številka 26 / letnik 61 / Ljubljana, 11. julij 2002 Zveze Svobodnih Sindikatov sl Slovenije Kateri predpis bo začasno uredil obratovalni čas prodajaln? Ker sprememb zakona o trgovini državni zbor ne bo obravnaval pred poletnimi počitnicami, bo verjetno nastala pravna praznina. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da poleg 17. člena zakona o trgovini razveljavi tudi pravilnik o obratovalnem času prodajaln in odlok Mestne občine Ljubljana o merilih za določanje dežurstev. Tako je odločilo, ker je ocenilo, da pooblas-l'lo pristojnemu ministru za urejanje obrato-valnega časa ni skladno z ustavo. Razvelja- Sindikat in odpoved pogodbe o zaposlitvi Po besedah Milana Utroše na posvetu 2SSS o novem zakonu o delovnih razmerjih ta teden v Radovljici ima sindikat še Posebej pomembno vlogo pri odpuščanju delavcev. Na zahtevo delavca mora delodajalec o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi Postopka. Sindikat mora svoje mnenje o °dpovedi zaposlitve podati pisno v osmih dneh, sicer se šteje, da odpovedi ne nasprotuje. Odpovedi lahko nasprotuje, če meni, da žnnjo ni utemeljenih razlogov ali posto-Ppk ni bil skladen z zakonom. Da pa bi sindikat lahko opravil svojo vlogo pri odpuš-idnju, mora delavec to možnost poznati. Le je ne, od delodajalca ne more zahte-V;ni, naj obvesti sindikat. Utroša meni, da Morajo biti s to zakonsko novostjo sezna-Jeni vsi sindikalni zaupniki in tudi vsi de-nvci. Zaradi te nove pomembne vloge sin-■kata pri odpuščanju delavcev se bo šte-do sindikalno organiziranih delavcev ver-o i*10 Pove^ai°- Za koliko, je odvisno zlasti sindikalnih zaupnikov v podjetjih in tu-I kako jim bodo pomagale strokovne , ezbe območnih organizacij ZSSS in sin-1 atov dejavnosti. Več o posvetu na straneh 2 in 3 vitev 17. člena zakona o trgovini in pravilnikov o obratovalnem času prodajaln začne veljati leto dni po objavi v Uradnem listu RS. Ker je bila odločba objavljena 27. julija 2001, lahko 27. julija letos nastane pravna praznina. Trajala bo do sprejetja novele zakona, verjetno vsaj do sredine septembra. Ko smo pravnike vprašali, kaj bo v tem času veljalo, so menili, da bi lahko veljal prejšnji pravilnik, ki gaje leta 1993 sprejel minister Davorin Kračun (Uradni list št. 28/93). Po tem pravilniku so prodajalne od ponedeljka do petka lahko odprte od 7. do 20. ure, ob sobotah pa do 13. ure. Izven tega časa (ob nedeljah, v soboto popoldne, ponoči) lahko obratujejo le dežurne trgovine, kar morajo trgovci prijaviti pristojnemu organu lokalne skupnosti. V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije pa menijo, da pravne praznine ne sme biti in zato pozivajo pristojne državne organe, naj sprejmejo ustrezno razlago nastalega položaja. Vlada posega v pridobljene pravice zaposlenih v državni upravi Na pobudo SDDO je ustavno sodišče odpravilo določili dveh uredb, s katerima je vlada dodatek k plači spremenila v premijo dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Vladaje zaradi tega pripravila predloga sprememb teh dveh razveljavljenih določil uredb. Obe spremembi, ki posegata v pridobljene pravice zaposlenih, namerava vlada sprejeti brez posvetovanja s sindikatom. SDDO spremembama nasprotuje, saj bi znižali višino plač, veljavno od 1. maja letos. Drago Ščernjavič ;aenotnosi 2 nTsmar Št. 26 / 11. julij 2002 SEDEM DIMI V SINDIKATIH Posvet ZSSS o zakonu o delovnih razmerjih Sklenjene pogodbe o zaposlitvi bodo veljale tudi po 1. januarju 2003 Predsedstvo ZSSS je v začetku tega tedna organiziralo dvodnevni posvet o zakonu o delovnih razmerjih. Udeležilo se ga je skoraj petdeset funkcionarjev in strokovnih delavcev Svobodnih sindikatov. Kot je uvodoma povedal Dušan Semolič, so organizatorji posvet namenili seznanjanju z vsebino novega zakona in ne kritični razpravi o njegovih določbah. Udeleženci posveta naj bi v naslednji fazi pridobljena znanja razširili na vse sindikalne zaupnike in tudi na čim več članov Svobodnih sindikatov. Največ zanimanja je bilo za določbe, ki zadevajo pogodbo o zaposlitvi, in tudi za položaj in vlogo sindikata. Ker bodo pri nastajanju pogodb o zaposlitvi delodajalci v privilegiranem položaju, bo od usposobljenosti sindikalistov odvisno, ali bodo te pogodbe dajale delavcem vse tisto, kar jim po kolektivnih pogodbah pripada. Na posvetu je poleg funkcionarjev ZSSS nastopilo tudi več vodij strokovnih služb območnih organizacij ZSSS, kar je verjetno nova kakovost dela največje sindikalne centrale v Sloveniji. Po besedah Gregorja Mikliča bodo sindikalne razlage zakona o delovnih razmerjih (ZDR) zaradi drugačnih interesov verjetno precej drugačne od razlag delodajalcev, oboji skupaj pa bomo morali vplivati na sodno prakso, da bo izpopolnila vsebino zakona, ki položaj delavcev zelo spremenja. ZDR upošteva vse direktive Evropske unije, ki jih je naša država že ratificirala, upošteva tudi mednarodne konvencije. Vanj je vgrajena tudi Evropska socialna listina, sprejeta leta 1999. Novi zakon ureja le individualna delovna razmerja, kolektivna bo uredil zakon o kolektivnih pogodbah. Ta zaradi velikih interesnih Gregor Miklič Andrej Zorko V SIC Radovljica se je zbralo skoraj petdeset funkcionarjev in strokovnjakov ZSSS in sindikatov dejavnosti. razlik veijetno ne bo sprejet do konca letošnjega leta, kar pomeni, da ne bo uveljavljen hkrati z ZDR. Kolektivne pogodbe pa ne bodo več obvezne, sklenjene bodo le, če bodo delodajalci in sindikati našli skupni jezik. Po besedah Andreja Zorka iz območne organizacije ZSSS Podravje je delovno razmerje pogodbeni odnos med delodajalcem in delavcem. Ker je delodajalec v primerjavi z delavcem v ugodnejšem položaju, je v 7. členu ZDR zapisano, da se s pogodbo o zaposlitvi lahko določijo le pravice, ki so za delavca ugodnejše od zapisanih v ZDR. Za presojo vsebine pogodbe o zaposlitvi se po 11. členu zakona uporabljajo načela civilnega prava. Po Zorkovem mnenju je temeljna značilnost pogodbe o zaposlitvi podrejen položaj delavca, ki daje delodajalcu na razpolago svoje znanje in izkušnje. Delavec je dolžan opravljati delo na podlagi opisa iz pogodbe o zaposlitvi, upoštevati pa tudi navodila nadrejenih-Novost ZDR je, da mora delodajalec v 15 dneh p° začetku dela delavca predložiti kopijo prijav6 v zdravstveno in pokoj' ninsko-invalidsko zavafO' vanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti. Delavci bodo verjetno morali delodajalcu podpisati poseben formular, da so prejeli kopijo prijave. Delodajalec bo delavcem dolžan tri dni pred začetkom dela predložiti predlog pogodbe o zaposlitvi. Tum o tem si bodo delodajalci verjetno zagotovil1 pisno potrditev delavca. Po ZDR je pogodba o zaposlitvi lahko nična, na kar bo sodišče pazilo po uradni dolžnosti-Ničnost pogodbe bodo stranke uveljavljale preb pristojnim delovnim in socialnim sodiščem-Sodna praksa pa bo po Zorkovih besedah pokazala, ali je pogodba nična od dneva njene sklenitve ali od dneva, ko je bila ničnost ugotovljena. Kandidatov, ki se bodo prijavili na razpis3' na prosta delovna mesta, delodajalci ne bod smeli spraševati o zadevah, kijih ZDR ne Pre videva. Delodajalci bodo na podlagi zapisan1, kriterijev svobodno odločali, koga od kanu1 datov bodo zaposlili. O izbiri bodo morali o vestiti tudi neizbrane kandidate, ki bodo lan. ko od sodišča zahtevali, naj izbiro razveljaV in določi novo izbiranje. ZDR predpisuje tudi sestavine pogodbe o z3/ poslitvi. Teh je kar precej, med drugim [ Ffffl fTTmTTTT kl ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, DalmalIn?f '1*7 P i KI it1 IH H*]* I 4,1CX)0Ljubljana • ZaizdajateljaMilanUtroša,tel.01/43-41-244 • OdgovorniurednikFrančekKavčič,tel.01/43-41-232,novinarurednikTomažKšela • Naročaj tel. 01/43-41-283 « Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 280 tolarjev • Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688 • Tisk: Del0J^9 • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-b d.d., Dunajska 5, Ljubljana n i Sindikat delavcev trgovine Slovenije Odprto pismo poslancem državnega zbora v Na vas, spoštovana poslanka in poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, ki spre-Jemate tudi za delavce pomembne in usodne zakone, se v imenu 42.000 naših članov in tudi i00.000 zaposlenih v dejavnosti trgovine Slo-Venije obračamo z željo, da bi podprli pred-l°g zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trgovini, ki gaje 27. junija pripravilo ministrstvo za gospodarstvo. Predlog je nastal po več kot enoletnem de-'u skupine socialnih partnerjev ter upošteva Poleg interesov delodajalcev in potrošnikov !udi interes zaposlenih in je podoben, kot ga 'ma večina Evropskih držav. Delavci te de- javnosti so po objavi izrazito liberalnega pravilnika o obratovalnem času v marcu 2001 izpostavljeni velikim kršitvam pravic do dnevnega in tedenskega počitka, saj delodajalci ob podaljševanju delovnega časa niso zaposlovali dodatnih delavcev. Tako stanje je ugotovila tudi inšpekcija za delo, ki je na predlog Sindikata delavcev trgovine Slovenije opravila dvakrat izredni nadzor ter ugotovila preko 85 odstotkov kršitev pri delodajalcih. To kaže, da država s svojimi institucijami ne zagotavlja kvalitetnega nadzora nad izvajanjem temeljnih pravic delavcev iz delovnega razmerja. S podporo besedilu zakona, ki omejuje obra- tovalni čas na šest dni v tednu, bi nedvomno pokazali velik socialni čut in s tem pripomogli, da bi se delavcem te velike gospodarske dejavnosti omogočila pravica do dnevnega, tedenskega in letnega počitka. V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije smo prepričani, da nadaljnji razvoj naše mlade države ne more temeljiti samo na ustvarjanju dobička, s katerimi na osnovi ustrahovanih in izkoriščanih delavcev razpolaga peščica lastnikov oziroma delodajalcev. Država mora poskrbeti za ohranjanje vrednot družinskega življenja in varstvo otrok, kar je liberalizacija obratovalnega časa zelo prizadela. Posledice bodo še bistveno večje, če bo v državi prevladal interes vse bolj dobička željnih posameznikov. V želji, da bi se s sprejemom predlaganega zakona končalo za delavce te pomembne dejavnosti zelo neprijazno obdobje, vas s spoštovanjem pozdravljamo. V Ljubljani, 9. julija 2002 Franci Lavrač, predsednik Sandi Bartol, sekretar plovnega mesta ali podatki o vrsti dela s krat-kirn opisom dela, kraj opravljanja dela, čas tra-Janja delovnega razmerja, izraba letnega do-PUsta, razpored delovnega časa, znesek osnovne Plače, druge sestavine plače, plačilni dan, na-j^dba kolektivnih pogodb, ki zavezujejo de-|°dajalca... Zorko meni, da bo pri vpisovanju kraja opravljanja dela lahko v gradbeništvu in Prevozništvu nastalo kar nekaj resnih proble-Jžl0v. Kaj zapisati gradbeniku, ki danes dela v Mariboru, jutri pa naj bi delal na Trojanah, kako °Predeliti kraj dela šoferja tovornjaka, ki vozi P° vsej Evropi (je to lahko tovornjak?). Zorkovih besedah je konkurenčna prepo-v ZDR urejena veliko boljše kot sedaj. Med ra)anjem delovnega razmerja sme delavec Opravljati druga dela ali sklepati posle, če bi o Pomenilo konkurenco njegovemu deloda-cu, samo z njegovim pisnim soglasjem. Novi l^kon določa tudi, daje delodajalec dolžan de-Vcu, ki spoštuje konkurenčno klavzulo in če ]0 Pogodba o zaposlitvi preneha po njegovi f lvdi, izplačati denarno odškodnino. Ta naj bi 'ašala najmanj tretjino delavčeve plače v zad-treh met ^aposlitvi. v p daj sklenjene pogodbe o zaposlitvi bodo ^Jale še naprej in jih po uveljavitvi ZDR ne ^ treba nadomeščati z novimi. Zorko meni, če Ivfi sedanJe pogodbe veljajo čim dlje. Tudi p0“0 delodajalec želel z delavcem skleniti novo tj ®°dbo ali aneks k njej, mu je treba povedanih to n' Potrebno, saj se določbe kolektiv-u Pogodb lahko neposredno uporabl jajo. Zor-h„ l° utemeljuje s nevarnostmi prehitrega preče a na pogodbena razmerja, s katerimi še nih-p lrna izkušenj. ga ? besedah Magde Leban iz območne or-o^acije ZSSS Posočje bo od sodne prakse Že S1S?0.’ koliko bo Slovenija še socialna država, id j. ^daj posamezniki opozarjajo, da so delovna oCenCla'ua sodišča postala delodajalska. Do te nikj Pohaja zaradi obnašanja nekaterih sod-uialn ’v Pomapjkanju času sprejemajo le for-htev *: odločitve in ne tehtajo utemeljenosti za-bo(j0 e|avcev, ki se jim godijo krivice. Delavci v Prihodnje pred sodišči lahko uspešni Q 1 treh mesecih pred prenehanjem pogodbe Magda Leban le, če bodo znali pravilno postaviti svoje zahteve in če jim bodo sindikalisti pri tem znali pomagati. Malomarnost bo lahko usodna, izgovor delavca, da česa ni vedel, ne bo nič pomagal. Nasploh je pravna omika na nizki ravni, delodajalci pa bodo v teh razmerah sposobni izkoristiti svoje prednosti in jih ne gre podcenjevati. Mitja Šuštar iz območne organizacija ZSSS Ljubljana in okolica je govoril o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Opozoril je, da zakon uvaja redno in izredno odpoved. Pri redni odpovedi je predviden tudi odpovedni rok, pri izredni pa ga ni. Delavec lahko pogodbo odpove kadar koli, ne da bi navajal razloge zanjo, če pa pogodbo odpoveduje delodajalec, mora utemeljiti razloge. Če želi delodajalec delavcu odpovedati delo iz krivdnih razlogov, ga mora prej opozoriti na izpolnjevanje delovnih obveznosti in možnost, da bo v nasprotnem primeru dobil odpoved. Delodajalec mora delavcu omogočiti tudi zagovor. Delodajalec lahko da delavcu redno odpoved iz poslovnih razlogov, ki je podobna sedanji ureditvi odpuščanja trajno presežnih delavcev. Delavca mora o tem pisno obvestiti vnaprej. Delavec lahko dobi redno odpoved tudi zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov ali neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela ali kršenja pogodbenih obveznosti. Pri redni odpovedi ima odpuščeni delavec po Zorkovih besedah pravico do odpravnine. Njena višina je odvisna od delovne dobe pri delodajalcu. O pripravništvu in poskusnem deluje govorila Barbara Kozina iz območne organizacije SKEI za Gorenjsko. Pripravnik je po novem zakonu tisti, ki prvič stopa v delovno razmerje, ki ustreza njegovi izobrazbi. Pripravništvo mu omogoča, da se usposobi za samostojno opravljanje dela. Pripravništvo je praviloma omejeno na največ leto dni, posebni zakoni pa lahko določijo tudi daljšo dobo. Določeno mora biti vnaprej z zakonom ali kolektivno pogodbo, pripravnik mora imeti tudi mentorja. Pripravnik mora o svojem delu pripraviti tudi poročilo in opraviti strokovni izpit. Zakon omogoča tudi volontersko pripravništvo, ki seje do-sedaj uporabljalo zlasti v pravosodju, kjer ni bilo na voljo dovolj pripravniških mest. Poskusno delo mora biti določeno s pogodbo o zaposlitvi in lahko traja največ šest mesecev. Med poskusnim delom delavcu ni mogoče dati odpovedi. Po besedah Metke Roksandie je varstvo nekaterih kategorij delavcev in delavk povezano z izvršilnimi predpisi, kijih bo na podlagi ZDR moral sprejeti minister za delo v soglasju z ministrom za zdravje. Nekatere pravice so podrobneje urejene tudi v zakonu o enakih možnostih žensk in moških, o katerem pišemo posebej. Nepopolne so tudi določbe o varstvu invalidov, saj se vežejo na zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zakon uvaja več novosti tudi pri zaščiti mladih, nosečnic in mater z majhnimi otroki, omejuje delo dijakov in študentov, ščiti starejše od 55 let ... O vlogi sindikatov in varstvu sindikalnih zaupnikov je govoril Milan Utroša. ZDR ima o teh vprašanjih osem členov, ki bodo zelo pomembno vplivali na položaj sindikata in njegove možnosti, da ustrezno zaščiti delavce. Drugi dan posveta so govorili še Brane Mišič (o plačah), Gregor Miklič (o delovnem času, odmorih, počitkih, disciplinski in odškodninski odgovornosti, varstvu pravic in inšpekcijskem nadzom), Barbara Kozina (o delovni knjižici). Franček Kavčič 4 [iflrtnE aenotnos št. 26 / 11. julij 2002 SINL6S ^ i k-4. Mitja Bukovec, profesionalni predsednik sveta delavcev in tajnik sindikalne konference Zvone Majer, od aprila predsednik sindikalne konference, sicer monter v drobnem pohištvu Novoles izplaval iz težav Kako do večjih plač Po dolgi in težki krizi Novoles že peto leto zapored izkazuje dobiček. Tega pa žal v svojih žepih še ne občutijo zaposleni, saj plače po kolektivni pogodbi pri nekaterih ne dosegajo niti minimalne plače. O tem, kako se rešiti iz tega položaja, smo se pogovarjali s predsednikom sveta delavcev Mitjo Bukovcem in predsednikom sindikalne konference Zvonetom Majerjem. Novoles je delniška družba, organizirana v profitne centre: skupne dejavnosti, storitve, trgovina, vezan les, drobno pohištvo, lepljeni elementi, plastificiranje, novi programi, galanterija in inženiring. V okviru Novolesa so tudi hčerinska podjetja Bor Krško, Tovarna ploskovnih elementov Račje selo, Pri-mara (invalidsko podjetje) in Tovarna pohištva Brežice. V podjetju, ki je med največjimi v lesarstvu, je zaposlenih 1100 delavcev. Sedanje število zaposlenih proizvede več kot je pred dobrim desetletjem skoraj štirikrat več delavcev, seveda pa imajo tudi veliko novih strojev, ki so nadomestili človeške roke. Po uspešni prisilni poravnavi so lastniški deleži razporejeni takole: skladi in pidi 38,4 odstotka, pravne in fizične osebe 29,9, zaposleni, bivši zaposleni, upokojenci in družinski člani 25,1, prednostne delnice šest odstotkov. Po gradivu za skupščino Novolesa, sestala seje te dni, je skupen preneseni dobiček v letih 1997 do 2001 znašal nekaj več, kot 385 milijonov tolarjev, uporabljen je bil večinoma za razvoj. Novoles že drugi mandat vodi uprava pod vodstvom Zvoneta Novine. Tej se prav te dni izteka mandat, vendar bo imenovana še za novega. Kako pa deluje sindikat? V podjetju deluje le Sinles, ki ima 776 članov. Na ravni delniške družbe deluje konferenca, ki se po manjši krizi, zaradi katere so zamenjali prejšnjega predsednika, dokaj redno sestaja. Kot pravita naša sogovornika, se v konferenci ukvarjajo zlasti s plačami. Že dalj časa poskušajo rešitvi vprašanje višine jubilejnih nagrad. Sedaj podjetje upošteva znesek, določen za skupno delovno dobo, ki je nižji od nagrade za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Čeprav so pri tem vprašanju na pomoč poklicali tudi strokovno službo območne organizacije ZSSS v Novem mestu in republiški odbor Sinlesa, ga niso rešili. V uradnih obvestilih Sinlesa sicer piše, da naj bi delodajalci izplačali tisto, kar je za delavce ugodnejše. O tem se pogovarjamo že tri mesece, pa se nič ne premakne, pravita naša sogovornika. Drugi večji problem je plačevanje nadur. Podjetje zanje upošteva tridesetodstotni dodatek k osnovni plači, vendar od osnove odšteva dodatka za delovno dobo in za prisotnost na delu. Za nadure tako zaposleni prejmejo le 10 do 12 odstotkov več kakor za navadne ure. Problem je velik, saj morajo zaposleni narediti veliko nadur. Sogovornika menita, da delavci, ki delajo nadure, s tem dokazujejo pripadnost firmi. Na nizko ceno pa delavci pristajajo, ker preprosto nimajo izbire. Kolektiv je v povprečju dokaj star, pred časom so izračunali, daje povprečje 42 let. Nad 40 let stari delavci, večina je domačinov, pa ne morejo računati, da bi dobili drugo delo. Pripravljeni so potrpeti več, kot se zdi normalno, pravita naša sogovornika. Napetost med zaposlenimi pa narašča in mogoče bodo čez čas ob kaki priložnosti izgubili potrpljenje in jih bo sindikat lahko povedel v stavko. Sedaj jim tega še ne moremo predlagati, pravita Bukovec in Majer. Klima v podjetju je po njunem mnenju zaradi tega slaba. Delavci občutijo velik pritisk, saj morajo pogosto delati nadure, pogosto je tudi delo ob sobotah. Ob nekaj novih strojih se dela tudi ponoči. “Novoles se je pobral, delavci pa za več dela dobijo manj denarja,” ugotavlja Majer. “Odnosi med ljudmi niso dobri, tudi med seboj si premalo zaupamo.” Čeprav podjetje dosledno spoštuje kolektivno pogodbo, so plače z vsemi dodatki nizke. Povprečje za april je znašalo 154.239 bruto in je bilo po dolgem času za okroglih tri tisoč tolarjev večje od povprečja v lesarstvu. Plače so tako nizke, da tudi nekateri delavci s 30 leti delovne dobe dobijo dodatek k plači, saj je nižja od z zakonom določene minimalne plače. Februarja, ki je imel manj delovnih ur, je dodatek do minimalne plače prejelo 207 zaposlenih, maja pa trideset. In kako v podjetju izračunavajo plače? Poleg razvrstitve v tarifni razred in podskupino upoštevajo tudi osebno oceno, učinkovitost, dodatek za skupno delovno dobo ter dodatek za prisotnost in učinek na doseženi rezultat. Plače so vedno na plačilni dan. Tudi regres podjetje izplačuje redno. Letos so že prejeli minimalno višino, avgusta pa bo podjetje izplačalo še razliko do najvišjega neobdavčenega zneska. Dobro je urejena tudi prehrana med delom, saj so na razpolago kar trije meniji. S čim pa se sindikalisti v Novolesu lahko pohvalijo? Podjetje je pred leti uvedlo posebne nagrade, kijih izplačujejo ob pikniku, ki ga organizirajo vsako leto. Prejmejo jih zaposleni z več kot 35 leti delovne dobe, letos jih je bilo sedemnajst. Sindikat in svet delavcev sta dosegla tudi spremembo meril za razvrščanje v tarifne razrede. Z njo so uvedli podskupine (nekakšne plačilne razrede znotraj tarifnih razredov), ki posamezniku omogočajo, da doseže višjo plačo, kot mu gre po razporeditvi. Razporejeni v četrti tarifni razred, ki so sposobni nastavitve več strojev in imajo pet let delovnih izkušenj, lahko dosežejo celo koeficient 1,80, ki so ga dosedaj imeli le razvrščeni v peti tarifni razred. Spodbuden dosežek je tudi povečanje stimulacije za prisotnost na delu s sedem na deset odstotkov. Tudi pred novim letom, ko je sindikat vprašal, ali bo kaj denarja, so zaposleni dobili manjši znesek kot nekakšno božičnico. In kaj lahko Sinles v podjetju naredi za izboljšanje plač? “Krize v le-sariji ni več in plače bi se morale povečati. V lesarstvu se pojavlja tudi vedno več zasebnikov, ki so na trgu uspešni in svojim delavcem plačujejo boljše kot Novoles. Tudi v bližini tovarne jih je nekaj. Povečanje plač bi moral doseči Sinles na državni ravni. Sedaj se pogajamo o 10.000 tolarjih več, enako za vse tarifne razrede. Če povečanja ne bomo dosegli na državni ravni, samo v Novolesu ne bomo mogli uspeti z zahtevami, saj so direktorji med seboj neuradno dogovorjeni, da ne izplačujejo niti tolarja več, kot določa kolektivna pogodba dejavnosti. Ker pa je v pogajalski skupini tudi Ada Gole Grandovec, članica Novolesove uprave, bo tudi tam težko doseči zastavljene cilje,” pravita Bukovec in Majer-Kakšni pa so medsebojni odnosi med sindikatom , svetom delavcev in upravo? “Medsebojno sodelovanje je dobro. Novina in Gole Grandovec prihajata na seje sindikalne konference in sveta delavcev. Je pa zlasti Novina trd pogajalec,” pravita sogovornika. So v Novolesu poskrbeli za ljudi v skladu 1 novim zakonom o zdravju in varstvu pri delu -? “Vse je že narejeno. S pomočjo zunanje strokovne organizacije je podpisana tudi posebna izjava o varnosti z oceno tveganja. Jeseni bo opravljen še en pregled. Delavci imajo tudi osebno zaščitno opremo. Novoles je to nalogo opravil prn-vočasno in ustrezno, tudi jaz sam v imenu delavcev sodelujem na tem področju. Podjetje skuš3 poskrbeti tudi za invalide, nekaj delovnih mes1 je zanje že prilagodilo. Sedaj jih 71 dela v in' validskem podjetju Primara,” pravi Bukovec-Je Novoles ohranil še kaj od svojih počitniških objektov? V Červarju, Nerezinah, Martin' ščici ima podjetje šest garsonjer in dve hiši. V# let sojih oddajali v najem, kar ni bilo dobro. Lan1 so se odločili, da jih bodo sami upravljali. Najprej so vse obnovili, letos novolesovci v njih le" tujejo ceneje kot prejšnja leta in tudi bolj žadu voljni so. Novoles ima več garsonjer tudi v B0 hinjski Bistrici, ki so tudi obnovljene. Kaj še lahko povesta? “Novoles daje vedn° več tudi na svoj imidž. Sponzorira športne aK tivnosti in tudi kulturnim društvom pomaga. Tn ^ za rekreacijo podjetje skrbi, saj imajo zapo-4 ni možnost enkrat tedensko obiskati bazen v V° n i Po napovedih umirjena gospodarska rast Rast BDP v Sloveniji bo letos 3,3-odstotna, inflacija manj kot 7-odstotna dodatki o gospodarskih gibanjih, ki jih ’na terenu’ zbira Statistični urad Slovenije, so potrdili Predvidevanja vladinega Urada za thakroekonomske analize in razvoj (UMAR) o nekoliko šibki rasti bruto domačega proizvoda v Začetnih mesecih tega leta. Ta se je v prvem letošnjem četrtletju Povečal le za 2,2 odstotka na medletni ravni, in to predvsem po Zaslugi rasti domače potrošnje, ki Jo bila nekaj večja od pričakovanj. Zasebna potrošnja se je povečala 2,6 odstotka, državna celo za in za prav toliko tudi bruto investicije v osnovna sredstva. Zaradi večje domače potrošnje se je okrepil l|Jdi uvoz, medtem ko je izvoz še vedno dokaj skromen, ve pa se, zakaj. Seje pa izvoz že v aprilu ^krepil, kar tudi potrjuje realnost napovedi uMAR-ja o večji gospodarski rasti v nadalje-^anju leta, predvsem v njegovi drugi polovici. *a vladina institucija tudi vztraja pri napovedi, da bo letošnja inflacija zrasla tja do 6,9-odstot-ae stopnje, gospodarska rast pa naj bi letos kl-JOb slabšemu začetku dosegla 3,3 odstotke na Cll|i ravni. Če seveda ne bo spet kakšnih večjih Potresov. Dodana vrednost je bila v prvem četrtletju za -4 odstotka višja kot lani v enakem obdobju, eridar pa za 0,7 odstotne točke nižja od lanske e oletne rasti in tudi za 0,4 odstotne točke niž-J kot v zadnjem lanskem četrtletju. Rast doda-e vrednosti je najbolj umirjena v predeloval-a dejavnostih in večini tržno usmerjenih de-J V|iosti. V predelovalnih dejavnostih se je le-s v prvem četrtletju realna rast dodane vred-'sh zaradi nizke izvozne aktivnosti spustila celo č stoPnj° 1,6 odstotka (še v lanskem zadnjem n n!etjuje bila 2,5-odstotna). Vendar to niso bila ■ PriCakovana gibanja. Hkrati z umirjanjem pro-<>dne aktivnosti seje upočasnila rast dodane rač n°sl' v Prometn' dejavnosti, in to najbolj na c Un Zrnanjšanja prevoza blaga in potnikov v trt|Stn.em prometu. Slabše kot lani v prvem če-šeletJU seje godilo tudi gostincem zaradi manj-.8a obsega domačega turizma, rast njihove de-gf dh!1'^6 *e 2.1-odstotna. V kmetijstvu in ^bemštvu seje tudi letos nadaljevalo upadanje let' ane vrednosti, v gradbeništvu že peto četrt-Vf ^POred, vendar je bilo tokrat upadanje nižje. ^°k je v večjih letošnjih naročilih Darsa. dSd največja težava pa še naprej ostaja viso- ka inflacija, ki nekajkrat presega povprečno inflacijo v EU. Boj za njeno znižanje bo dolgotrajen in težak, ugotavlja UMAR, potrebno bo usklajeno delovanje protiinflacijsko usmerjenih ekonomskih politik tako vlade kot Banke Slovenije. Rast števila zaposlenih seje aprila nadaljevala z nekoliko manjšo intenzivnostjo kot v prvih treh letošnjih mesecih. Nasploh je letošnja rast zaposlenosti nekoliko počasnejša kot v enakem lanskem obdobju. Število brezposelnih se še naprej znižuje z enakim tempom kot lani ob tem času. Maja je bilo le nekaj več kot 101.000 brezposelnih, vendar je delo dobilo manj ljudi kot denimo v marcu ali aprilu. Res pa je, da gaje tudi izgubilo manj zaposlenih. Toda kljub zdaj že nekajletnemu zniževanju števila brezposelnih oseb v Sloveniji osnovni problem teh ljudi ostaja oziroma se celo povečuje. Povprečno trajanje brezposelnosti se namreč podaljšuje in to predvsem na račun ljudi brez izobrazbe in starejših brezposelnih. Nekvalificirani brezposelni morajo na delo čakati v povprečju tri leta in dva meseca, brezposelni, starejši od 40 let, pa celo tri leta in devet mesecev. Če pa so hkrati starejši od 40 let in še brez izobrazbe, čakajo na delo v povprečju štiri leta in dva meseca. Ob tem je zanimiv podatek o obsegu pogodbenega in nadurnega dela, ki ga anketno ugotavlja zavod za zaposlovanje. Pogodbenega delaje toliko, da bi z njim lahko polno zaposlili kakih 5000 ljudi, število nadur pa narašča in bi z njimi lani polno zaposlili preko 11.000 ljudi. Največ nadur je v gradbeništvu, največ pogodbenega dela pa v izobraževanju, podjetja pa navajajo kot razloge za uvedbo enega ali drugega načina dela premajhen obseg dela za redno zaposlitev, delo izven programa, daljše odsotnosti redno zaposlenih, pomanjkanje določenih poklicev ter sezonski značaj del. V aprilu je bruto plača na zaposlenega nominalno zrasla za 0,8 odstotka, ker pa so se cene hkrati enormno povečale, je realno padla za 0,6 odstotka. V primerjavi s povprečjem preteklega leta je raven realne aprilske bruto plače na zaposlenega nižja za pol odstotka, v zasebnem sektorju za 0,7 odstotka, v javnem sektorju pa za 0,2 odstotka. Enake primerjave za nekaj zadnjih let kažejo na umirjeno dinamiko plač, ki je bolj izrazita v zasebnem kot v javnem sektorju. To kaže tudi primeijava rasti plač v letošnjih prvih štirih mesecih glede na lanskoletno povprečno rast. Realna bruto plača je letos v tej primerjavi v zasebnem sektorju upadla za 0,6 odstotka, v javnem pa se je za odstotek povečala. B. R. C? ropl'cah’ kjer je zanje organizirana tu-petn- en;' te'ovadbu. Enkrat letno pošlje podjetje na 0r !ansko lupino, ki se izkaže pri delu, co. Tf*niZlrano rekreacijo v Bohinjsko Bistri-morai,?1 S° na str°ške podjetja, le svoj dopust nan|0' «h. Podjetje skrbi tudi za svojo zu-P obo. Vse hale so novolesovci sami pre- pleskali, sedaj zamenjujejo strešne kritine in urejujejo okolje. Dobro je tudi to, da Novoles to delo opravi s svojimi ljudmi. Dobra novost je tudi kar 22 avtomatov, pri katerih bodo zaposleni lahko dobili pitno vodo na stroške podjetja,” pravita naša sogovornika. Franček Kavčič PRAVNA §VETOVALKA Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS_ Upokojili se boste lahko pri 53 letih Vprašanje: Rodila sem se 10.7. 1952. Imam dva otroka. Od I. 8.1967 dalje nisem bila zaposlena le 9 dni. Od 1. 9.1967 do 12. 9.1971 sem delala na delovnem mestu, kjer je bilo za 12 koledarskih mesecev dela priznanih 14 mesecev pokojninske dobe (benefikacija). Kdaj se bom smela najprej starostno upokojiti? Odgovor: Letos velja za ženske »polna« pokojninska doba 35 let in 3 mesece. Vi je imate letos torej že več kot dovolj. S tem ste izpolnili prvega od dveh upokojitvenih pogojev. Drugi upokojitveni pogoj pa je seveda minimalna upokojitvena starost. Za ženske z dopolnjeno »polno« pokojninsko dobo velja letos splošna upokojitvena starost 54 let. Ta se vam sme znižati na račun beneficirane delovne dobe, materinstva in pokojninske dobe, ki ste jo zbrali pred 18. rojstnim dnevom starosti. Izpolnjujete namreč prav vse tri zakonsko možne kriterije za znižanje. Omeniti moram še eno starostno mejo, ki jo določa zakon. Ženske, ki so delale na delovnih mestih s stopnjo benefikacije 12/14 (tolikšna stopnja je bila na vašem delovnem mestu), se letos kljub benefikaciji ne morejo upokojiti mlajše od 49 let. Vi pa ste letos stari že 50 let in ta meja torej za vas ne bo pomembna ne letos ne v naslednjih letih. Zakon natančno določa, kako je treba izračunati olajšave za znižanje splošne upokojitvene starosti. Najprej se splošna upokojitvena starost zniža na račun benefikacije. Le če benefikacija vaše individualne upokojitvene starosti še ne zniža pod 53 let, je možno zniževanje še na račun materinstva in zavarovalne dobe pred 18. rojstnim dnevom. Za ta dva kriterija pa velja spodnja meja znižanja 53 let starosti. Brez benefikacije se namreč pred to starostjo ženska nikakor ne more starostno upokojiti. Vi ste si nabrali 8 mesecev in 3 dni benefikacije. Ni je torej dovolj, da bi z njo mogli splošno upokojitveno starost znižati pod 53 let. Toliko pa boste stari 10. 7.2005. Tega leta bo splošna upokojitvena starost že 55 let. Na račun benefikacije se vam bo znižala na 54 let 3 mesece in 27 dni. Na račun materinstva boste upravičeni do nadaljnjih 7,5 meseca znižanja na 53 let 8 mesecev in 12 dni. Pred 18. rojstnim dnevom pa ste zbrali 35,3 meseca zavarovalne dobe. Zanjo boste leta 2005 upravičeni do nadaljnjih 11,7 meseca znižanja. Torej več kot dovolj, da se boste res smeli starostno upokojiti na svoj 53. rojstni dan II. 7. 2005. Pripis: Prvič ste se zaposlili stari šele 15 let in 21 dni. Škoda, da niste povedali, kdaj je bilo tistih 9 dni prekinitve delovne dobe. Če je bila prekinitev pred 18. rojstnim dnevom, bo to seveda nekoliko vplivalo na olajšave pri ugotavljanju vaše minimalne upokojitvene starosti. 6 Delavska enotnos I čt. 26 / 11. julij 2002 Dela je k sreči dovolj NDE na obisku pri sindikatu v Metalni Senovo Z novim predsednikom SKEI v Metalni Senovo, letošnjo pomlad izvoljenim Alojzom Krajncem, smo se pogovarjali tako rekoč v teku. Že ob rokovanju je dal vedeti, da bi med pogovorom najraje naprej delal. Da mora biti delo opravljeno v roku, je poudarjal, nazadnje pa le pristal, da se iz tovarniške hale umaknemo v mirnejše okolje menze, kjer smo do malice imeli skorajda uro časa. Na pogovor smo povabili tudi prejšnjega predsednika sindikata Vita Kozoleta, pa se je ravno odpravljal na teren. Malo mu je bilo žal, toda delo je imelo prednost. Za ogrevanje smo Kranjca prosili za podatke o članstvu, zaposlenosti, uspešnosti podjetja. Takole jih je nanizal: “Zaposlenih nas je okoli 130, članov SKEI pa je kakih 65. Drugega sindikata ni. Podjetje posluje že odkar je po stečaju nastala nova firma, torej od leta 1997, nekako na pozitivni ničli. Plače so redne, po kolektivni pogodbi. Dobimo tudi stimulativni del, kar pa je odvisno od pridnosti posameznika ter uspešnosti podjetja. S tem lahko posameznik poveča plačo za največ 20 odstotkov. Nekaj se dodatno zasluži tudi z nadurami in terenskim delom. Regres bo izplačan ta mesec, v enem kosu. Božičnice ponavadi dobimo po nekaj tisočakov v bonih ali v denarju, kakor kdaj. Regres pa je bil izplačan vedno v denarju.” “Niste omenili trinajste plače. Ali je ta za vas, zaposlene v Metalni Senovo, neznanka?" “Podjetje sicer zadnja leta posluje pozitivno, vendar vedno blizu pozitivne ničle. Poleg tega sorazmerno dosti vlagamo v modernizacijo podjetja, pravkar denimo zaključujemo izgradnjo nove pes-kame. Zato zaposleni kaj več od spoštovanja kolektivne pogodbe niti ne moremo zahtevati.” Ali se je sindikat kar sprijaznil s tem, da trinajste plače ni? “Smo povpraševali, zakaj je ne bo, vendar če rezultatov, kot pravijo v upravi, ni, potem tudi ni kaj zahtevati. Se pa na računovodske stvari v sindikatu ne razumemo v dovolj veliki meri. Trenutno pač nimamo kadrov s takim znanjem. Zato težko oporekamo podatkom o poslovanju in argumentom, s katerimi nas ‘zasuje’ uprava.” Hudo vam torej v Metalni ni? “Ne moremo se pritoževati, čeprav nam prav mehko tudi ni postlano. Saj se ve, kako je v kovinski industriji.” Ali se vam dogaja, da morate čakati na delo? “Kar nas je redno zaposlenih, nikoli ne čakamo na delo, drugače pa je seveda z delavci za določen čas. Teh je kakih dvajset in kadar ni dela za vse, gredo na borzo dela.” So med njimi tudi Metalnim bivši delavci? “Nekaj je bivših delavcev, nekaj pa mlajših, ki so šele začeli delati. V Krškem je poklicna in srednja kovinarska šola in kadra je dovolj, saj tovrstna podjetja s tega področja propadajo.” Kakšen je zdaj proizvodni program Metalne Senovo? ‘Trenutno delamo največ podaljške za dvigala, kabine in konice dvigala. Delali pa smo tudi podvozja za avtodvigala za nemško firmo Demag.” Kdo je pa lastnik Metalne Senovo? “Solastnikov je več, občina Krško, Nova Ljubljanska banka in še drugi. Precejšnji solastniki so tudi vodilni in pa zaposleni. Ko je šlo podjetje leta 1996 v stečaj, smo imeli 80-odstotne plače in to razliko smo potem uveljavljali kot teijatev v ste- čajni masi. Ko pa je na pogorišču stare nastala nova firma, smo zaposleni teijatev zastavili vanjo. Zaposleni smo tako lastniki okoli 20 odstotkov podjetja, skupaj z vodilnimi pa smo skoraj večinski lastniki. Ali pa je želja po večinskem deležu v kolektivu še živa, ne vem. Med zaposlenimi, ki smo imeli svoj čas možnost ugodnega nakupa delnic, za to velikega zanimanja ni bilo.” Ali ste že kdaj delili dividende? “Ne še. Pomembnejša je modernizacija tovarne, v katero smo vložili že kar nekaj sredstev, pravkar, kot sem omenil, pa dokončujemo novo peskamo.” Koliko časa ste predsednik sindikata? Vas je bilo težko prepričati za prevzem vodstva sindikata? "Dva meseca. Prejšnjemu dolgoletnemu predsedniku Vitu Kozoletu seje iztekel mandat in člani so izvolili mene. Delati za sindikat ni težko, problem pa je pomanjkanje časa, saj opravljam redno delo in si moram za sindikat vzeti tudi od svojega prostega časa. Sicer pa sem že prej delal v izvršilnem odboru sindikata in bil predsednik športne komisije, tako da nisem skočil v neznane vode, ko sem prevzel vodenje sindikata.” Torej tudi veste, kaj vas v tej vlogi v prihodnje čaka. S čim se v sindikatu trenutno najbolj ukvarjate? "Nazadnje smo se ukvarjali z razporeditvijo zaposlenih v počitniške kapacitete na morju, v Ne-rezinah. Nekaj tega je last pcHljetja. nekaj pa sindikata, vendar to še ni v celoti razmejeno.” Kakšni so odnosi, sodelovanje med sindikatom in upravo? “Zadovoljivi.” Sindikat in svet delavcev? “Sam nisem v svetu delavcev, so pa bili vanj izvoljeni tudi naši člani in član SKEI je tudi predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu. Sicer pa se sindikat in svet delavcev lepo dopolnjujeta pri varovanju pravic oziroma interesov zaposlenih.” Kaj bi dejali o vzdušju v podjetju, ali je v Metalni Senovo prijetno delati? Ali je čutiti enotnost duha, vzajemnost med vodstvenim kadrom in delavci, ko se trudite za iste cilje? Ali pa so mojstri, delovodje avtoritativni, nerazumevajoči do podrejenih? Kako se vzdušje v podjetju kaže v številu bolniških odsotnosti z dela? “Hja, vzdušje v razmerah, kakršne so, ni kdo ve kakšno. Dela se pač, drugače pa ... Ne morem pa reči, da bi nižji vodilni sloj pri nas kvaril vzdušje, mislim, da tega ni. Je pa kar nekaj bolniških, saj je narava dela takšna. Precej se dela na terenu, pri montaži dvigal.” Ali ljudje prihajajo s svojimi problemi k sindikatu? “Saj glede plače ni kaj dejati, če je po kolektiv- Alojz Krajnc: Podjetje posluje zadnja leta z minimalnim dobičkom, ki ga vlaga v modernizacijo tovarne, zato zaposleni kaj več od spoštovanja kolektivne pogodbe od uprave niti ne moremo zahtevati. ni pogodbi. Res pa so majhne, saj je precej priučenih delavcev.” Za kaj vse porabite svoj del članarine? “Predlanskim smo skupaj s podjetjem sofinancirali izlet na Triglav. Prirejamo tudi piknike . • ■ Dajemo tudi enkratno denarno pomoč članom ob kakšnih nesrečah. Seveda sindikatu od članarine ne ostane veliko denarja, na mesec okoli 60 tisočakov.” Ali si prizadevate pridobivati nove člane s kakimi načrtnimi aktivnostmi, saj imate v podjetju še kar veliko nečlanov? “Intetes med zaposlenimi je v zadnjem času nekaj porastel, ne bi pa vedel povedati, zakaj. Vem pa. kaj je povzročilo osip članstva pred leti: poviša-nje članarine. Nekajje bilo tudi nezadovoljstva ob stečaju prejšnje Metalne, češ kaj nam naj bo sindikat, saj nam ne more pomagati. No, ob zadnjem štrajku, zaradi plač, pa so stavkali vsi zaposleni, tudi nečlani in tudi oni so od stavke imeli korist, saj seje plača popravila vsem." Za nevajenega človeka je obisk v takšni proizvodni hali kot je pri vas kar malce zastrašujoč in morda je vtis o nevarnosti dela, o zdravju neprijaznem okolju malce pretiran. Ali pa ne? “Delo ni brez nevarnosti, tu so varilni stroji, stružj niče, dela se deloma na višini. Vendar so v večin' manjše poškodbe pri delu, večjih nezgod skoraj n'-Zaščitna sredstva so in jih tudi uporabljamo. Naj' več težav pa je z zaščitnimi očali, ljudje jih pogosto za hip snamejo, v naglici pri delu pa jih pozabijo natakniti nazaj. Pa pride do poškodb oči.” . Dejali ste, da delovni pogoji niso lahki. A'1 podjetje organizira morebiti kakšno dodatno zdravstveno preventivo za najbolj ogrožene delavce, poleg zakonsko določenih rednih zdravstvenih pregledov? “Podjetje je do letos poskrbelo, da so delavon starejši od 50 let, odhajali na preventivno poči1111, kovanje v zdravilišča. V letošnjem letu tega se ^ organiziralo in tudi ne vem, ali ga bo še. Tu je veda vprašanje plačila dohodnine, kar zmanjšuj zanimanje delavcev za tovrstno boniteto. Dela ci, kakih deset do petnajst mlajših jih je, ki ora111 Zakon o enakih možnostih sprejet V zvezi z diskriminacijo bo veliko dela, tudi za sindikate Kot nam je povedala izvršna sekretarka v ZSSS Metka Roksandič, je državni zbor pred dvema tednoma sprejel zakon o enakih možnostih žensk in moških. Vanj je vgrajenih tudi več dopolnil, ki jih je na Predlog odbora za enake možnosti pri ZSSS predlagalo predsedstvo ZSSS. Ta zakon je naša država bila dolžna sprejeti zlasti zaradi uskladitve z evropsko zakonodajo. Roksandiceva pravi, da so poslanci zakon sprejeli kljub temu, da so nekateri menili, da enake Možnosti žensk in moških zagotavlja že ustava. Sprejetje bil z namenom izboljšanja položaja žensk v političnem, gospodarskem, socialnem •n vzgojno-izobraževalnem življenju, skratka na Vseh področjih družbenega življenja. Na podlagi ^kona bo naša država morala v letu dni pripra-viti nacionalni program ukrepov, ki naj bi omo-8°čili izboljšanje sedanjih razmer. Po zakonu je ustvarjanje enakih možnosti na-‘0ga celotne družbe, ki mora za dosego ciljev naj-Prej odstraniti vse ovire. Družba mora prepre-Cevati neenako obravnavo obeh spolov, ki po-vZroča diskriminacijo. Ta lahko izvira iz tradi-c'°nalnih in zgodovinsko pogojenih različnih vl°g moških in žensk. Zelo pomembno je, da bo vlada svoje naloge °Pravljala v sodelovanju s socialnimi partnerji lr> tudi nevladnimi organizacijami. In kaj pomeni enakost žensk in moških? V za-konu pige, da morajo biti ženske in moški enako udeleženi na vseh področjih javnega in za-Set>nega življenja. Imeti morajo enak položaj in ®nake možnosti uživanja pravic. Enake naj bi bile uui možnosti za osebnostni razvoj. ^aj pa sta neposredna in posredna diskrimi-"acija? Neposredna diskriminacija je takrat, ko Je oseba zaradi spola obravnavana manj ugod-0 kot oseba nasprotnega spola. Posredna dis-r|ntinacija pa obstaja, če navidezno nevtralna erila postavljajo osebe določenega spola v manj U8oden položaj. , v zakon pa ni vnesen predlog odbora za ena-'Možnosti pri ZSSS o nadlegovanju. To naj bi .1 0 neželeno ravnanje do osebe, ki bi prizade-njeno dostojanstvo ali ustvarjalo do nje so-azno okolje. Spolno nadlegovanje pa naj bi bilo ' oalno ali fizično ravnanje z namenom priza-. P dostojanstvo osebe, in še posebej ustvarja-^ ^ ^ sovražnega okolja. Čeprav sta bila ta la ‘l Podloga skladna z direktivo Evropskega par-ptoenta in Sveta EU, ju poslanci niso sprejeli. n‘ k'l mišljen le za odnose pri delu, mislili no tudi na odnose med učitelji in dijaki ter štu- denti, pravi Roksandičeva. Med pripravo zakona je bilo tudi rečeno, da bo nekatera vprašanja enakih možnosti moral urediti tudi zakon o delovnih razmerjih. Zakon najprej navaja splošne ukrepe, zlasti zakone, ki prepovedujejo diskriminacijo na posameznem področju. Mednje sodijo tudi aktivnosti vlade in urada za enake možnosti. S posebnimi ukrepi naj bi se spreminjale razmere, na primer neenakomerna zastopanost obeh spolov na posameznem področju. Poseben ukrep je potreben, če je na posameznem področju manj kot 40 odstotkov pripadnikov enega spola. Posebni ukrepi dajejo ob izpolnjevanju predpisanih meril prednost osebam spola, ki je v manjšini. Pozitivni ukrepi se lahko sprejemajo na področju vzgoje in izobraževanja, zaposlovanja, poklicnega življenja, političnega udejstvovanja. Pozitivne ukrepe lahko sprejemajo organi oblasti, gospodarski subjekti, politične stranke, organi- zacije civilne družbe. Po zakonu bo državni zbor sprejel resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških. Pri oblikovanju svojih delovnih teles bo državni zbor v največji možni meri upošteval uravnoteženo zastopanost spolov. Ustvarjanje enakih možnosti je predvsem naloga vlade in ministrstev. Pri pripravi predlogov zakonov morajo ministrstva pridobiti mnenje urada za enake možnosti. Vlada bo državnemu zboru vsaki dve leti poročala o izvajanju nacionalnega programa ter sprejetih ukrepih. To je predlagala ZSSS z argumentom, daje takšen način uveljavljen v organih EU. Vsa ministrstva bodo določila uradnika, ki bo koordiniral naloge v zvezi z ustvarjanjem enakih možnosti. Pri uradu za enake možnosti bo deloval zagovornik enakih možnosti, ki bo obravnaval primere domnevnega neenakega obravnavanja spolov in izdajal tudi odločbe. Pisno pobudo za obravnavanje primerov neenake obravnave lahko dajejo posameznice in posamezniki, nevladne organizacije, sindikati in druge organizacije. Zagovornik enakih možnosti lahko obravnava tudi anonimne prijave. Zagovornik bo vsako leto pripravil pisno poročilo o svojem delu, ki ga bo urad za enake možnosti predložil vladi. Politične stranke bodo vsaka štiri leta sprejele načrt, s katerim se bodo opredelile do uravnotežene zastopanosti obeh spolov. V njem bodo določile tudi ukrepe za spodbujanje uravnotežene zastopanosti žensk in moških v organih stranke, na kandidatnih listah za državni zbor in v organe lokalnih skupnosti. SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI Vse kar mora vedeti Slovenec - jutrišnji državljan EU Slovenija Koliko glasov bo imela Slovenija v Svetu Evropske unije? Odgovor: Poleg Evropskega parlamenta je na nekaterih področjih tudi Svet Evropske unije zakonodajalno telo Evropske unije. Natančneje določeno, kdaj mora Svet posamezne odločitve sprejeti soglasno in kdaj s kvalificirano ali pa navadno večino glasov. Če bo ratificirana pogodba iz Nice, se bo zmanjšalo število odločitev, za katere bo potrebno soglasje vseh. Namesto tega bo za kvalificirano večino glasov veljalo ne le določeno število glasov, ampak tudi dodaten pogoj, daje za sprejem odločitve glasovala večina držav. Člani Sveta Evropske unije so ministri držav članic unije. Koliko mest ima posamezna država v Svetu, pa je odvisno od števila prebivalcev teh držav. V Svetu Evropske unije bodo po pogodbi iz Nice imele sedanje članice naslednje število glasov: Nemčija - 29, Francija - 29, Italija - 29, Velika Britanija -29, Španija-27, Nizozemska - 13, Belgija - 12, Grčija - 12, Portugalska - 12, Švedska - 10, Avstrija - 10, Finska - 7, Danska - 7, Irska - 7 in Luksemburg - 4. Sedanje države kandidatke pa bodo kot članice dobile takšno število glasov v Svetu: Poljska - 27, Romunija - IT Madžarska - 12, Češka - 12, Bolgarija - 10, Slovaška - 7, Litva - 7, Latvija - 4, Slovenija - 4, Ciper - 4, Estonija - 4 in Malta - 3. Slovenija bo imela torej štiri od skupno 345 glasov. Vir: publikacija Informacijskega centra Delegacije Evropske komisije v Sloveniji (*dh nit'I CITK)nt v nuklearko v Krško, pa imajo pred č. m' tja še dodatni zdravstveni pregled.” I !ste delavci oziroma sindikat ob izdelavi nntVe 0 varnosti 'mel' pripombe o nujno potrebnih izboljšavah? Ali varovanja zadošča minimalnim normam? lovtv gICVunicie novo, plinsko, so pa določena de-rudi mesta Pozimi kljub temu bolj neugodna za-SntofiPl"a' *3°*elI se naberejo plini od varjenja, ^•vendar je najbolj neugodna sopara.” imate organizirano rekreacijo? “Svoj čas je bila organizirana in plačalo jo je podjetje, vendar odziva med zaposlenimi ni bilo veliko, saj ljudje prihajajo tudi iz bolj oddaljenih krajev, veliko jih ima doma kmetije in pravijo, da se ‘rekreirajo’ na njivah. Je pa v samem Senovem in tudi drugih krajih, odkoder prihajajo naši zaposleni, dovolj možnosti za rekreiranje, tako daje ta potreba v tovarni ugasnila." Kako ste uredili, če ste ga, dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje? “Pred mesecem dni je uprava dala pobudo, da bi pol premije dala firma, pol pa posameznik. Premija naj bi bila visoka okoli sedem tisočakov. O tem smo se v sindikatu že nekaj pogovaijali, problem pa je v tem, da marsikdo misli, da se mu zaradi starosti ne izplača dodatno pokojninsko varčevati. Je pa največ zaposlenih starih med 35 in 45 leti. No, glede na to, da pol premije ali najnižjo možno premijo prispeva podjetje mislim, da se splača vsakemu sodelovati. Dokončno pa se bomo pogovarjali in dogovorili po dopustih." e. r. Anketa o ekonomskem položaju poklicnih gasilcev Poklicni gasilci za svoje težko in nevarno delo niso ustrezno nagrajeni Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije si že dalj časa prizadeva za ureditev in izboljšanje ekonomskega položaja poklicnih gasilcev. Ta je zdaj urejen neenotno, saj je država skrb za poklicne gasilce prepustila lokalnim skupnostim. V tej državi vsi vemo, kako težko, odgovorno in nevarno delo opravljajo poklicni gasilci, očitno pa so merila za merjenje njegove zahtevnosti od občine do občine različna, kar za poklicne gasilce in razvoj njihove dejavnosti ni dobro. O vsem tem smo se pogovarjali z nekaterimi zaupniki sindikata in drugimi poklicnimi gasilci. Poklicni gasilci se primerjajo s policisti in cariniki Leon PHinger, Zavod za zaščitno in reševalno službo Maribor Status poklicnih gasilcev v Sloveniji ni ustrezno urejen. Menim, da bi morala okoli 500 poklicnim gasilcem v Sloveniji, ki predstavljajo okostnico sistema požarne varnosti v državi, ustrezen status zagotoviti država. Naša država pa je poklicno gasilstvo prepustila lokalnim skupnostim, zato je položaj poklicnih gasilcev različen od občine do občine. Država bi poklicne gasilce lahko vključila v zakon o javnih uslužbencih. Zal pa novi zakon našega poklica ne omenja, čeprav bi sodil nekam med carinike in policiste. V našem zavodu smo poklicni gasilci ob pomoči sindikata po težkih borbah dosegli, da prejemamo plače po podjetniški kolektivni pogodbi. Še vedno pa je pri nas problem v tem, da okoliške občine ne prispevajo sredstev za delovanje poklicne gasilske enote v Mariboru. Za to, da bi vse občine sodelovale pri financiranju našega zavoda, pa se premalo trudi tudi vodstvo zavoda; raje širi pridobitno dejavnost zavoda, od čiščenja oziroma negovanja oko- lja do varovanja. Zaradi tega je med poklicnimi gasilci čutiti nezadovoljstvo, saj se za ta zahtevni, težki, nevarni vendar pa tudi zelo humani poklic niso odločili zaradi tega, da bi denimo v mestih negovali rožice in zelenice. Nasploh je vse preveč rešitev, ki zadevajo status poklicnih gasilcev, sprejetih na hitro, kasneje pa jih je težko popraviti. Gasilci tvegajo življenja, da popravijo napake drugih Alan Pale, Zavod za gasilsko in reševalno službo Sežana Ljudje se marsikdaj niti ne zavedajo, kako težek poklic opravljamo gasilci. Vedno moramo biti pripravljeni priskočiti na pomoč ljudem. Svoja življenja tvegamo za to, da rešujemo življenja drugih ljudi in materialne dobrine oziroma da popravljamo napake drugih. Menim, da gasilski poklic ni ustrezno ovrednoten ne v tujini in ne pri nas. Poleg tega pa je tako, da imajo poklicni gasilci v različnih krajih različen ekonomski položaj. V večjih in bogatejših občinah je njihov ekonomski položaj boljši, v manjših pa slabši. Tako zlasti poklicnim gasilcem v manjših krajih vedno primanjkuje sredstev za nabavo nove opreme in tehnike. V našem zavodu imamo sicer plače po kolektivni pogodbi. Enako velja za regres za letni dopust, za regres za malico in za povračilo stroškov prevoza. Žal pa zavodu zmanjkuje sredstev tudi za usposabljanje in izobraževanje poklicnih gasilcev, ki bi ga potrebovali več. Dandanes moramo biti gasilci na tekočem z vsemi stvarmi, s katerimi se lahko srečamo pri delu. Še zlasti to velja za ukrepanje ob nesrečah pri prevozih nevarnih snovi. Delo poklicnih gasilcev bi najlažje primerjal z delom reševalcev, ki prav tako pomagajo ljudem. Položaj poklicnega gasilstva bi morala urediti država Bogdan Godnič, GRC Ajdovščina, predsednik Sindikata SPG Slovenije Status poklicnih gasilcev ni rešen na ravni države, zato se morajo poklicne gasilske enote za ekonomski položaj svojih pripadnikov boriti v svojih lokalnih skupnostih. Državaje skrb za poklicno gasilstvo prepustila županom in občinskim svetnikom. Poklicno gasilstvo je za vso državo in vse državljane tako pomembno, da bi morala njegov status urejati država. V sindikatu smo prepričani, da bi moralo nad delovanjem in razvojem poklicnega gasilstva bedeti bodisi obrambno, bodisi notranje ministrstvo. Enote poklicnih gasilcev bi morale delovati v sestavi enega od omenjenih ministrstev. To ni nujno samo zaradi ureditve ekonomskega položaja poklicnih gasilcev, temveč tudi zaradi razvoja dejavnosti same, ki zdaj marsikje zaradi neustreznega odnosa lokalnih skupnosti dejansko nazaduje. Sprašujem pa se, ali si v Sloveniji zares lahko privoščimo nazadovanje poklicnega gasilstva. Kaj to pomeni za varnost ljudi in premoženja? Prepričan sem, da bi morali glede na vse, kar se dandanes v svetu dogaja, tudi pri nas požarno varnost krepiti in ne zmanjševati. Tudi veliki požari, ki pretresajo mnoge države, nas opozarjajo, da pozornost, ki jo posvečamo požarni varnosti, ni nikoli prevelika. Jasno pa je, da brez dobro razvitega poklicnega gasilstva dobre požarne varnosti ni in ne more biti. Ker država ni ustrezno in enotno uredila ekonomskega položaja poklicnih gasilcev, se mora naš sindikat pogajati z blizu dvesto različnimi pogajalci. Na koncu človek ugotovi, daje vse odvisno od volje županov. Župani pa marsikdaj tudi zaradi političnih razlogov raje dajejo sredstva prostovoljnim gasilcem v svoji obči- ni, ker so le-ti njihovi volivci, na odgovornost za razvoj poklicnih gasilskih enot pa radi pozabljajo. Tako seveda dolgo ne more iti več naprej, saj so mnoge poklicne gasilske enote v čedalje slabšem položaju. Upam, da bomo vsaj te probleme do neke mere lahko rešili s pomočjo novega zakona o javnih uslužbencih, ki ga sicer v našem sindikatu samo delno podpiramo. Upam, da bomo na njegovi osnovi lažje sklenili kolektivno pogodbo, ki bo veljala za vse poklicne gasilce v državi. Kar se tiče položaja poklicnih gasilcev v našem zavodu v Ajdovščini, pa lahko rečem, daje zadovoljiv. Kljub temu pa so tako kot v vsej državi tudi pri nas plače poklicnih gasilcev za vse, kar delajo, počnejo in doživljajo, premajhne. Delo poklicnih gasilcev namreč ni samo težko, temveč marsikdaj tudi zelo nevarno in zato tudi stresno. Delo gasilcev je podcenjeno Robert Jane- žič, Gasil- sko reševal' ni center Novo mesto Novi zakon o javnih uslužbencih je napisan in sprejet tako, da se poklicni gasilci v njem žal ne vidimo, čeprav bi si to želeli. Me' nim, da bi poklicno gasilstvo v celoti kot dejavnost z vsemi zaposlenimi sodilo pod ministrstvo za obrambo, ne pa pod lokalne skupnosti. Zdaj o razvoju naše dejavnosti, ki je pomembna za državo v celoti, odločajo lokalne skupnosti z vidika svojih občinskih interesov, kar za razvoj naše dejavnosti ni dobro. Praksa kaže, da sta ekonomski položaj poklicnega gasilstva in njegov razvoj velikokrat odvisna od trenutnih razme v občini in od načrtov župana oZ1' roma županov. Velik problem P,‘ je tudi, ker se občine v Sloveni) med seboj težko dogovarjajo, P ne samo o razvoju poklicnega ga n 11 silstva, temveč o vseh drugih odprtih vprašanjih v regijah. To vedo vsi odgovorni v državi, zato na tem področju iščejo nove rešitve. V našem zavodu prejemamo plače po podjetniški kolektivni pogodbi in redno. Prav tako prejemamo regres za malico, regres za letni dopust in povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Po plačah smo v Sloveniji nekje na povprečju, seveda pa so plače poklicnih gasilcev povsod podcenjene. Status poklicnih 9asilcev v velikih Podjetjih je urejen bolje Vojko Plesec, Poklic- na gasil- ska enota Aero- drom Brnik V naši enoti je zaposlenih okoli u poklicnih gasilcev. Naš eko-n°mski položaj je soliden, saj pre-j^uiamo plače in vse druge pre-Jemke po kolektivni pogodbi za gospodarstvo - tako kot vsi dru-Zaposleni v podjetju Aerodrom Brnik. Pravzaprav so plače poklicnih gasilcev v našem podjetju zaradi narave našega dela, ki je zelo težko in nevarno, še nekoliko višje. Res pa je, da je naše delo zelo zahtevno. Delamo v štirih izmenah, poleg tega pa se moramo nenehno usposabljati in dodatno izobraževati. Za delo v letalstvu potrebujemo tudi poklicni gasilci vsako leto novo licenco. Vsi poklicni gasilci delamo v tehnični službi, kjer opravljamo vsa dela, ki jih mora ta služba opravljati - od sodelovanja pri štartanju letal do pluženja vzletno - pristajalne steze in razle-denitve letal. Poleg tega sodelujemo tudi pri sprejemu in odpravi letal. Naše delo je zelo odgovorno, marsikdaj pa ga opravljamo v zelo neprijaznih vremenskih razmerah. Naša enota poklicnih gasilcev dobro sodeluje tudi s prostovoljnimi gasilskimi društvi, sodelujemo pa tudi pri delu Združenja poklicnih gasilcev Slovenije. Poklicni gasilci v podjetju Aerodrom Brnik prejemamo plače po kolektivni pogodbi in redno - do minute. Prav tako prejemamo regres za letni dopust, regres za malico, podjetje pa nam izplačuje tudi povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. T K. Obvladajmo stres na delovnem mestu -10 Nadaljujemo prikaz stresorjev na delovnem mestu, ki v delavcu najpogosteje sprožijo stresno reakcijo. Ljudje smo genetsko programirani, da za srečo nujno potrebujemo družbo soljudi. Najdemo jo v skupinah ljudi, s katerimi se družimo doma in izven do-Nujno potrebujemo nekakšno moralno ali družbeno pod-Poro teh skupin ljudi, kadar se spopadamo s težavami, ki jih pri-aSii življenje. Skupina ljudi, s katero se družimo, nam pomaga Ceniti in ovrednotiti stvari, ki se nam dogajajo (na primer: kdaj nami ravnajo primerno in kdaj nevzdržno). Ne nazadnje gre pri n za občutek pripadnosti (tudi zanj smo genetsko programira-‘k Od te moralne/družbene podpore je odvisen naš občutek sa-Spoštovanja. V službo ne hodimo zgolj zaradi plače. Ljudje, s t se družimo v službi, so pomembna skupina ljudi, v ka- ri iščemo samopotrditev. To skupino sestavljajo tako vodstveni avci kot sodelavci. V delavcu se torej sproži huda stresna re-oj Ja> če je na delovnem mestu tako od vodstvenih delavcev kot za .'Sot}c*avcev izpostavljen podcenjevanju, diskriminaciji ali pa ne r • Vaiyu‘ Celo več! Če ni moralne/družbene podpore skupi-Vo , | k s katerimi se družimo na delovnem mestu, je za delavče-ji . ravJe pomembno bolj škodljiv učinek drugih stresorjev, ki j N delavec istočasno izpostavljen. Ne pozabimo: škodljivost Sori slresorjev se podeseteri v kombinaciji s prav takim stre-me^ kot j e pomanjkanje moralne/družbene podpore na delovnem Lučka Bohm V?/* zadeve ^]Ugg^ac'ja Evropske komisije. Direktorata za zaposlovanje in socialne Sindikalna lista Julij 2002 Gospodarske dejavnosti Javni sektor' (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.252,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.125,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.480,00 2. Kilometrina (od 19. 2. 2002 dalje) 51,42 51,42 (od 5. 3. 2002 dalje) 51,63 51,63 (od 19. 3. 2002 dalje) 53,76 53,76 (od 3. 4. 2002 dalje) 55,35 55,35 (od 16. 4.2002 dalje) 57,24 57,24 (od 30. 4. 2002 dalje) 56,10 56,10 (od 14. 5. 2002 dalje) 55,47 55,47 (od 28. 5. 2002 dalje) 55,92 55,92 (od 11. 6. 2002 dalje) 54,54 54,54 (od 25. 6. 2002 dalje) 54.75 54.75 (od 9. 7. 2002 dalje) 54,99 54,99 3. Ločeno življenje’ 90.546,00 62.066,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2002) - po SKPGD (na delovni dan) 690,00 690,00 Drugi del_____________________________________________________ L Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 64.887,00 52.178,00 -za 20 let 97.331,00 78.266,00 -za 30 let 129.774,00 104.355,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 452.728,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 686.430,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči* - po SKPD - ob smrti delavca 135.818,00 104.355,00 - ob smrti v ožji družini 67.909,00 — 4. Minimalna plača (od 1. 1. 2002) 94.675,00 94.675,00 5. Zajamčena plača (od 1. 1. 2002) 47.570,00 47.570,00 6. Regres za letni dopust - najmanj (od 26. 4. 2002) 125.805,00 - ali največ 160.167,00 125.805.00 (70 % povprečne slovenske plače) * I. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju sc uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za lemi dopust v gospodarstvu (najnižji - minimalni znesek) je določen z Aneksom k kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti 26. 4. 2002. Strokovna služba ZSSS Dan slovenskega gospodarstva Socialno partnerstvo -vstopnica v Evropsko unijo V Mariboru je bila pred dnevi konferenca z naslovom Dan slovenskega gospodarstva. Pripravili sta jo Evropska hiša v Mariboru in območna gospodarska zbornica, na njej pa so sodelovali tudi predstavniki vseh večjih sindikalnih central. Okoli 60 udeležencev, predstavnikov vseh socialnih partnerjev (delodajalcev, delavcev in države), je ves dan razpravljalo o položaju slovenskega gospodarstva in zaposlenih ter o oblikah državne pomoči ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Povedano po domače: udeleženci konference so največ govorili o tem, kaj nas vse skupaj čaka ob in po vstopu v Evropsko unijo, pa tudi o tem, kako potekajo zaključna pogajanja za vstop Slovenije v skupno evropsko hišo. Roki že zamujajo »Pogajanja z državami kandidatkami za vključitev v Evropsko unijo glede na terminski plan iz Nice rahlo zaostajajo,« je uvodoma dejal svetovalec ministra za evropske zadeve Mojmir Mrak. Ob tem velja spomniti, daje sklepe v Nici v zvezi s širitvijo unije z množičnimi demonstracijami, na katerih je sodelovala tudi dobro organizirana skupina ZSSS, podprla tudi Evropska konfederacija sindikatov, najmočnejša sindikalna centrala v Evropi. Po Mrakovih besedah bo Evropska unija pod danskim predsedstvom poskušala zaostanek nadoknaditi do septembra, tako da bi se lahko pogajanja z državami kandidatkami končala do konca leta. Po Mrakovih besedah si slovenski predstavniki na pogajanjih prizadevajo predstaviti specifičen položaj naše države, kije med vsemi kandidatkami najbolj razvita, zato bi lahko naletela na probleme pri črpanju sredstev zlasti iz strukturnih skladov, pa tudi pri neposrednih plačilih na področju kmetijstva oziroma pri sredstvih za razvoj podeželja. Naši predstavniki so bruseljske pogajalce že seznanili s specifičnim položajem Slovenije, zato lahko računamo na ugoden izid pogajanj. Pri pogajanjih na finančnem področju, ki so najbolj zahtevna, pa je po Mrakovih besedah še nekaj neznank. Kljub temu v Bruslju obstaja volja, da se pogajanja končajo do konca leta, saj bi sicer prišlo do resnega odloga širitve unije, odgovornosti za to pa ne želi prevzeti nihče. Mrak je opozoril tudi, da bi bilo do vstopa v Sloveniji nujno zmanjšati inflacijo, saj bo potem tudi tečajna politika pri nas postala stvar dogovarjanja v uniji. Pred vstopom v unijo je treba doseči cenovno in finančno stabilnost Direktor Zdravstvene zavarovalnice Vzajemna France Arhar je dejal, da mora Slovenija pred vstopom v Evropsko unijo doseči cenovno in finančno stabilnost. Opozoril je, daje pred vstopom naše države v unijo nujno odpraviti tudi neskladja med cenami pri nas in v uniji, zlasti pri elektriki in bencinu ter še nekaterih energentih. Če se Slovenija za vstop v Evropsko unijo ne bo temeljito pripravila, se lahko po njegovih besedah zmanjša konkurenčnost zlasti našega izvoznega gospodarstva. V prizadevanjih za cenovno in finančno stabilnost pa bi morala za vzor ' ii Staša Baloh Plahutnik, državna sekretarka na ministrstvu za delo poskrbeti država, ki je prvi igralec na trgu. Po Arharjevih besedah trajne stabilnosti v državi ni mogoče doseči brez sklenitve socialnega pakta. V tem pogleduje bil Arhar jasen. Zavzel se je za dogovor med vsemi socialnimi partnerji za daljše časovno obdobje. Lea Jagodic Lakočevič iz ministrstva za finance je opozorila, daje sistem državnih pomoči gospodarstvu vsebinsko že usklajen s prakso v Evropski uniji, zato na tem področju po vstopu Slovenije vanjo ne bo večjih sprememb, bodo pa postopki za dodeljevanje pomoči mnogo bolj dolgotrajni, saj bodo čakali še na odobritev iz Bruslja. Zato jih bo treba načrtovati za dalj časa vnaprej. Mala podjetja se bodo morala povezati v grozde Po besedah Igorja Strmšnika iz ministrstva za gospodarstvo ima to ministrstvo že zgrajen koncept, kako spodbujati konkurenčno sposobnost gospodarstva ob vstopanju Slovenije v EU. Po njegovih besedah bo veljala naj večja pozornost malim in srednjim podjetjem, ki se bodo morala povezati v grozde, pa tudi regijam, ki zaostajajo v razvoju. Po vstopu Slovenije v unijo bo namreč najtežje ravno malim podjetjem, medtem ko se uspešnim velikim podjetjem obetajo verjetno boljši časi, saj bodo imela veliko večji trg. Staša Baloh Plahutnik iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je poudarila, da bo po vstopu Slovenije v unijo nujno doseči izenačitev socialnih pravic, ministrstvo pa se pospešeno pripravlja tudi na vstop Slovenije na enoten trg dela. V tej zvezi bo treba poskrbeti tudi za medsebojno priznavanje reguliranih poklicev. Slovenija bo po vstopu lahko črpala tudi sredstva iz evropskega socialnega sklada. Med večje probleme, s katerimi se Slovenija srečuje, pa sodi ta, daje med nekaj več kot 100.000 brezposelnimi v državi okoli 50.000 delavcev, ki imajo samo prvo ali drugo stopnjo izobrazbe, kar 40 odstotkov brezposelnih pa je težje zaposljivih. Če želi biti Slovenija konkurenčna v Evropski uniji, bo morala izboljšati izobrazbeno strukturo prebivalstva, kar pa bo mogoče samo z razvijanjem socialnega partnerstva. Po besedah predstavnika sindikatov Borisa Mazalina iz Konfederacije 90 bo za doseganje večje fleksibilnosti na trgu delovne sile v bodoče nujno bolj razvijati socialno partnerstvo, vendar ne samo na državni ravni, temveč tudi v posameznih regijah in podjetjih. Zavzel seje tudi za vključevanje zaposlenih in brezposelnih v različne oblike izobraževanja. Poudaril je, da bi morali to vprašanje vključiti tudi v kolektivne pogodbe, saj zaradi premajhne usposobljenosti in fleksibilnosti delovne sile nastajajo v nekaterih podjetjih in panogah resni problemi ob prestrukturiranju in prilagajanju gospodarskim pogojem v uniji. Na Dnevu slovenskega gospodarstva so sodelovali tudi predstavniki drugih sindikalnih central (ZSSS, Pergam), ki pa se v razpravo niso vključili, ker so se razprave po posameznih referatih zavlekle. Sporočilo konference je jasno: Na vstop v Evropsko unijo se moramo v Sloveniji temeljito pripraviti. Pomoč članici SDTS Članici SDTS Bernardi Štrajhar, zaposleni v podjetju Veleje pozimi pogorela hiša. Njen možje bil v požaru hudo opečen in je po večmesečnem zdravljenju umrl. O težkem položaju Bernarde Štrajhar in njenih treh hče-raje prejšnji mesec v rubriki Iskrica Nedeljskega pisal tudi Nedeljski Dnevnik. Vodstvo SDTS je Bernardi in njenim namenilo 400.000 tolarjev pomoči. Obenem ji je zaželelo, da bi si čim prej zgradila nov dom- Pomoč članom Sindikata KNG v podjetju Triso V podjetju Triso v Pamečah pri Slovenj Gradcu je nedavno pogorela proizvodna hala. Sindikat KNG je zaradi izgube zaslužka svojim članom priskočil na pomoč. Vsakemu je pomagal s 30.000 tolarji. Poinoc sta prizadetim delavcem izročila predse0 nik Sindikata KNG Janez Justin in sekte tar območne organizacije ZSSS za Kor°s ko Lojze Raško. y\ Kriteriji in pogoji za evidentiranje in kandidiranje v SDTS V skladu s 26. členom Statuta Sindikata delavcev trgovine Slovenije in sklepom komisije za kadrovska vprašanja, sindikalna priznanja in Pritožbe je republiški odbor Sindikata delavcev trgovine Slovenije na svoji seji 4. julija sprejel kriterije in pogoje za izvolitev predsednika, podpredsednika in članov nadzornega odbora Sindikata delavcev trgovine Slovenije za naslednje štiriletno mandatno obdobje. I- Splošna načela: najmanj triletno aktivno članstvo v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije, ~ ugled in zaupanje med člani Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ~ dosedanje delo kandidata pri uveljavljanju interesov članov Sindikata delavcev trgovine Slovenije in izoblikovan osebni pogled na način njihovega uveljavljanja, " sposobnost zaznavanja, definiranja in reševanja gmotnih, socialnih, pravnih in drugih problemov članov Sindikata delavcev trgovine Slovenije; ~ sposobnost organiziranja in vodenja demokratične razprave in pripravljenost za sprejema-nje argumentiranih predlogov in stališč drugih, " sposobnost javnega nastopanja ter poznavanje delovnopravnih zakonov in kolektivnih pogodb, kandidati za člane nadzornega odbora morajo Poznati predpise iz finančnega poslovanja. II. Postopek evidentiranja za nosilce funkcij, delegatov 1. kongresa in organov Sindikata delavcev trgovine Slovenije se začne 4. julija. Skladno s 3. točko 23. člena statuta lahko kongres s posebnim sklepom profesionalizira funkcijo predsednika Sindikata delavcev trgovine Slovenije. V postopku evidentiranja lahko sodelujejo vse sindikalne organizacije, območni odbori in organi Sindikata delavcev trgovine Slovenije, pa tudi posamezni člani Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Predloge evidentiranih kandidatov z njihovimi soglasji ter z utemeljitvami za nosilce funkcij je treba poslati komisiji za kadrovska vprašanja, sindikalna priznanja in pritožbe pri republiškemu odboru Sindikata delavcev trgovine Slovenije najpozneje do 6. septembra. Za člane republiškega odbora naj se praviloma ne evidentirajo in kandidirajo profesionalni delavci območnih organizacij Zveze svobodnih sindikatov Slovenije oziroma sekretarji območnih odborov Sindikata delavcev trgovine Slovenije. III. Kandidacijski postopek Komisija za kadrovska vprašanja, sindikalna priznanja in pritožbe pošlje v kandidacijski postopek tiste evidentirane kandidate, ki so dali pisno soglasje h kandidaturi, ter za nosilce individualnih funkcij pisne utemeljitve; kandidacijski postopek se opravi v organih republiškega odbora. Predloge kandidatne liste obravnava republiški odbor Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Kandidatna lista je sprejeta, če je zanjo glasovala večina prisotnih članov republiškega odbora. IV. Rokovnik za izvedbo posameznih aktivnosti Komisija za kadrovska vprašanja, sindikalna priznanja in pritožbe 13. septembra ugotovi rezultate evidentiranja. Komisija pripravi vse potrebne listine za sklic republiškega odbora, ki opravi kandidacijski postopek. Do 13. septembra morajo območni odbori Sindikata delavcev trgovine Slovenije komisiji za kadrovska vprašanja, sindikalna priznanja in pritožbe sporočiti še imena delegatov za I. kongres Sindikata delavcev trgovine Slovenije in kandidate za člane republiškega odbora, kijih potrdi kongres. Republiški odbor bo na svoji 15. seji v septembru na predlog izvršnega odbora Sindikata delavcev trgovine Slovenije opravil postopek kandidiranja. Predlog kandidatne liste za predsednika, podpredsednika in člane nadzornega odbora bo republiški odbor Sindikata delavcev trgovine Slovenije poslal v javno razpravo skupaj z drugim gradivom za 1. kongres Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki bo v petek, 25. oktobra v Žalcu. Franci Lavrač, predsednik Sandi Bartol, sekretar KM n trn_________vsebinskih, organizacijskih in kadrovskih priprav za jgl 4 kon9-r-es Sinclikata kmetijstva in živilske industrije JVsilee Ros Rok Naloge 10 ROS marec 2002 Sprejem sklepa o sklicu in pričetku organizacijskih, vsebinskih in kadrovskih priprav na 4. kongres Sindikata KŽI Slovenije_________________________________________________________ i2_Ros Ros^ 10 ROS april-maj 2002 Razdelitev dolžnosti in opravil članov IO ROS za izdelavo delovnih osnutkov kongresnih dokumentov (poročilo o delu Sindikata KŽI Slovenije med 3. in 4. kongresom, programska izhodišča Sindikata KŽI, spremembe in dopolnitve Statuta Sindikata KZI___________________ junij-julij 2002 Obravnava predloga sklepa o sestavi 4. kongresa Sindikata KŽI Slovenije julij-avgust 2002 Sklep o postopku evidentiranja, kandidiranja in volitev v Sindikatu KŽI Slovenije Sindikati družb, 10 ROS avgust- september 2002 Oblikovanje osnutkov kongresnih dokumentov (poročilo o delu med 3. in 4. kongresom Sindikata KŽI Slovenije, programska izhodišča Sindikata KŽI Slovenije, spremembe in dopolnitve Statuta Sindikata KŽI Slovenije)________________________ september 2002 Evidentiranja kandidatov za predsednika in dva podpredsednika Sindikata KŽI Slovenije in predsednika ZSSS, sekretarja Sindikata KŽI Slovenije in sekretarja ZSSS, člane NO Sindikata KŽI Slovenije in člane NO ZSSS september-oktober 2002 Sprejem osnutkov kongresnih dokumentov (poročila o delu Sindikata KŽI Slovenije med 3. in 4. kongresom, programska izhodišča, spremembe in dopolnitve Statuta Sindikata KŽI Slovenije)_____________________________________________________________________ S Sindikata •^2iSlovenije_ K;'"didaeijska oktober 2002 Opredelitev do evidentiranih kandidatov za predsednika in dva podpredsednika Sindikata KŽI Slovenije in predsednika ZSSS, sekretarja Sindikata KŽI Slovenije in sekretarja ZSSS, člane NO Sindikata KŽI Slovenije in člane NO ZSSS__________ oktober 2002 Oblikovanje predloga poročila Sindikata KŽI Slovenije Lk°ngres Sindikata ^£iSlovenije oktober 2002 Sprejem: predloga poročila NO Sindikata KŽI Slovenije, predloga poročila o delu konferenca Sindikata KŽI Slovenije med 3. in 4. kongresom Sindikata KŽI Slovenije, predloga programskih izhodišč, predloga kandidacijskih list za volitve predsednika in dva podpredsednika ROS, sekretarja ROS, člane ROS, člane NO, izvolitev delegatov za 4. kongres ZSSS_______________ 23. novembra 2002 Ljubljana Negotova usoda delavcev ptujskega trgovskega podjetja Emona Merkur Bo prisilna poravnava uspešna? Na sedežu območne organizacije ZSSS na Ptuju je bil prejšnji teden sestanek, na katerem je njen sekretar in predstavnik delavcev v nadzornem svetu Emone Merkurja Boris Frajnkovič zaupnike Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) iz tega podjetja seznanil s sklepi nadzornega sveta podjetja. Na pogovoru je sodeloval tudi direktor Emone Merkurja Peter Gaspari. Po pogovoru so sindikalni zaupniki podprli predlog za uvedbo prisilne poravnave, ki naj rešila, kar je rešiti še mogoče. Dvočlanski nadzorni svet, ki ga vodi predsednik Dragan Graorac, je na zadnji seji sprejel tri sklepe. Po temeljiti in vsestranski analizi razmerje sklenil, daje za rešitev težav Emone Merkurja najprimernejša prisilna poravnava. Zato je upravi podjetja naložil, naj takoj po prodaji nepremičnin pripravi predlog za uvedbo prisilne poravnave in z odprodajo premoženja poplača hipotekarne upnike, ostanek denarja pa naj nameni za deblokado žiro računa in za izplačilo plač. Nadzorni svet bo uresničevanje tega sklepa neposredno nadziral. Ce bo sodišče uvedlo postopek prisilne poravnave, mora računovodstvo Emone Merkurja narediti izračun premalo izplačanih plač in drugih prejemkov za vsakega delavca posebej. Tako bodo delavci lahko svoje terjatve prijavili v prisilni poravnavi. Kakšne pa so razmere v Emoni Merkurju? »Razmere v našem podjetju niso rožnate,« pojasnjuje direktor Peter Gaspari, ki podjetje vodi od 22. aprila letos. Pred tem je podjetje dve desetletji vodil odstavljeni direktor Marjan Ostroš-ko. »V Emoni Merkurju je še vedno zaposlenih okoli 75 delavcev, dela pa jih samo okoli 40. Vsi drugi so na čakanju.« Včasih je bila Emona Merkur na Ptuju najbolj uveljavljena trgovska hiša, ki je razpolagala z večino trgovskih lokalov v centru mesta. Pred dobrim desetletjem je bilo v njej 2 K) zaposlenih delavcev. V lasti Emone Merkurja so bili Dom, Jasmin, Tehnika, Volan, Biserka, Oprema, Zvezda, Ideal, samopostrežba Bratje Rež in supermarket v centru Maribora. Zdaj poslujejo samo še trgovski lokali Volan, Tehnika in delno Oprema. »Razmere v podjetju so takšne, da svojih zalog nimamo več. Zato vse blago prodajamo na franšizo. To pomeni, da prodajamo blago, ki je dejansko v lasti dobaviteljev,« pojasnjuje Gaspari. “Kaj je Emono Merkur privedlo v tako hude razmere, je ta trenutek težko reči,« pravi Gaspari. »Verjetno je vzrokov več. Zagotovo pa sodi mednje tudi ta, da se odločitve, ki niso bile slabe, v podjetju niso uresničevale. V času tranzicije uprava podjetja ni ukrepala. Znano pa je, da vsak sistem, ki se ne razvija, propade.« Najtežje je starejšim delavcem Po mnenju Gasparija se je uprava podjetja po letu 1995 preveč ukvarjala z lastninjenjem, zanemarjala pa je tekoče poslovanje in razvoj. Po privatizaciji podjetja so imeli delavci, bivši zaposleni in upokojenci v svojih rokah več kot 40 odstotkov delnic. »Nato pa smo vsi zaposleni na dom dobili ponudbo ene od borznoposredniških hiš za prodajo delnic. Omenjena borznoposredniška hiša je delnice od delavcev odkupovala kar v sejni sobi podjetja,« pojasnjuje Gaspari. »S tem želim samo ilustrira- Sindikalni zaupniki in direktor podjetja so v pogovoru z Borisom Frajnkovi-čem ugotovili, da bi bila za vse najboljša prisilna poravnava. Novi direktor podjetja Peter Gaspari si prizadeva rešiti čim večje število delovnih mest. ti, daje uprava podjetja veliko pozornosti p<>' svečala lastninskim vprašanjem, razvoj paje zanemarjala.« Emona Merkur po besedah Gasparija posluje z izgubo že pet let. To so na svojih ramenih ob-čutili zlasti delavci, ki jim podjetje dolguje pre-cejšnja sredstva iz naslova premalo izplačanih plač. Nekateri delavci so zaradi tega že vloži' li tožbe proti podjetju. Ker podjetje v preteklosti ni imelo dovolj lastnih sredstev, je začelo najemati kredite, vendar pa delavci tega vs® do letošnje pomladi niso vedeli. Velika večina delavcev Emone Merkurja sod1 med starejše delavce, saj so v podjetju zaposleni že od 25 do 30 let. Zato so sedaj, ko se je podjetje znašlo v hudih škripcih, še v posebno težkem položaju, saj na Ptuju niti mlajši111 trgovcem in drugim delavcem ni lahko najti nove zaposlitve. Se zlasti je hudo za tiste delavce, ki v podjetju niso zaposleni sami, pač Pa dela v njem tudi njihov zakonski partner. Delavci niso dobili majske plače, prav tako pa nis° dobili izplačanega regresa za letni dopust. greš za malico in povračilo stroškov prevoz3 podjetje delavcem še zmore zagotavljati. Prisilna poravnava je boljša od stečaja Sindikalni zaupniki, ki so sodelovali na p°. govoru s Frajnkovičem, so se strinjali, daje nek' J treba ukreniti, saj tako ne gre več naprej. Sp1"*1 ševali so se, kaj je zanje bolje: ali prisilna P(j. ravnava ali stečaj? Na Ptuju so že nekajkrat in^ priložnost videti, v kakšnem položaju se lah» znajdejo zaposleni, če podjetje ne more izp1^ čevati plač, pa kljub temu ne gre v stečaj. Po temeljiti razpravi so ugotovili, da je vse zaposlene prisilna poravnava boljša kot s čaj. Če bi bila namreč prisilna poravnava 11 Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Pred skupščino veliko novosti Po temeljitih pripravah smo pričeli s pogajanji za novo kolektivno pogodbo za komunalne dejavnosti. Pogajalski skupini sta Se na prvi seji dogovorili o postopku in dopolnili poslovnik o vodenju pogajanj. O vsebini kolektivne pogodbe še nismo razprav-Dali, saj delodajalci še niso oblikovali pri-Pomb. Dogovorili smo se, da vsak zase izdelamo primerjalni pregled, kaj bi glede na n°v zakon o delovnih razmerjih v kolektiv-pogodbi kazalo spremeniti ali dopolniti. Spremembe besedila naj bi obe strani dali v Amandmajski obliki. Pogajanja bomo nada-Jevali 11. in 25. julija, konec avgusta in ^ ^eptembru. Predstavniki lokalnih skupno 1 m KNSS-Neodvisnosti se pogajanjem lal 0 Priključijo naknadno. -Ivanja premoženja se kijud sprejeu panoz olektivni pogodbi ne izboljšujejo. Zato si . mat intenzivno pomaga članom tistih po jei'j, ki iščejo pomoč in skušajo urediti ra mere v svojem okolju. Največ problemov družbi Varnost Kranj, kjer je bila potrebi di pomoč sodišča. Članstvo je zahtevalo s .^anek z vodstvom v PIB Sekurity. Vzrok n Plačan regres za letni dopust in prenizke pl ,e- Zaradi odprave nekaterih nepravilnosti na pogovor povabljen inšpektor minisi Va za notranje zadeve Marjanovič. Probl °v sicer nismo odpravili, je pa direktor s anjen z njimi. Dobro je, da smo dialog vs (j delavcev, okoli 17 pa bi jih lahko še mo v Emoni Merkurju. Vse druge ( (i P° Programu finančne reorganizacij m kot trajno presežne, ki bi ob izg plitve dobili tudi odpravnino, nit ° rnnenju sindikalnih zaupnikov si ti Us 1 verjetno želijo, da bi prisilna por nin a’ Sa-i tak° ohranili vsaj del svc te e' Prisilna poravnava je verjetno tui n esu upnikov, saj lahko v tem primer J0 vsaj na delno poplačilo svojih tei bo s kazenskimi ovadbi SINDIKAT M SKUPAJ KOMUNALE, [1 KREPIMO IN VAROVANJA IN POSLOVANJA Z Q VEČAMO PRAVICE NEPREMIČNINAMI ul NAŠEGA SLOVENIJE M SINDIKATA II S K V N S / Pridruži se nam, skupaj bomo močnejši! začeli. Tudi v podjetju Obad je sindikalno vodstvo organiziralo sestanek z direktorjem in zahtevalo ureditev plač po kolektivni pogodbi. Na pogovoru smo evidentirali probleme in se dogovorili tudi za rešitve. V začetku junija je bil na Bledu posvet z nazivom Dnevi varstvoslovja. Sodelovala je tudi sekcija za zasebno varovanje, ki je pripravila temo Problematika izvajanja KP za za- sebno varovanje. Sekretar SKVNS Mikolič je predstavil probleme, način urejanja in predloge, kako skupaj odpraviti težave. Zal prisotni za predloge niso pokazali velikega zanimanja. V okvim informativne dejavnosti in pridobivanja novih članov je SKVNS izdal posebno zloženko, s katero smo se kot sindikat predstavili, povedali kaj delamo in kakšne cilje smo si zastavili, kako smo organizirani, kje vse dajemo nasvete, kakšne so ugodnosti in kako lahko zaposleni postanejo naši člani. S slikovnim gradivom smo predstavili tudi naše mednarodno sodelovanje, srečanja in delov-no-športna tekmovanja. Zloženki je priložena tudi pristopna izjava za SKVNS. Razposlali smo jih na območne organizacije ZSSS, kjer jih lahko dobijo vsi, ki iščejo informacije in se zanimajo za včlanitev. Zloženke imajo tudi naši sindikalni zaupniki, ki naj jih razdelijo med člane ter med nečlane, ki se zanimajo za sindikat. Načrtujemo še izdajo brošure, v kateri bodo objavljeni vsi naši akti. Pričakujemo, da bomo v pripravah na mandatno skupščino zbrali dovolj pripomb in predlogov za njihovo izboljšanje in boljšo organiziranost in delo v prihodnje. Miloš Mikolič, sekretar ke opozoril, da iskanje nepravilnosti v poslovanju ni stvar sindikata. Sindikalni zaupniki so s tem, ko so na sum kaznivih dejanj opozorili pristojne organe, svojo dolžnost opravili. Za odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj imamo v državi organe, ki so za to pooblaščeni in usposobljeni. Sindikalisti pa morajo vso pozornost posvetiti ekonomskemu položaju delavcev in zaščiti njihovih pravic. Tudi direktor podjetja Peter Gaspari je menil, daje prisilna poravnava za delavce ugodnejša kot stečaj. Ce bo uspešna, bo delo ohranilo vsaj določeno število delavcev, ob stečaju pa bi morali vsi na zavod za zaposlovanje kot brezposelne osebe. Res pa v podjetju že prihaja do trenj, kdo naj ostane in kdo naj bi bil odveč. Nekatere delavce je strah, da bi prisilna poravnava uspela, zaposleni pa kljub temu ne bi prejemali plač. V tem primeru bodo lahko po treh mesecih s pomočjo inšpekcije za delo sami razvezali delovno razmerje in si zagotovili socialno varnost na zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe. Ostajajo pa realne možnosti, da bi prisilna poravnava uspela, saj so največji upniki po direktorjevih besedah pripravljeni na delni odpis dolgov. Odprtih vprašanj je še veliko V zvezi z uvedbo postopka prisilne poravnave ostaja odprtih še kar nekaj vprašanj. Prvo je, ali bo uprava Emone Merkurja našla primerne kupce za odprodajo dela premoženja. Gre v glavnem za prodajo Volana in še nekaterih nepremičnin, pri kateri bi kupci prevzeli tudi zaposlene. Nekatere kupce je strah, da bi šlo podjetje v stečaj, saj lahko stečajni upravitelj odpravi vse pogodbe, ki so bile sklenjene leto dni pred uvedbo stečajnega postopka. Potem je še vprašanje blokade žiro računa oziroma uvedbe transakcijskega računa. Poleg tega je zoper podjetje vloženih kar nekaj izvršb. Vsekakor bo imelo zadnjo besedo pristojno sodišče. Časa pa ni veliko, saj so pred vrati sodne počitnice. T. K. / /____________________/J 7 / rz.ff' »Pst, pšt,« je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi rezkar Vili nekaj pošepnil na uho skladiščniku Rudiju. »Pšt, pšt! Ali imam prav?« »O čem govorita, da sta tako skrivnostna?« je zanimalo Sonjo iz računovodstva. »Sonja, zakaj pa te to zanima!« je strogo povpraša! Vili. »Z Rudijem se lahko pogovarjava, kar želiva, saj živimo v demokratični državi!« »Vidva se že lahko pogovarjata o čemerkoli, samo o ženskah ne smeta govoriti nič nespodobnega,« je povzdignila glas Sonja. »Kadar si moški kaj šepetate na uho, vas imam vedno na sumu, da govorite kaj nespodobnega o prisotnih predstavnicah nežnejšega spola! Toliko pa že poznam dedce!« »Oh, Sonja, če hi se moški v tej deželi bali samo žensk, bi nam bilo zelo lepo,« je vzdihnil Vili. »Šepetati moramo zaradi povsem drugačnih in drugih stvari!« »Vili, ne razumem, o čem govoriš,« je odvrnila Sonja. »Povem ti samo to, da bi se za mojega ta starega zelo slabo končalo, če bi ga slišala kvantati čez ženske. Ali je tvoja žena bolj mehkega srca kot jaz ali ne, pa najbolje veš sam. Kljub temu pa vam vsem tukaj zbranim dedcem svetujem, da si v ženski družbi ne šepetate na ušesa, če želite z ženskami ohraniti dobre odnose.« »Ah, Sonja, ne govori tako, če ne veš za kaj gre,« je zamahnila z roko Breda iz ekspedita. »Morda pa sta Vili in Rudi, ki si že ves dan nekaj šepetata na uho kot čebelici, topla brata. V demokraciji imata tudi pravico do tega!« »Breda, pazi, da te ne bom zadavil!« je besno vzkliknil Vili. »Midva z Rudijem še zdaleč nisva topla bratca, kar lahko potrdijo tudi nekatere najine sodelavke. Vendar pa morava zadnje čase eden drugemu šepetati na uho zaradi povsem drugih razlogov.« »Zakaj le?« se je vmešal v pogovor kurir Peter. »Ali še niste slišali, da pri nas policija zadnje čase prisluškuje celo odvetnikom, ki branijo različne razvpite osumljence,« je dejal Vili. »Če prisluškujejo Čeferinu, lahko prisluškujejo tudi nama z Rudijem. Zalo zad- nje čase vedno, kadar govoriva o sindikalnih vprašanjih in akcijah, samo še šepetava.« »Vili, ne govori neumnosti,« se je zakrohotal mizar Tone. »Le kdo bi prisluškoval tebi in Rudiju, saj vaju doma še žene nočejo poslušati, ko nakladata o politiki in sindikatu.« »Ej, moj Tone!« je dejal Vili. »Če bi ti vedel, o čem vse govoriva z Rudijem, bi ti bilo jasno, zakaj morava šepetati! Zapomni si, da oblast ni tako ljubezniva kot žene in ženske nasploh.« Kdo ve, koliko časa bi še tako kramljali in šepetali o zaupnih pogovorih med moškimi, če ne bi v menzo iz kuhinje prišla kuharica Špela z veliko skledo ričeta za repete. »Vili, nehaj se hvaliti,« je energično dejala. »Saj vsi vemo, kaj si z Rudijem šepetata na uho!«« »O čem si tako zaupno in skrivnostno šepetata na ušesa?« smo povprašali vsi v en glas. »To je popolnoma jasno!« je vzkliknila Špela. »Zagotovo si šepetata, da je naš direktor lopov, ker je v postopku privatizacije okradel podjetje, da je državna uprava korumpirana, da so organi pravosodja in policije nesposobni, da v državi ni pravega in iskrenega socialnega partnerstva, da delavci pri nas vedno povlečejo kratko, da sindikaliste oblast in delodajalci šikanirajo, da je vlada zanič in da je zadnji čas, da bi zamenjali oblast v celoti!« »Svinjarija!« je vzkliknil Vili. »Saj sem vedel, da najinim pogovorom z Rudijem prisluškujejo! Špela, takoj povej, kako si izvedela, kaj si z Rudijem šepetava na uho!« »Oh, Vili, ne govori neumnosti,« je zamahnila z roko Špela. »Jaz vama zagotovo nisem prisluškovala. Ni pa mi težko povedati, o čem govorita, saj so v tej deželi stvari že dolgo jasne. Pa še to si zapomni: To, kar si moški upate samo šepetati, ženske v tej deželi že dolgo vemo! Vprašanje je samo, kdaj bomo to povedale naglas!« »Tako je!« je dejala praktikantka Suzana. »Stvari so že dolgo jasne. Če oblastniki tega doslej niso vedeli, je zadnji čas, da so začeli prisluškovati ljudstvu! Naj zvedo, kaj si ljudstvo o njih misli! Zato lahko rečem samo to: Naj živi prisluškovanje!« Iz dnevnika delavca Jožeta Naj živi prisluškovanje ! - -....- Strah za pokojnino »Gospod, ta sirup vas bo pomladil najmanj za dvajset let,« je rekla farmacevtka. »Joj, da mi potem ne bodo odvzeli pokojnine!« Loto »Kaj bi naredil, če bi zadel na lotu?« »Kupil bi si dober avto!« »In kaj, če bi ti še kaj ostalo?« »Z ljubico bi šel na dopust!« »Kaj pa bi naredil s preostankom nagrade?« »Verjetno bi začel vračati dolgove!« Očala »Kako se počutite z novimi očali?« »Odlično. Danes sem videl veliko lepih žensk, ki jih že dolgo nisem srečal!« Ponaredek »Zakaj imate ponarejeno osebno izkaznico?« »Moja izkaznica je čisto v redu, samo moji brki in brada so ponarejeni!« Proslavljanje in po! »Kje boš proslavljal dan državnosti?« »Tam, kjer proslavljam vse praznike.« »Kje pa je to?« »Pod mizo!« Pomota »Moj dragi mucek, kaj bova danes papcala. Ti pripravim juhico ali rižoto?« »Kaj pa je danes s tabo žena, da si tako ljubezniva?« »Bodi tiho! Ali ne vidiš, da se pogovarjam z mačko!« Optimist »Stric, vi pa ste zares optimist,« je dejal majhen fantiček sosedu. »Zakaj pa tako misliš?« »Čeprav ste popolnoma plešasti, vedno ko se pogledate v ogledalo, vzamete v roke glavnik.« Gliha skup štriha Moški, ki pride v javno hišo, naroči šefici: »Rad hi imel takšno z velikimi joški in majhno stvarčico!« Šefica nekam odide. Ko se vrne vpraša: »Kje je sedaj tisti z velikimi rokami in majhnim onetom?« Čvrst dokaz »Gospoddirektor, zakaj tožite svojega delavca?« »Zato, ker mi je rekel, da sem nor!« »Imate kakšen dokaz!« »Seveda! To lahko potrdi tudi moja žena!« Razočaranje Barbara se je razšla s fantom »Ali si razočarana nad fanti?« jo je vprašala prijateljica. »Ne! Doslej so bili vsi fantje razočarani nad mano!« Blondinka »Oprostite, gospod šofer, zakaj ste ustavili?« »Zmanjkalo mi je bencina!« »Joj, kako ste pametni, da ste takoj ugotovili, kje je napaka. Jaz bi peljala kar naprej!« »Sosed, kako ste preživeli dopust? Slišal sem da letos niste bili na morju?« »Ah, seveda ne! Veste, moja žena uživa na morji1' jaz pa v hribih. Ker lani nisva šla v hribe, leWs tudi na morje nisva šla!« Smešno vprašanje »Zakaj se želite ločiti ?« »To pa je zares smešno vprašanje. Saj še teg" ne vem, zakaj sem se sploh poročil!« Riba »Natakar, zakaj ta riba tako smrdi?« »Nimam pojma?« »Ali ste jo očistili?« »Le zakaj bi jo, saj je vse življenje preživeli!' čisti vodi!« Idealen partner »Zakaj se nisi še poročil? Ali še nisi našel,(1 prave zase?« »Sem!« »No, in ...?« »Ona še ni našla ta pravega ...!« Zenska leta — tretjič »Naš sosed pa je zares neotesan. Vprašal1,1 je, koliko sem stara!« »Pa mu menda ja nisi povedala po pravici?'1 »Kje pa! Samo zabrusila sem mu, da bi mu M0', profesorica na učiteljišču pred drugo svetovno-no primazala klofuto, če bi jo vprašal kaj tako tesanega!« Dobri sosedski odnosi Delavci ene naših družb, ki slovi po uspešnosti in po besedah vodstva tudi po korektnem odnosu do delavcev, so mi poslali dopis njihovega šefa. Drznili so si pomisliti, da šef z njim krši tudi kakšno njihovo pravico. Dopis njihovega šefa seje glasil (napak nisem popravljal): Zadeva: Odnos do sosedov Danes okrog 16,30 sem, ko sem se peljal že proti domu, meje na mobilni telefon poklicala ga. Lepa Zgaga in me prosila, če lahko dosežem, da se zaprejo velika vrata in dve okni, ki sta neposredno ob njih, ker jih moti hrup montažne hale. Ob 17,30 sem poklical mojstra Jaka Po-korn-a in mu naročil da zapre vrata in obe okni. Temperatura v montažni hali je bila sicer nevzdržna - predlagam, da izpeljemo v naslednjem letu še klimatizacijo. Ob 21,10 sem se oglasil pri Zgagovih 'n se na njihovi terasi pogovarjal z ga. Le-Po in njenim možem o rešitvi problema-tike, ki je aktualna že nekaj časa. Iz razgovora je bilo razbrati, daje za njih naj-večji problem, če so odprta velika vrata 'n okni tik ob vratih. Drugi problem, ki Se pojavlja je neprimerno govorjenje (opazke), oziroma neprimerna jakost go- vorjenja (vpitje in hahljanje), nespoštovanje odrejenega časa za odmore in malico (podaljševanje) in prihodi izven predpisanih pavz na cigareto. Dogaja se tudi, da se mečejo plastični kavini lončki preko ograje na njihovo posest. Dobil sem tudi informacijo, daje izmena, ki je ta teden dopoldan bolj problematična od te, ki je popoldan. Ker sem bil na terasi, sem na lastne oči in ušesa gledal in poslušal dogajanje ob koncu popoldanske izmene. Moram poudariti, da so prvi naši delavci prišli iz stavbe ob 21,50 in se normalno obnašali. Moteče je bilo cviljenje mobitelov in dokaj glasni telefonski razgovori tik pod teraso Zgagovih. Zgagova sta poudarila, da jih zelo moti jutranji hrup, ko delavci od 5,30 naprej prihajajo na delo in se naglas pogovarjajo tik pod njihovo spalnico, predno se prične delo (torej so zunaj). Ponoči jih moti hrup ventilatorja ^hladilni sistem). Glede na vse zgoraj povedano, v smislu dobrih odnosov s sosedi Zgaga odrejam naslednje ukrepe: 1. Velika vrata in dve okni tik ob njih so stalno zaprta (za vrata že vemo, dodatno še 2 okni). 2. Delavci se lahko nahajajo na dvorišču samo v času odrejenih odmorov in malice (Ivelja za vse brez izjem!). Ne dovoljujem nobenega podaljševanja ali samovoljnega zapuščanja delovnih mest - odgovorni neposredni mojstri. 3. V času odmorov in malice naj delavci koristijo del dvorišča v smeri proti Ljubljani in naj ne posedajo tik ob hiši Zgagovih. 4. Obnašanje naj bo kulturno (brez vpitja, glasnega smejanja ali posmehovanja sosedom). 5. Delavcem bomo postavili nekaj klopi na delu dvorišča v smeri Ljubljane. 6. Ob meji bomo zasadili nekaj dreves, zaradi boljšega počutja sosedov in nas samih. 7. Odrejam dežurnega na popoldanski izmeni, ki bo skrbel za red in disciplino - ob pomoči ostalih mojstrov. 8. Pregledati, kje je izvor hrupa ponoči - hladilni sistem oz. ventilator. 9. Vsak mojster se s svojimi delavci pogovori o navedenih ukrepih! Lep pozdrav! Joakim Odpuleni * 1 2 3 Ker sem človek, ki vedno ponudi tudi možno rešitev Je po mojem mnenju probleme mogoče rešiti tudi takole: 1. varianta Delavce naložiti nekje na Jelovici v zaprt in zvočno izoliran tovornjak in jim na kakršen koli način onemogočiti odpirati usta. Jih odpeljati v predprostor tovarne (izdelan naj bo iz vsaj meter debelega armiranega betona, jasno tudi zvočno izoliran) in jih v spremstvu stražarjev odpeljati na delovna mesta, ki naj bodo opremljena z verigami za priklenitev rok in nog. Nad vsakim delovnim mestom naj se montira primerna zvočno izolirana čelada, ki bo onemogočala govorjenje in preprečila širitev kakšnih morebitnih neartikuliranih glasov v okolje. Hrane ne potrebujejo. Jesti je samo grda navada, pa še predebeli postajamo. 2. varianta V tovarni naj bodo samo šefi, ker se ztta-jo kulturno obnašati, delavci pa itak ne delajo drugega kot zgago in povzročajo nezadovoljstvo - nazadnje pa še pričakujejo plačo. 3. varianta Zaposlene naj dajo na zavod za zaposlovanje, tovarno naj “šenkajo ” sosedi Zgagovi, šefa pa naj Zgagova vzameta za pogozdovanje parcele in sajenje raznih okrasnih rastlin. Vas pozdravlja sodržavljan Franci Žaberl Vojaščina in vajenska doba v pokojnino Naš sodelavec Lenart Horvatič, zaupnik Sindikata KNG, zaposlen v Cinkarni Celje, s' je pred časom začel prizadevati za štetje služenja vojaškega roka in vajenske dobe v Pokojninsko dobo. Lenart pravi, daje kot vojak varoval domovino. Številni vojaki so gradili ceste, vodovode in drugo infrastrukturo. Tisti, ki so Se služenju vojaškega roka izognili, pa so ahko delali in pridobivali leta za hitrejšo Upokojitev. Poleg tega so seveda tudi slu-'1'; vojaki pa so bili brez denarja. Delali so U(di vajenci, ki pa se jim to delo ne šteje v Pokojninsko dobo. Lenart zato od države zahteva, naj odpravi ^r'V'C0’ Li jo na svoji koži občutijo desetti-S()vi moških, ki so služili domovini. . Lenart je v Celju že začel sestavljati ini-vtativni odbor, ki naj bi pritiskal na držav-e organe. Za dosego teh ciljev bo zbiral tudi Podpiso, kj naj bj iniciativnemu odboru omo-jj^li še močnejši pritisk na državne orga- ,p,P®kličete ga lahko v Cinkarno Celje, tel' 03/427-64-36. ueč/AR^HO RVATiJ I.' VM GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 26 (11. 7. 2002): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreŽ1 ^ in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikat1’ Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagra^ 1:......................................................... 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in daV£ številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljk* 2: ........................................................ 22. julija 2002. 3: ........................................................ Pravilna rešitev gesel iz 24. številke Nove Delavske enotnosti: 1. PLANINA, 2. PRIJETNA SVEŽINA. 3. ENCIJAN. 4. KOČA. Nagrado 4:......................................................... tolarjev prejme Karel Foški, Ivana Turšiča 4, 6210 Sežana.