LUBLANSKE
N O V I Z E
jANNi FRIDRi EGERJA.
Nro. 7.
Lullana
pifma inu flovize is lafhkih krajov nifo taktf ftrafhlie sa Neapolitanze, kakor fe je is per-Viga glafilo * vender zhe ozhmo vfe prav raslo-zhiti 4 fhe nizh kaj prav neVfmo \ pofhte fo v* fUmfkim sadershane. Kdo v§ 4 kam bo tigki ti irgzh h' konzi perf hla ?
Is Terfta povejo: deVeti Svižhana je per3 fhla ena rufifka fregata V' Terft, vfe druge barke fo jo posdravile^ inu na gradi fo ftrglali, fina draga turfka je tudi sadaj na morji viditi-Pravio, marchese Gallo neapolfki minifter fe fe v' Terft perpelal, pojde na Dunej k' fvitlimu ze^ Jarfki»u dvoru;
Dunej 6". Svizhana>
Zhaft njemu , kir fvojo rojftno fdeshelo In* bi! VGallizii pofhle Jakob Tadus fvojga edini-ga fina is laftne dobre vole v'shoid ; sa pohvalo fo mu nih fvitloft zefarfka poflali eno slato zhaftno fvetino.
Zefar je sa vboge na Dnneji dofti denarjoV dati vkasal, sima je bila huda , dreva drage , i-nu dofti trgba. Vfelej fo bili nafhi Zefarji mi-loftvi, bodo tudi miloft dofegli. Tako fo tudi vezh drugih Dunejzov po tim isglgdi ilurili, i«, nu rgvnim pomagali.
s Donava je lgd gnala , venftopila, vezh dni pofhte inu voshno sadershala. Pod Dunejam je eno zelo vaf is hifh pregnala , foldatje fo ludi v' fvojo kafarno prejeli, shivino pod ftr^ho dja-li, dokler je voda fpgt vpadla.
Prinz Josef ogerfki Palatin . je perfhel v* Krakovo naPolfkim 25. Profenza, drugi dan grg-de naprej zhes Lublin, Terespol, Vilna, Mi« tau, v'Pettrgrad.s
Shpa nia.
En mezhen podfonzhni vgter je anglese per-filil is pred Kadix bgshati; fo fhli, kakor je vi* har gnal, proti Gibraltar. 20. Grudna je fpgt nnsaj perpel&l barke Lord S» Vincent; med tim kratkim zhafamj fo fhpanzi berfh dvg s'shivim frebram obloshene barke v' Ameriko poflali, ka-tire fta dolgo na eno dobro perloshnoft zhakale,
Sardinfkih foldatov fo franzosi v' Piemonti dobili okrog dvanajfi: tavshent, Piemont je republika poftala, kakor fe je v'pravlavzi ovza volku podala.
Zisalpinzi morejo devet tavshent mlad^n« zhov v' shold dati. V' Majlandi je bil mras, Po je smersml, potle pa otajal, na dvg mile v?nfto-pil, moftove poderl,
V' mefti Lucca fo franzosi po fili otli img-ti 5. tavshent zekinov, inu zhes dva mefza dva milliona liber, tudi oblazhila sa pgt tavshent mosh,
Sardinfki Kral fe je perpelal 15. Profenza v' Florenz, ltopil v' poflopje villa imperiale, kgr je bilo sajn perpravleno.
Kral Neapolfki je fhel v'Palerroo fhe lg ob novim IgtL Principe Pignatelli je v*Neapli sa gofpodarja. General Mak fe terdno dershi per rngfto Capua.
Glavar tiftih delovnih ludi, katiri fe Laz-zaroni imenujejo, je ponudil, de ozhejo vfi pod oroshje ftopiti, inu Neapel odt£ti. Admiral Nel-fon je vfe bolfhi rezhi is oroshifha s'Kralam v' Sizilio pelaL
Po pifmih 17. Profenza is Majland je glaf jaed ludmi, de Neapolzi fo franzosam fe per mg-, fti Capua terdo v' brai poftavili, franzose oto-kli * generala Pvey pobili, vifki generala Cham-pionet ranili.
Po
Po drugih pifmih fe gmej ludftvo po Nea-polfkim terdo oftavla franzosam. Torej Cham-jpionet smirej vezh foldatov nafe vl^zhe, Zhes Bologno gr^de novizh 15. tavshent fianzosov doli na Rimf ko ; tudi general Serrurier v^ mgfti Lucca povele dobil, na pojnozh hitgti.
M^fto Civita vecchia, ali flari Rim fe nezhe franzosam podati, imajo neapolze notri, K nu nekaj angleskeh bark na po.raozh, Stari Rim leshi' doli pod Rimam per morji.
Mgfto Jakin popravla v"eno m§ro naprej fvoje osidje inu brod, fe boje rufifkeh inu tur-fkeh bark.
V'Rimi ni kruha, ftradajo, kar. jim v'ko-sho more. Rimzi fo bili takrat vefgli, kader jih je Kral Neapolfki odr^fhil, sato fo mogU sdaj franzosam dati fto tavshent fkudi sa pokoro , tj denarji bodo med lazhne vboge rasd§leni. N^ to visho glfda franzos rgvne ludi febi perdobi-ti, inu bogate v'r§vfhino potopiti. Svgt gliha-jo, kakor ranki v'Lublani obgfheni tat Klukef s* im^nam.
Rimfka republika bo Izurila s' franzosam gli-kanje na boj inu na bran,
Anglia.
Dva fta v'Londni fkup fedgla * eden pravi i jef bi rad imel tolikaj bankzgdelzov, kar bi jih fam na vos* pobegniti tpogel; tovarfh pravi, n^ kar 1 lam Kral ti nemore tolikaj plazhati. Tedaj
ftavi-j
llavita, de zql kralevi dolg vezh snefe, kakor bi def^t tnosh bankozedelnov po ofemnajft zeki-pov pelati moglo. Eden pravi de ja, drugi de ne. Potle vagata papirje , snajdeta , de vef an? gleski dolg snefe (558. zgntov bankozgdelzov pp ofemnajft zekinov. Tedaj fhe ftomosh ni v'fta-ni pelati dolg angleške krone v'farnim papirji, ako bi zgdelni bili po 10. liber fterlinfkeh, to je po dobrih ofemnajft kremnizarjov.
Nefmileno, morje! kaj fhkode fturf ? verft-na barko Colofsus s' 74. fhtukmi n^m pobie vi* fyar, komaj fo mornarji rgfheni, trig fo vtonili. Jndifke tovarfhie barka Addington je tudi fhla na droblanze \ ona je bila polna fhtukov, bomb, kugel, mazhkov, inu drugeh perprav sa predgorje dobriga upanja. Denarji inu frebro je is morja islezheno, sunaj ?ne fkrine s' pgtfto] toler-ji. Po verhi je fregata Co^nille sgorgla, katiro fmo franzosam vsgli, mornarji fo fi s' pulvranj nerodno jegrali,
Novize is jutrove Indite, 30. maK Serpanai 1798. Rrali inu oblaftniki po Indii fo v'1 boji med feboj. Poonah glavno mg$o Maratfke deshete je v' nevarnofti, Nizam ga je obl^gel. Franzos-* ka fregatta .Preneur je pernefla 200. franzosov Tipoo Saibu na pomozh. Eden med njimi kapi-? tan de Buc vlfzhe pgtfto pagod (indifki denar} vfaki mefez plazhve.
V' Londoni perpravlajo sa vojfko nepreter-£ama j Jmiflio ngkam foldate n,a fuho 'poftaviti^
19*
10, Grudna fo fhli tavshent petdefet mosh is Londona, neverno kam ? Anglia mifli na pomlad pgt-indvajfet tavshent mosh na unajnc deshele pof-lati.
Po Irelandi je fpgt nevola, fo jim prevezh fkusi perfte glgdali. Nimajo radi, de bi s' An-, glio v'en parlament sdrusheni bili, kakor bi mU nifter Pitt rad.,
Batavta.
Ojftra prepoved je dana, nizh jeftnine Anglio prodajati, ne nafolenigane fuhiga mefa,
Shvajz.
Minifter Finsler je srajtal, de Shvajzarfks republika nefe flgdno Igto i4.millionov inu pol * vendajanja pa je bliso fhtirnajft millionov. Le-famim deshelniin flushabnikam fe plizhuje pol fedmi million , bres, kar grg duhovnim, uzhe-nikam , inu foldatana,
Rufsia*
Zar je osnanil en odperto pifanje, v'kati-
rim fe sa varha malteskiga ordna poftavi. »
JS/crnjko.
Ngmzi fo fe vezhkrat v'Raftadti pertoshili,, de franzosi ngmfke deshele ta kraj Rajne smiraj ftifkajo; al franzosi nifo nizh odjgnali, sato je. zefarfki minifter fpgt zhes tg rezhi en pogovor imel s' franzoskimi pooblaftenmi, inu od tiga pogovora Nsmzato t0 nasaanje daj
,, Jef fim en pogovor imel franzoskimi pooblaftenmi savolo njih ftifkanja, s'katirim n§m-ifhke deshele tim kraji Kajne tlazhio; de bi vi« dil, al bodo fkoro kaj odjenali. Oni fo odgovorili , de fo bef§do dopolnili, inu nafho per-toshbo v' Pariš pifali; al fhe nifo nizh odgovora dobili lis Parisa , tedaj pravio : mi neraoremo nizh pomagati fami od febe, „
„ Ta nesaftopni odgovor vam osnanim* bo-te vedeli, kako malo fe nam nafhe shele dopol* £iio. ~ • Raftadt 16. Profenza.
podpifan graf Mettefnich*
General Bernadotte je fhel is m§fta Giefseii fta ngmfkim, inu oblubil, de vef magazin ofta-ne meftnanam sa dar j komaj odide, fo shg per-fhli franzoski komifsarji magazin ifkat, inupo-prgd osnanene davke terjat ; mgfto bi imglo fhe 64. tavshent liber plazhati \ dvafto kojnikotf je perfhlo na terjanje j per flgdnim mgftnim gofpo-du je def§t mosh v'kvarterji; mu more datijgft, pitij inu flgdni dan tri libre franzoske v'goto* vim.
Polnozhna Amerika.
Nafh neposableni ftari Vafhinktoii je per* fhel v' nafhe poglavno m$fto Filadelfia; fedajni vishar Adams ima tudi lefem priditi, vfi generali fo poklizani j to bode en velik pogovor na mir, al na vojfko. Pravio, vojfko bomo fkle-nili zhes franzose. Jo fizer nevofhimo, al ven-
d ct
der moremo biti perpravleni, de pokashemo, mi llifmo kake fhgme.
Franzia
General Mak fe je dobro dershai per me-tti Čapua pred Boshizam , on je zkakal, de bi franzos popadel, ker Mak je bil per Casertibli-« so Capae mozhno sakopan inu sagrajen. Fran-i zosi fo pomozh perzhakovali.
Desh ? veter b fneg je franzose sadershoval \ kmgtje fojim pot prekofvali, kgr fo mogli. Fran-zosi fo vseli deshelo Abruzzo, inu terdnavo Ga-ieta. Potle pridejo Capuo, pifhejo: mgfto liaj fe poda! al general Mak je odgovoril i de fe bos de branil.
Tedaj fazhne franzos bojvati,' inii vsame dva sakopa, m§fta pa fhfe ni dobil notri tretji-ga dnfva Profenza.
Notri do tiga dhe nam dunejfke novizevg-do jpovfdati^ kaj fe na lafhkim godi; kar je pos-nifhi ^ srtam rezhi^ de malokatir rgfnizo vg. Silna, inu franzos pofhte saperata.
Genetal Berthier^ inu Ludvik Bonaparie generalov brat fta perfhla is Egipta v'Corfikd zhes morje j pojdeta v' Pariš povedat, kar vgfts,
fcaris fht^je 24. tavshent hifh, tedaj je rhti-findvajfet ktat Vfžhi, kakor Lublana; ,