PLANINSKI VESTHIK
V osnovni Soli v Mojstrani je bita 25. avgusta okrogla miza na temo "Triglavski narodni park — varstvo alpskega okolja in usklajevanje razvojnih možnosti krajev v njem in na njegovem obrobju«. Za okroglo mizo je v polni avli Soie sedelo deset razpravljalcev, in sicer Stane Peterlin iz Ministrstva za kulturo, strokovnjak za hudournike prof. Jože Pintar, direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak, moderator prof. Stanko Klinar. odlična poznavalka kmetijstva in še predvsem pašništva v visokogorju Marija Markež, predsednik domače Krajevne skupnosti Alfred Šprager, zastopnik občine Stanko Kofler, zastopnik Planinskega društva Dovje Mojstrana Miro Ržen, predstavnik Turističnega društva Mojstrana Franci Voga in predsednik agrarne skupnosti Dovje Maks Klinar. Za uvod je Jože Mihelič iz Triglavskega narodnega parka z diapozitivi predstavil »svoj« park, v dveinpolurnem pogovoru, ki so mu med drugim prisostvovali tudi znani televizijski komentator s kulturnega področja Jože Hudeček, kmetijska strokovnjakinja Mihaela Logar, pospeše-valka kmetijstva Majda Loncnar in številni domači kmetje, ki jih ta problematika zanima, pa so poslušalci zaradi tehtne in vsestranske razprave deseterice za okroglo mizo komajda prišli do besede.
Pohorju
ERNA MEŠKO
Kako šumš tvoji gozdovi, na nje prekrasen je pogled, kako dehte vsi ti lesovi, iz jelk in smrek zasajen svet!
Ko vzpenjam v tvoje se planine, radostno speši mi korak, srce od sreče naglo bije, poživljajoč mi vdih je vsak.
Pozdravljajo me tvoje jase, v soncu prešerno se bleste, me vabijo, da se spočijem, za kar hvaležno bo srce.
Tako počivam in uživam, v daljavo plove mi oko, po širnem svetu se oziram, tam hrup — tu čutim mir gorko.
Spočita pot zdaj nadaljujem in sreče polno je srce, mi duša vriska vsa vesela in vedno vleče me v gore...
7. t, 1995
SPOMINČICE
Glede na to, da je bilo prizorišče dogajanj na letošnjih Aljaževih dnevih vsak dan drugje, se je v soboto, 26. avgusta, preselilo proti slapu Peričniku. Zgodaj popoldne so ta dan odprli obnovljeno brv čez Bistrico pri Peričniku, ki je nadomestila star železen most, sramoto Triglavskega narodnega parka. Franci Hartman je sam po lastnih načrtih v starem domačinskem slogu izdelal leseno brv, na katero je z veseljem stopiti, kot pravijo domačini. Slovesnost ob odpiranju je organiziralo Turistično društvo Mojstrana, most je blagoslovil dovški župnik France Urbanija, predsednik Turističnega društva Franci Voga pa je v govoru razmišljal o tem, kako most povezuje bregove in kako je pomemben za življenje, čeprav se pne nad vodo, ki tudi pomeni življenje. V nedeljo, zadnji dan Aljaževih dnevov, so načrtovali planinski pohod po poti Mojstrana—Vrtaška planina— Njivice—Pol do v rovt—Aljažev dom v Vratih Zaradi slabega vremena se je pred stavbo Triglavskega muzeja v Mojstrani zgodaj zjutraj zbralo le kakšnih 30 planincev, ki so do treh popoldne prišli v Vrata na zaključno slovesnost letošnjih Aljaževih dnevov. V programu, ki ga je povezovala Ana Erman, je sodelovala Rada Polajnar, učiteljica, ki je tod zaslužna za planinsko vzgojo, France Urbanija je govoril o spominih na Aljaža, ki niso samo za nazaj, ampak predvsem za naprej, Ana Erman je predstavila dela vokalne skupine, ki je posnela Aljaževe Spominčice («nemara bodo letošnji Aljaževi dnevi Slovencem še najbolj ostali v spominu po tej kaseti«, kot nam je dejal župnik Urbanija), zatem pa je bila pred Aljaževo kapelico v Vratih ob zaključku letošnjih praznovanj še maša.
Čeprav je vidni delež župnika Urbanije na kaseti komajda opazen, je izredno pomemben. Ko je Tomaž Tozon iskal predvsem manj znane Aljaževe skladbe, ki bi jih peli »njegovi« pevci, je nekega dne potrkal tudi na vrata župnišča na Dovjem in župnik mu je dal dovolj gradiva za kaseto. Zdaj premišljujejo, ali ne bi izdali še katero z Aljaževimi skladbami: »triglavski župnik« Aljaž je napisal vsaj 54 skladb (za toliko vemo, da jih je skomponiral) in bi bilo torej mogoče izdati še nekaj kaset.
KULTURNI VEČERI NA KREDARICI
Že v začetku avgusta, od 5. do 12., pa so bili v Triglavskem domu na Kredarici »družinski kulturni večeri«, katerih rdeča rit je bil Jakob Aljaž, njegova doba in delo. Vsak večer ob 19. uri je bila te dni v kapelici Marije Snežne na Kredarici maša, uro pozneje pa so se začeli večeri z najrazličnejšo in pestro vsebino, ki se je vsaj dotikala področij Aljaževega dela, če ga že ni neposredno obravnavala. Pevci, ki se imenujejo Vasovalci, so nastopali, pa Bežigrajski fantje, Koled-nikt iz Kamnika, mladi Slovenci — maturanti iz Argentine, ki se imenujejo Rast, Gornjesavski kvintet Sava, podokničar Franc Pestotnik. moški pevski zbor iz Cola nad Vipavo, ki je ob sončnem vzhodu zapel pesem V hribih se dela dan, godba Pivovarne Laško, Kulturno umetniško društvo Dolga gora, 50 pevcev in plesalcev v narodnih nošah, ki je svoj program izvajalo na
424