r, Največji ilerenaki dnevnik ▼ Združenih državah Ve|ja za ne leto • • • Za pol leta • New York celo leto Za inozemstvo celo leto GLAS JpMB riu 8 km largest Slovenian DtSj the United States. Iisf šIovensEh idelavcevv^ AmerikL Issued every day except StinJiyi and legal Holidays* 75,030 Readers«. I ~ llDHM! Tfcl»£*ON: CORTLANDT 2876. Entered ss Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under the Act of Congress at Maroh 3, 1879. TELEJON: CORTLANDT 2876. NO. 296. — ŠTEV. 296. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 17, 1924. — SREDA, 17. DECEMBRA 1924. VOLUME XXXTT, — LETNIK XXXII ZUNANJA POLITIKA A. CHAMBERLAINA Zunanji minister Chamberlain ni»hotel ničesar povedati o! svojem pogovoru s papežem. — Tudi se ni dotaknil' svojih razprav s Herriotom. — Poraz delavskega1 amendmenta. — Alzacija in Lorenska zahtevata samovlado v krajevni administraciji- Poroča John Balderston. GLAVNO MESTO IZPREMENILO SVOJE IME. Slika nam kaže del v val o "Osle'*. London, Anglija, 16. decembra. — Koncem prve par-;;uncntariif; razprave o egipčanski in ruski jDolitiki nove konservativne vlade bil poražen s 363 glasovi proti 132 glasovom delavski amendment, naslovljen na kralja, v katerem se obžaluje akcijo konservativcev. Austin Chamberlain ni hotel v svojem prvem govo ivi v poslanski zbornici razkriti predmetov svojih razprav s francoskim ministrskim presednikom Herriotom, italijanskim ministrskim predsednikom Mussolini jem in papa žem Pijem. Tudi o medzavezniških dolgovih ni hotel razpravljati z izjavo, da je to stvar finančnega ministra. Zanikal je, da ie govoril o katerikoli razdelitvi ozemlja, ki je last drusrega ter imel pri tem v mislih bližajočo iakcijo španske, ki bo izpraznila Maroko. Glede Egipta je rekel, da izvaja politiko prejšnjega ministrskega predsednika MaeDonalda, kar pa je delavski voditelj zamikal z izjavo, da je bil za pogajanja, ne pa a ultimate. Chamberlain jo opravičil pretnjo, da bo odrezal Egiptu vodovje Nila. Rekel je: '\Le bedak si more misliti, da x-iio predlagal izstradan je Egipta potom žeje/' Dostavil je, da bo nepristranski tujec načelnik sveta, ki ho preiskoval irigjacijski problem. Priznal je tudi, da je bil .ultimatum poslan v naglici iji da hi poslanica drugače glasila, če bi bilo več časa na razpolago. | Sledila je debata glede pisma, katero je baje pisal O ri gori j Zinovjev, načelnikz Tretje internacijonale. To pismo, ki je baje skušalo zanetiti vstajo v Egiptu je bilo glavni Vzrok poraza delavske stranke pri zadnjih volitvah, a celo bolj važno kot debata sama, je bilo ugotovilo zu-;Trije albanski ministrski i!3njega ministra, da ni treovina z Rusijo zadostni vzrok,1predsedniki, Ahmed Beg Zogu, »la hi se skuhalo skleniti z Rusijo novo pogodbo ali na novo urediti diplomatične odnošaje Rekel je, da ima kabinet dokaze pristnosti iž štirih virov, katerih i:la ne more razkriti. MacDonald je nato omeni!, da je blo mogoče pismo del volilne zarote, in ta pripomba je Chamberlaina zelo ujezila. norveškega glavnega mesta Kristijani je. ki se bo od 1. januarja 1925 Ime no- NA BALKANU 1E ZAČELO RESNO YRETI MRS. ELSIE SWEETIN JE PRIZNALA ZLOČIN Poročevalka je pričala pri obravnavi, da ji je obtoženka priznala, da je dala trikrat strupa svojemu možu. — Pastor ji je pre-skrbel strup. Da je vsaj nekaj izpremembe, so bili sedaj obsojeni na smrt trije prejšnji albanski ministr. predsedniki. Belgrad, Jugoslavija. 16. dec. Mount Vernon, El., 16. dec. — Sodnik Kern je dovolil, da se !>.-Eiia.s Brioni in Šefket- Ver lazi. ter t rabo vlad« je stanju. možak osamljen. t'astniki, ki so Izjavila je. da se le malo spu- b51i neko5 « jezova T*>grlavrtna opominja, kaj se je zgodilo ob času,'-™- so ko je baje pcda;la pi'"znanje. da je zastrupila svojega moža. Mrs-. Sweet in. ki je odlomila svoj klobuk, katerega je dosed a j vedno nosila na glavi tekom cele obravnave, je šla prožnih korakov proti prieevalnemu stolu. Rekla ) list raci j i. Že je naprosila komisijo za tako avtonomijo J v °atovih okra»ih Vsta*ka fron'ta1>'e le London avtoriziran določati zunanjo ijolitiko cesarstva. Tu poslanica je bila posledica akcije irske proste države, ki je registrirala preteklega maja pri Ligi kopijo anglešk o-irs k e pogodbe. Kot je bila navada pi*i vseli 700 pogodbah, ki so bile registrirane pri Ligi, je tudi v tem slučaju generalni tajnik Lige, Sir Eric Drummond, obvestil vse člane Lige o tej pogodbi in njeni vsebini. To obvestilo je najbrž počivalo v arhivih na Downing Strcetu, dokler ga niso našli konservativni uradniki, ki preiskujejo afere zadnje delavske vlade. Spoznali so, da je sprejem registracije praktično priznal skoro neomejeno polnomoč proste irske države, da sklepa pogodbe in s tem tudi polnomoč drugih dominijev. Tako priznanje nasprotuje diametral no znani imperijalističi politiki se-dajega predsednika Baldwina. liaditcga ie dne 27. novembra zunanji urad pisal glede registriranja pogodbe med Irsko in Anglijo. Med drugim se glasi v tem obvestilu: 44Odkar je bil uveljavljen dogovor glede Lige narodov je vlada njegovega veličanstva sledila principu, da nima niti ta dogovor, niti kak drugi dogovor, sklenjen pod avdiciji Lige narodov namena vladati odnošaje med različnimi deli angleškega imperija. Vsled tega smatra Anglija da se pogoji člena XV.TTL dogovora o Ligi narodov ne tičejo angleško-irske pogodbe. Uradniki l ige so postali zelo zmedeni vsled tc?ra sporočila- Izjavili so, da se bo Liga zapletla v nadaljni rcs?ii spor z Anglijo, če bo Irska izsilila celo stvar. — kar bo tudi storila, soglasno s tukajšnim irskim zastopnikom. Ti uradniki priznavajo nadalje, da lahko zahteva Irska razpravo o spornem vprašanju ali pred svetom Lige ali pred svetovnim tribunalom. Povd'arja so, da so angleški dominiji zahtevali pravico ter jo tudi dobili, da podpišejo pogodbe, sklenjene v Versailles. Pozneje je minister za zunanje zadeve, marki j Curzon, izsilil en sam podpis lausannske pogodbe, kar je povzročilo veliko razburjenje v Canadi. ki ga je opaziti še danes. Skoro nemogoče pa se zdi uradnikom Lige da bi privolila Anglija v katerokoli razpravo glede pogodbe z Irsko. ker bi se na ta način jiojairil problem, kaj je samovlada ječa država v okviru imperija ter bi se tudi ugotovilo polnomoči dominijev, da sklepajo pogodbe. ZAMORSKEGA FANTA UNČALI. SO Nashvjjle, Team., 16. decembra. V Nollensville, Tenn., je vdrla ljtidska mnotžica .v bolnišnico, odnesla s postelje petoaj-stletnega zamorca ter pa lineala. Faint je obstrek>vaskih kron globe. je prišlo do tega pisanega priznanja. Šerif Holcomb je izpotveda3, da so 'zaslišavaii obtoženo «koro lih dvanajst ur, od šestih zvečer njta prič, ki so izpovedale, kako do šestih zjutraj. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAYUI*ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes sq naše cen« sledete: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $15.90 2000 Din. —$31.60 6000 Din. — $78.50 Pri iflrmiHih, ki znafiaj« manj kot kot en tiMi dtearjer nT....... posebej 15 eentov zm poštnino in drupe stroike. Razpošilja na zadnje pofte In Izplačuje "Potto! čekovni italija in zasedeno ozekljev 200 lir..........$ 9.80 500 lir..........$23.50 300 lir .......... $14.40 1000 lir..........$46.00 Pri naroČilih, Id znašajo ma< kot Mt Ur i»rmw poeekej pa 15 eentov za poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadnje pošte in IzplaCnje LjoMJanzka kreditna banka v Trstu. Za poSiljatve, ki presegajo FETTTSOO DINARJEV aH pa DVATISOČ L.IR dovoljtijeujo po mogočnosti Se poseben popust. Dinar Jem ta Llm sedaj * meaja m ntknt ta asprt '__km — pride > i sH al i—r v who.'"" ** POŠILJlTVE PO BRZOoAVNEM pismu izvbSujemo t najkrajšem času teb računamo za stroška New York Bank Draft najbolje po Order aU po FRANK SAKSER STATE BANK 82 Corttaadt Btrmt, New York, N. Y. Telephono: CortUndt 4t8T. GLAS NAKlQDA, 17. DEC. 1924. "< j L AS NARODA »t •atf PuMlihM ■» Publishing Ooafta* (A C« r» oration) XAMtt MU2R. LtVtl HNt»l>< Rise* of Bull « Co rti on 41 •f IM Corporation am lorouah o* Manhattan. of Atm OtriMrai Yarfc City. M. Y. I L Al NARODA" (VolM of tho Inurt »wry Pay Kxcopt Sunday «n< HriKiy. In b »M Ma . Ca MM lata MM valla IM «a Amorlko Za Now Yorfc K.OtlZa pol lata M Zt Inozomotvo t1Jt' Za pol lata — VM h.h ■7.M f rooVvvTvoi •ubacrlptlon Yoariy fg.W AOvortlooment on Agrcsmtnl ■*ioo NarWa" Izhaja vaakl don Izviemil nodolj la praCTlfcaw. ••»Is: Sro« podpisa la oMbnottt aa no prt občujejo. Denar naj a« »lafOTOU tljap Money Ordor Pri opromembl kraje naročnikov, prosimo, da as l tadJ praJBaSl WTaltlCs nsana nI. da httrejo aajdsao —lorlfc*. b£li sedaj ©b dg^eletoriei, o tem ni govora. Vsak naj si preskrbi prejj vstopnico, to je do 25. decembra, ker jo dotični dan. absolutno tue do dobil, pa tadi ee tiso-•ak pokaiže. Društvo hoče ljudem postreči m ostati mož beseda*. Kdor hoče biti spet en dan. vessel, naj ne pozabi na 28. decembra. Pozdrav! G. S. Detroit, Mich. Zopet se oglašam iz Detroita. Weil, z delom gre počasi, a malo •boljše kot je bilo pred par meseci. jZa spomlad pa se obeta precejšnja prosperiteta v avtomobil-ni industriji. Društvo Slovenski Narodni Doim bo priredilo velik koncert v soboto zvečer dne 20. decembra v Hrvatski Dvorani, na 333T. Kirbv, East. Po koncertu bo Miklavž dajal d aprila vsem otrokom. Torej, pripeljite jih, da bodo Miklavža v resnici videli ten sicer slovenskega. K< to sklepali v Parizu pred par leti zloglasno ver-'Tudi hudič bo tam. saillsko mirovno pogodbo, ter se tudi dogovorili glede po-J. Ne pozabite naročiti Glas Xa-same:a'ili toek Lii»e vsled prizadevanj ameriškega predsed- roda in kupiti Slovenski-Ameri-nika Wilsoua. .«o izjavili števijjiii. ki dobro poznajo svet in njegoA t* naefne, da je cilj previsok in da ne bo nikdar 4v resničen. Človeštvo je t;tko kot je bilo. Narod se obrožuje proti narodu, in močnejši vlada svetli. Razdrapali so vso Evropo in jo razbil na številne male* državice, ki niso zmožne živeti iz svojih lastnih virov in si vsledtega vedno žele novih ozemlj. Najbolj klasični primeri sta Avstrija in Madžarska, "•LAS NARODA" irmm mul, Boroufl* of Manhattan, Mmt *HB| K. V. Tslophono: Cortland t 1871 __ IZJALOVLJENJE LIGE NARODOV kanski Koledar. Je res vreden denarja. S pozdravom A. Janesich. Meadow Lands, Pa. Ker me je že par ljudu vprašalo, kako gre z delom na Meadow Lands. Pa., moram poročati, da prav slabo. Eni delaijo malo, drugi pa skoraj nič. Misilim, da so se premogarski baroni bali, da bi si delavec lae privoščil prevelikih dobrot na Božič. Pa saj za delavca je vse dobro, naj bo puran ali peteilin, samo da si privošči lahko par kozarcev rujuega. Kot vidim. ga je vsepovsod dosti. Na društvenem polju tudi ne zaostajamo za drugimi, ker prirejamo veselice. dramatične igre itd. Sedaj se pripravlja društvo S. N. P. -T. 31. decembra bo veselica z iqrro. Igral bo dramatični klub "Triglav"*. Pred kratkim sem videl par >ta» rih petelinov, ko so se fajtali. Par dni po fajtu sem videl enega malo zabuhlega, posebnosti pa ni bilo. Pozdrav! Naročnik. Kapitalistično (časopisje nori veselja, ko prerokuje skorajšen konec ruskemu vojnemu (ministru Trockemu. Z največjo naslado so ti listi (zafofte&li vest, da je bil Trocki izgnan'na Krim. To pomenja konec (njegove karijere in njegovega življenja. ★ S Trocki jem je približno tako kot je bilo. z Leninom. Dokler ga je kapitalistično časopisje ubijalo iai priobčevalo poročila o njegovi smrti (umrl je najmanje dvestfokrat, v ča.-jojpis-pih kolonah. seveda) se je veselil najboljšega zdravja in je držal trdno vajeti v rokah. ★ Od časa, ko ga bo kaipitali-itično •časopisje proglasilo mrtvim, bo še najmanj par let živel. Jed se namreič ne poje tako vroča, kot je na mizo prinesena. Hugnsintmnska Ustanovljena 1. 1898 KutaL Hefcturta Inkorporirana L 190) GLAVNI URAD v ELY, MINN. Skrivnost Highbridge-a. Par minut po sedmi uni zvečer, kateri v Versailles! in Neulv tako obrezali, da sploh dne 27 marca 1901 je zapustil Willie moreta obstajati ter voditi svojega lastnega narodne- Ke MeCormick, deset let stari de-«•'1 Živlien]a j eko, svoj dom v Highibridge-u Ok- Druga J-na je stvar s (Vhoslovaško, ki ima velike in>aju mesta New York, da pr,isost Te dni sem uital, da ima slovensko pevsko društvo "Danica** v Broofklynu novega pevovodjo. Njegovo ime ni objavljeno v do-tičnem poročilu. Najbrže čaikajo, da bo sprejet v društvo Najsvetejšega ? Če je gospod pomožni urednik član dotič-ne organizacije, bo brezdvoma tu-Seklaj pa se vrnimo k dogodkom jd.i pevovodja sprejet vanjo. Odbor a ilne 27, marca leta namreč ni preveč izbirčen. V malem illinoiškein mestu se usodepolnetga 1901 . . . Malo po deveti uri sta se vrnili domov iz eerkve obe hčeri Willia-j^ rtbra,lnava proti Rev. Hightu i ... . n, -i • • li. i • vuje večernicam v bližnji cerkvi ma McCormicka. a brez brata. St>o~ • rlu^tme ter plodno ženino, nima pa dostopa k morju, ra- c *' J . , p Mu^. Sweet m. ti- ^ 3- i 'i t Svetepa srca. Njegova mati mu -e toma jn ni dohitel .m tudi ga nista 7oiinilh;in ct-, firnra. z en po Labi, a l/Ot vodi skozi nemško oženil] e. . , ® . , . . ., J . . . . . r . j ^aijmbda sta se drug v drugega rnon^l iviin io m bolisem ker ima doston na mori- !hitel-naprej. , nikdar na cesto brez pribori nova ozemlja za prebitek svojega prebivalstva. Združene države so Qlsvnl odbornkl: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 9SS E. 186 St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1808 E. (2nd Street. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERN, 411 — lltk Aro, Diiluth. M'nn Vrhovni zdravnik: Dr. JOB. V. G RAKEK, SOS American State Bank Bid«. «0« Grant Strast at Sixth Ave, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor:. ANTON ZBASXIK. 4S05 Butler St., Pitt nrgh Pa MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street, Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4823 Washington Street, Denver. Cola. Pnrotnl odbor* LEONARD 8LABODNTK, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson BIdg.. Puyallap, Wssk. FRANK SORICH. «217 St. Clair Avenue, Cleveland. O. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda*'. Vsa stvari tikajoče se uradnih sadev kakor tudi denarne polUJatva nfcj se poSlljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poBlla na predsednika porotnega odbora. Profinje za sprejem novih Članov in bolniIko sprlfievala naj se pošilja na vrhovnega odravnlka. Jugoslovanska Katoliška Jed nota se priporoča vsem Jugoslovanom aa Obilen pristop. Kdor Seli postati član te organizacije, naj se zglasl tajnik« bližnjega druStva jskj. Za ustanovitev novih aruStev se pa obrnite n« gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Razne vesti. Fridrik II. in služabnik. J je ženica in prosi poveljnika, naj Fridrik II. zvmti. niliče ne pri-'ji vendar pokažt* franico^akega mi- v nabi ^ - ----- .L L. r spriL \ , oni svet Mrs. IlLght in Mr. Swee-itina. ! Pas»tor je pri obravnavi ves raz- lia med obra\*navo. Saj se ji mora res zdeti dolgo-sno, posebno, ker je t i - spremstva (j^ma |j0 oproščena. Bil je to mrzel spomladanski ve- starejših sestra ali drugih dečkov. | ženska lahko v Ameriki počne de. Odpre vrata in gre v predsobo pogHetlat, kje je služalbnak. Že ga lioče zbiuldtii, ko za pazi konec pi-,snia, ki mu gleda iz žepa. Vzame m čsita: maitd se zahvaljuje sinu, ki ji pošilja del svoje plajče. ter pravi, da um bo Bog vse povrnil. Kralj vzame denairnieo s cekini ter jo s pismom vred dene služabniku v žep. Gre nazaj v soibo in močno pozvoni. Služabnik pride: FVulrik ga vpraša: "Ali si dmbro spal.'" Skuža se/izgovarjati ter vta.kne v zadregi rok v žep, čut.i denarnico ter jo potegne iz žepa. Zadrega .le vedno večja, ves je prestrašen, bled ter ne more izpregovoriti be-sedice. '"Kaj pa t.i je?" ga vpraša kralj. ''Veličanstvo, pogubiti me » pristrigle priseljevanje Italija-ohijml&Lem okrfl:u i delali Evrope m Jnzne Amerike 5elo t_ -ti Par _le 'čer. Oster veter je ]>ahal po slabo Razventega pa je bila okolica in že se je pri- nemirjena vsled govoric o odvaja-! vz~ vse, kar hoče. nov hi tudi v .liiijrih dcželai, Evrope ia Južne An.erike ^,—^/Pa7 "* odredili V.SO potrel)110.. da se omeji priseljevanje Itall- tilk na Og k-^i Avenue je metalo Eddy Cadahv-ja. sina milijaner-i,,, v*I„l m moril. jailOV. | sence dreves, rmstodih ob cesti, na- Mtissoluii se niti malo ne meni za Ligo narodov glede'ravnosi preko tlaika, Soseda je še izseljevanja in priseljevanja. Kruta sila tira Italijane videla, kako je pričel WilLie Mc-v nove morije v m-.memi, da si pribore svoj prostorček na Cormšck teči. Nato ga je objela te lU- Vsled tega ženskim moril skega klavni,*a,rja iz Omahe, je po- treba p^ebno bati za živ- teklo šele malo časa in vsi sta risi i ]jcnje soliicu, lrot je iekel nemški kajzer. I ma in nikdar več era niso videli ži- V Egiptu. Sudanu in drugod je pokazala Anglija, da veSa- ner-. .-iiiratra Ligo zo peto kolo, za zastopstvo par ostarelih dir>-lomatov. ki vleeejo mastne place za svoja prizadevanja, ^rnyst H^hbrKlge-a, ki je pov- . v 1 v - zroeala eele tedne v mestu veliko t\ ničesar ne tlosezeio. i , . . . ... . . ... . "razburjeno« m vziiemirjenje, \ Knmi ie izjavil angleški minister za zunanje za-( v nasI^njem h(^emo opisati deve, Austin Chamberlain, da ne bo Anglija nikdar do- okolico volila, da bi se Liga vmešavala v notranje zadeve angle-' H,LgM>ridge se dotika iztočnega skega imperija in v odnosa je med Anglijo in njenimi do- brega Harlem reke in njegovo sre-ininiji. d išče tvori doistop staremu, izvan- Tozadevno izjavo je povzročilo dejstvo, da je irska redno lepemu mostu, ki nosi isto prosta država vložila pri tajništvu Lige prepis angleško- ime. Tramice New York Central irsko pogodbe, s katero je dobila Irska nekako neodvis- železnice tečejo ob robu reke. Xa-nost vsaj v notranjih zadevali. i' vsporetoo z; Wiliie-ja m bU« v nobeni hiši, v povedala modrocom v svetu Lige, da nima slednja nobeno rodo' ^ - tu-, tovarišiatnftf?a CromweU Creek, ki ni nikdo videl. Deček tudinibii ko soj'rnncoske čete vkorakale V Porurje. ;se izliva msa tem mestu v Harlem, j pri nobenih sorodniikih družine. <\ se zavezniki, ki so očetje Lige, ne brigajo za Lv Tri bloke severno stoji Vedno boij in bolj razburjen je gina prizadevanja, kako naj se briga zanjo Amerika in dom McGormackovih, obdan od, beigall oče celo noč po cestah krog j Med temi dvanaj^tiimi je tudi kako naj se brigajo zanjo azijske drŽava kot je n. pr. trate, nekoliko vstran od Ogden, Highbridge. ne da bi našel naj-]slikarjeva žena. Japonska. ' j Avenue. j manjšo sled o svojem -izgubljenem Liga kot faktor miru in sprave med narodi, je mrtva' Takrat, ko je izginul Willie Mc- eimu. Ko se ni Willie naslednjega ter je bila že odnekdaj mrtvorojeno dete. V zimskem času vesta otrok in družinski oče, kaj jima je stopiti. C'trojjc stopi po sani, oče pa po lopato. * V Edinosti je tnekdo pnispodobil slovensko naselbino v Jtvlit.tu s katoliškim Rimom. S tem je pošteno slovensko naselbino jako ponižal in onečastiil. Rim je namreč samo eden. Nikjer drugod kot v laškem Rimu ne daje papež svojih žeginav Mussolini ju in njegovim barabam. Znani ameriški slikar j'e prepotoval Skoraj vso Ameriko ter iztv kal za ameriškimi lepoticami. Po večleitnlh študijah in opazovanjih se je lotil dela ter naslikal .dvanajst slik, ki predstavljajo dvanajst najlepših žensk v Ameriki. D o p • ♦ 1 S 1- Od glasi, Cleveland, Newburgh, O. nas se malokdaj kateri o-ker imamo vsi boij nerodne prste za pero. Kea* pa imamo v tem letu obilo praznikov, sem se potrudil, da bom par besed napisal. Zabavamo.se vedno, ker takih časov ko* jih imamo letos, jih nismo imeli že dolgo. Ampak prave zabave pa le ni , ker ni gro-šev. Zato se je morala marsikatera ^prireditev odložiti in pri tem je h: '.ir'pc prizadet S. N. Dam. Po Božiču se nam obetajo boljši časi v vseh e(aa. stvar, katero si lahko nabavi a. dvema dolarjema. Po poročno dovoljenje gre lahko in se poroči. Marsikateril je že storil tako. Na Madžarskem bodo proglasili za kralja petnjast let starega sina pokojnega avstrijskega cesar- imela. Kadar je društvo "Zvon" j niea nista 'bili oddailjend od doma J javnemu zavodu, KartJerega mi sve- j ko vladali svojega petnajst lejc priredilo zabavo, so bili ljudje McCormaekovih več kot eno tretji- j tujete ? — " Podarite jih zavodu starega kralja. vedno dobro postrežem. Da ne bi! no mflje. 'slepcev!" _ ^ mum ^u^^m m^mm^^^, iii-^t ra. "Tukaj je Albert Thomas." "Xik;ir se ne norčujte iz mene; radi bi se me znebili," pravi ženica. Tedaj se vtakne v pogovor Th<> ana> sam in pravi-. "Ijjnba moja, pnsežem Vam, da sem Thomas." "Komaj v« rja-miMii, ru popa sem Vas imela." Majhna zmota. Lord Hamilton pripoveduje sle-dečo anekdoto. — Nadškof French se je vedno bal. da ga bo zadela kap. BiLi so neko pri večerji. Škof se zelo čudno obnaša, slednjič globoko vzdihne in reče z gla-oni umirajočega: "Moja zadnja ura je prišla." Hotsed ga vpraša: "Kaj hočejo," pravi služabnik ter pade, pa je?" — "Ohromel sem, že de-pred kralja na kolena, "ne vera ne čutim." — "Oprostite, emhien-gi moj, Bog nam pošlje večkrat ^ ea, še.ipljete res nogo. pa ne v svr<-kaij dobrega med spanjem; pošlji jo. ampak v mojo," odvrne sosekc*-ga mini sit esrslctuga predem ■ 1 m: k a P>tu-ermerja, ruga pomembna okoliščina je dejstvo, da se je Število priseljencev povečalo tekom zadnjih treh l"t. odkar je kvot ni zakon stopil v veljavo. Število priseljencev koin fisfkalnn-ga lota 1922 je zna-.šalo.309.r>56, za leto 1923 pa 522,-919 iti za fiskalno leto 1924 eez 7(M).(XK). To pomenja, da se je priseljevanji* tekom zadnjih treh let vsako leto povečalo za okoli 200.-000. f!onfTalni prišeljemiški komisar razpravlja -o tem pov.išku ml 183.-5»77 priseljencev čez prejšnje leto in ga pri pivu je. sledečim razlgom: v prvi vrsti večjemu priseljevanju iz Kanade, Mehiki* ril drugih •le/H. ki nimajo (kvote; okoliščini, da j<- mnogo 'priseljencev, ki so po starem zakonu bili všteti v kvoto le tako dolgo, dokler ni bila »kvota izčrpana, prišli potem, ko niso veC obremnjali kvoto (na pr. povrat-iv k i iz začasnega obiska) ; da je 22.102 več inozemeev prišlo na račun kvote; končno okolsčinn, da so znane sodniške določbe omogočile prihod precejšnjega števila pri-fit'1 jemlKkih družin. Tekom fiifedmga leta je čez 200.(KX) priseljencev prišlo nz Kanade in skoraj 90.000 iz Mehike. Viri priseljevanja V fiskalnem letu 1913 — 14 je od vseli priseljencev spadalo 20.8 odstotkov k narodnostim severne in za pad ne Evrope in 7o.fi k naro-«l i<»tim južne in vzhodne Evropr. V tekalnem letu 1923—24 torej deset let kasneje — pa je .bilo razmerje popolnoma drugačno: 55.7 odstotkov iz severne in zapadne Evrope in le 27.2 odstotkov iz južne In zapadne Evrope. Ako primerjamo število priseljencev obeh teh skupin v letih 1914 vi 1924, najdemo, da se je šte vilo priseljencev prve skupine *po-večalo za skoraj 140.000. a število onih druge skupine zmanjšalo za 728.561. * poprej Izključujejo najbolj dvomljive -slučaje, se kaj takega ne godi glede priseljevanje čez kopno mejo. Novi priseljeniški zakon od 1. 1924. bo še bolj znižal razmerje onih, ki so izključeni po prihodu v ameriško luko, ali seveda vzlic temu je pričakovati, da bo še vedno prihajalo nekaj ljudi, ki jih oblasti ne bodo mogli pripust/itii." V fiskalnem letu je bilo C. 409 deportacij( odgonov trnka j že nastanjen lii inozemeev). To število je znatno višje od prejšnjih let. 2.092 izmed teli inozemeev je bilo deportiranih radi tega, ker so po stali javno breme, 724 radi umo-bolnosti, 602 radi nepostavnega prihoda v Združene Države in 525 zločincev. •Tako zanimliv je del poročila, ki se bavi k vt-rhotaipljanjem inozemeev čez mejo. Govorili -bomo o tem v naslednjem članku. Važen izum na polju navigacije. Anton Flettner je bil že prej znan v Nemčiji po svojem izumu novega krmila, ki deluje s pomočjo vodnega toka. Zaflaije ease je za slovelo njegovo ime še bolj, ker je izumil ja'JLrnico brez jader. Z jadrnice se snamejo jambori in jadra, mesto njih pa sle postavita dva ali trije okrogli stolpiči iz pločevine. •Stopiči so visoki okrog 11 metrov, v premeru okrog 3 m. pločevina pa je debela 2 mm. Ta tenka pločevina se vrti s približno 100 obrati na sekundb okrog stolpa, pritrjenega k ladji. Stolpič se vrti s po močjo motorja v. razmeroma neznatno gonilno silo. Stolpiči in sto- "Poglavje« otroških igračah kov goriva in lahko dobe 10 do 20, December je za naše malčke, za tisoč konjskih sil samo z izkoriš- nedolžno deco oibeh spolov sploh č am jem vetra. To bi imelo nedogfle-1 najlepši mesec. Priksmaia je star-dne praktične posledice, ker bil se ka zima, mraz trika na okna, sne-'blagovni in osebni tarif znižal za žene odeje sacer še nimamo, ali na-70 odstotkov. C'e je veter ugoden, še plaunne se že leskečejo v zhu-plove nova ladja hitreje aiego na- J skem plašču »in kmalu zapleše fbur-vadni tovorni parnik. Jadrnico vo ja s snežim kam i wvoj d-ivji ples tudi (s pomočjo elektrike) samo ena'dii nad nižava mi. oseba, dočam poitreibuje večja ja-'Miklavž v zlati obleki z dolgo, si- dmica 100 do 200 mož posadke. Nemci so izračuna]i. da. bi prihranil na ta načli»večji parnik od Hamburga do Vladivostok!« 800 vo 'brado m kravo palico stojii na pragu, deea nestrpno pričakuje njegovega prihoda. Če je bila pridna dobi zlatih orehov iin medenih imela sirolta pred seboj samo navadno živo miško. Roditelji niso imeli denarja, da bi kupili malčku pristno igračo, da so mu dali miško, da bi imel vsaj nekaj. Deea ima večinoma vpliv na igrače aili z d m gumi besedami, izbira. igrač je odvisna od razpoloženja dece. od njenih nagnenj. Razume se. da niso izključeni tudi nasprotni slučaji, tj. da vplivajo igrače na deco zlasti če je dete nagnjeno k literaturi ala umetnosti. lepih, manj lepih, znosljivih, pa tudi grdih, izmed katerih si je v splošno razočaranje onih. ki so mislile, da so leep in so imale ceflo pravico do tega naziva, lizbral ba3 najgrše. Tako je prišel vendar na svoj račun. Ali se mu jemamera posrečila m so bile te naravnost grde ženslke > njegovih oblačilih tudi res lepe, o tem molči naš vir. do 900.000 zlatih mark. Teoretič-1 pogalč in igrač, če pa ni Ubogala na plat "tega navidez tako tajin-J starisev, jo pobaše črni parkelj v stveneiga in neverjetnega izuma je,koš. Bliža se še druga radost ženskih duš — boiiič. ki tudi oibdaruje Ce.se mož odpelje ■■t Zanimiv dogodek se je odigrai pred dnevi v Beogradu. — Polnoč je že minila in ulice so bile popolnoma prazne — je pr.iliitel iz dvorišča hiše št. 40 v Balkanski ulici neki človek. Bil je brez suknjiče in v copatah, ter je dirjal proti kolodvorski postaji. jZa njim je drvel drug človek, ki je bil v spodnjih hlačah in v srajci, bos in golo glav. Dogodek je bil razjasnjen drugo jutro na polie.iji. Stvar je sledeča: aerodinamični pritisk in oba faik- torja gojnita potem skupno ladjo v zažleljeni smeri. Flettner je pojasnil podrobnosti svojega izuma 21. oktobra v posebnem referatu pred jaia tehtajo petkrat manj nego od govarjajočd jambori iin jadra. Ladja se premika s pomočjo teh stolpičev naprej /in nazaj, kakor želi krmar, z brzino, ki je 15-krat večja od one pri navadnih jadrnicah. Z 20-fcrat manjšo silo se doseže 15-krat večji efekt m 300-kratna ekonomija. Bistvo novega izuma je, da izvaja veter z ene strani vrtečuh se stol pičev zračni, z naprostne strani pa Izključeni in deportirani. Število inozemeev, ki so prišli v ameriška pristanišča, aiK so bili izključeni, ker niao odgovarjali določbam priseljeniških zakonov, morda ni bilo nikdar tako veliko, namreč 30i284. nasproti 20.619 v fiskalnem letu 1922—23. To pome-nja, da izmed vsakih d000 inozemeev' ki so prišli v ameriške luke, 33 je ibilo izklučenih in poslanih nazaj. Pretežna veeiraia vseh teh i nože m cev je bila izključena radi dveh razlogov: ker so prišli čez kvoto aH ker se je smatralo, da utegnejo pasti na breme javne dobrodelnosti (likely to become a public char ge). Radi kvote je bilo povrnjenih 10.114 inozemeev in radii dragega razloga 8.130. Med liaklučenimi pirf seljenc i bilo je 2.436 skrivnih potnikov (stowaway) in 1.219 kom-traktavih delavcev. Priseljeniški komisar poudarja, da pod danimi okotoostmi treba čuditi da je bilo razmeroma tako malo izključenih. "To zlasti velja — kalkor on trdi glede newyorske luke, kjer le 1.5 oditfotkov došlecev je bilo iz 1 j učenih, in od teh 40 od sto radi kvote. Razmerje izključenih je bilo, kakor vedno, veČje ob kanadski meji, kafjti, dočim se mora priseljenec čez morje podvreči ras-pi egledawnjem na poti, ki že Kprevodnik na Orient-ekspresu "hi. Kopša, stanujoč Balkalnska u>l. 49, je svOji1 ženi naročil, da potuje z vlakom na Dunaj in da ga torej zvečer ne bo domov. Dogodilo pa se je, da je Kopša doihil namestnika. ki je potoval mesto njega. Kopša se je vrnil domov na veliko začudenje svoje žene. ki je smatrala, da je mož sigurno odpotoval. O polnoči se je Eduard nenadoma zbudil, pri \;ratih je čuil neko Skri-pamje. Sprva« je presenečeni sprevodnik menil, da je pri vratih njegova žena, toda kmalu se je uve-ril. da ta spi poleg njega. Nato je Eduard cul. kako je nekdo odpri zunanja vrata in stopil v vežo. Pes, k' je spal na hodniku, je jel jenča-t>i. Nekdo je polglasno šepnil: "Pst IjoIo. tiho bodi, pst!" Pes se je umiral. Eduard je nato čul, kako je neznanec stopal tnlih korakov po temnem hodniku in se končno ustaviti pred kuhinjskimi vratmi. Kri je zavrela; sprevodniku, kajti ni si mogel predstavljati kako je možno, da se lopov talko slobodno sprehaja po hiši. Nenadoma so zaškripala kuhinjska vrata in neznanec je v«ttopil. Eduard je hotel zbuditi ženo. toda ta je trdneje smrčala kolt običajno . .. Nato je Eduard vstail in se potihoma splazil iz srtbe h kuhinjskim v rata m. Neznanec v kuhinji je prižgal svečo in se (nato jel slačiti. Čim je odložil površnik in si sle-kel čevlje, je Eduard nenadoma odprl vrat a. skočil v kuhinjo ter zakničal: "Stoj!" V tem trenotku pa je neznanec že nakloni a zgrabil površnik in čevlje -in jo bliskoma ubral na hodnik, od tu pa na ulico. Eduard naravo za njim. Tekel je v samem spodnjem perilu toliko časa za neznancem, da ga je ujel. Neznanec mu je mora/l povedati svoje ime. nakar se je l5duard vrnil domov in je svojo ženo pošteno naMestiU. "Vlomilec je bil beograjski ka-varnar Vlajko Čosac. katerega tse-da j Kopša toži in zahteva od njega, da mu pojasni sledeče tri stvari: Kje dobil ključ; od kedaj pozna njegovega psa Lola in čemu se je hotel v njegovi kuhinji ste-ei? . . . COPYRIGHT KCVSTOm.VIIW.CO. NM.VWW: natstopna: Recimo, da piha veter perpendflkularno 'k poti. po kateri plove ladja. Če FUettnerjev stop miruje, piha veter z eneako gostoto po obeh straneh stolpa, če pa se začne stolp s pomočjo elektromotorja vrteti in če povečamo brzino tega vrtenja do dane brzine vetra, zaxl'ene veliko večje število vetrovnih linij sprednjo polovico stolpa, ker tu ne zadenejo na odpor v trenju, ker se tu gibljeta stolp in veter v isti smeri, dočiim se giblje zadnja polovica strtlpa v nasprotno snuer proti vetru. Pri tem nastane silno trenje med vetrom in stodpom. jZato nastane na Rezultati opazovanja Marsa. zastopniki ladjedelniške družbe sprednji strani s/toJpa močan sesa-v Berlinu. Znanstveni poskusi so joči vpliv vetra, na zadnji pa prt se vršili v aerodrom ičnem institu- tiak vetra in oba faktorja 20 nit a tu univerze v pruskem mestu Go- potem skupno ladjo naprej ettingen. Predelavo jadračee 'Bu-kau' je prevzela ladjedelnica "Nemčija'' v Kielu. Pred kratkim se je ladja vrnila 7. daljše,ga potovanja v Kied. Flettner je ravnatelj aero in hidrodinanničnega in-stituta v Amsterdamu. Njegove poizkiLSe fiinancit« deloma tudi parobrodaia dniižba "Hamburg-Amerika.'' Teoretična ideja Flettnera ni nova. Že pred 70 leti je prišel berlinska fizik Gustav Majgnus pri svojih eksperimentih do takozva nega MagnusoVega efe3ita. ki se je sprehajal princ Evgen V takih slučajih ni čudno. Če det*-'!*1 mestu; pred \Tati neke vrt na- TllOja nežna bit ja z izračami in slaščica-mii. Vsaika. mati, naj še tako bedna, pripravi svojiim malčkom tskrom-1:0 veselje. Igrače so v detskem življenju to. kar je nami starejšim duhovno razvedrilo. Deea kramlja z njimi in jih v svoji bujfni mla d i fantaziji spreminja v žive. delujoče osebe velike življenske drame. omejene v njeni domišljiji, v njenih malih možganih. Igrače so velikega pomena za |K>znejše življenje človeka. S pomočjo igrae<* se jioglobi dete v zmi sel življenja ini skrivnosti prirode, v njem se zdraani umetniški čut, ki loči človeka od! živali. V ngraČi vidi dete prvo realno predstavo svojih sanj. V poznejših letih ne more zbuditi novena realna predstava idealov iin domišljija 'tolike ga oduševiljeftija in vere v Vse lepo in vzvišeno. Poglobite se v ta brezmejni .-svet detske duše, poglejte to pri prost o igračo, ki sestavlja iiiz iijenastavnejših delov približno podobo človeka, živali ali stvari, 11 p repni čaje se, kako malo pot.r^-i buje deea, da najde v življenju kra soto kakoršme ne nudi odrasilemu loveku niti največje razkosj'e. Pa-jiirnati možic, ki kriči iz izteza voje ude. če dete poitegine za vrvn-eo, vaški koibač, ki razbija po lesenem mak oval u, jezdec s konjem iz treh koščkov le*>a in štirimi felin^-i mesto rog, lesena sablja in papirnata čelada, medved, opica ali mačka iz blaga, vse to nudi deci ve jo realno red stavo o življenju, nego odraslim avtomobili, palače, ae-roplani in druge tehniške naprave. Napote se v predmestje ali v vas s polnimi žeipi teh igrač, razdelite jih med bed(no deco, ki se klati po ulicah željna razvedrila in samosvojega življenja, in videli bo ste, kako se razširijo in za-iskre nedolžne oči. Spočetka malčki ne bodo verjeli toliki sreči, bali se bodo iztegniti ročice in vzefci igrače, potem pa jih z nepopisanim navdušenjem pritisnejo trm prsi in zbeže proč, kakor mačka, ki je ujela ptiča an ga hoče nemoteno požreti. In ko »se skrije vašim očem, ko si poišče kotiček, kjer je ne bo nihče motil v kramljanju z igračo, je mlado bitje na vrhuncu svoje sreče. Kako neizrečeno se veseli deea igrače dokazuje zanimiv Slučaj z živo igrač o. V nekem mestu je sedelo na rakošriem vrtu pred krasno palačo lepo oblečeno dete iz višjih krogov. Pred njim se je valjala diivna igrača — lutka, oblečena tako, da je ibilaslična detetu. Ali igralča ni v zbuja J a njegovega zanimanja. Dete je napeto opazovalo siromašnega malčka, sedečega omostran ograje na trati. Skozi železno ograjo, polno simbolličnega pomena je kaizala sirota s prstom na svojo igiraeo, za kafceto se je začelo zanimati tudi bogato oblečeno dete. tDočim je ležala pred prvim detetom razkošna »lutka, je s sličnimi nagnenji? ki dobiva od riJe i* videJ mlado deklico, roditeljev v dar igrače v obliki ma bridko jokala, lih m ar i j on eti uih °rleod lahko gobori." oilvrne ileklica. "naj jvi on da ustreliti svojo ženo. ki jo ljubi, potem ga bom jaz na Isti naein tolažila." Upajoč, da jo bo potolažil, ji po-,nudi Evgen dva ^lata. Ni jih pa , hotela vzeti, poljubila mu je roko in ni 11 rekla: 'Se oscniindlevetdH-set zda to v dam sama gospodu, če mi more vrniti mojega Jakoba.'* Stal je tukaj, tokikrat.nl zmago- __„ ... . , valeč, 7. zlatoma v roki. in kakor društva oblačilne stroke v New _ , .. . . , t> u 1 1 • • -r. »deklici so tudi njemu tekle solze 1 orku Bernharda ki ima na Bro-l , ^ adwayu veliko in eno najulegaint-nejših trgovin v tem milijonskem mestu, do tega, da je oglasil v listu "New York Times." V inseratu "Grde se iščejo." Da lepa obleka res lepo pristoja, se lic da težko dokazati, ako je nosi lepa žena. Da pa je v lepem obla čilu tudi ^rda ženska lepša, to bi bilo pač najboljše priporočilo za1 t rgovca. Ta misel je do vedla predsednika fpo licih — a ubitega Ming-el dali. Jakoba ji ni obljubuje sito dolarjev najgrši izmeti tekmovalk, 'ki bi se javile, da hočejo nositi »njegove klobuke pri bodoči modni re\iji. Najgrša ženska ima pravico, da si izbere najlepši klobuk. Prebršsan trgovec, ki pa je moral biti zelo. slab poznavalec žensk, je pričakoval velik naval. Bil pa je neljubo presenečen, ko je moral ugotoviti, da se kljub visoki ceni j ni nihče javil. Bil je že ves obupan j LIBERALNA ko mu je na koncu tretjega dne pni javil sluga gospodieno Morri-sonovo ki je reflektirala na nagrado za svojo nelepo zunanjost. Ber-hardt je hitro stopil k dami; ko si jo je pa ogledal, je bil hudo razočaran. Tekmovalka je bila mlada, kostanjasta dama z velikimi sivimi očmi in lepo. kratko ostriženo glavo. Vs'e prej bi je lahko rekel, samo ne. da je grda. Ko je. trgovec vprašal zakaj se je prijavila za nagrado, ko vendar nima za to potrebnih pogojev, mu je. dekle izjavilo, da je stavilo 25 dolarjev, da bo sprejeta. Prišla je naimreč do tega da se ji ni bati nobene kon-kurentkinje, iin je 11a to okolnos* opirala svoj načrt. Bemhard je moral ugrizniti v kislo jabolko in proglasiti s rek an o maldo damo za "najgršo." Z njo ni bil ravno preveč vesel in je izjavil razmam ljudem, da ne more razumeti, zakaj se niso prijavile ženske, ki bi bile za njegov načrt bolj sposobne. Brihitna trgovčeva glava pa se ni daRa oplašiti, ampak je zagrabila stvar z druge strani. Ker je računal, da ne bo hortela biti nobena prda ali celo najgrša, je oglasil v listih, da išoe za skromno plačo desetih dolarjev na teden lepe mlade dame ki bi rpri modnih revijah raz kazovale njegove modele klobukov. Prijavilo se je toliko žnesk, mladih, pa tudi starejših letnikov, STRESEMANN IZBIRA MINISTRE. Berlin, Nemčija IG. decembra. Predsednik Ebert bo sprejel jutri v avdijenci zunanjega miKkisfcra Stresemanna ter mu naroČil, naj sestavi nov kabinet. Stresemaain baje noče sprejeti mesta nemškega kanelerja. IN DELAVSKA : STRANKA PROTI EGIPČANSKI POLITIKI. London, Anglija, 16. decembra. Vera j se je vršilo prvo glasovanje glede politike, ki jo izvaja Bald-winova vlada napram Egiptu. Liberalci in člani delavske strank« so bili odločno proti tej politiki. Veliki Conde. 1621—1GS6 je bil v družbi. Neki nadut in nališpan gospodski smr-koliin je govoril neprestano o svojem gospodu očetu in svoja gospe materi. Conde pokliče služabnika in mu reče: "Moj gospod služabnik, recite mojemu prospodu koei-jaižu, naj vpreže moje prospode konje v mojo gospo kočijo." Težko delo ne $ko Ko mM piKk Hitrost pisanja dobite a yaj<|, ■LOYKKIO PUBLISHING COMPAHT Hiw Tofk, K* T« _.___ ___ GLAS NARODA, 17. MC. 1 $24. MARGARETA ROMAN. — Spisal H. Eider Haggard. Za "Glas Naroda" priredil O. P. Janko J. Šrimsck: Božične inoči. 44 (Nadaljevanje.) Šestnajsto poglavje. ,1 BETTY POKAŽE ZOBE. -- Senjora — je rekla Inez, — vi mislite, da imate nekaj proti _ 24. decembra Gospodjnega leta tisočdevetstošt.ii-inaj>»tega Ob enajstih in tri četrt zvečer, ko je v tiru gič zavabilo, je Zgončeva mania stopila iz kuhinje, kjer so na štedilniku v loncih vreli čaji in črna kava v širokih ponvah in kastro-lah čvrčale jetrnice in krvavice In 14Ti meni, da sem brezverec?! Koga pohujšujem 1 Kaj?" se je razkačil mojster Gašper. *' Če v Boga in farje ne verujem, je to moja uganka, ki te nič ne briga! Ti moliš po tvojem roženkrancu. jaz prebiram jagode po svojem! Lahko noč! Pa zapomni. Mica : mesenke, na prag pivske sobe. • Kadar bom še prestopil Zgoneev* meni. — Ne, — je odvrnila Margareta, — vi ste to, kar s4e. jZakaj bi vas jaz doLžila ? — Dobro, torej protii seinjor Bromu ? — Mogoče, a to je zadeva med menoj in njim. Nočem razpravljati z vami o njej. — Senjora, — je nadaljevala Inez z lahnim nsmevom, — midva f?va oba nedolžna pri tem, kar ste videli.. Ali res, kdo pa je potem kriv? — Mark i j de Morella. * ,. . . „, ^ . , , „. ... i ko vam pranm! Zdajte — to ini- Margareta ni meesar odgovorda, a njene o*ii so mar&Lkarj razo-1 , . , , nuto nehajte — ee ne, bosta zadevale. ' — Senjora, vi mi ne vrjamete, in temu se ne pa govorim resnico. Kar ste videli s stolpa, je bila igra, v kateri je senior Brome igral svojo vlogo zelo nerodno, kar ste gotovo zapa ... ... . , : . . j , .Gašperja Jerinovega vroe eaj . . . zui, ker sem mu povedala, da je moje oavyenje odvisno od tega. »Stre-1, , ,, . -r.. .. ;Ivanka-a je zavpd Miheljnov podprla z dlanmi svoje obilne boke in zakričala na goste za mizo v kotu med vrati na hodnikih in avtomatom : "Kaj še ne greste, brezverci vražji — Bog mi odpusti greh na svet i večer! Vsi drugi v cerkvi in pred oltarom, vi pa ko živina: "Igram — Boljše — Boljše — Po-. magam!" Celo leto vam tega pre-{kletega marjaša ni bilo dosti! Še I noeoj morate! Ali poslušajte, ka- „ T„. . . .plesala metla in poleno! > čudim. KJjub temu l1 __ / , . , . ii«, ' Mama—V rcek piva mi se daj te, pa bom takoj na planem! In za glve«nt da bo vedel m dobro, ker je zmotil vas. znal. kakšnega svetnika drži pri — Se vedno ne razumem. — je rekla Margareta bolj nežno. v kanceliji . . . Tvoja — ona Vi pravite, da je bilo vaše življenje odvisno od te sramotne kupčije. tv0J« Zoi'ka' Pe^ka na koru v c01' Zakaj ste mi sedaj to razkrili? (kvi, ti pa - ti pa, da Bog obva- — Da rešim vas pred stamo seboj, senjora, da rešim svojega pri- -ri ■ • • Pa Se Kristenev In VI — jatelja Petra in da vrnem Morelli v istem denarju. ;s0 — Kako hočete storiti to? nau5ili P° šolah! ~ Sramo" — Prvi dve stvari sta izvršeni, a tretja je težavna. Glede te ta - stvari hočem govoriti z varni, »čeprav se izpostavijeam velikemu ri-• 'Kaj ste rekli, mati ^goneeva ! ziku. Če bi ne bil moj gospodar poklican na dvor maroškega kra ,.1e zapiskal s tankim glasom Podo-1 ja, bi ne mogla priti, a lahko se vrne vsaki trenutek. .barjev Gustelj. "Da Gašper otro- — Ali imate kak načrt? — je vprašala Margareta, ki se je pože-ike pohujšuje? Mi nismo otroci Ijivo sklonila naprej. ^ ^ — Še nobenega načrta, le lidejo. Obrnila se je, pogledala Betty ter dostavila: — Ta dama je vaša sorodnica, kaj ne, čeprav le oddaJjena? Margareta je prikimala. — Precej enake postave ste, — je nadaljevala, — čeprav je se njora Betrtj* močnejše postave ter so njene oči modre, dočdm so vaše j Res je čas! . . . Gustelj! Naprej!" črne. Pod kopreno, v noči in z rokavicami na rokah bi bilo težko raz-! Podobarjev Gustelj, čevljar, ločiti vaju, če bi ničesar ne tzpregovorili. iki se TOU je leto dni pozneje, ko so t Jaz že ne . . . Babo imam doma in | dva pamiža . . . Kruce-f i-i-ks! Bom tako udaril!" " Dobro, mama? Doforo!" je Joža Kristenev vstal in oblačil zim-Jsko suknjo. "Nikar se ne jezite! — Da, — je rekla Margareta, — j potem ? — Sedaj stopi v igro senjora Betty, — je odvrnila Inez. — Senjora Betty, ali ste razumela najin pogovor? — Nekoliko, ne popolnoma, — je odvrnila Betty. — Česar ne razumete, vam mora pojasniti vaša sorodnica. Inez je pričela nafto razmišljati ter nadaljevala počasi, doflim je Margareta predstavljaja besede v angleški jezik. ga klicali v vojake, utrgala zlata žila se je raizvnel: "Kaj ste rekli? . . . Jaz že ne! . . . Kru-u-ce-fiks! Nikoli! Na-a-ak! Jožek in ti, Dejaikov! Mene se držita . . . Koliko vas je? ... S katerega brštofa ste doma . . .? Še tn frakeljce, Andrej! Zato, ker je — Morella vam je razodel svojo ljubezen v Angliji, senjora Betty, kaj ne, — ter si pridobil vrše srce kot si je pridobil srce l*™^3 žeTla Majeva žena! He-a-marsokatere druge ženske 'in bila ste prepričama, da vas je odvedel. ieJ' vežna vrata, mi udari klofuto!" Trdno je zaloputnil vrata za seboj ... "Za takimi gositi ne bom jokala nikoli!" je vrgla gospodinja za njim. "Ivanka! Pospravljaj! . . . Luč privij! . . . Ven, krava nenasitna!" je viknila na Podoba rje-vega, ki se vina in slivovke vrtoglav lovi za sosednjo mizo. 'Ven!" "Kdo? . . . Jaz že ne . . . mati Zgončeva . . . Kru-u-ce ..." Ni končal. Z močno roko pra je mama zgrabila za ovratnik . . , Sunek . . . Gustelj je sedel na snegu .. . Še nekaj teških in utrujenih besedi je padlo križema . . . Ali . . . * Sveti večer je bil . . . Na koncu konopea smo le uvideli in spoznali, da pravda ni na naši strani . . . Ubogali smo in An-drejevna hišna gospodinja je za nami zaklenila vrata . . . ★ Orgle so pele ... In pevci na koru ... In zlati plamenčki sveč v bistrih in na oltarjih so trepetali sredi vonja kadila, sredi gostih modrikastih oblačkov dima, plavajočih pod visokimi cerkvenimi oboki... In duhovnik v zlatem omatu jo bral 'evangelij : "Tisti čas je prišlo povelje od kralja Heroda, naj se popiše cel svet ..." Besede, skoro dve tisočletji čita. ne, ravno tolikrat- poslušam e. stare in večno lepe in nove. so padale v srca kot sladek balzam . . . Oči so sijale svečeniku in verfnikom . . Obrazi bleščali . . . Grudi se širile .. . Vera in upanje sta se opletala sklenjenih rok . . . "In ga je v pletnice povila in v jasli položila ..." V stranskem oltarju, ovenčanem in razsvetljenem, so pastirci v jaslicah, z belimi ovČicami pod pazduho, potovali v Betlehem ... In ljudske duše ... ena — tri — sto — tisoč — milijon — ... milijone in milijone duši je romalo z nj-mi . . . K Malemu Detetm ... In k njegovi Materi . . . Pa so zažvenikljali in zacingljali zvonci.. . Povzdigovanje . . . "... Veli! Od kruha do vina prosi Boga, česarkoli hočeš, ali ti bo!" me je nekoč učila Rezika. prijateljica, na klopi pred hišo . .. Upognil sem koleno, upognil glavo iibsem molil: "Dete božje! Novorojeno! Mami in očetu in vsem mojim — sreče — sreče — sreče . . . Kolikor da se poroči z vami, ne pa z vašo sorodnico? — Kaj vas to briga, ženska? — je vprašala Betty jezno. — Prar nič, razven v toliko, da vam lahko povem nadaljno povest, če me hočete poslušati. Poslušajte pa me do konca ter mi nato odgovorite na eno vprašanje ali pravzaprav, odgovorite najprvo na vprašanje: Ali bi se radi osvetiKi nad tam visoko-rojenim lopovom? — Osvetila? — je odgovorila Betty, ki je stisnila pesti ter siknila: — Riskirala bi svoje življenje, da morem storiti to. Isto jatz. Mislim, da sva r tem enakih misli. Potem vam mogoče lahko pokažem pot. Poglejte, vaša sestrična je videla gotove stvari, katerih ženske ne vidijo rade. Ljubosumna je in jezna, — ali vsaj bila je. dokler ji nisem povedala resnice. Dobro, še danes ali jutri bo priiel tw rekel: — Ali ste sedaj zadovoljna? Ali še vedno zavračate mene na korist moža, ki da svoje srce prwi ženski, ki mu pride nasproti? Ali hočete postati moja žena? Kaj, če bi odgovorila: — Da, jaz hočem? — Ne, molčita ofoc in poslušajte mene. Kaj pa, če bi napravili tajno poreko ter bi slučajno senjora Betty rtosfla poročno kopreno, dočim bi donja Margareta v obleki Betty odšla s senjorjem Brome in njenim očetom ? Inez je prenehala ter opazovala obe, ki sta erli druga na drugo, kajti drznost te zarote jima je jemala sapo. Prva sse je oglasila Margareta: — Tega ne smeš storiti. Bettv, — je rekla. — Če te spozna, te bo ubil. Betty pa se ni brigala zanjo Der razmišljala naprej. Konečno pa je dvignila pogled ter odgovorila: Sestrična, moja lastna bedastoča vaju je spravila oba v te sadrege in vsled tega vama nekaj dolgujem. Jaz se ne ibojim tega moža, — on se boji mene. — Če* pa bi prišlo do uboja, paj mi Inez posodi oni nož. Mogoče bom jaz zadala prvi udarec. No, —- misl"rm, da ga «e vedno ljubim, čeprav je lopov in kdo ve, mogoče pozneje ... Če pa ne, no . . . Povejte mi Inez, ali bi 4rila njegova postavna žena, soglasno s postavami te dežele f dimo, kdo je gospodar v hiši! Vi ali jaz! Stenice, neugnane!" gospodinja klicala v kuhinjo. bi at Francek . . . Droben in ubog, J povzdignjenih ročic in mraza drgetajoč in čul sem njegove poLgla-sne besede: "Za mamo, JeEuačeik, za sto, pa za Dolfeta in Guselina in Janka te prosim ... In za gospodično . . . za Anico Jaigenjško . . . Za mene nič . , . Pridem bom . . . Jezuš-ček ..." Oči so se mi napolnile s pekočimi ... s sladkimi solzami . . . Glava se je naslonila na samo koleno . . ." "S\Jeta noč — blažena noč ..." se je pesem topila na koru . . . ★ "Kam bežiš! Počakaj! Hej. bu-tica zmešana!" se je dri za menoj Krnelov Jakob. "Klobase ti ne bodo ušle! Če pa se ti izmuznejo, dobiš danko pri nas!" Pod lipo je stala gruča fantov. Vrnil sem se. "Kaj bi?" "Zapojmo . . .jZapojmo . . . Božič je . . . Čez leto in dan, Bog vfc, kod se bomo klatili . . . kod nas bo nosil veter . . .! Ti, Janko, začnt! Jaz vzamem čez. . . Francek bas .... Štefetov Tone tenor . . . Mehon bo pomagal . . . Daj!" je silil Grt*-gorčev Jožek. "Dajmo . . .!" Božično nebo, plavo in nedo.se-žno, nakovano z bisernimi žebljiči, nas je poslušalo, lipa nad nami Je šumela in nas posipala s snežnim srebrom. In od smrek v javomikn in od revnega grmičja v Slivnici in na Čisti strani in z jezerske planjave je. dihal blagoslov . . . "Tiha noč, izlive j ti . . ." Iz cerkve grede so šli mimo. na * vaški ljudje, preprosti in vsakdanji ljudje, postajali in poslušali. . . Med njimi Lojizka in Francka, Anica in Zofka in Rezika in gospodična Ženska, svetlolaso, vitko dekle, vsa zavita v toplo, ele ga nt no kožuhov i no . . . Hipoma je stal med nami gospod Vinko, vikar, begunec z Goriškega. Debelušast možakar, velikih oči in blagoslovljenega srca. . . "Še, fantje! Še eno! Tisto: "R<> ptičica na tuje gre. . .!" "Greh bi bilo — gospod vikar — Jutri ... Na Sv. Štefana ... Ni za noeoj ..." "Ni greh! Za čiste duše ni greh! . . . Rodilo se je dete . ..! Tu di v nebesih se vesele. . intoniral je . . . Fantovska pesem, sanjava m hrepenela, ki s£ je tolikrat v zvezdnatih nočeh sredi vasi in budila in klicala dekleta iz mehkih postelj na okna med rožmarin in nageljne, je v božični noči zaplula nad trgom . . . Na razpotju so ostale Tončica in Lojzka in Francka in Anica hi Rezika in se tiho pogovarjale . . . Nekdaj smo božično noč prazno vali, kakor sem povedal. Ljudje božji! Kako jo praznujete nocoj ? "Ivanka! Daj mi metlo! Da vi- moreš in hočeš . . . Vsem dragim in ljubim . . . Meni samo ono, kar Ti preostane ..." Zraven mene je klečal šestletnr Kretanje parnikov - Shipping News Arable. Chi tO. dtccmbra: Pres. Hardiny, Cherbourg; New Amsterdam, Boulogne. Rotterdam. 24. decembra: Mlnnekahda, Cherbourg. Hamburg. Albert BalUn, Cherbourg, Hamburg. 87. decembra: Olympic, Cherbourg, Volendaxn Boulogne, Rotterdam. 50. decembra: La Savole, Havre; bourg, Hamburg. 51. decembra: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Cherbourg Hamburg. 3. januarja Aqultanla, Cherbourg; Suffern, Havre >Jew Amsterdam. Rotterdam; America. Bremen. 6. januarja: Columbus, Cherbourg Duilo, Genovo. 7. januarja: Paris, Havre. 8. Januarla: Deutscbland, burg. in Bremen; Boulogne in Ham- 10. januarja: Majestic, Cherbourg; George Waeh-lngton, Cherbourg in Bremen. 14. januarja: France. Havre. 15. januarja: Mongolia. Hamburg. 17. januarja: Berengarla, Cherbourg: "Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Vecndam, Boulogne, Rotterdam. 20. januarja: Stuttgart. Cherbourg, Bremen; Pitta-burgh, Cherbourg in Hamburg. 22. januarja: Cleveland, Boulogne In Hamburg. 24. januarja: La Savole, Genevo. 28. januarja: Paris,- Havre: Orduna. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen. 29. januarja: Mlnnekahda, Cherbourg In Hamburg. 31. januarja: Majestic, Cherbourg: Auaonla. Cherbourg. Havre; Conte Verde, Stoiiart jClne NAVIGAZIONE GENERALE 1TALIANA NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH Človekoljubje D UILIO Odpluje iz N. T g i«« in 14. februarja ' J COLOMBO Odpluje iz N. Y. 3 feb. in 14. marca Obrnite se na avtorizlrane pgente. : Ita'la America Ship. Corp. iv 1 State Street New York Vojvoda de la Rochefoucault se je. peljal januarja 177(5 iz Pariza v Versaillfv. Zelo je bil mraz, snežilo je. kar se je da'lo. Dobrosrčni vojvoda pravi služabnikoma, ki sita st-ilfla zima j, naj se sedeta k njemu v zaprti voz. Na dvoru so ga hvalili, kako je driver; -_rcl v7.<>ti v voz še kočija-ža in konja." ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Domišljavost učenjakov je večja kakor s*i navaidino mislimo. Jeseni L 1916. je umrl v Parizu znameniti kiinurg I>oyen. Ne do sti manj dober kanirg je bil pa profesor v Ldpskcmi Thiersch; tudi ta je že mrtev. Pride nekurČ k njemu klient in ga proisi, naj mu da pismo na Dovena, češ. poskusili bom Se z njim. Thirsehu se je mo-ralo seveda za malo zdetii, če ga njegov klieait popusfli 'in gre tako-j-ekoč k tekmecu. ZaJto ni napravil ravno .najprijaznejšega obraza, in bolnik gavpntšaŽ: "Ali misli e, da me bo Doyen zapodil, ker sem Nemec?" — "Tega ne, samo nekaj Vas bo vprašal.** — 1 Kaj pa?" — "Vprašal Vas bo. od!ko