vednega češčenja

i n

lepšanja revnih cerkva

Četertega natisa.

Natisnil J. Rud. Milic' v Ljubljani.

ex*jen]e.

'rošnjo več pobožnihin bogoljubnih duš:
ali bi se smela „bratovščina vednega češčenja
presvetega Rešnjega Telesa in lepšanja rev¬
nih cerkva 1 * tudi v tej škofii, in zlasti v
Ljubljani vstanoviti, sprejme korarski zbor z
velikim veseljem, in poterdi po cerkveni še¬
gi to bratovščino s tem pristavkom, da se
ravna po pravilih Dunajske mater bratovščine,
kterih naj brez škofijskega privoljenja nič ne
prenareja. Naj bi jih pa tudi v to bratovščino
le kmalo prav veliko pristopilo, naj bi goreli
za čast presvetega Rešnjega Telesa in za
lepoto hiše Božje, in tako saj nekoliko za¬
dostovali za tolike nečasti, ktere se Gospodu
v tem naj lepšem spominku Njegove ljubezni
mnogokrat godijo.

Od korarskega zbora
v Ljubljani 11. sušca 1859.

Anton Kos, s. r.

veliki namestnik.


JW.

o

o

(.e.tUs. . */./«e?tfr. au^d/.. .

je zapisan..

Ura molitve: .

. ex).e^.e>.  ..vsacega'mesca.



Namen bratovščine.

1. dteliamen bratovščine je buditi
in vnemati Božje češčenje, ktero so
verni kristjani skazovati dolžni Zakra¬
mentu presvetega Rešnjega Telesa. Udje
bratovščine si tedaj po svoji moči pri¬
zadevajo, da bi spoznanje, ljubezen in
češčenje Jezusa Kristusa v presvetem
Režnjem Telesu čedalje bolj rastlo, in
da bi se odvračevala nečast, ktera se
večkrat godi najsvetejši Skrivnosti. Za-
tegavoljo se združijo v neprenehanem

6

raoljenji presv. Rešnjega Telesa, kakor
tudi v tem, da bi revnišim cerkvam omi¬
slili potrebnih reči, in tako presv. Za¬
kramentu povsod napravili vredno pre¬
bivališče.

2. Gospod bo blagoslovil to pri¬
zadevanje, ki iz ljubezni in gorečnosti do
Njega izvira. On bo serca Svojih zve¬
stih otrok ginil, ter jih z močjo Svoje
milosti k temu delu privabil. Dal jim
bo spoznati, da so iz hvaležnosti dolžni,
tako Njegovo čast povikševati, in ljube¬
zen z ljubeznijo vračevati. Vžgal bo v
njih sercih tisti ogenj ljubezni, ki ga je
Sam na svet prinesel. Luk. 12, 49.

3. Ta bratovščina se od vseh dru¬
gih pobožnih in dobrodelnih družeb raz¬
ločuje, jim ne samo nič napotja ne dela,
ampak veliko več, ker prav iz studenca
vsili milosti zajema, k njih duhovnemu
življenju veliko pripomore, in se z lah¬
kim pristopom in bogatimi odpustki pri¬
poroča.

7

Molitvine ure in pobožne
vaje udov.

1. Vsaki ud moli enkrat na mesec
Jezusa v presv. Rešnjem Telesu celo uro,
ktero si pri vpisanji sam izvoli.

Dan se rajta v ta namen od 6. ure
zjutraj do 6. ure popoldne, tako da se ure
od šestih zvečer do šestih zjutraj k ponočni
molitvi štejejo. Komur dolžnosti stanu in
druge njegove zadeve pripuste, da si ktero
teh ponočnih ur zvoli, ta bo še posebne
gnade prejel. Primerniše je pač svojo uro
podnevi v kakošni cerkvi moliti, vendar
se sme tudi doma opraviti, in se ravno
tako odpustki zadobe. če je kdo ob svoji
uri zaderžan, naj jo pa pred ko je mo¬
goče odmoli.

2. Udje naj posebno časte naj¬
svetejše Jezusovo serce, ktero tako pre¬
čudno v presvet. Rešnjem Telesu med
nami prebiva, in zlasti naj se pobožno
spominjajo Kristusovega terpljenja, čegar
vedni spomin je ravno ta Božja skriv¬
nost.

8

3. Sv. maša pred izpostavljenim
presvetim Rešnjim Telesom se opravlja
vsaki pervi četertek mesca (ali pa še
le drugi četertek, ako bi bil pervi kak
zapovedan praznik) v Ljubljanski nunski
cerkvi v namen bratovščine, čegar udje
naj se pri nji znajdejo, ako jim je mo¬
goče. Pred to mašo je pridiga, po kteri
moli mašnik 2 „očenaša“ in 2 „češčena
si Marija" z 129. psalmom: „Iz glo¬
bočine"  za brate in sestre, ki so v pre¬
teklem mescu umerli.

Bratovska maša je mesca svečana,
malega travna, rožnika, velikega serpana,
listopada in grudna o petih s slovensko
pridigo; o neimenovanih mescih pa ob
osmih z nemško pridigo.

4. Po hvalevredni navadi pristo¬
pijo bratje in sestre po opravljeni spo¬
vedi in z dovoljenjem svojih duhovnih
vodnikov med bratovsko mašo k sv. Ob¬
hajilu.

5. Udje naj si prizadevajo, da
svojemu Božjemu Odrešeniku, Gospodu
in prihodnjemu Sodniku, kjerkoli Se v

9

presvet. Režnjem Telesu očitno prikaže,
kakor pri obhajilih, obhodih i. t. d.,
dolžno čast sami skazujejo, in tako če-
ščenje z besedo in djanjem tudi pri dru-
zih budijo, vnemajo in širijo.

6. Gorečnost bratov in sester naj
se tudi v tem kaže, da presv. Režnje
Telo pobožno molijo pri vsakem očitnem
in slovesnem izpostavljenji, kakor: kva-
terni teden, pri štirdesetnih urah (pustne
dni), pri Božjih grobih, v osmini prazni¬
ka presv. Rešnjega Telesa i. t. d.

Pobiranje darov za uboge cerkve.

1. Da ima bratovščina stanovitne
dohodke v podporo revnih cerkva, po¬
deli vsaki ud na leto pol goldinarja.
Ako bi pa še to komu preveč bilo, naj
vsaj 12 krajcarjev na leto odrajta.

2. Kdor ure moliti ne prevzame,
pa vendar en goldinar milošnje na leto
dati obljubi, postane deležnik bratov¬
ščine ; odpustkov sicer ne vživa, vendar
pa ima delež pri zasluženji in molitvah
bratovščine.

10

3. Pri mesičnih shodih se mili da¬
rovi za revne cerkve med bratovsko mašo
pobirajo.

4. Vodja bratovščine in tudi mati
vratarica pri častitih nunah v Ljubljani
vse prejema, kar hoče kdo v sveti na¬
men bratovščine podariti, kakor: platno,
špice, svilno blago, porte, srebernino in
karkoli' se more v cerkvah rabiti. Vse
bo na tanko in skerbno na dobro mesto
prišlo. Več reči, ki so sicer majhne vred¬
nosti, in so se že rabile, bratovščina v
svoj namen rada prevzame.

Saj so že izraelske žene nekdaj svoje
zapestnice in uhane dajale v olepšanje
šotora, ki je bil le pomen naših cerkva.
Kako bi se neki ne smelo nadjati, da
bodo kerščanske žene in device veselje
imele nad poveličevanjem našega na al-
tarjih pričujočega Boga, in darovale mar-
siktere reči, ki se dajo še dobro porabiti
in oberniti!

5. Posebni darovi v denarjih ali
pri zadnjih volitvah zapuščeni denarji se

11

z lepo zahvalo sprejemajo, z molitvijo
povernejo, in po razločbi darovavcev
obračajo.

Vstanovitev bratovščine,

1. Bratovščina stoji na podlagi po¬
stav „ Dunajske mater bratovščine ved-
nega češčenja presv. Kešnjega Telesa in
lepšanja revnih cerkva", in je z njo
popolnoma v zvezi, tako da ima ravno
take pravice, pride in odpustke kakor
Dunajska bratovščina.

2. Bratovščini je mašnik za vod¬
nika, ki ga visokočastito škofijstvo iz¬
voli. On gleda na to, da se namen
bratovščine doseže, in nje postave spol-
nujejo; tudi opravlja službo Božjo pri
bratovščini.

3. Ud bratovščine more biti vsaki
katoliški kristijan brez razločka stanu,
da le prevzame uro moliti, in letni do¬
nesek ubogaime darovati.

4. V bratovščino zapisujejo duhov¬
ni pastirji pri vsaki fari, in imena novih

13

udov, vpisnino ter letne doneske vodju
bratovščine pošiljajo.

5. Ker je namen bratovščine, da
bi, kar je mogoče, cerkvene reči sama
izdeljevala, in ne kupovala, zato ima vodja
na strani odbor ženskih udov, da to
oskerbuje.

6. Cerkvene reči, ki so jih izdelali
ženski udje, ali jih je bratovščina dala
narediti , ali v dar dobila, se konec bra¬
tovskega leta, ktero se z veliko nočjo
prične in konča, v ogled očitno razstav¬
ljajo , in potem delijo revnim cerkvam,
v kterih se hrani presv. Rešnje Telo.

7. Vsako leto bratovščina nazna-
nuje, koliko darov je prejela, kako in
kam jih obernila.

Kako naj udje svoje ure molijo.

1. Začni in končaj molitvino uro
z naslednjim, z odpustki sto dni obdaro¬
vanim, serčnim zdihljejem: „Bodi češčen
in hvaljen vsaki čas — Naj svetejši in
Božji Zakrament!“

13

2. Živo si pred oči postavi, da
je naš Gospod Jezus Kristus v najsve¬
tejšem Zakramentu resnično in telesno
pričujoč, — prav prav blizo tebe. Obu¬
di živo vero v to resnico, in skušaj svo¬
jega duha zbrati.

3. Združi se s sv. Angeli, kteri
Ga obdajajo, in moli Njegovo veličastvo,
ki se je tako neizrečeno ponižal.

4. Zedini se z vsemi brati in se¬
strami bratovščine, in v čast presv. Reš-
njega Telesa sledeči 83. psalm moli:

„Kako ljuba so mi Tvoja prebi¬
vališča, Gospod vojskinih trum!

Moja duša hrepeni in koperni po
lopah Gospodovih, moje serce in moje
meso se veseli v živem Bogu.

Vrabec si namreč najde hišo in
gerlica svoje gnjezdo, ker izvali svoje
mladiče.

Jaz pa naj najdem Tvoje altarje,
Gospod vojskinih trum, moj kralj in moj
Bog!

14

Blagor jim, kteri prebivajo v Tvoji
hiši, o Gospod! Vekomaj in vekomaj
Te bodo hvalili.

Blagor človeku, kteri ima pomoč od
Tebe! V svojem sercu si napravlja stop¬
nice po dolini solz v kraj, ki si ga je odločil.

Zakaj postavodajavec daje blago-
dar. Hodijo od čednosti do čednosti.
Vidi Se Bog bogov na Sionu,

Gospod, Bog vojskinih trum, usliši
mojo molitev! poslušaj Bog Jakopov!

Ozri Se Bog, naš varh, in poglej
na obličje Svojega Maziljenega!

Zakaj bolji je en dan v Tvojih
lopah kakor tavžent. Raji sem naj manjši
v hiši Svojega Boga, kakor da bi sta¬
noval v šotorih grešnikov.

Kajti usmiljenje in resnico ljubi Bog.
Gospod bo milost in slavo dal.

Dobrot ne bo kratil njim, ki žive
nedolžno. Gospod vojskinih trum! bla¬
gor mu, kdo v Te zaupa!

15

Čast bodi Očetu in Sinu in sv.
Duhu; kakor je bila v začetku naj bo
zdaj in na vse večne čase. Amen“.

5. Za odpušanje grehov in nečasti,
s kterimi Se Jezus v presv. Rešujem Te¬
lesu žali, moli 50. psalm:

„Usmili Se me, o Bog! po Svoji
veliki milosti, in po obilnosti Svojega
usmiljenja izbriši mojo hudobijo!

Operi me če dalje bolj od moje
krivice, in očisti me moje pregrehe!

Kajti svojo hudobijo spoznam, in
moj greh je vedno pred menoj.

Tebi samemu sem grešil, in vpričo
Tebe sem hudo storil, da si opravičen v
Svojih besedah, in premagaš, ko si sojen.

Glej namreč, v hudobii sem spočet,
in v grehih me je spočela moja mati.

Glej, saj resnico ljubiš; neznane
skrivnosti Svoje modrosti si mi razodel.

Pokropi me s hisopom, in očiščen bom ;
operi me, in bolj bom bel kakor sneg.

16

Daj mi veselo in prijetno besedo
slišati, in poterte kosti bodo od veselja
poskakovale.

Oberni Svoj obraz od mojih grehov,
in zbriši vse moje hudobije.

Čisto serce vstvari v meni, o Bog!
in ponovi v mojem oserčji pravega duha.

Ne zaverzi me spred Svojega
obličja, in Svojega svetega duha mi
nekar ne vzemi.

Daj mi spet veselje Svojega zve¬
ličanja, in z gospodovavnim duhom me
poterdi.

Krivične bom učil Tvoja pota, in
hudobni se bodo k Tebi spreobernili.

Reši me dolgov kervi, o Bog,
Bog mojega zveličanja! in moj jezik bo
z veseljem hvalil Tvojo pravico.

Gospod! odpri moje ustnice, in moja
usta bodo oznanovala Tvojo hvalo.

Ako bi bil daritev hotel, se ve da

bi Ti jo bil dal. Nad žgavnimi darovi
nimaš dopadajenja.

Dar Bogu je prežaljen duh. Po-
tertega in ponižanega serca, o Bog! ne
boš zaničeval.

Stori milost, o Gospod! po Svoji
dobri volji Sionu, da se zidajo zidovi
v Jeruzalemu.

Tedaj boš sprejemal daritev pra¬
vice , darove in žgavne daritve; tedaj
bodo pokladali na Tvoj altar teleta.

Čast bodi Očetu in Sinu in sv.
Duhu; kakor je bila v začetku, naj bo
zdaj in na vse večne čase. Amen 44 .

6. Premišljuj, kako naš Zveličar
v skrivnosti sv. Rešnjega Telesa ne¬
beškega Očeta moli, — kako Se Mu za
nam dodeljene dobrote zahvaljuje — kako
Se Mu v zadostenje za naše pregrehe
ponuja; — kako Mu naše potrebe raz¬
klada, ter novih gnad prosi. — Združi
se z Njim, in ravno te serčne misli k
Bogu pošiljaj.

18

7. Ženi si k sercu čednosti, ki
se nad tvojim nebeškim Zveličarjem v tem
presv. Zakramentu svetijo: Njegovo za¬
tajevanje, Njegovo ljubezen, Njegovo
gorečnost za zveličanje ljudi in za čast
Njegovega Očeta. — Tudi ti hrepeni po
teh čednostih, in delaj terdne sklepe, se
zdaj te, zdaj te poprijeti, ter jih po
Mariinih priprošnjah Bogu daruj.

8. Nekoliko časa tiho in mirno v
mislih postoj, in poslušaj, kaj Jezus k
tvojemu sercu govori, tedaj se sv. Duhu
daj vsega preveti.

9. Vadi se v duhovnem obhajilu,
rekoč:

„Moj ljubi Jezus! verujem, da si
pričujoč v presvetem Zakramentu. Ljubim
Te čez vsej želim, Te v svoje serce
sprejeti. Ker Te pa zdaj v presv. Zakra¬
mentu ne morem prejeti, pa saj duhovno
v moje serce pridi! Objamem Te, zedi¬
nim se s Teboj, kakor da bi bil že v
mojem sercu! Nikar ne pripusti, da se
kdaj Tebe ločim!“

19

10. Goreče moli* za rast ali raz¬
širjenje bratovščine, za vse njene ude in
dobrotnike, ter jih priporočuj Materi Božji
z molitvijo sv. Bernarda:

„Spomni Se, o premila Devica
Marija! da se še nikoli ni slišalo, da
bi bil kdo, ki se je k Tebi zatekal, se
Tvoji priprošnji priporočal, in Tebe po¬
moči prosil, kterikrat od Tebe zapuščen.
S tem zaupanjem napolnjen pribežim k
Tebi, o devic Devica in Mati Jezusa
Kristusa! K Tebi pridem, k Tebi hitim,
in kakor grešnik zdihovaje in trepetaje
pred Teboj stojim. O Ti Kraljica zem¬
lje in Mati večne Besede! ne zaverzi
moje prošnje, ampak poslušaj me do¬
brotljivo, in usliši me reveža, kteri iz
te doline solz pri Tebi pomoči iščem.
Pomagaj mi v potrebah zdaj in vse¬
lej, posebno o smertni uri, o dobrot¬
ljiva, o milostljiva, o sladka Devica Ma¬
rija! Amen“.

ao

11. Gospodu potrebe Njegove cerk¬
ve in svoje domovine serčno priporočaj,
ravno tako tudi spreobernjenje grešni¬
kov. Tudi ubozih duš v vicah ne žabi,
in moli zanje in zlasti za rajnke ude in
dobrotnike bratovščine 129. psalm:

„Iz globočine vpijem k Tebi, o
Gospod!

Gospod! usliši moj glas! Naj po¬
slušajo Tvoja ušesa glas moje prošnje.

Gospod! ako boš na pregrehe
gledal, kdo bo obstal, o Gospod!

Toda pri Tebi je sprava, in zavoljo
Tvoje postave čakam Tebe, o Gospod •

Moja duša čaka Njegove besede,
moja duša v Gospoda upa.

Od jutranje straže do noči naj
Izrael v Gospoda upa!

Kajti pri Gospodu je usmiljenje, in
pri Njem obilno odreščenje.

In On bo rešil Izrael vseh njego¬
vih hudobij.

21

O Gospod! daj jim večni mir in
pokoj, in večna luč naj jim sveti!“

12. Preden svojo molitvino uro skle¬
neš, prosi Gospoda' odpuščenja pregreš-
kov, ki si jih ravno pri ti molitvi storil.
Zahvaljuj se Mu za Njegove dobrote, in
obudi serčne želje kmalo spet Jezusa
obiskati v presv. Zakramentu.

13. Komur ni dano, samemu pre¬
mišljevati po zgornem napeljevanji, ta
naj se posluži bukev sv. Alfonza Ligorija,
ki se imenujejo: „Obiskovanje sv. Reš-
njega Telesa Kdor pa ne zna brati, ta
naj moli naslednji roženkranc sv. Reš-
njega Telesa:

I. Jezus, kteri v sv. rešnjem Telesu
naše duše razveseljuje.

II. Jezus, kteri v sv. rešnjem Telesu
naše duše nasituje.

III. Jezus, kteri v sv. rešnjem Telesu
naše duše tolaži.

IV. Jezus, kteri v sv. rešnjem Telesu
naše duše peklenskega ognja varuje.

V. Jezus, kteri v sv. rešnjem Telesu
naše duše v nebeško kraljestvo vodi.

33

Odpustki

udom bratovščine podeljeni.

Z razpisom 2. julija 1858 so sv.
Oče papež Pij IX. vse Dunajski mater
bratovščini podeljene odpustke vsem bra¬
tovščinam po avstrijanskih deželah, ki so
z Dunajsko v zvezi, dodelili, namreč:

1. Popolnoma odpustek,  če po
opravljeni spovedi in sv. Obhajilu v pa¬
pežev namen moliš: kterikoli dan tistega
mesca, kterega se v bratovščino zapišeš;
v praznik presvetega Rešnjega Telesa,
ali kakšen dan v Njegovi osmini; vsaki
pervi četertek v vsakem mescu; vsak
mesec en dan, kterega si sam izvoliš.

2. Popolnoma odpustek  ob
s m e r t n i uri  tistemu, kteri s pravim
kesanjem sladko ime Jezus saj v sercu
zakliče, ako Ga ne bi mogel izgovoriti.

3. Popolnoma odpustek,  če se
spoveš in obhajaš, in v kakoršni koli cerkvi
presv. Rešnje Telo obiščeš, in če v pape¬
žev namen moliš, in sicer naslednje dni:

23

V praznik čistega spočetja, rojstva, ozna¬
njenja, očiščevanja in vnebovzetja Marije;
na vseh Svetnikov in vernih duš dan; v
praznik sv. Jožefa, sv. Petra in Pavla,
sv. Janeza kerstnika in sv. Janeza apo-
steljna.

4. Odpustek 7 let in 280 dni
po opravljeni spovedi in sv. Obhajilu in po
obiskanji presvetega Rešnjega Telesa ob
vseh druzih praznikih Matere Božje in
sv. Aposteljnov.

Teh pod število 3 in 4 naznanje¬
nih odpustkov se morejo vdeležiti tudi
tisti udje, kteri namest presv. Rešnje Telo
obiskati, po spovedi in sv. obhajilu 5 „o-
čenašev“, 5 „češčena Marij “ in 5 „ čast bodi
Bogu“ i. t. d. na čast presv. Rešnjega Te¬
lesa, in še 1 „očenaš“, 1 „češčenasi Marija“
in 1 „čast bodi Bogu“ i. t. d. v namen
sv. Očeta molijo.

5. Odpustek 60 dni vsaki dan za
vsako dobro delo.

6. Duhovni ud je prošen, vsako
leto eno sv. m a š o brati, neduhovni naj

24

pa dve sv. Obhajili za duše vmerlih
udov Bogu daruje. Z vsako tako mašo
in z vsakim obhajilom so sklenjeni po¬
polnoma odpustki,  ki se morejo ober-
niti dušam v vicah.

Kdor brez vzroka, zaporedoma dva
mesca uro molitve zanemari, ta nima —
po razspisu Pij a VII. do perve bratovščine
v Rimu — nobenega deleža pri odpust¬
kih, dokler spet svojih bratovskih ur
v redu ne opravlja.

Založila bratovžo. presv. Rešn. Telesa.

lerlih
mašo
p o-
ober-

a dva
na —
ivščine
idpnst-
dh ur


elesa.