— 110 —
-x...    ¦¦                                                                                    : ¦
Razsodba cesarja Jožefa
ijSJSd nekega zlatarja na Dunaju je kupil odličen plemič M§| skrinjico z dragimi kameni ter si jo pustil prinesti vfgjg na dom. Ko bi bil pa moral lišp plačati, je za-trjeval, da škrinjice ni dobil. Zlatar ga je lorej tožil, a plemič tudi pred sodnikom ni hotel ničesar priznati. Tožitelj torej ni dosegel nikakega uspeha. V svoji stiski se obrne na cesarja Jožefa. Ta veli, da prideta k njemu oba moža. Ko vstraja pri svoji laži, mu zapove cesar, naj sede in piše, kar mu bo narekaval. Nare-kaval pa mu je tako: ,,Ljuba žena! Izdana sva, cesar vž za vse; takoj izroči omarico možu, ki ti prinese to pismo, sicer sva izgubljena." Plemič se prične tresti in komaj spiše do konca. A preden |e še cesar odpostal pismo, pade preden na koiena in mu prizna svojo laž. Pismo pa je cesar odposlal, in tekom ene ure je imel zlatar svojo lastnino zopet v rokah.                     — c.