer je služil Vašik.
Skozi okno se je ozrla mimo ognjiča do sohe, a strah prešel je njeno telo, Čudo, da se ni zgrudila. Videla je, da so se zbrali vsi domači, a prva n j dna misel je bil Vašik. To je materi ge prirojeno, ako jo mori dušna tesnoba. (Matere imajo navadno običaj, da najprvo zro in mislijo na svoje otroke.
Opotekaje se je vstopila. jNikdo se ni brigal za njo, nikdo ji na njen pozdrav ni odzdravil. Pomočila je prste v kropilnik pri vratih, a oči! objrnila na svojega VaŠika.
Stal je proti njej obrnjen1, a očii imel uprte h hrastovi mizi, za katero sta sedela gosjpiodar in gospodinja pod križem, ki je visel v kotu.
„Zdrav je“, tolažilo se je mia/terino srce. f,jKaj se pač le tu godi?“
MarRikovki, ki je postala zopet mirna, ko je videla sina zdravega' in čvrstega, 'se je zjasnil obraz, a pri prvem pogledu je kot skušena žena vedela, da se Vrši tu posebna domača ^pobožnost.“
Gospodar in gospodinja sta čitala gl a Ono evangelij sv. Janeza, sin in hči pa, sta držala nad knjigo ključ. |Marlš(ikovka je vedela, da berejo evangelij* da. zvedo tatove.
(„(Ključ se je zasukal“, vskliknila je važno gospodinja in je vstala.
Družina se je nato razšla. Vhšik pa, je stopil k materi.
„'Mamica“1, / je zaklical/ radostno in ji, poljubil
roko.
„(Bala sem se, da se ti je kaj prijgodilo, ker te ni bilo. So-li bili tatovi tu?“
„Pravijo, da so jim denarci iz kamrice zginili. Počakajte, ljuba mamica, takoj vas popeljem malo na okoli.“
Vi tem je stopila kmetica k njima.
„'Ah, Marjšlikovka je prišla pogledat k sinu“, rekla je s tihim glasom. .„Pojte z menoj, pogledava moj lan, kaj vi k njemu porečete.“
„Pravijo, da so bili tatovi v vaši hiši?“’ začela je Maršikovka, ko ste bile na poti.
„iDa, bdi. Teži me to.“
^Prišla sem ravno semkaj, ko ste čitali /sveti evangelij."
„Prosim vas, čemu (bi človek! hodil ! na urad? Denarcev tako ne bomo več videli, imeli bi samo nepotrebna. pota. Naijlepjše je, ako si ml to salmi doma razsodimo. Sv. Janeza evangelij izve za tatove prej kakor vsa sodnija.“
„So vam tatovi mnogo ukraidli?“
„,Sto goldinarjev.“
Tu ste obmolknile obe in sedaj Še le začel se je pogovor o lanu. Hvalila je kmetico, kako vzorna gospodinja da je, kako krasno je zrajstel1 lan, preračunala, koliko se iz lanu sprede, stke, našdje, no in k temu pridejala je še ženina in nevesto. Kipjetica pa ni zinila hiti besedice, a potegovala« si zdaj ruto na oči, zdaj raz oči.
„(Mav^ikojvka, veste, kaj vam želim“, začela jej po odmoru. „Že iz. otroških let se poznave . . . Pa zgodilo se je . . . Veste-li, pri katerem imojnu se je ključ zasukal?“
Začudeno je sedaj ppgledala Maršjikovka na kmetico..
„Bog vas potolaži! Mi o tem niti (besedice ne zinemo . . . Vi za to prav nič ne morete . . . Rekli bomo, da ste prišli po sina. . . .“
„Jezus, Marija“, zdihnila je MarŠ.ikovka, sklepala roki, begala kakor preganjena zver, ne meneč se za to, da tlači kmetičin lan . . .
* *
(Dalj'e prih.)
Bilanca prve ljudske zbornice.
Prva ljudska zbornica je bila. Dq maja 1913 bi morala trajati njena legislativna doba, a končala se je s 30. marcem letošnjega leta. Napravimo kratko bilanco njenega delovanja.
P r v o 1 e t o.
Majnika leta 1907 so se vrnile volitve in _ dne
17.	junija je bil sklican državni zbor. Prestolni govor dne 19. junija je predložil velik delavni program, pred vsem sprejetje nagodbe, z Ogrsko. Dne 25. jun. je bil na nasvet dr. Lueger j ai izvoljen predsednikom zbornice dr. Weisfekirchner, 'dr. Z;aček in dr. vitez pl. Starczinski pa podpredsednikom. Ko se je zbornica konstituirala in so se najvažnejša naloge z vršile, je bil državni zbor dne 24. julija odgoden. V počitnicah je vlada pripravljala predloge radi nagodbe z Ogrsko, ki je po dolgotrajnih napravah dne 5. oktobra privedla do zedinjenja med obema držajvama. Dno 16. oktobra so prišle nagodbene predloge pred oba parlamenta. Da bi pa nagodbi zagotovil večino, je Beck svoj kabinet rekonstruiral. Nnovembra meseca; so zapustili ministri dr. Fort, dr. Pacak, Auersperg in pa Prade kabinet in na njihovo mesto so vstopili dr. Fiedler, Prašek, dr. Ebenhocli in Peška, Malo pred božičem se je sprejela nagodba v ljudski, in kmalu nato tudi v gosposki zbornici. Zbornica je med drugim rešila tudi načrt postave o dalmatinskih železnicah in o davku na sladkor.
Drugo leto.
Po daljšem odmoru se je sešla, zbornica začetkom aprila 1908.: Rešil se je rekrutni kontingent in postava o osnovitvi delavskega ministrstva. Rešil se je nadalje tudi redni budget za tekoče leto; dovolilo se je zvišanje brambovskega rekrutnega kontingenta, zakon glede podpiranja družin rezervistov, melioracijska postaja, postava glede drždvtnih slug, kakor tudi glede trgovskih! pomočnikov. iSkoroda celo jesensko zasedanje je obstiruirala slovanska opozicija, kar je imelo za posledico, da je Beck demijsioniral in da se je poklicalo Bienertha na čelo vlade.
Tretje leto.
V	tretjem letu se je izvršila izprememha v{ pred-sednišltvu. Dr. Pattai je bil izvoljen predsednikom in dr. iWeissfkircliner je postal trgovinski minister. Zbornica je v marcu obravnavala; razne nujne predloge, med temi dr. Sustferšičevega, glede bosanske, agrarne banke. Naglo zaporedoma se je nato rešilo rekrutne predloge* postavo glede živinske kuge, trgovsko pogodbo z Etijopijo, . postavo glede, prepovedi uporabe fosforja pri izdelovanju vžigalic. Po velikonočnih počitnicah je rešila zbornica postavo f glede delavnega časa v trgovini in obrti, je obravnavala finančni načrt v prvem branju in je končala posvetovanje glede budgeta, nakar je začela slovanska opozicija zopet obstruirati. Dne 20. oktobra se je zbornica zopet sestala. Iz ministrstva sta izstopila Ceha dr. Braf in dr. Začek iz vzroka, ker je bil obrambni zakon, katerega je sprejel nižjeavstrijski deželni zbor in ki je naperjen proti Cehom, sankcioniran, pne 26. oktora je predložil finančni minister državni proračun za 1. 1910, kateri je pa izkazoval 42 milijonov deficita. Slovani so zopet obstruirali. Štiri dni in štiri noči in sicer nepretrgoma, je trajala tista znana seja meseca decembra. Koncem te seje, dne 18. decembra, je bil sprejet nujni dr. Krekov predlog glede j izpremembe poslovnika. Se pred božičem se je rešila računski provizorij.
C e t r t o 1 e t o.
V	februarju leta 1910 se je po rešitvi rekrutnega kontingenta in prvega branja proračuna začelo z prvim branjem vinskega da/vkai in drugih davčnih predlog kakor tudi s prvim branjem predloge glede italijanske fakultete. Po velikonočnih počitnicah se je sprejelo posojilno predlogo — izvanredni kredit za oboroževanje in bosanski kredit — in se je končalo s prvim branjem glede službene pragmatike. Koncem junija je bilo posvetovanje glede državnega proračunat končano in se je sprejelo od Poljakov predlagane resolucije glede kanalov.
Koncem novembra S se je državni zbor zopet sklical. Tudi sedaj ni bila. situacija tako jasna, kakor bi morala biti in poljske zadeve so bile, ki so privedle do krize, ki je končala z celotno demisijo Bienerthovegia kabineta. Kabinetu se je provizorično poverila naloga, še naprej voditi dela v, zbornici in je ministrstvu dovolila budgetni provizorij, provizorični bančni privilegij in provizorični poslovnik. Z novim letom se je predstavil zbornici nov kabinet, katerega je sestavil zopet Bienerth. V tem zasedanju: se je vršilo prvo branje budgeta; sprejelo se je postavo glede prepovedi nočnega dela ženskih, krošnjarsko postavo, društveno p4stavp in agrarske | resolucije. Končalo se je tudi prvo branje rekrutnega'kontingenta. Potem pa so se kolesa ustavila; in sedaj smo v volilnem boju.
Naše delo.
Sv. Primož nad Muto.
Včeraj dne 2. aprila, je bilo v hiši posestnika gospoda, Ledineka zborovanje katoliškega izobraževalnega društva; 'Zbralo se je nad 80 ljudi, kar je lepo
Število za te gorate kraje in dokazuje, ,da so še kmetje od Sv. Primoža) vrli slovenski možje.
Posestnik Uršnik Jože otvori zborovanje in pozdravi poslanca gospoda dr. Karl; V;ers,tav|š!eka. Nato poročaj v imenu odborovem gospod kaplan Pintar o društvu, o njegovem delovanju in stanju. Pristopilo je zopet še na dan zborovanja do 40 udov.
Poslanec dr. V e r s t o v |š e k govori o izobrazbi in vpleta razna gospodarska vprašanja, katera mora kmet poznati; pouči jih o obstrukciji, o novih agrarnih zakonih in povdarja zlasti vrednost kmetij, katerih naj nikdar gospodarji ne prodajajo.
Po končanem zborovanju so se razgovarjali možje s poslancem še o mnogih drugih važnih gospodarskih zadevah, zlasti o šolskem vprašanju pri Sv. Jerneju.
V	odbor so voljeni gospodje; Uršjnik, predsednik; Breznik Jože, podpredsednik;, Pintar J., tajnik; Lauko M., blagajnik; Hölbl in Mežnar, Odbornika; Ledinek, knjižničar; Anton Kos in Potočnik Lud., računska pregledovalca.
Zborovanja se je udeležil tudi nadučitelj mut-ske šole, gospdd Hren.
1	Ptuj.
V	soboto dne 25). marca! se je vršilo o priliki občnega zbora, kmečke hranilnice in posojilnice v Ptuju predavanje. Predaval je gospod nadrevizor V. Pušenjak, ki je pojasnil razvoj in stanje Zadružne zVeze v Ljubljani ter govoril o slovenskih posojilnicah na Spodnjem Štajerskem.; Pojasnil je pomen neomejene zaveze in dokazal, da se vlagateljem ni treba bati za hranilne vloge. Osvetlil je tjudi primerno hujskanje časopisov zoper slovjenske denarne zavode in pozival navzoče, da naj vsakega človeka, ki bode obrekoval naše posojilnice,; naznanijo Z'ađružni zvezi v Mariboru, katera ga bo» izročila sod]ife,ču.
Zborovalci so odobravali izvajanja govornika, ter izražali svoje zadovoljstvo nad tem, da se je javno in odkrito pojasnil položaj glajvhie posojilnice v Ljubljani in dokazalo, da Zadružna zveza v Ljubljani nima nobjene zveze s to posojilnico.
Sv., Tomaž pri Ormožu.
V	nedeljo dne 26. march se je vršilo ustanovno zborovanje Kmečke hranilnice, in posojilnice v; ” Sv. Tomažu pri Ormožu. Zborovanja! se je udeležilo nad 200 posestnikov iz cele župnije.
Govoril je gospod nadrevjzor Vladimir Pušenjak, ki je obširno orisal namen in delovanje kmečkih posojilnic.
Zborovalci so soglasno sklenili ustanovitev kme-.čke posojilnice! in so se izvolili najodličnejši posestniki v načelstvo in nadzorstvo,
'	Galicija.
V	nedeljo dne 2. aprila se je vršil poučen shod pri nas. Govoril je gospod nadrevizor Vladimir P u-šenjak, ki je označil vzroke, ki so dovedli do ustanovitve posojilnic, njih delovanje in vspehe ter osvetlil gonjo, ki se je pričela zoper slovenske denarne zavode.
!1	Studenice.
!Isti dan se je vršilo tudi v Studenicah'(gospodarsko zborovanje, na katerem je govoril gospod Ž e b o t o vnovčenju živine.
Nalša. organizacija je neumorno na delu in želi gospodarsko povzdigo našega ljudstva. Naši nasprotniki so pa neumorni v zabavljanju in bodo neumorni — ob času volitev.
Politični pregled.
Priprave za volitve.
Volitve za novi državni zbor so razpisane na torek dne 13, junija.
Glasilo štajersko liberalne stranke, „Nar. List“, piše: „Negotovo je še, ali se bo Narodna stranka vrgla v volilni boj ali ne, V to treba sklepa zaupnikov.“ Kakor se iz tega razvidi, mislijo nekateri liberalci zopet na svoj star trik:	njihovi kandidati
bodo jadrali pod tujo zastavo v razburkano morje volilnega boja.
„Deutsche Wacht“ je postavila kandidaturo Riharda Marekhla. Kukovčeva „Volksstimme“ pa trdi, da bo kandidiral župan dr. Jabornegg na vsenem-škem programu.
Za Maribor se je oglasil nov kandidat v osebi Franca Ertela, ki kandidira na programu nemške delavske stranke. Ker baje Wastian vendar-le ne bo kandidiral, bodo postavili nemškonacionalci v Mariboru proti dr. Baumu ali. finančnega uradnika dr. Rudolf Resnerja, ali pa Franca Rusa, IjudskoŠolske-ga učitelja.
V mestnem okraju Ptuj-Cmurek bo baje kandidiral kot nemško-nacionalni kandidat bivši ptujski župan Josip Ornig.
Izvoljen za poslanca, a ni poslanec.
Listi, po njih tudi mi, so priobčevali ob razpustu poslanske zbornice vest,, da je dala vlada ustaviti v kotorskem državnozborskem volilnem okraju že razpisano ožjo volitev med kandidatoma dr, Vukoti-Čem in dr, Sardelicem. Ta vest ni bila resnična, zakaj ožja volitev se je dejansko vendar-le vršila. Izvoljen je bil z 283 glasovi večine kandidat združenih Srbov in Hrvatov, dr. Vukotič. Ker je bil takoj drugi dan razpuščen, je bil 'dr. Vukotic poslanec samo par ur.
Razpust ruske dume.
Ministrski predsednik Stolipin je imel konferenco z mnogimi ruskimi guvernerji, v kateri se je govorilo tudi zlasti mnogo o zadevi razpusta ruske dume, kateremu razpustu bi sledile takoj nove volitve.
Krščansko-socijalna stranka
je objavila manifest na svoje volilce, v katerem se naglaša, da so socijalni demokratje in Cehi razdrli prvi parlament, ki je bil izvoljen na podlagi splošne in enake volitne pravice. Končno apelira na pomoč krščanskega nemškega ljudstva v Avstriji in poziva volilce, naj tiste obsodijo in kaznujejo, ki so zlorabljali svoj mandat kot ljudski zastopniki za, razdiranje parlamentarizma.
Viribus unitis.
Cesar; je odredil, 'da se imenuje novi dread-nougth „Viribus unitis“ in da se spusti v morje 'dne
24.	junija.
Nekoliko Statistike o razpuščenem državnem zboru.
Ob mrtvaškem odru prve zbornice poslancev, ld je bila .izvoljena na podlagi splošne in enake volilne pravice, bo čitatelje gotovo zanimalo, nekaj podatkov gle'đe sestave te zbornice.
Volitve so se vršile dne 14., ožje volitve dne 31. maja 1907. Volilno pravico je imelo 5,1540.738 državljanov. Od teh se jih je udeležilo volitev 4,677.636, to je 84.4%.
V	deželah, kjer je bila volitev, obvezna, je .volilo 93% volilcev. Volilna obveznost je veljala, v dolnji in gornji Avstriji, SolnograŠki, Predarelski, Moravski in Šleziji.
Od 4,677.638 oddanih glasov so jih1 dobili Nemci 1,775,054, Cehi 1,075,547, Poljaki 608,668, Rusini 596.091, Slovenci 161.196, I Italijani i 123.853, Hrvati 81.275 in Romuni 51.422. (Drugi glasovi so bili razpršeni in se jih ne more razdeliti po narodnosti.
'Med 516 poslanci je bilo izvoljenih: 231 Nemcev in sicer 85 liberalcev, '96 krščanskih socijalcev, 49 socijalistov, 1 n eniški narodni socijalist; Poljakov je bilo 80, Celiqv 107 (med temi 23 socijalistov), Ru-sinov 33, Slovencev 24, Hrvatov ‘in Srbov 13, Italijanov 19 in Romunov 6.
Od 516 poslancev, ki so bili izvoljeni leta 1907, jih je umrlo 18, 18 jih je pa odložilo miandate; od teh 36 mandatov so bili sedaj štirje Izpraznjeni, 'drugih 32 je bilo že izpolnjenih z novimi volitvami. V primeri z oddanimi glasovi bi bili morali imeti Nemci le 197 mandatov, ki so jih imeli 238, Cehi bi jih morali pa imeti 114, >a so jih imeli 107. Najbolj pa so bili tepeni Rusini, ki bi morali imeti v razmerju s številom in svojimi volilci 66 mandatov, a so jih imeli le 33!
Morilec nemškega podpolkovnika Schlichtinga obsojen na smrt.
Vojna sodnija je obsodila na smrt albanskega vojaka, ki je ustrelil podpolkovnika Schlichtinga. Vlada je odločila, dJa se ima morilca takoj obesiti, da-siravno je gotovo, I da bo to grozno razbfurilo sedaj Albance.
Vdovi ubitega bo turška vlada plačevala mesečno rento v znesku 1700 mark.
Vojni minister Sefket-paša je naprosil nemškega poslanika, naj Nemčija iz, tegja žalostnega slučaja ne napravi kako diplomatično vprašanje, l kar je poslanik obljubil.
Ferrer v španski zbornici.
V	seji kortesov dne 31. marca) ja ministrski predsednik Canalejas izjavil, da je vojaški kazenski zakonik] sicer potreben reforme, da pa je bil Ferrer po pravici obsojen, in ;se je proces i vršil popolnoma pravilno; ter je obsodba bila v vsakem oziru korektna^ Republikanec Alvarez je nato izjavil, da republikanska stranka vzdržuje predlog, da se Ferrerov proces revidira in vojaško kazensko postopanje pre-osnuje. Canalejas je izjavil, da vlada revizijo odločno odklanja. Konservativec, bivši minister Pado, je izjavil, da konservativci mirne vesti prevzamejo odgovornost za obsodbo Ferrerja nase.
Kbnečna posledica te Ferrer-deb(ate v zbornici je pa demisija kabineta. Canalejas je podal) ostavko, toda kralj mu je poveril sestavo nove vlade.
Nemški svobodomiselni poslanci'
sedaj ne bodo potovali v Rim. (To je popolnoma razumljivo, ker nimajo več mandatov, pa tudi laške fakultete ne. Poslanec S tein wonder se je izrazil, da se bo potovanje vršile/ v jeseni.
!	Vstaja v Albaniji.
Uporni Albanci so, kakor se poroča, zavzeli vise utrdbe v Skutari. Položaj vlade je jako težaven, Sku-tarski vali je dal razglasiti oklic, v katerem poživlja mohamedansko prebivalstvo, da se oboroži in se bojuje proti krščanskim Albancem. Tujedržavni konzuli so proti temu ogorčeno protestirali.
Raznoterosti.
Iz šole. Štajerski deželni Šolski svet je v svoji seji dne 23. marca 1911 'definitivno nastavil pri Sv. Barbari pod Mariborom Ljudomilo LendovfŠek, pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah Irmo Šeligo, pri Kapeli blizu Radgone Ivana Miheliča in Marijo Pušenjak, na dekliški Šoli v Ljutomeru Julijo Robič. —
Ob enem je vzel na znanje '■ustanovitev ja(vne triraz-redne ljudske šole na Bregu pri Ptuju z nemškim učnim jezikom.
Uinrl je jpri Sv. Martinu v Rožni 'dolini dne 2. t. m. častiti gospod Alojzij Kos, župnik v pokoju. Rojen je bil ranjki dne 1. julija 1840 pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Pogreb bo jutri v torek ob 10. uri dopoldne. R. i. p. !
Iz justične službe. Višje deželno sodišče je imenovalo pravnega praktikanta pri okrožni sodniji v Mariboru Friderika Felberja in pravnega praktikanta pri deželni sodniji v Ljubljani Kajetana viteza pl. Premersteina avskultantom.
Iz orožniške službe. Orožniška postaja v Slivnici se je premestila v Hoče.
Novi sanitetni okraj se namerajva v pjodročju o-k’rajnega glavarstva v; Mariboru usitafnoviti i in sicer za sledeče občine: Sv. Miklavž, Gornje Hoče, Spodnje Hoče, Pobrežje, Skoki, Bohova, Rojgoza, Slivnica;, Spodnji Duplek, Ciglenci, Sierkovci in Dogoše.
Smrtna kosa. V soboto, dne 1. aprila je umrl v Gradcu po daljšem bolehanju Alojzij Hudovernik, depotni oskrbnik v Mariboru v 44. letu starosti. Truplo se prepelje iz Gradca v Trbiž, kjer se je danes, dne 3. t. m, pokopalo.
Iz gozdarske službe. Poljedelski minister je imenoval gozdarskega nadkomi/sarjai Antona Zhuber-ja pl. .Okrog v Mariboru gozdarskim svetnikom.
Finančni komisar — morilec. Pod tem naslovom smo poročali o groznem činu dr, Holmeistra, ki je sedaj v preiskavi. Sodnija je vedno bolj pripriča-na, da je Hofmeister blazen, posebno, ker ima neko organično bolezen, katera je navadno vzrok blaznosti. Ko se bo sodnija prepričala, da je dr. Hofmeister res blazen, bo preiskavo ustavila, in ga bo oddala v norišnico,
„Stajere“ je govoril,“ tako smešno-bahato se zaključuje članek v zadnji ; številki ptujskega šnop-sarskega glasila. Iz srca privoščimo nemškutarjem njihovo domišljavost. V lastni nadutosti se bodo pogreznili. Preiti pa ge. moremo tega Članka, da bi zopet ne apelirali na c, kr. okrajno glavarstvo. Izbruhi bolestne megalomanije nikomur ne škodujejo, Škodujejo pa bojkotni klici, ki jih kriči „Stajerc“ od številke do številke v svet. Vemo, da ,„Stajerc“ politično nima nikakega vpliva in ga tozadevno ne vpošteva-mo. Pri denarnih zadevah je pa vse drugače. V takih slučajih ima še „Stajerc“ nekoliko vpliva, posebno, če pomislimo na splošno razburjenost, ki je nastala vsled raznih nemških in liberalnih polomov. Zar to se nam zdi povsem neumevno, da je ptujsko glavarstvo zopet gledalo skozi vseh pet prstov in ni konfisciralo „Štajerca“, Tudi v zadnji številki je vse polno nesramnih napadov na slovensko zadružništvo in pozivov na podpiranje nemškutarskih denarnih zavodov. Ce bo glavarstvo še nadalje take nečuvene bojkotne izrodke dopuščalo, bo prišel vihar, ki bo marsikomu neljub.
Hribar, redivivus. Iz Ljubljane se poroča, da se je pri zborovanju zaupnikov liberalne stranke, ki se je vršilo glede občinskih volitev, izreklo tudi Hribarju zaupnico in se je enoglasno odobrilo, postaviti ga pri prihodnjih državnozborskih: volitvah zopet kot kandidata za ljubljanski mandat.
Malik se ponuja. Nadležni vsenentŠM Malik' je že razposlal na vse župane svojega volilnega okraja Wildon-Pluj-St. Depart pisrnja, Iv katerih ; 'poveličuje svoje zasluge in se ponuja za poslajnca. jTjerno ne bodo zadeli, če ga bodo izvolili.
Mednarodni evharistični kongres ,v Madridu. V drugi polovici meseca junija se vrši v Maidridui 27. evharistični kongres. Zadnji evharistični kongres je bil lansko leto v Montrealu v Kanadi. Izvršil se je nad vse sijajno« /Tudi letošnji v Madridu obeta biti veličasten. Zanimanje zanj je splošno in bo zlasti iz Avstrije udeležba gotovo velika, posebno ker se vrši prihodnji na Dunaju. Udeležili se ga' bodo tudi Slovenci, med njimi pisatelj župnik Ksaver Meško. _ Protektor kongresa je kralj Alfonz. Kdor se priglasi, naj se obrne na .(Kongresskomitee"!, Dunaj, I., Backer-straße 8. Tam zve tudi za vse podrobnosti.
Perverznosti. ',,|Grazer Tjagblatfu poroča, da predava danes dne 3. t. m. zvečer vojaški (?) zdravnik dr. Weijsbach iv!nar.-sl. društvu v Gradcu o temi: „Die Schädelform der Slowenen“ ! (oblika lobanje pri Slovencih). Najbrže nas hočejo prišteti ( med Hotentote.
Gospodarska zveza. V četrtek dne 30. marca dopoldne je imela Gospodarska zveza' svoj občni zb(or. Udeležilo se ga je lepo število članov. fV imenu načelstva je poročal predsednik dr. Lampe. Povdarjal je, da je bilo minulo leto za vse zadružništvo in sploh za gospodarsko življenje skrajno kritično in težavno. Slaba letina, kriza na denarnem trgu, raizni polomi, v prvi vrsti Agro-Merkurjev, vse to je vplivalo ovirajoče na razvoj zveze. Vendar je pa vse te težave srečno prenesla in bilanca izkazuje 225)0.49 čistega dobička. iTo je gotovo znamenje, | 'da se kmečko zadružništvo, M je še mlado in nenavjajeno težkih kriz, lepo utrjuje. V naprej se bo zveza zlasti bavila s posredovanjem za nabavo poljedelskih strojev in raznih semen. Nabava živine za vojno mornarice ostane še nadalje v rokah Gospodarske zveze. Mornarica noče argentinskega mesa,- ampak domače. / Tfudd j centralo za prodajo živine prevzame zveza. Poročilo o poslovanju je podal načelstveni ravnatelj gospod 'J. Jovan. Skupni promet blaga je znašal 4,023.123 K 86 v, skupni promet denarja 14,299.129 K 16 v, celotni promet tedaj 18,322.363 K 2 |v. Včlanjenih: je feiler koncem leta
83 zadrug z 5i50i zadružniki, ki imajo za 9202 K vplačanih deležev. Pri volitvah' je bil mesto odstoprvišega dr. Lampeta, ki je prevzel zadružni referat v deželnem odboru, izvoljen za predsednika profesor na trgovski šoli Karol Dermastija.
Naval v Gradcu. Svetovno znani operni pevec Slovenec Fran Naval nastopi tekoči teden v Gradcu. Pel bo tenorne vloge v operah: „(Traviata“, „Bela: dama (yDie weiße Dame") in („JHoffmiannove pripovedke." ke." In sicer je program sledeči: V sredo i„!Tiravia-ta“', v petek ,„|Bela dama"), in v nedeljo zvečer „Hoff-mannove pripovedke." Sloves našega rojaka bo gotovo zvab(U marsikoga v Gradec. Rajdoviedni smo, i .Če bodo kulturni Nemci prenesli slavnoj poznati tenor našega rojaka. Prav lahko mogoče je, da se bo razburila njihova tevtonska rahločutnost in bo prišlo do* '„kulturnih“5 demonstracij. Bomo poročali!
Süd marka je pretekli teden razdelila 1800 kron podpor, med temi je največ in največje poslala na Koroško.
Razstava eroplana. Od včeraj dnej 2. aprila naprej je ‘v Götzovi verandi v Mariboru razstavljen letalni stroj. , Konstruirala sta ga dva mlada aviatika, Rieha in Eller. Sistema je Bleriotovega, samo da je za 40 kg lažji. Po veliki noči nameravata omenjena dva aviaitika delati na Tezni letalne poskuse. Priporočamo obisk razstave, saj bo gotovo) vsakega zanimalo videti tak letalni stroj, posebno v sedanjem času, ko je postalo zračno vprašanje aktuelno. Obenem opozarjamo tudi na naznanilo v inseratneiu delu našega lista.
Ljudsko štetje. Na; Dunaju se je naštelo 1910 2,030.830 duš, med temi 98.400 Cehov. Leta 1900 se je naštelo 1,677.000 duš, med temi 102.970. Cehov. Kakor se iz številk razvidi, Cehi nazadujejo v 10 letih’ za 4000 duš.
v
Štajersko.
Predavanje o Bosni. Minoli Četrtek, dne 30. suš-oa, je imel o. Anton Puntigam S. J', iz Sarajeva vrlo zanimivo predavanje „Pri Gambrinu" o bosanskih katoličanih. Na Dunaju so bile pri njegovem predavanju navzoče osebe iz najodličnejših krogov, med njimi minister Burian. Tudi v Mariboru je bilo zanimanje za predavanje živahno. Vsi prostori „Pri Gambrinu so bili natlačeno polni;, med gosti smo opazili gospo in g. barona Twickel, več gg. kanonikov i. dr.
O.	Puntigam je v ganljivih besedah opisal bedo in siromaštvo med priprostim ljudstvom v Bosni, posebno med katoličani. Vlada ne stori za ljudstvo ničesar; gospodarske in šolske razmere so skrajno zanemarjene; neverjetno je, da se najde sredi Evrope tako pozabljena dežela! Preday,atelj je pojasnil svoja izvajanja s krasnimi skiopticnimi slikami. Za dobrodelne zavode v Sarajevu se je pri predavanju nabralo 192 K.
Maribor. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 9, t. m. ob 3. uri popoldne v Narodnem Domu.
Maribor. PoskuŠen samoumor. V Novi vasi pri Mariboru se je hotela danes 3, aprila 221etna služkinja Antonija Čretnik vsled prepira z mlajšo sestro zastrupiti. Iz pila je namreč 1 kozarec mleka, v katerem je namočila vžigalice.
St. lij v Slov. gor. Prav ljubezniv zet je Jožef Hedler, ki je prišel v soboto, dne 1. aprila nekaj vinjen domov in je svojega tasta Ivana Haring-a vrgel s postelje in ga potem s pomočjo Heinriha Lint-nerja spravil na prosto s tako silo, da si je potrl Haring rebra in da je moral vsled bolečine v bolnišnico.
Sv. Jurij v Slov, gor. G. učitelj Železnik si je zlomil vsled nesrečnega padca s kolesa, desno nogo.
Stari trg pri Slovenjem Gradcu. Novo zasluženo odlikovanje. Tako je prav! Cast, komur čast! —
C.	kr, kmetijska družba Štajerska ocenila je našemu novemu šolskemu ravnatelju g. Francetu Vrečko za njegove tozadevne nevenljive zasluge bronasto medaljo.
Ptuj. iV soboto dne 1. t. m. popoldne je umrl profesor Artur Stiefeler, star 28 let. Bil je rojen Mariborčan, sin pred dvema Jetoma; umrlega tukajšnjega učitelja Stieblerja.
Stari trg pri Slovenjem Gradcu. Starodavno, in zato Še posebno Častitljivo in zanimivo postno romanje na Grad ob postnih petkih, na Gregorijevo in Jožefovo, se vrši letos pri najlepšem vremenu nad vse živahno in veselo. Pobožnih romarjev od blizu in daleč se kar tare. Strežejo pa jim poleg domačih gospodov še prav posebno vneto in goreče sosedni gospodje dekanijski, duhovniki, katerim gre za njihov trud vsa hvala in zahvala, >
Šoštanj. Ljudsko štetje. Pri letošnjem ljudskem štetju so uradno našteli 1256 prebivalcev. Ud teh je 374 Slovencev in 863 Nemcev. Leta 1900 pa je bilo 908 Slovencev in 179 Nemcev. Na tako ljudsko Štetje seveda ne more nihče ničesar dati. Saj bije faktičnim razmeram naravnost v obraz. Nemško kulturno delo v znamenju Šnopsa in sleparij res ne more vzbuditi občudovanja.
Celje. Franc Lončar, bivši tajnik celjske Posojilnice in posestnik, je dne 20. marca t. 1. !v deželni bolnišnici v Ljubljani previden s sv. zakramenti, u-mrl. On je bil zvest in neomahljiv narodnjak, sousta-novnik, odbornik, blagajnik, tajnik in vrhu tega podpornik mnogih narodnih društev. Kot blagajnik in tajnik je bil pri Posojilnici, Dijaški kuhinji, Delavskem podpornem društvu, Čitalnici, Lovskem društvu. Kot odbornik je bil pri Sokolu, nekdaj pri Pevskem
društvu, Godbenem društvu, in kot soustanovnik in odbornik pri Sokolskem domu, Dijaškem domu, Vinarski zadrugi in Ciril Metodovi podružnici. Pa ne samo, da je blagi rajni sodeloval pri vseh celjskih narodnih društvih, podpiral je še tudi razna druga zunanja gospodarska in narodna društva, imel vedno za vsakega odprto roko in usmiljeno srce, in storil tako mnogo, mnogo dobrega, ne da so njegovi liberalni prijatelji o tem kaj vedeli. Pri Posojilnici je deloval z vso skrbjo in natančnostjo skozi 20 let pod ponižnim imenom tajnik. Moral je obenem kot soklju-Čar vzdrževati blagajno v redu, kar pri tako velikem zavodu ni malenkost. Njegovemu nasledniku je izvolila dati Posojilnica dati naslov ravnatelja, kar bi bil že on zaslužil, toda on je bil ponižnega značaja in ne častihlepen. — Pogreb je bil dne 22! marca v Ljubljani, in vsak, kateri te vrstice Čita, bo gotovo mislil, da je moral biti lep. Žalibože moramo poročati, da jih je komaj prišlo 8 iz Celja, kar je Ljubljančane, posebno pa sorodnike, prav neprijetno dirnilo. Pričakovali so tudi nekaj vencev, za katere je bil naročen posebni voz, pa žalibože sta bila zopet le dva. Najbolj gotovo se je pa pričakoval celjski Sokol. In glej: Neki gospod z naočniki je izdal pri Sokolu parolo:; „Sokol se ne udeleži," Tako je tudi bilo. Koliko je bilo pa takih njegovih prijateljev, kateri so se mu dobrikali, se dali vabiti v njegov vinograd in pogoščeva-ti. Toda pozabili so svojega nekdanjega dobrega gostitelja. — Dragi pokojnik, počivaj mirno v središču slovenske zemlje!
Koroško •
Celovec. Odvetniško prakso je dokončal g. dr. Stefan Rajh, koncipijent v dr, Brejčevi pisarni. Kakor čujemo, se mladi g. odvetnik naseli v Ribnici na Kranjskem,
Celovec. ,Z'a blagajnika Mohorjeve družbe in ravnatelja tiskarne je bil izvoljen od odbora mnogo-zaslužni odbornik g. vladni svetnik dm Jakob Šket. Ker pa g. svetnik ne premore radi obilih poslov vsega dela, bo izvrševal posebno revizijsko delo. Odbor mu je dodelil kot uradnika g, dr. Val. Rožiča,
Celovec. V nedeljo dne 26. marca se je vršil občni zbor S. K S. Z. za Koroško, ki je kljub slabemu vremenu prav dobro uspel, i Udeležila so se ga skoro vsa včlanjena društva, katerih je 34. V odbor so bili izvoljeni:	Smodej, dr. Ehrlich, dr. Rožič,
Vajncerl, gospa Cinkovic, Gril iz Veber in Müller iz St. Janža,
Celovec. Nove volitve! Tako se razlega po Korotanu. Nemški nacionalci so že pridno na delu in bodo seveda v prvi vrsti izrabljali v politične agitacije konkurz firme Kayser in Palese, njim se pridružijo socialni demokratje, katerim tudi na Koroškem vedno bolj raste greben. V prijetnem položaju smo pravzaprav Slovenci; kajti, kar je Šlo rakom žvižgat, je nemško in slovensko liberalno. Naši zavodi stojijo trdno. Pa boste rekli: „Politično društvo so vam raz-družili. Kaj boste sedaj začeli? Zakon pravi, da se ob času volitev smejo prirejati shodi, ne da bi bili napovedani. Sli bomo srčno v boj za. naše svetinje! Mi smo pripravljeni!
St. Vid pod Juno. (Občinske volitve.) V torek, dne 28, sušca t. L, vršile so se tukaj občinske volitve za občino Rikarjavas, V vseh treh razredih so bili izvoljeni soglasno vsi naši odborniki. Nasprotniki se volitve niso udeležili; prej so imeli šest odbornikov, in sicer je bil njihov prvi razred. Naši kandi-datje so dobili lepo število glasov, in sicer v III. razredu 69, v II. 23 in v I. 15 glasov. Ta volitev je dokaz, da je naše ljudstvo dobro in na slovenski strani, ako ni med njimi kakega liberalnega hujskača. Volilci so pokazali tudi svojo narodno požrtvovalnost, ko je g, Jožef Rutar pobiral med njimi za „Društveni Dom“ v Žitarivasi. Nabralo se je precej kronic.
Zveza trinajstih. Neka bogata gospa v St. Rupertu pri Celovcu je prejela od 12, sušca datirano pismo, v, katerem se zahteva od nje 5000 K v pismu pod naslovom „Sichere Hand“ post restante Celovec, Podpisan je „Bund der 13,“ (Zveza trinajstih.)
Razgled po svetu.
Darilo za mirne zakonce. Na Angleškem obstoja 4001etna navada, da dobita zakonska, ki se leto po poroki nista nikoli sprla ali da bi se bila razšla, od grofa Essex za darilo debelega prašiča in sodček piva. V štirih stoletjih se je mogla ta dobrota podeliti le Štirim družinam, in sicer leta 1510., 1777,, 1826, in leta 1907., dasi bi moral biti debel prašič že sam na sebi jako vzpodbudilno sredstvo. Zakon torej ni nobena lahka stvar, kakor si nekateri mislijo.
Za taščo štirideset kron. Zlatar Druck V Lvo-|vu je prejel vest, da je umrla njegova mati starka 70 let. Odredil je pogreb in ga plačal. Ko se je vrnil, je dobil od uprave bolnišnice poročilo, da mu je mati živa, a on da je pokopal taščo nekega znanega mu mesarja. Druck je odšel k mesarju In zalhteval od njega, da mu plača stroške pogreba v znesku 160 K. Mesar je izjavil, da mu da 40 K, Češ, da njegova tašča itak ni bila več vredna. Stv|ar bo rešilo sodišče, ker je Druck tožil mesarja, je-li tjašča vredna toliko, kolikor hoče mesar.
Slovenci!	Slovenke!
Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list.
Proda sejRko Itv
pa novo
z dana hiša s štirimi stano-valnimi sobami, lepe kleti ped stanovanjem, z vrtom za zelenjavo, sadoECsn kom in malo njivco pod jako ugodnimi pogoji takoj. Jako ugodno za penzijoniste. Naslov pri upravni štvu lista.	56
z ali brez klju-' čavničarstva v sre dišču mesta Maribor se takoj proda. Naslov se izve v u pravništvu „Straže“.	55
Olje "SNE
za razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K.
Vage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalah,
tovarna za vage,
Brno. ZidenicB Morarsio.
80
Slovanska obrt
Naročite naš list „Straža“!
POSLANO.
11
Maribor
Tegethofova cesta 39
pred kolodvorom, priporoča svojo pogato zaloga zlatnine, srebrnine, ur i. t, d. po n?nlžji ceni.
rii'a	8 slovenskimi ploščami, čistim
Ul ttillUlULLv rasnim klasom is najboljših tov s
m
jasnim glasom is najboljših tovarn. Priznano najboljše igle ,za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
PozorI	Pozor
Hedviga Hobacher, Maribor
Grajska ulica št. 2
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov, solncnikov, vezenin in
~ predtiskarij.	....■'....
Popravila hitro in ceno!
Postrežba solidna!
Razstava eroplana
v Götzovi verandi. Odprta od 2. aprila vsak dan od 9. ure dopoldan. Vstopnina 50 vin., za dijake, vojake in delavce 30 vin.
Edina slovenska tovarna mila, sveč in parfumerij na Štajerskem
IVAN PFEIFER & Co., CELJE.
Podpisani naznanjamo velečast. duhovščini in slavnemu občinstvu, da smo otvorili s 1. aprilom v Celju, Graška ulica trgovino na drobno In debelo z milom, parfumerijami, svečami vseh vrst itd.
Se priporočamo za mnogobrojni obisk, zagotavljamo točno in solidno postrežbo ter bilježimo	z odličnim spoštovanjem
IYAN PFEIFER & Co., CELJE: Tovarna mila, sveč in parfumerij.
jJ
Čudežne dežele, kjer c-veto oranže, ne more Vsakdo obiskati. Kdor pa. mora s svojo boleznijo na prsih ali v grlu, s svojim bronhijalnim katarjem ostati doma in delati, ne sme radi tega obupati. Fayjeve pristne .„Sorfeuer 'Mineral-Pastilon“ mu ravno tako sigurno pomagajo, samo hitreje in ugodneje pri taki bolezni, kakor pa, tako drago potovanje. Soden-ske pastile se kupi za 1 K 25 h v lekarnah, 'drožerijah in podobnih trgovinah, tocTa ni'kiđo se ne sme pustiti prevariti s ponarejenikni.
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
Sanatorij „Mirni Dom“ Slov. brivnica v Mariboru!
Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici prip oročam s voj o brivnico, ki se Lakaja v
Tegetthofovi ulici štev. 22
v hiši g. dr. Kaca. Postrežba strogo
solidna! — Za obilen obisk j. rosi
Juro Gredlič, brivec.
Svoji k svojim!
za bolnike na živcih, priporočan od zdravnikov. — Zmerne cene.
-- Prospekti na zahtevo zastonj —
Or. Franc Ceh, Gornja Sv. Kungota.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornjo Avstrijsko.
izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Zahtevajte v gostilnah katoliško-na rodne liste: Slov. Gospodar, Straž!
k
r Janko Artman-u
da si ogledate
največjo izložbo trpežnih in lepih svilnatih robcev.
Ta velikanska izložba
P je v prvem nadstropju trgovske hiše
Janko Artman-a
v Šent Jurju ob juž. žel. pri farni cerkvi. 413
«MM
Spodnještajerska ljudska posojilnica v
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št« 6 (med glavnim trgom in
flranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4®/o, proti 3 mesečni odpovedi po 41/*. Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja io f julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, BO da bi so njih obre-štovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Roam davek plača posojilnica sama.

posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4*/*%, na vknjižbo sploh po 5®/0, na vknjižbo in poroštvo po 5‘/t*/o na osobni kredit po 6°/0. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica 0 brezplačno, stranka plača le keleke. Q
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemi! praznike. — V uradnih arah se sprejema in izplačuje den«.
pojasnila se dajejo
ta prošnje sprejemajo vsak delavnik od &—12.
dopoldne La od 2.—5. popoldne.	6
1»©»«sJSlssSss» las» *®«SS asa	IsroodMo iwMiw!h>Ww»
Civilni geometer
žsdošsik la	Snnsorsij „Straž»“.
Karol Hontich, Maribor, Marijina ulica št. 10
nasaroti okrožnemu sodišču. — Najcenejša in najhitreje izvršitev deljenja zemljišč, postavljenja mejnikov, parceliranja itd, itd. _______________________
Tisk tiskarne- s». Ciril», v Maribora