Vrtec.
V  vrtecu sem si gojila
nežen pomladanji cvet;
pa čez noč je vihra vstala —
zjutraj snegom bil odet.
Da-si urno sneg stopi se, .
solnca ko posije trak :
vendar cvet do tal je sklonjen,
več ne more  vspeti v zrak.
Vrtec mi srce je v prsih,
klil ljubavi v njem je cvet;
svetna zloba ga potrla —
kdo, oj kdo ga dvigne spet !
Mokriška.