Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. G, I. nadstropje, = Učiteljska tiskarna. Reki lamacij c za list so poštnine p;osle Ifiserati : Enostopna petit vrstica 30 v : po-gojeni prostor 50 v ; razglasi in , osi; 110 Vrstica po 60 v; večkratni objavi po do-f - govoru primeren popust. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak —------------ dan opoldne. —- ——— Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36’—, za pol leta K 18'—, za čeb t leta K 9'—, za mesec K 3' . Za Nemčijo celo leto K 40' —, za ostalo tujino in Ameriko K 48. Glasilo jus/osiov. socialno stranske p-isamema š4ewi5ka n« vin. Št. 62. V Ljubljani, petek drte 15. mai*cn 1918. Leto II. rven ženski_ se ho vršil v nedeljo dne 17. t. m. ob 3. popoldne v r e s l it v r a o i j i »Narodnega doma“ v v. naslednjim dnevnim redom: = Mir. — Volilna nra ica in žene = Poroča sodrug Kopač. lam LičAit. Našim naročnikom. Zaradi! iteprestaimo naraščajočih stroškov wi našem listu, smo prisiiljem-i zvišali 'naročnino 2a 50 vinarjev na mesec. Neradi storimo to. ker vemo, da bo za naše naročnike, M so i&koro vsi neimroviti delavci, težko breime. leda draginja, kil narašča fla vseh k-oncih in krajih, tudi našemu listu ne F^izanaša. Meščansfl io na dohodke naročnin in prodaje, a kljub temin smo dio sedaj odilagalii povišanje. Sklenili s.rr> karečnino zvišati, ker srnic, prepričani, da bodo to potreba v sedanjih razmerah vsi naši naročniki uvaževailii in prevzeli to breme. v> . Poskrbeli bonnio', da bo v listu vednu) več ctiva, zlasti oib sto-botaili ibo list izhajati običajno šestih straneh z razniovrstimo zabavmo ’ in Domeno vsebino. »Najprej« se je v kratkem času svojega obstanka kljub razmeram, j alko ilepo razširil in vdioimačij. Doflžnnst naša pa je, da list še bolj razširimo. Od I. apnila t. I. bo znašala naročnina po DoSti in z d( usta1 vi jan jem na d cim: mesečna,..........................K H*— četrtletna...................... t)- ,, 18" ...............36'—- Posamezne številke veljajo cd pondeljka, tlite 18. t. ni. dalje po 14 vin. Naročniki, ki krajo naprej plačano naroč-'n°. naj na,mi naknadno pošljejo razliko 50 vin. ua mesec. Cono posameznim števidikiaim zvi-rimio za 4 vin. zaradkega. ker je ta dohodek ■‘]ko inegotov: en dan se proda več posameznih ; cviilk, 'drugi dan manj. Vsak uit ate ti naj po Hane stalen naročnik: s tem koristi listu itn sa-uenTiiii isieibi'. ker dobiva tiist redno na dom. 1 Obenem naznanjamo, da .se na naročnike, ne poravnajo naročnine o pravem času. ne Vyn™vfJ, v£č obrati, ker nam to dostikrat po- craaejg** * m -v«- Ogthj,*: tazmere moraitno kar na.ibo.il i Uprava »Mapreja«. poTTelua celoletna .H. TUMA: O Pollakih. (Konec.) (Chelmszczina. ofcr Hoimščina Vzhodni del i«, >n Vieprotu b‘vse ruske Pollskc med reko „traii: HnibiScv, ToSSg1. ‘fozvan“ Holmščilia z i£*fv in Chc|in (c, scvenio Kjas- RUs^y"' Biala, Konstantinovo oBiiuden je o ',JL / , a)l 1772 * Bila je tudi 1>retl dclitvli0 1>olisk<= ' Uržave 'T za p0i,)0.Sebna dežela. Ime Ukrajinec je nova iznajdba h«lo dii5no edinstvo. Malorns je etnografično ime pote« k'l«, 111 ^elikorus, ljudstvo samo sc imenuje »ja rus- Voi° deželo: Rus (červonaja.) Na Holmščino meji proti vzhodu Volinij. proti severu Podlehje deloma v Poljski z večjim delom v nekdaj litvinski Beloruski. Pred delitvijo je bilo malorus-ko Podlehjc tud i /e posebna dežela. Ruska vlada je leta 1807. v gubernijah Siedelce in Lublin t. j. v Holmščiui in Podlehju kongresne Poljske štela 368.872 pravoslavnih. Ker so vsi- Poljaki ka-toličanje, je pravoslavje smatrati kot gotov znak pripadnosti k rnnlortiski narodnosti. Le 0.63% je pravoslavnih Poljakov po celem Ruskem. Po revoluciji 1. 1905, ko se je v Petrogradu na zborovanju zastopnikov ruskih narodnosti postavilo načelo samoodločevanja narodov, e je tudi med bolniškimi Malorusi vzbudila narodna zavest. L. 1912 je ruska vlada državno upravo nad njimi ločila od Poljske s tem, da je ruske dele namestništva Siedelce in Lublin t. j. takozvano Holmščlino zopet odcepila. Že takrat so poljski potrijoti, če tudi zaman, ogorčeno protestirali.-Ko je 1. 1916 zasedla avstrijska vojska Lublin in Siedelce, združila je vojaška uprava Holmščino s Poljsko nazaj. Z breškim mirom bi imela Hoimščina po principu . samoodločevanje narodov in po etnogratični meji pasti k ukrajinski državi nazaj, točna etnografična meja naj bi se pozneje določila. Sedem okrajev: Totnašev, Za-I rnostje, Chelm .Hrubišev, Biala, Konstantinov in Vla-l dava s 921.(100 prebivalstva na 11.850 km3 bi se celoma pridružilo Ukrajini; trije: Bilgoraj, Krasnostav in Radzyn s 369.000 prebivalstva na 4.824 km2 po narodnostni meji. V Podlešju na desnem bregu Buga-so se pridružili Ukrajini okraji: Breški, Kobrinsk':, Pružan-ski in del okraja Bielskega s 56,3.000 prebivalstva na 14.302 km- ter odcepili od litvinško-beloruske gubernije Orodno. Poljaki štejejo vse to prebivalstvo kot nacijonalno svoje ter računijo izgubo teritorija na 31.000 km3 z 2 milj. ljudi. V okrajih Toinašev, Zamostje, Bilgoraj, Hrubišev, Krasnostav in Chelm t. j. v Holmščini j štejejo 79% do 98%, v Podlešju na desnem bregu Buga | (Bielski) 34.85% Poljakov. Trdijo, da se je za Maloruse i štelo s kratka vse pravoslavne, unijate in Zide (katerih | je v okraju Bielski 26% V Brestu 33%). Trdijo, da ima-j jo Malorusi samt absolutno večino le v štirih okrajih Hrubišev, Biala, Vlodava in Konstantinov, relativno proti Poljakom pa v Tomašcvu in Cheimu. Najbolj ruska okraja sta Hrubišev in Vlodava. V Zamojskem naj bi jih bilo le 10%, v Konstantinovem 8%, Krasnostav ti 6% in Radzym 4%. Da je ruska ofi-cijelna statistika izgrešena in pravosiovje ne more biti kriterij za narodnost, Poljaki dokazujejo, da je bilo 1. 189/ od 368.8/2 pravoslavcev 71.117 oseb priseljenih iz Ruskega, Večinoma le uradniki in prosti poklici (ženskih le 9.765), da se je bilo pravoslavje vsililo in se je od I. 1897 do 1917 znižalo na minimum tako, da je kazal I. 1897 največ odstotkov pravoslavcev okraj Hrubišev s 52.2%, 1. 1917 le še 11%. Vlodava od 54.2% na 5%, Tomašev od 39.9% na 4%, Bielski od 33.2°/o na 0, Chelm od 29.9% na 5%, Konstantinov od 26.8% na 0, Bilgoraj od 20.7% na 12%, Radzyn pa je imel že 1. 1897 le 5.9%, Krasnostav 5.1%, ki sta oba 1. 1917 padla na 0 in Zamojski od 6.8% na 1.5%. Ukrajindi temu nasproti ugovarjajo, da ise drže strogo etnografičnih mej, da na kompaktne dele poljskega naselstva ne štejejo, če tudi bi po historičnem pravu imeli pravico na ves prostor med Rugom in Vislo t. j. na celo Holmščino in Podlešje, ker sta do I. 1340 tvorila del kneževine Halič. Poljska propaganda je bila vedno izdatnejša od ruske. Poljaki štejejo tudi vse Zide zase. Ako je bilo še 1. 1897 visoko odstotno število prebivalstva pravoslavnega in je isto do 1. 1917 koraj izginilo, le to dokaz poljske brezobzirne agitacije proti ruskemu elementu. Češki profesor L. Niederle je I. 1909 v svoji knjigi -Slovanski svet«, s pridejanim zemljevidom, štel okraje lomašev, Zamošč, Hrubišev in dele Chelma, Vladave, Bialc, Konstantinova, Sokolova v Podlešju do reke Narevva (okraj Bielski) t. j. celo Podlesje k Malorusom, tako tudi celo vzhodno Galicijo. Poljaki so s svojo šlahto povsodi na tem prostoru za časa poljskega vla-darstva zavzeli veleposestva in gospodovali nad malo-ruskimi robotniki kar ravno tvori njih »historično pravo«. Poljaki se smejo historično sklieavati z vso pravico na kraje preko Visle, ker je zgodovinski dognano, da se je poljsko pleme že za časa prvega kraljestva Sirilo proti Rusom na vzhod, ko so njih trume silile proti Buru. Ime Podlasic t. j. krajina pod Lchi (Po- ljaki) na obeh bregovih dolenjega Buga še danes, jasno govori, da je tod stanoval za Lelri (Poljaki) drug t. j. ruski rod. Cubinjski deli Maloruse na tri različne tipe: Ukrajince, Podolce-Haličane in Podleščane, k temu spadajo tudi prebivalci Holmščine. Odločna večina je-ziko- in narodoslovcev Maloruse prišteva k splošni ruski skupini ter je prvotno ime »Rus«, veljal le za deželo Malorusov, Ukrajina ustanovila se je pozneje kot mejna dežela proti Tatarom na vzhod. Slovenci kot nezgodovinski, enako brezpravni narod kakor Malorusi, se toraj nikakor ne morejo ogre-; vati za šovinistično stališče Poljakov. Etnografične in po principu satnoodločcvanja narodov spada Hoimščina med Vjeprom in Bugom in Podlešje inaloruski narodnostni skupini, toraj sedaj ukrajinski republiki. Ako so Ukrajinci pri sklepanju breškega miru Holmščino reklamirali zase, in ako je Czerniu njih zahtevi ugodil, držal sc je dejanski principa samoodločbe. Pač pa se bo moralo pri definitivnem sklepanju miru etnografično mejo točnejše določiti med Poljaki in Ukrajinci ter slišati se bo moral tudi glas obojnega ljudstva na spornem prostoru. PohHči^ preg leti »Mi živ’- o v najbolj demokratični državi«, tako je dejal še pred kratkim visok avstrijski državnik. Najboljša ilustracija te demokratičnosti je vest, ki jo pr inasa »Ai beiter Zeitung« od srede na prvem mestu. Ta vest se glasi: »Cenzura proti parlamentu. Objavo sledečih govorov z današnje seje poslanske zbornice je prepovedala cenzura: Govore poslancev Baxe, Benkoviči, Lasockega, Liebermanna, Rudolfa Miillerja, Lin-galievvicza. Vsi ti govori se smejo objaviti le po močno potvorjenem »poročilu« državnozborske korespondence. Sledečih interpelacij se pa sploh ne sme objaviti: Intel pelacija :'ranča Soukupa glede 'izplačevanja vzdržc-valnine družinam črnovojnikom, osumljenih dezertacije; interpelacija drja Korošca o trpinčenju vojakov pri brzojavnem polku Liliepfekl; interpelacija drja Korošca o brutalnem postopanju s prebivalstvom v okpuiranem italijanskem ozemlju.« O jugoslovanskem vprašanju razpravlja glasilo .eniške socialno demokratične manjšine. V članku spo-mija u;-. spomenico socialno demokratične stranke iz Hrvatske in Bosne. Spomenica vsebuje ostre napade na nv.strn-ogrsko vlado in na avstrijske in madjarske socialiste. Spomenica, ki jo navaja člankar, pravi: »Naši avstrijsko-ogrski sodrugi poznajo dobro bedni položaj Jugoslovanov, zlasti še bedni položaj jugoslovanskega proletariata. Zato ne moremo razumeti trditev avstrij-sko-ogrskih sodrugov v njihovi spomenici, da ščiti av-stro-ogrska pohtika Jugoslovane. Enostavno je nepojmljivo, kako se more nazivati postopanje avstro-ogrske vlade politiko zaščite malih narodov.« SpomgfMtMkMgfn-vaja znane dogodke na slovanskem jugu in # <&frinii besedami graja politiko monarhije. Spom$»?da pravi: »Prav nobene vere nimamo v prazpa.Jviietanja avstro-ogrske vlade. Jugoslovani, čeprav" so na koncu sil, se hočejo boriti še dalje, kgr, cilj njihovega boja je: Nacionalna iu socialna oavbboditev izpod večnega tujega jarma. V imeui^j/ffgoslovanov in v interesu mednarodnega proletariata zahtevamo za Jugoslovane pravico, do politiij»m 'in gospodarsko neodvisne države z vsemi atriMrsuverenosti, tako da more vstopiti kakor enakopravni član v republikansko zvezo balkanskih narodov. Taka zvezn bo natbokMifi grmm^ir^efbtMiega miru.« Zakon za pomožne vojne službe. Na zadnji'seji načelnikov državnozborskih strank je poslanec Stanek urgiral poročilo brambnega odseka o cesarski naredbi Jede razširjenja črnovojniške obveznosti na 43 do 50 let stare moške osebe, omenjajoč, da dne 21. marca poteče termin štirih tednov, ki je bil določen za predložitev poročila. Poslanec Seitz je pripomnil, da je ministrski predsednik obljubil, da namesto cesarske naredbe pred potekom termina predloži načrt zakona za pomožno vojaško službo. Dr. pl. Seidler je izjavil, da bo dotični zakonski načrt pravočasno predložil zbornici ter je 'izrazil željo, naj se o načrtu razpravlja še pred velikonočnimi počitnicami. Trutnovsko vprašanje. Na seji stranke nemških rodikalcev 'je pretečeno nedeljo jx>slanec VVolf izjavil, da poročilo o preklicu obljube ministrskega predsednika dr. Seidlerja glede ustanovitve okrožnega sodišča v Trutnovn, ne odgovarja resnici. 1/, Poljskega kluba. Na plenarni seji poljskega državnozborskega kluba je predvčerajšnjem začasni načelnik Kedzior poročal o konferenci z brambnim ministrom v zadevi odpustitve starejših črnovojniškiih letnikov. Poljskim članom brambnega odseka se je prepustila popolna svoboda glede postopanja v tein odseku. ler Nemčija ne odneha. Angleška demokracija je podala roko nemški demokraciji, ta pa jo je odbila. Delavci hočejo, da se vojna konča. Delavci pa nočejo, da se sprejme mir pod enostranskimi nemškimi pogoji. Angleško delavstvo je takoj pripravljeno pogajati se, toda preden se pogajanja prično, si morajo biti svesti, Članom ustavnega odseka se je naročilo, naj glasujejo j da resnično obstoji sprejemljiva podlaga za pogajanja, proti ustanovitvi zdravstvenega odbora, ker bi nova organizacija omejevala kompetenco deželnih oblasti. Gospodarska vojna proti Nemčiji. »Manchester : naj se ruska komunistična stranka. Stranka je spreme- Rsisita komunistična stranka. Kongres boljševiš-lce stranke je sklenil spremeniti strankino ime. Imenuje Dalje je dokazoval Brentano, da so visoke mezde ' in kratek delovni čas temelji tehničnega naprp-lka in smotrcnega obratovanja. Taylorjev sistem pa zavračajo delavci popolnoma upravičeno kot roparski sistem njihovega življenja. Propadlo Evropo je mogoče dvigniti le z ekonomijo ljudi. Neobhodno potrebni prv’i korak k temu je, da se določijo mezde in delovni čas in se zagotovi blagostanje delavstva. Guardian« piše v uvodnem članku sledeče: Gospodarsko stališče aliirancev je njihova najmočnejša opora pri sklepanju miru. Ko je bil sprejel Hertling Wilsonove mirovne pogoje, da mora biti zagotovljena gospodarska svoboda vseh narodov, ga je spomnil \Vilsoti na to, da je ta pogoj le eden izmed štirinajstih. Nekateri izmed štirinajstih pogojev so po volji Nemcem, drugi aliiran-cem. Wilson pa sporoča, da tvorijo pogoji celoto. V ve- nila tudi svoj program v tem zmislu. da je dobila internacionalen značaj. Prizadevala se bo, povsod ustanavljati republike, ki naj jih vladajo sovjeti, uvesti diktature proletarijata in izpodriniti buržoazijo. Končno je kongres sklenil z veliko večino ratificirati breško mirovno pogodbo. Nevtralnost Švice. Pri posvetovanjih narodnega sveta o poročilih, ki se tičejo nevtralnosti, je poročal likih obrisih predstavljajo ravnovesje med politično svo- j poročevalec Cerrer (St. Gallen) o gospodarskih pogo- bodo in opustitvijo militarizma na eni strani, in med splošno gospodarsko svobodo na drugi strani. Nemci žele le drugo, a prvega ne privoščijo nikomur. Asquith je bil izrazil to s »solidarnostjo ameriških pogojev«. Tukaj je začetek modrosti resno premišljevanje o vprašanju: Ali želi Nemčija po vojni trgovino z aliiranci? Ako jo želi, tedaj mora opustiti osvojitve in militarizem. Ali postavlja Nemčija militarizem in osvojitve nad trajno blagostanje? Če je tako, tedaj se bodo ustavljali aliiranci do konca in ne bodo obnovili gospodarskih odnošaiev prej. dokler se ne izpremeni naziranje v Nsmčiji. Sprava med Nemci in Poljaki? »Berliner Tage-blatt« piše: Ko je bil obiskal pretečeni teden varšavski generalni guverner pl. Bcseler rajhskanclerja v Berlinu, so bili oznanjevali »nemško-poljsko spravno akcijo.« Vodilni organ poljskih aktivistov, varšavski »Kurier Polski«, potrjuje v danes semkaj došli številki to naznanilo in izrecno izjavlja .da pride v najkrajšem času rešitev poljskega vprašanja.« Varšavski list »Godzina Polski« pa piše v uvodnem članku: »Za nas je bre- stovski mir konec sanj o mogočni Poljski. Krvavo ža-loigro smo opazovali od daleč skoraj štiri leta iii smo si dopovedovali, da je opazovanje spretna politična igra. V resnici pa je bilo slabo posnemanje politike, igra, ki nam je škodovala. Izgubili smo blago in čas. Sedaj se moramo obvarovati tega, da ne izgubimo vero sami v se. Samo en izhod je iz tega strašnega položaja: Zveza s sosedi na realnopolitičrfi podlagi »dam, da daš.« Konvencija z enim sosedom, zvezna pogodba z drugim, to je sedaj naloga poljske politike. Energična rešilna akcija za Holm je potrebna. Le regentski svet jo lehko vodi. j Od smeri, ki jo bo dal regentski svet novi vladi in od edinosti bodočega kabineta, je večji del odvisna usoda i Poljske. ! — Povratek ruskih vojnih ujetnikov. Odkar je sklenjen rriir z Rusijo, se vračajo ruski vojni ujetniki, ki se j nahajajo v naši državi, v določenih oddelkih v svojo j domovino. V smislu odredbe vojnega ministrstva se vr- j nejo najprej oni Rusi, ki so zaposleni pri privatnih j strankah in končno oni, ki so zaposleni v rudokopih. j Določeno je tudi, da oni Rusi, k:i žele ostati v naših krajih, lahko to store brez kake ovire, samo zglasiti se t morajo pri pristojni oblasti. j — Irska zahteva samostojnost. Voditelj irske stran- j ke siunfeinerjev, De Walera, je izjavil: V tej svetovni j krizi izjavlja stranka sinnfeinerjev pred celim svetom, j da se irsko ljudstvo zamore zadovoljiti le s popolno ; ločitvijo od Anglije. NVilson je proglasil pravico samo- j odločevanja vseh narodov, a dokler Irska svoje svobode . zopet ne doseže, ne bo. mogel dokazati VVilson, da ie Amerika v interesu malih narodov šla v vojno. Irska se ; zanaša na Ameriko. — Balfotir o romunskem miru. V angleški spodnji ; zbornici je interpeliral poslanec King, da-li je Romunija ; s centralnimi državami sklenila mir in da-li je Romunija obvestila zaveznike o pogojih miru. Minister Balfour je odgovoril: Kakor sem obveščen, je mir med Romunijo in centralnimi državami začasno sklenjen, ni pa še ratificiran. Vlada je bjla o pogojih obveščena, preden jih je Romunija sprejela. Kar se tiče zadnjega vprašanja, morem reči, da vlada goji žive simpatije za Romunijo. Spričo strašnega položaja, v katerega je prišla, je naša dolžnost in bo tudi cilj našega delovanja, da se na mirovni konferenci izvrši" revizija naloženih ji krutih pogojev. = Novi rumunski minister za zunanje stvarj in dosedanji rufnunsiki 'poslanik v dbali, ki jih je sklenila Švica z aliranci in centralnima i j državama. Obžaloval pa ie način pisanja inozemskega j • časopisja, pri čemer izzovejo ukrepi ene zvezne sku-! pine takoj protiukrepe druge. Zvezni svetnik Scliul- ' ! thes je poudarjal pri razpravi o raznih gospodarskih j pogodbah, nadvse težavni položaj Švice, ki se nahaja j ; med kladivom in nakovalom, ker je izpostavljena ne- i : številnim zahtevam od obeh strani, ki pa si medseboj- i no nasprotujejo. Razpravljal je o valutnem kreditu za ; Nemčijo in Francijo ter omenil, da se pravkar vrše : ! pogajanja za tak kredit z Anglijo. Istočasno se vrše j ! pogajanja z aliiranci z ozirom na izvoz nekaterih bom-bažnih izdelkov v centralni državi. Končno je govor-1 nik poudarjal, da želi ostati Švica, ki je odvisna od ; prijateljske dobrohotnosti, obeh zveznih skupin, lojalna ; in odkrita, kakor doslej napram obema skupinama. t „___ t »HM« I' ........................ ■ Delavni čas in delavske mezde po vojne. Znani narodno gospodarski znanstvenik Htijo Bren-; tano je predaval v nedeljo v Berlinu o delgvnem času : in delavskih mezdah po vojni. Iz njegovega zanlmive-; ga predavanja podajemo sledeče: Kakor je resnično, da so se med vojno znatno povišale delavske mezde, vendar sc to dejstvo preveč posplošuje in precenjuje, lako so se na primei v i dortmundskem industrijskem okrožju povišale mezde od i 1913. leta do 1917. leta za 57 odstotkov, kar pa ne po- menja nikake izravnave v razmerju z draginjo. Res- | nica ie, da životarijo najširši delavski krogi v največ-jem pomanjkanju. K temu prihaja še to, da se je enako | zvišal delovni čas in da je zakonodaja za vaistvo de- j lavčevega življenja popolnoma odrekla. Konec vo.ine j mora v tem prinesti brezpogojno novo ureditev. Mnogo je takih, ki hočejo po končani vojni krat- , komalo znižati mezde, a o delovnem času molče. Voj- j na je uničila neizmerno veliko vsoto vrednot. Dvignemo se lehko z varčljiviin, vztrajnim in smotreriim j gospodarstvom. Znižanje mezd bi izzvalo boje in stav- j ke. kar bi slabo vplivalo na gospodarsko življenje. ; Narodno gospodarski učenjaki iz 17. in 18. stoletja so , bili mnenja, da sc doseže velik uspeh dela le z nizkimi I mezdami in dolgim delovnim časom. Temu merkanti- j lističnemu naziranju so postavili pozneje drugo naspro-ti, ki ga je najprej zastopal Adam Smith. 1 o naziranje ^ je zagovarjalo visoke mezde in dober oddih po kratkem delovnem času, od teh dveh uredb so pričakovali dob- t re delovne uspehe. Praktični poizkusi so tudi dokazali : pravilnost te zadnje trditve. Neki angleški narodno go-spodarski znanstvenik je po praktičnih poizkusih nastavil geslo: Kratek delovni čas in visoka mezda sta j enaka ceni produkciji, in nasprotno. Celo mož, kakr- ■ šeil je bil Jamp, o katerem ne more trditi nihče, da bi Lon- donu dr. Miiscliu se ie izrazil zastopniku brzo- j javne ikompanije, da pričakuje vsak dan, da na- j stopi isvotio pot skozii Avstrijo v Ruimumiio. Za- ; radii obstoječih razmer se v tem trenutku ne more izraziti o velikih še nerešenih problemih, : _ ni , , n .nior upa pa, da dobre, stare razmere med monarhijo se i7ffubi vaj0 zastopniki tega naziranja se skli- in Romunijo zopet obnove. Breški mir in podaljšanje vojne. Angleški tajnik urada za prehrano je rekel na nekem delavskem sho-^u, v NVesthamu, da je sklenjen mir lahko že jutri, ampak ;mir ob nemških pogojih. Vprašal pa je angleške ^slav.s#, če s0 pripravljeni pokoriti se takim pogojem, karšno 'so bili primorani sprejeti Rusi. Ako delavstvo teh pogojev ne sprejme, se mora vojna nadaljevati, dok- bil prijazen delavstvu, je rajše naročil delavce iz Ber- j lina, ki so ga veljali po 4 marke na dan zato, kei je z , njimi hitrejše gradil nego s pomerskimi delavci, ki so j veljali na dan po 1 marko 50 pfenigov. Pri Zeissu v ; Jeni so ugotovili, da je narastel zaslužek na uro ob \ uri zpremenjenem akordnem plačilu in ob znižanju e j lovnega časa od 9 vna 8 ur in od 61.9 pfenigov na ■ - I a intenziteta dela je narasla od 100 na 116.2. j Delavec in mehanizem, marveč organizem, uspe i njegovega dela je odvisen od telesnih in duševni i po- j ! ] " ki lil, »i mogoče primerjati , melram nmr, W stroja. Ce se zahteva od ilov.ka tolik" •"»; ; gije, da je ne more vsak dan sproti nadomestiti, tedaj nastopi utrujenost, končno se izčrpa, in pn rajnem j prenaporu propade. Lehko se pa potegne tudi druga meja. da ima nam-med delovnim časom za posledico | to, da se izgubi vajo cujejo na izkustva na vzhodu in v onentu. Ta trditev bi bila pravilna, če bi se opirala na tako nizke življen-ske zahteve, kakršnih evropski delavec nič več ne poz-na. Sedanji delavec je v takem ozračju delovanja, ki ga drži v vedni napetosti, zlasti velikomestni delavec je v takem položaju, ta uporablja svoj prosti čas tudi koristnejše nego delavec v provinci. Dnevne beležke. Kako kranjska deželna vlada plačuje svoje konfi' dente. Poslanec dr. Korošec in tovariši so vložili na notranjega ministra naslednjo interpelacijo: C. kr. deželna vlada na Kranjskem vzdržuje od začetka vojne gosto omrežje konfidentov, ki ji dajejo zaupne informacije o dogodkih v deželi. Ti ljudje so že neštevilue osebe izpostavili najrazličnejšim preganjanjem in pri tem škodovali tudi državni avtoriteti, ker so sc nformacije redno izkazale kot popolnoma neutemeljene. Tako je znani renegat Pavich v. Pfauental na Bledu pošiljal policiji vse mogoče stvari. Denunciral je prebivalstvo kot »skrivače«, intrigiral n. pr. tako dolgo in vztrajno tudi proti okrajnemu glavarju Zupneku, dokler ga ni spravil iz Radovljice. Požuril se je, da vse, kar mu ni prijalo, sporoči posredovalnici na Jesenicah, sprejemal je obiske poizvedovalnih častnikov, ki so se informirali o prebivalstvu na Bledu, skratka, posrečilo se mu je, da je kraj pri lahkovernih oblasteh in zasebnikih očrnil kot »rusofilski«, s čimur je bil dosežen namen, da so na Bledu med vojno nastale neznosne razmere in da je politično osumljen je prineslo več Blejčanom neprijetnosti, škodo in preganjanja. Konfidcnte je treba plačati: Gospodu pl. Pavichu postavna množina moke ni zadostovala. Dobil je na odredbo deželne vlade posebej ve-' liko množino moke, poleg tega še navadno kvoto. Kmalu nato je dobil naravnost od podružnice vojno-žitnega zavoda v Ljubljani, in sicer večkrat, pšenico za seme, čeprav vsakdo ve, da pl. Pavich niti nima, niti ne obdeluje polja. Očividno od vlade ukazane protekcije pa s tem še ni bilo konec: Pri dobavah premoga je dobil na poseben ukaz deželne vlade g. pl. Pavich, čeprav ie čisto sam, 5U0 kg, med tem ko so se cele družine morale zadovoljiti s kvečjemu 250 ali še mani kilogrami. Vprašamo c. kr. notranjega ministra: Ali i* voljan te zlorabe ustaviti in tako strogo kaznovati, kakor se to godi z drugimi umrljivimi ljudmi. — Dunaj, ( 12. marca 1918. Podpisi. »Slovenski Narod« je v svojemu članku z dne 7. t. im. priznal potrebo kiomipnoimiisa med avstrijsikilrni narodi, kii «a je nekaj 'tednov prej preklinjal. To smo prib iii v sredo v »Napreiju«; Izvajali smo dalje, da so načela tesf»' *hrta, K« zastopa interese Slov. demokratične stranke (prej narodintoinapredna) delavstvu sovražna. Da je res -talko, nam pričajo goviori pomembnejših agitatorjev omenjene stranke, iki izjavljajo po shodili, da nova »demokratična« stranka izključuje vsak s tik (tudi v 'narodnih vprašanjih) z razrednimi strankami. Ta pojem je sicer široik, ki ipa obenem dokazuje, da se je nova stranka postavila san na na razredno stališče meščanskih strank, da varuje predpravice in hoče ovirati boj za einaikopriavinioist, bcxi za izboljšanje delavskih socialnih irazinner. Logično želi rešiti tudi narodno vprašanje v ‘temi zmislu svoje politike. Citirali »Slovenskega Naroda« n j.sim o. »Slov. Narod« zopet iovti besede; m oče pa povedati, kako pravzaprav naj se reši važno vprašanje. In to naj -bo- resnost!? Odbor za vojno in prehodno gospodarstvo. 2* člane glavnega odbora za vojno in prehodno gospoiJ"r' stvo so bili za leto 1918 imenovani: Vladimir Retne^ v 1 jubljani, Anton Bisiach v Gorici, 1. Coretti v Trstu i„ dr. Bernhard Jente v Gradcu. Podaljšanje vojaških dopustov. Vojno ministrstvo razglaša v soglasju z miiniistristvorrt za deželno hrambo uradno: Svciiečasno objavljeno 14-dnevoo podaljšanje dopustov se nanaša na tiste osebe od armade na bojišču, katerih dopust je potekel 10. marca aili preje. Za tiste.; katerih dopust poteče po 10. marcu, ta odredba ne velja. Nastavljanj,0. Piše nam delavska žena: - V včerajšnjem »Napreju« pišete, da je treba nekaj ukreniti proti temu, ker ise ljudi e *e jf 2 ob 3 itd. nastavljajo v vrste, da dobe ko^ 7,riti tctp mi da hočete reči: da naj se pfer pove nastaviti se po noči pred dojeno drf tniniio uiro. Čutim, da hočete s teni! le J**1; a' i„ .treba neikaii .ukreniti-, da ne bo z#a'v-'e del a v sldh žena in otrok iiiničemio. Ali. verujte m • prepovedati se ne da nastavljanje ;saj se mh^. rad ne nastavlja. Le tisti vstane z.; ut raj in gre stat, kdor mora un si diru-gače pon ‘ gati ne more. Edina pomoč proti nastavj.u^ je po mojem mnenju: raaomrati m j c h i -i o- n nreskrb-etu. Samo rajionuraiti itn blaga . ranili, ako ni dovolj blaga, ie treba nastavljanja, če hočeš dioibiitii blagio. BM hi na že skrajni čas, da se prepreči to uhM^tnče hastav- iiantie. O strašnem pomanjkanju, ki ga 'trpe kinietilški delavci, gozdni delavci 'in bajtarji na •kmetih, tožijo maši dopisniki. Kimečki župani se podpisujejo za jugoslovansko država. ali ubogim delavskim družinam me preskrbe ne .nioike, ne kaše in ne krompirja. Mali bajtarji stradajo. Gorje jim, če se pridejo pritožit na občino. Mati županja se prva 'Obregne, češ: kaj pa ti spet nadleguješ ? Ko uboga para pove, se .mati razkoračijo: »Inn, ni — vojska je. Potrpi, saj tudi iaz trpimi«. Iz kuhinje pa se sliši cvrtje ... Vabimo vse dopisnike, da mam natančno vse poročajo; rabimo 'to gradivo za zbirko, ki jo o:b pravem času objavimo, da se bo vedelo: K a k o ii n k a j. — .laven rudarski shod v Idriji, ki se ie vršil v nedeljo, 10. t. ni. ob velikanski udeležbi je napravil naslednji sklep: Delavstvo c. kr. eraričnega rudnika v Idriji je zahtevalo v resoluciji z dne 30. septembra 1917, stavljeni c. kr. rudniškemu ravnateljstvu v Idriji nied drugim tudi sledeče: a) povišanje temeljnih plač za c. kr. erar. rudniku spadajoče delavce naj stopi v veljavo s 1. januarjem 1918, ki mora znašati najmanjpoviška: b) premikanje iz nižjih v višje plačilne razrede naj se s 1. januarjem 1918 izvede natančno po službenih letih; c) uradništvo, ki se nastavlja pri c. kr. erar. rudniku v Idriji naj bo poleg nemščine zmožno tudi slovenskega jezika. Dodaten sklep shoda z dne 27. februarja 1918, da se draginjske doklade povišajo za ioo%, dosedanje pa ostanejo nespremenjene. Odgovor kr. rud. ravnateljstva, na te zahteve na strani 18, razpravnega zapisnika z dne 23., 24., 26. in 27. januarja ter 18. februarja 1918 je negativen in se glasi: ad I. O regulaciji temeljnih plač se je (na zadevne vloge z dne, 30. septembra 1917 in 6. januarja 1918) lokalnemu delavskemu odboru s popisom sedanjih izrednih razmer stališče rudniškega ravnateljstva že dvakrat pismeno naznanilo. Pripominja se še, da bi uradniki, pod uradniki in drugi državn'i funkcionarji s stalnimi dohodki tudi lahko stavili zahteve za uredbo njih aktivnih in pen-zijskih dohodkov, to pa z ozirom na sedanje po vojnem stanju ustvarjene razmere in z njimi zvezano izpremi-njevanje denarne vrednosti, smatrajo vsaj kot času primerno. Enaka temu odgovoru je tudi reditev c. kr. ministrstva za javna dela z dne 22. januarja 1918, št. 147213-XVIIa od 1917. Ker je iz vsega tega razvidno, da c. kr. rud. ravnateljstvo odnosno c. kr. ministrstvo za javna dela nista hotela tem opravičenim zahtevani delavstvu usoditi, pooblašča na shodu dne 10. marca J918 zbrano delavstvo eraričnega rudnika v Idriji tovariše Antona Klemenčiča, Bernarda Jazbarja lin Ivana Vidmarja, da takoj vlože v tem zmislu v imenu delavstva pritožbo na pritožbeno komisijo 111 v Ljubljani ter zastopajo v tožbi delavstvo do končne rešitve. Shod se je vršil povsem stvarno in mirno. Govorila sta v glavnem Bajt in Štraus. Debate so se udeležili: Treven. Jurman, Šinkovec in Pivk. Od nasprotnikov pa Kogej, ki je smatral za taktično napako naše organizacije to, ker se resolucije pošiljajo rudn. ravnateljstvu namesto poslancu Gostinčarju. Ko se je primerno poučilo zboro-Vlce, je predsednik Brus zaključil shod. Iz Tržiča. Večkrat sem že nameraval kaj napisati iz našega kraja, ati enkrat ni časa drugič je roka Utrujena. Preden pa se delavski človek loti peresa, saj veste, to ni tako hitro kot pri onih, ki je to njih posel. Kako je pri nas? Hudo je, zelo hudo! To, kar se dobi od aprovizaclje je veliko premalo. Priznati morajo, da jc »Vojna Zveza« v kratkem času svojega obstanka prav veliko storila za uas tukaj. Škoda tc, da se ni vsaj pol leta popreje ustanovila, da b'i danes gotovo že v vsakem oziru dobro delovala. Tako pa so l" Pa tam pomanjkljivosti, ki se skušajo, v kolikor je mogoče, odpraviti. Nerodno je, ker Tržič na vse to 'n bil pripravljen. Tukajšnja podružnica »Konz. društva ' 'iubliai,° in okolico« je dolgo let organizirala nanše e.ivsvo, pred vojno nas je kji0 kotIlaj [oo družjn — anes na 45(>! Vsakdo ve, da je mnogo več dela, tc "ocen o 450dru*i„ Preskrbljeni, jih postreči, zadosti kot - 100. Vojna nam je tudi vzela moža, ki je 1 iako vesten zadiugar — to je poslovodja konz. dru-fva: s. Fran Režek je namreč padel kot črnovojnik na laškem bojišču. Pozna se, da ga ni. Pa tudi izguba so-(lrugov Jazbeca, Bukovnika in drugih, ki so deloma pri ! n e s'lir’ tleloma iih ne vei^ — ^čutimo bridko. Da- J ■ iili ie^° 11 c*)a prav razsodnih sodrugov, žal, ' donia' Zcilc |)a stokaio pod bre* ! bilo tako hudo. Pred v°j"° gospodinjiti, to ni j v lonec. Na žene ie ™einost' k,ai se. de"c ! Ai: . x .... . nrihnio ^lcio’ zelo hudo pritisnila. lože C "t UK,m' V' l viTson*5’ aevo*ia in ono razpo- 0 en,e, ko človek izgubi vese« xn Vl)ljo do dela?! __ rSanizacije v I ržiču niso bile nikoli trdne, k soc dem 1 'anki es nas je priglašalo pri volitvah Prav yeUko' °liti so šli — ali za to, da bi si v strokovnih organizacijah in na političnem polju ustvarli trdno zaslombo, 0 tega še nismo prišli. Napaka je, ker premalo beremo. V naše kraje (tu mislim Tržič, Križe, Kovor, Sv. Ana itd.) prihaja vse premalo listov. Mislim, da bi Mio kmalu drugače, če bi delavci več brali. Vsak zaveden možakar oziroma žena bi morala imeti »Naprej« če ga i eden ne zmore, naj bi ga naročila dva skupaj — stavim glavo, da bi kmalu bilo boljše, ker bi iz »Napreja« ; spoznali, da je za delavstvo edina pomoč — samopomoč, organizacija delavskega ljudstva. Ako bi pa »Napreja« ne mogli kateri naročiti, pa naj bi vzeli »Delav-! ca«, ki pride vsak teden enkrat in prinese prav vetiko i zanimivega. — Zaslužki pri nas so res slabi. Tovar-! narji bogate in se jim dobro godi, kot doslej nikoli. Vojna je bila zanje več ali manj blagoslov. Delavci . smo pa reveži. Tisti, ki delamo v podjetju pod vojno-dajatveno postavo, se ne upamo niti pritožiti zaradi pre-i nizkih mezd. Saj veste — »einriickend machen«, to je strah, pred katerim celo žegen ne pomaga. Človek raje spi doma lačen, kot drugod tudi — lačen. Vendar se bo | nekaj moralo ukreniti, drugače bo joj, trikrat joj. Delavstvo bo moralo stopiti na noge ter si reči: brez organizacije se pravi: brez sredstev, brez opore. Kličem delavem zato: premišljujmo svoj položaj, posta* i ninio delavci, ki se zavedajo današnje dobe. Na delo, j dokler še moremo! — Drugič kaj več. — Jutri v soboto. Ob 7. zvečer sc bo vršil : v društvenih prostorih, Šelenburgova ulica 6, 11. nadis.tr. drugi d i s tk u c i i s k i večer z i važnim dnevnim redom. — Rudarski shod v Trbovljah se bo vršil | prihodnjo nedeljo ob 3. popoldne v Delavskem ; D umu. Na shodu bo poročal sodr. Pete jan iz | Ljubljane. - Tržaška pošta. Poslali smo pisano na naslov: »Tržaške delavske zadruge v Trstu — | Vila S. Frainoescio d’A'Ssiisii«. Dobili sito pismo ; muzaj s pripombo: »Ne tolbsitiod 'več«. — Kaj je : v Avstriji .nemogoče!! V Trstu pa pošta adre-setu s slovenskim1 naslovom pisma ne dostavi? — Iz Podkloštra na Koroškem. Kakor drugod, tako je tudi pri nas pomanjkanje mesa, katerega delavstvo Obenem oib pomanjkanju molke žeto občuitii, Mnogo delavskih družim po celi teden ne vidi umeša, na imiizo prihaja vsak dan le nekaj .krompirja. Kljub 'splošnemu ,p©> manjkanju po vsej deželi pa ibo krajevno po-maimilkainje mesa ne bi bilo toliko, iko bi .tukajšnji mesar Z. pri prodaji ne delal navzgor p.ro-telkcije v škodo 'revnejšega prebmulstva. Se preden .odpre mesnico, spravii deli mesa za boilj-še ljudi. To potem roma kar na kilograme pri talkozvamih zadnjih vratih iz mesnice. Alko kaka boljša gospodična predolgo spi, tedaj se ji 'talkoj izroči, kadar se le prikaže. Revnejše žene pa morajo doimia 'zaipreti svoje ofcroike, da se i amorojo nastaviti. Jedi delavci, če sploh pridejo j opoldne h kosilu, dobe v pravem času isto, za ! to se presneto malo brigata gospod mesar in | njegova gospa; glavna stvar zanja je, da imajo j boljši kaj jesti. Ako se Ikaka delavska žena predrzne nastopiti proti takemu postopamijn, tedaj i se ji lahko pripeti, da se ji. zagrozi, da se jo »ven vrže«. Delavske žene tudi z ozirom na pomanjkanje mesa^ ne doibe toliko .mesa, kolikor ga ; zahtevajo. Čudno je to, da. le delavske žene ne i dobe mesa, kolikor ga potrebujejo. Ker je ». j Z. oproščen vojaščine, se ga dovoljuje delav-; stvo vprašati, jeli oproščen .z.a ibo protelkoijo. j Meso tudi vedno .pošilja v Trbiž. Alko ta pro-| tekcija ne preneha, borno (prihodnjič objavili j imena protežirancev. Gospo Z. pa delavstvo j opominja, da se brzda v svotfih izrazili in pso~ | vanjiili. Delavstvo se pa naproša, da, kakor hi-I tro se pripete take nečiivemoisti. poroča svojim j zaupmilkiom, ki .bodo ukrenili potrebne korake. — Kila inasti = 50 kron! V o eniških iliistih ie ibilo priobčeno poročilo o seji apnovizaične komisije v Beljaku z dne 7. marca. Sklenilo se je v tej .seji kupiti mast po 46 K in silanimoi po 39 K. Ce se sedaj računa vožnja z Oginslke do Beljaka in ikalo, ki nastane, bodo v Beljiakn imeli mast po 50 K ... — V Ljubljani imamo že olje po 47 oz. celo po 52 K. Mast bo veljala tudi precej nad — 40 kron. Kdo naj še kupuje razen votrmih dobičkarjev ? 1 ogromen. Naše čete so zasedle ruševine. — Šef generalnega štaba. Berlin, 14. marca. Wolffov urad poroča i 7. glavnega stana: Za p a d n o boj išče. Sovražna artilerija je v posti;; azmih odsekih med Lyso in Scarpo, na obeh J.traneh Može in v Sundgauu živahno delioivala. Tudi na ostali fronti živahen motilni ogenj. Manjši infamte-■rilski spopadi v predpcilju poziicij. V zračnem boju snio. včeraj isestrolili 17 sovražnih letal in 3 pri vezne balone. Izmed sovražne flotije, ki ie letela proti F.reiiburgu, so billia 3 letala na fronti sestreljena. V z h o d. V sporazumu z ru-imunsko vlado od Braile preko Oalaca in Ben-i dera proti Odesi proidirajoiče neimišlke čete so vkorakale včeraj popoiidne v Odeso. Od Zme-| rinke sem ,so 'iim 'sledile avstro-ogrske čete. Z i ostalih bojišč nič novega. — -Ludendorff. ™ ~" Državni zbor. Na Dunaju, 14. marca. Danes je razpravljala poslanska zbornica o poročilu brambnega odseka glede povišanja pristojbin moštvu. Poročevalec je bil sodrug Le ut lin er; dejal je, da so ostale pristojbine moštvu med vojno neizpremenje-ne. Opozarja na veliko razliko med pristojbinami, ki jih dobiva moštvo in subalterni častniki in na veliko višje pristojbine vojaštva v Nemčiji. Prosi zbornico naj sprejme tozadevno resolucijo brambnega odseka. Minister za deželno brambo C z a p p poroča, da se vrše pogajanja glede povišanja pristojbin moštvu. Obljubi, d:: zastavi vse svoje sile, da se doseže to povišanje. Vendar je pa treba pomisliti to, da gre vsako povišanje takoj v miljoue spričo visokega števila moštva in da moštvu ob tej izredni draginji tudi ni mnogo pomaga-no z relativno visokim povišanjem. — Poslanec N e-m e c (češki socialni demokrat) se pritožuje nad zapostavljanjem Cehov v armadi. — Poslanec Pogačnik opozarja na to, da si je pridobilo moštvo v vojni največje zasluge in da mora dobiti zato tudi največje pra-! vice. — Socialni demokrat Forstner opozarja na to, i kako slabo je preskrbljeno moštvo v zaledju z živili in stanovanji. Sprejeti so bili predlogi in resolucije Vojna. Dunaj, 14. marca. (Kot. ut.) Uradno se razglasa: V z h o d. pumiinii so sedaj izpraznili zadnji od irumninskili čet še zasedeni ozki kos avstro-ogrskega ozemlja. Vzhod mioma.rhi.je je po tri in pol leta 'težkega voljnega, bremena zopet popolnoma prost. Odesa je včeraj popoldne prišla v rolke našim zaveznikom, Dočim so i nemški bataljoni prodirali od zapada, so a,v- J stro-ognske čete 'pod poveljstvom generala pl. | Seidela preko tovornega kolodvora vkorakale ; v mesto. I tali j a n s k a i roun t a. Italijanske j skalnate pozicije na južnem pobočju Pasu bi a j smo včeraj razstrelili. Uspeh naših min je bil j brambnega odseka. Nato sledi poročilo finančnega odseka — poročevalec S t e i n \v e n d e r — glede izpremembe nekaterih določil rentnega davka in glede vojnih doklad k direktnim davkom za leto 1918/19. Za poročevalcem je govoril finančni minster Winimer, ki je izjavil, da je nemogoče pokriti z direktnimi davki vse zahteve države in zato bo treba vse indirektne davke znatno povišati. Povedal je tudi, da se razpiše v maju novo vojno posojilo Predlagani zakonski načrt je bil nato sprejet. Potem razpravlja zbornica še o poročilu finančnega odseka, da se razširi vojni davek na višje dohodke in zneske tudi za leto 1918. Zakonski načrt je bil nato sprejet. Prihodnja seja jutri. Zadnje vesti. Odpust treh uajstarejših črnovojnlšklh letnikov. Dunaj, 14. marca. Cesar je izdal včeraj naslednji ukaz: Ukazujem, da se k letnikom 1867, 1868 in 1869 spadajoče, za črnovojniško službo določene osebe ter v letih 15.07, 1868 in 1869 rojeni pripadniki za črnovojniško službo zavezanih korporacij, kakor tudi one osebe teh letnikov, ki so potom prostovljne asentacije vstopile v skupno vojsko, vojno mornarico ali deželno brambo za dobo vojne, če same ne prosijo za to, da ostanejo še nadalje v aktivni vojni službi, izvzemši gažiste v pokoju in v razmerju i. s., takoj odpuste kakor sledi: 1. označeni pripadniki letnika 1S67 počenši s 15. marcem do končnega termina konec maja 1918; 2. pripadniki letnika 186S počenši s 1. junijem do končnega termina 15. septembra 1918; 3. pripadniki letnika 1869 počenši s 15. septembrom do končnega termina 31. decembra 1918. Parlamentarne počitnice. Dunaj, H. marca Parlamentarne počitnice se uaj-brže še nc bodo pričele v soboto, trajale pa bodo do konca aprila. Hindenburg in Ludendorff o vojnem položaju. K o ln, 14. .marca. Ludendorff in Hindenburg sta v »lavnem stanm v ožjem krogu govorila o voinem) položaju. Glede vzhoda je izjavil U i n d e n b u r g: Obmejne države vise same za-se v zraku; pridružiti se morajo močnim, urejenim državam. Geografičrto ie to Nemčija. Z deli, iki so se ločili od Riisiiie, smo morali skleniti mir, ker ne moremo čakati, da se zopet združijo v veliko državo .Nam bi bilo prav — je izjavil Ludendorff — če bi se nam ne bilo treba brigati za Rusijo. Vse trditve »lede dailekosežnih načrtov so nezmisel-ne. Zadržanje nekaterih delov vzhodno morske ■mornarice pač vzbuja našo pozornost. Na zapadli smo sedaj močnejši 'kakor sovražnik, močnejši glede moštva,' materiala, zračnih vojnih sil, p:] itn a; vsega, ma kar se zanaša sovražnik, imamo pripravljen ega v obilnejši imieri. Ce lioče sovražnik napasti, nam 'je -fruidi prav, in če noče miru, naj ima iboj. Seveda bo to najstrašnejši boj cele -vojne. Izvojevali si bomo z božjo pomočjo časten imiir, neimški mir, iki ne bo me! i alk. Zaupnica Ljenjinii. S t e k h o 1 ;rn, 14. marca. »Mamink Post« por:;ča iz PetrGRsnada: Večina sovjetov je na moskovskem kongresu sovjetov predlagala zaupnico Ljenjinu. Predlog je bil sprejet s 780 glasovi proti 125 glasovom. — Triado« je imenovan za petrograSkega guve.rner.ia. Kongres za ratifikacijo miru. Haag, 14. marca. »Mormiing Post« poroča iz Petrograda, da ostane Trookij v 'Petrograda, Ljenjki pa gre v Moskvo, da se udeleži kongresa zastopnikov vojaštva, delavstva, In kozakov, ki se danes otvori, da sklepa o ratifikaciji mirni, sklenjenega v Brestu Litovskem. Glasovanje o vojnih ipogojih in ratifikaciji miru se vrši dne 17. marca. Vladna kriza na Japonskem. London, 41. rnarca. »Times« poročajo iz Tokia, : da so mednarodne zadeve tienotno podrejene notranje- i političnim vprašanjem, ker je vlada zapletena v stran- j karske intrige. Pričakuje se neposredno odstop ka-binet.t. Aprovizacsfa, Spe!) za VI. okraj štev. 251 do 550. Stranke VI. okraja z nakazili za mast štev. 251 do 550 prejmejo špeh v petek, dne 15. t .m. popoldne na Poljanski cesti št. 15, in sicer od 4 do 5. Vsaka oseba dobi četrt kilograma. Kilogram stane 28 kron. Špeli je ogrskii. Stranke odločno opozarjamo, naj po 5. uri več ne prihajajo po špeh. Kdor zamudi določeno uro, ne prejme Špeha. — Popravek. Zadnji stavek v matici »Demokracija« se ima glasiti' tako-le: »Da socialno demokratične stranke oni list, ki ga izdaja družba, koje tajnik je znani agitator polkojne N. D. O. —ne- bo blagohotno .presoja!, je jasno in s tern je povedano vsie«. — Tudi včerajšnji popravek v tem pogledu je tiskarski škrat pokvaril. Moramo pa to pribiti, ker je prvotno notico pcnatisnil ‘tudi »Slov. Narod« z napako vred, ki je -sicer jasna, kajti' mu ne boi!.o presojali »Demokracije« ne talko im ne drugače, saj verno, zakaj -so jo gospodje justanavili in kakšen namen ima. — V notici včeraj pod naslovom »Okrni Vojne Zveze«, mora biti mesto v »februarju« - - v marcu, kar je vsakdo že go- ; tovo sam popravil. ! Listnica uredništva. Gorenjski — Jesenice. Cernu anonimno? A ko želite od uredništva kaj zvedeti, tedaj napišite: kdo ste. — Peter K. - Jesenice. »Vojna Zveza« le razdeljuje blago po navodilu .Votnožifcniega zavoda in. e. kr. dež. vlade. Za februar je c. kr. vlada določila: za premo- garje 300 gr. mioke na dan, za -industrijske delavce 250 gr. — za ostaile člane Vojne Zveze, ki niso v industriji pa za cel mesec le -tri kile. »Vojna Zveza« je zahtevala da se vsem enako da, ali ni imela uspeha. — Janez U v j. Po našem mnenju nimate prav. Priložnostno se oglasite v uredništvu. — M. N. imate prav! Edino z organizacijo. Drugo so vse besede, tki so po ceni. Agitirajte m „Naprej“! Pobili alte ^•8 vojakom! Razno« * Zaloga sukanca pri ;n!adei;; uavijalcu cen. Na Dunaju so zaprli komaj devetnajstletne:«) prodajalca Salerna Sprunga, v čegar stanovanju so našli 3552 zvitkov sukanca in pertia v vrednosti 10.000 kron. * Nova tovarna za lokomotive. Ogrska vlada je sklenila, da ustanovi za ogrske državne železnice v Tyrnovi veliko tovarno, za izdelovanje lokomotiv. Ustanovni strošku tovarne bodo znašali 30 miljonov kron. * Oproščeni petelin. V Olagu v pusterski dolini je te dni neka kmetica ovadila orožnikom, da so ji bile po noči od neznanih tatov ukradene vse kokoši, le petelin je še ostal v kurniku. Okolo vratu pa je imel privezan listek s pripomnjo: »Začasno oproščen.« * Tajinstven giavn! dobitek. Budimpeštanska policija se peča s tajinstveno zadevo nekega glavnega dobitka. Učitelj godbe na Uigoškem rumunskem duhov-skem gimnaziji! Avrelij Popoviči je napravil skupno z ravnateljem rumutiske banke »Popurul« Valerijem Giur-ginom ovadbo, da je bila v njegovi sobi hotela »Metropole« ponoči ukradena obligacijska srečka ogrske hipotečne banke. Ta srečka štev. 2872 .ie zadela leta 1914. nrilijon kron. Oba sta prišla iz Budimpešte in si najela ob enajstih ponoči' sobo. Učitelj godbe se je prebudil ob petih in opazil, da so bila sobna vrata odprta in da je zmanjkala iz njegove denarnSce srečka. Vsi njegovi dokumenti, celo 3000 kron gotovine pa so bili v denarnici nedotaknjeni. Ravnatelj Popoviči je pripovedoval, da je šele pred nekaj dnevi odkril, da je njegova srečka, ki je bila shranjena v bauk!i »Poporul«, zadela dobitek, zakaj prej je imel v svojih beležkah pomotoma vpisano napačno številko. To je sporočil tudi lugoškemu dr. Francinu, ki mu je nasvetoval, naj se tozadevno obrne do kraljevskega notarja, ki je dokumentarično potrdil, da mu je Popoviči pokazal srečko štev. 2872. S to srečko in z dokumenti notarja se je tedaj podal, v spremstvu bančnega ravnatelja, v Budimpešto. Policija domneva, da je prišla na sled skrivnostnemu slučaju, zakaj ravnatelj hipotečne banke dr. pl. Neumann trdi, da je bila imenovana srečk po izkaz'i!u bančnih knjig prodana v Pariz. Že večkrat se je poizkušalo, vnovčiti ta glavni dobitek, pa se pravi lastnik te srečke dosedaj še ni zglasil. * Srečka, ki ie zadela en miljon kron, |e izginila. Budimpeštanska policija ima mnogo dela, da izsledi tatu, ki je ukradel srečko z zadetkom 1 miljona. Profesor Avrel Popovics in bančni ravnatelj Valerian Giurgiu, oba iz Hugosa, sta prišla v ponedeljek zvečer v Budimpešto. Najela sta v hotelu »Metropol« sobo. Prihodnji dan sta hotela dvigniti denar na zadeto hipotečno srečko. Zjutraj sta pa zapazila, da je izginila srečka iz torbe. Doslej še niso prišli storilcem na sled. * Pismo vljudnega tatu. Na budimpeštanskem županstvu sc je te dni oglasil nagyranski dekan dr. Aldor, ki je povedal, da mu je bil med vožnjo 'iz Raba v Budimpešto v kupeju prvega razreda, ko je spal, ukraden kožuh v vrednosti 5000 K. Namesto kožuha je naše! pisemce z nagovorom »prečastiti«, kjer se mu sporoča, da dobi zastavljalni Kstek kožuha pri županstvu. Prečastiti naj bi, tako konča pisanje, odpustil tatu, ker itak pride v pekel. V trenutku, ko razklada dekan policijskemu uradniku svojo bol, vstopi pismonoša, ki preda priporočeno ekspresno pismo z napisom »prečastiti«. V pismu se je našel zastavljalni listek, glaseč se na 2000 K. Dekan se je odločil, da neznanega storilca ne ovadi, pač pa da reši svoj kožuh. * Sedišče v Beninu oBsodiio delavca. Te dni se je vršila v Berlinu obravnava prati delavcu, ki je dciail v tovarni za granate. Obtožen je bili veleizdaje. Delavec je družinski oče, star 45 let in je pripadal socialistični stranki. Ko se je vršila na N-emlškemi vohlka stavka, je vzpodbujal svoje -tovariše v tovarni, naj -se pridružijo stavki 'in vztrajajo do konca, da'bo država prisiljena skleniti -mir. Sodišče -je potrdilo le souddežitev zatožen ca pri poskusu veleizdaje in ga obsodilo na eno teto joče ter na izgubo državljanskih pravic za tri ileta, v-števši h kazni tri mesece preiskovalnega zapora. * Nemški aneksionisti naj si vzamejo vzgied na Rusiji. Caristična Rusija se je po ra- čarnih prof. B-riicknerja povečala od začetka vlade Petra 1. do nastopa Nikolaja II. (od leta 1671. do leta 1894.) za 2'2,400.Č00 kinr. Vsako leto je torej vz-rasiJa povprečno za dvakratno Bavarsko. Sedanji ,kem,ec Rusije je lahko v pouk nemškim aneiksijamstoirn, kajti kaže jim kam da lahko pripelje talk pohlep po novih deželah -državo. — Carska Rusija se je v 18. in 19. stoletju bojevala 1-28 let; miir pa je bil 72 let. Vsakemu letu .mirni sta sledili d,ve viojn.ii leti. Skupno je imela v teli -letiih Rusija 35 vojen, in izmed teh je v 22 slučajih sledila žeiljam po aneksijah. Te vojne so razširile rusko carstvo za 12.000 tem2. Bivši ruski vojni minister Kn-ropafkin je že leta 1900. sporočil čaru, da ie bilo to razširjenje Rusije v zadnjih dveh stoletjih ji. z vojaškega stališča v škodo, kajti v osvojenih deželah bivajo narodi, ki so naptrami Rusiji in tako tudi naoraim Nemčiji .ncprijatolljisko navdahnjeno. Naj bo to v sva: ito meniškim anek-sijomstoim! Velika železniška nesreča. Pri Saarbriicknu je na ondotni privatni železnici zapeljal vlak v tropo delavk, in so bile štiri usmrčene, tri pa težko ranjene. * Žrtve. Agencc Havas poroča iz Pariza z dne 12. marca: Včerajšnji letalski napad na Pariz je zahteval 29 žrtev, 50 oseb je bilo ranjenih. V sredini mesta so našteli 5 mrtvih in 29 ranjencev. 66 oseb, večinoma žen in otrok, se je zadušilo v silovitem drenju, ki je nastal, ko so bežali ljudje v prostore podzemske železnice. Bombe so priletele tudi na neko bolnišnico, kjer je bilo 6 oseb ubitih in 7 ranjenih. Protislovje. Nekemu vzhodno-švicar-ske.mii listu poročajo-: »Brad sem pred nekaj dnevi naslednji hišni relk: V Jezusa limiomi vstopi itn boš nam dobrošel li: če- revež si ni’ bogataš enako te borno sprejeli. Pod tam pa je bilo napisano z velikimi, črkami: Beračiti in prosjačiti prepovedano«. Izdaiateli in odgovorni, uietllllK Josip P e t e j a n Tičk „ ITfitelickf' tiskarn«** *- ? inhlfotri MOJZES ali DARVIN? SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL PR. A. DO D EL CENA 70 VINARJEV DOBI SEV ZALOŽBI „ N A P R E J A" V LJUBLJANI M&4B mm $ « 6 Spreimna vioge na knji* -r— ....................*.... gicl t; žic« s i- tekoči rfcfcun proti _"ir* 111 J «■•' ""■»'11™«“* -ir— ""*• > ugodnemu obr«ssto vanju. _ I mmurn u LJublJasil« Pošlo vnica c kr. :.ivštr. n zredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trsio, Sarajeva, Gorici (1. I v Ljubljani) in Celju i Re*erv» i * *■- *" 5 g r, 'S,,SGO.,COCi, Kupuje i« pNidKJil^V :: <> v r s t I! vretln ^liliji j>:i;; ji-.v fiimncif*1 er-anpne dobave in uit«'. — iiprovlzaciiske KT1 >’• K- Z O. 2. sprejme dobroizvežbanega uradnika ozir. uradnico. Plač a po dogovoru. — Opremljene prošnje je vložiti do 25. marca na upravni svet. I Za trano delo iščemo Gersheimova tov. marmorja, Gummern (Koroško).