Minister Bajuk odprl Najslabše plače v gasilski dom občini Rogatec Stran 2 Stran 4 Št. 44/ Leto 61 / Celje, 6. junij 2006 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR □ __ £ □ IN ZA STILSKO PREOBRAZBO STILSKA PREOBRAZBA Odgovorna urednica NT: Tafjana Cvirn OGROMNA ŠKODA p(, ' iéělIŽ wBKOĚtm^ — NA SPICI CRN KONEC TEDNA ZA NOGOMETNE KLUBE S CELJSKEGA 9770353734020 2 DOGODKI Za bolj kakovostno hrano Na Altermedu tudi o izboljšanju prehrane v javnih ustanovah V dveh dneh se je na sejmu zdravilstva, zeliščars-tva, zdrave prehrane in duhovnosti pod skupnim imenom Altermed predstavilo več kot 130 razstavljalcev in zvrstilo več kot sedemdeset strokovnih predavanj. Kot uvod v povezane sejme so pripravili tudi okroglo mizo na temo Izboljšanje kakovosti prehrane v javnih ustanovah. Kot ocenjujejo strokovnjaki, uživamo v javnih ustanovah čedalje manj kakovostno hrano. »Pravi fenomen je že na primer osnovnošolska malica. Ta v povprečju stane od 200 do 250 tolarjev, pri čemer mora šola prispevati le za živila, kar znaša 130 tolarjev. Kosilo, ki vsebuje bistveno več živil, stane okoli 500 tolarjev,« je povedala Irena Simčič, višja svetovalka Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. »Rezerv, s katerim bi lahko kupili bolj kvalitetno hrano za malico, je očitno dovolj, saj direkten stro- šek surovine ni velik, pač pa se na skupno ceno obroka obesijo druge zadeve.« Kot so potrdile že številne raziskave, so ekološko pridelana živila daleč najkakovostnejša, zato je želja teh pridelovalcev in predelovalcev pozicionirati ekološko kmetijstvo med obvezne sestavne dele živil v obratih javne prehrane. »Žal pa se je večina obratov javne prehrane, ki se tudi na nek način financira iz sredstev proračuna, odločila, da preko javnih razpisov dobavljajo živila, ki so najcenejša,« ugotavlja doc. dr. Martina Bavec z mariborske Fakultete za kmetijstvo. »Osvestili bi radi tudi zakonodajalce, da bi kot kriterij v javne razpise zapisali ekološko pridelana živila, kot je to praksa v nekaterih sosednjih državah. V Avstriji in Italiji, na primer, so ekološko pridelana živila določena med 25 do 30 odstotki in nekaj takšnega si želimo tudi pri nas.« Kot še dodaja, možno- sti za to so, saj je trenutno v sistem kontrolirane predelave vključenih 1.750 kmetij. Glede na očitke, da je ekološko. pridelana hrana draga, zaradi česar pogosto »izvisi« pri razpisih, strokovnjaki predlagajo kar nekaj možnosti. Razliko v živilih bi lahko pokrili s pomočjo sredstev lokalnih skupnosti, lahko bi tudi bolj obdavčili proizvode, ki najbolj obremenjujejo okolje, in sredstva preusmerili v subvencioniranje nakupa ekološko pridelanih proizvodov. »Marsikdo se za ekološko pridelano hrano res ne odloča zaradi cenovnih razlogov, mi pa smo že večkrat, tudi v minulih sejemskih dneh, dokazali, da je pogostokrat celo cenejša, če je struktura obroka drugače, bolj zdravo postavljena,« je dodal še Janez Čretnik, direktor podjetja Mediacor, ki se že šestnajst let ukvarja s pridelavo, predelavo in z distribucijo zdrave hrane. ROZMARI PETEK Foto: NATAŠA MULLER Promet že po krožišču V ponedeljek so delavci CM Celje, ki gradijo zadnjo fazo obnove Mariborske ceste, od Aškerčeve ulice do mostu čez Savinjo končali gradnjo krožišča pred mostom. S tem je odstranjena še ena ovira za pretočnost prometa ob gradbišču, ki zdaj v večjem delu trase že kaže obrise nove sodobne prometnice. Čeprav krožišče še ni povsem dokončano - vanj naj bi namestili tudi fontano - je konec zadreg pri zavijanju s Savinjskega nabrežja proti mestu. Najbolj intenzivna so te dni dela ob Aškerčevi, ki gredo že povsem h koncu, in tudi na Krekovem trgu, kjer bo cesta očitno dograjena prav na koncu. Uradne otvoritve za zdaj še ne napovedujejo, obljubljajo pa, da bo ta pred rokom, ki je konec meseca. BS, foto ALEKS ŠTERN Drnovšek bo podpisoval knjigo Predsednik Janez Drnovšek je svoje izkušnje in spoznanja prelil v razmišljanja, ki se lahko dotaknejo vseh nas, so zapisali ob njegovi knjigi Misli o življenju in zavedanju. V četrtek, 8. junija, bo od 16. do 17. ure v knjigami Mladinske knjige v Celju podpisoval svojo "knjigo. Založba bo od vsakega prodanega izvoda, ki stane 4.990 tolarjev, podarila 100 tolarjev v humanitarne namene. IZJAVA TEDNA Mož beseda »Vesel sem, ker je z nami v Šaleku minister za finance Andrej Bajuk. Tako je slišal, kaj gasilci pričakujejo od države - po navadi to poslušam sam,« je omenil velenjski župan Srečko Meh. »Vaše besede, kot je rekel župan, sem slišal, verjemite,« je gasilcem obljubil minister Bajuk. Sejem Altermed si je letos ogledalo skoraj štiri tisoč ljudi, kar šeststo več kot lani. Šumak dvomi v poštenost pogajanj Ministrstvo za zdravje bo ta teden vse ponudnike, ki so sodelovali v razpisu za nakup operacijskih miz za pet bolnišnic, pozvalo k oddaji ponudb. Kot je znano, se je po zgodbi z »donacijo« ministrstvo odločilo za pogajanja in če ne bo pritožb, se lahko postopek konča v zelo kratkem času. Zato je minister za zdravje Andrej Bručan vse ponudnike še enkrat pozval, naj pogajanja vzamejo resno in naj ne iščejo možnosti za vlaganje neutemeljenih pritožb. Da se lahko postopek konča v 20 do 25 dneh, meni tudi direktor celjskega podjetja Mollier Roman Šumak, vendar le pod pogojem, da se bosta ministrstvo in razpisna komisija držala pravil, ki jih za takšna pogajanja določa zakon o javnih naročilih. »Priprave na pogajanja in sama izvedba so jasno določeni. Vendar se bojim, da se bo minister Bručan, ker bo najbrž hotel podpreti določenega ponudnika, spet zatekel k sprenevedanju in zavajanju javnosti. Že njegova napoved, da cena ne bo ključna pri izbiri ponudnika, marsikaj pove,« meni Šumak. Kot je znano, je bil razpis za nabavo 18 operacijskih miz za pet bolnišnic prvič objav- ljen še v mandatu prejšnjega ministra za zdravje Dušana Kebra. Minister Bručan je razpis v začetku svojega mandata ponovil. Takrat so ponudbe oddale družbe Aico-med fzdaj Medicoenginee-ring), Mollier, Sanolabor in Soča oprema. Razpisna komisija je ponudbi Molliera in Soče opreme izločila zaradi nepravilnosti vloge, izbrala pa ponudbo Sanolabor-ja. Mollier je nato vložil več zahtevkov za revizijo, zadnjega na državno revizijsko komisijo, ki je 17. maja razpis razveljavila in presodila, da so bile nepopolne vse štiri prispele ponudbe. JI Nova knjižnica pred startom Kot smo napovedali v prejšnji številki Novega tednika, so v ponedeljek začeli rušiti staro, odkupljeno stavbo na Muzejskem trgu 2, kjer bo v prihodnjih letih začel rasti prizidek Osrednje knjižnice Celje. Ko bo stavba v celoti podrta, se bodo začele nujne arheološke raziskave. Po zagotovilih strokovnjakov iz Pokrajinskega muzeja Celje, ki bodo vodili izkopavanja, naj bi jih končali do jeseni, ko naj bi bil prostor že pripravljen na začetek gradnje prepotrebnega prizidka. BS I15ÍS811 DOGODKI 3 Na Šolskem centru Celje so podelili srebrna in zlata priznanja najuspešnejšim tekmovalcem v znanju matematike poklicnih in tehniških šol. Tekmovalci Poklicnih in tehniških gradbene, elektro in kemijske ter strojne šole Šolskega centra Celje so na državnem tekmovanju dosegli izvrstne rezultate, in sicer 39 srebrnih ter 12 zlatih priznanj, od tega kar štiri prve nagrade. V prvem letniku tehniškega programa sta prvi nagradi tako osvojila Tamara Obreza in David Jesenko, med tretjimi letniki je prvo nagrado osvojil Borut Srčnik, v četrtem letniku pa Denis Stražar. Mentorice najuspešnejših dijakov pa so bile Nataša Besednjak, Zinka Igrišnik, Helena Klepej - Viher, Martina Omerzel in Maja Stanek, na podelitvi pa so dijake spodbudili tudi za nadaljnje uspešno delo. PM Uspešni matematiki Minister med podjetniki in gasilci Finančni minister Andrej Bajuk na obisku v Savinjsko-Šaleški regiji - Županski kandidati NSi V soboto je Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino obiskal minister za finance ter predsednik NSi Andrej Bajuk, ki se je pogovarjal z vodstvoma podjetij BSH Hišni aparati in Vegrad, odprl prenovljen gasilski dom v Šalekuter sodeloval pri predstavitvi nekaterih županskih kandidatov. V nazarskih Hišnih aparatih je direktor Matjaž Lenassi ministru predstavil proizvodnjo enega naj uspešnejših pod-jetij v tuji lasti, predvsem pa govoril o vlogi, ki jo imajo Hišni aparati znotraj nemškega koncema BSH in inovacijah, po katerih slovijo v Nazarjah. Direktorica Vegrada Hilda Tovšak je spregovorila o težavah v gradbeništvu ter poudarila, da gospodarstveniki od države pričakujejo predvsem stabilne razmere. Minister Bajuk ni skrival navdušenja nad podjetjema, ki nakazujeta, kako preživeti v svetu konkurence: »Omogočanje razmer za razvoj takšnega podjetništva je eden ključnih ciljev vseh reform, za katere se zavzemamo v državi. Če bomo uspeli, se ni treba bati ozi- roma s strahom g vov prihodnosti.« niso vse Čeprav je slogan NSi »beseda velja«, se tudi predsednik stranke Bajuk zaveda, da besede niso vse. Vsaj tako je omenil v Šaleku, kjer je vimenu občinskega odbora stranke tamkajšnjim gasilcem podaril 100 tisoč tolarjev. Poleg prenovljenega gasilskega doma so namreč gasilci predajali namenu novo orodno vozilo, s tem pa so po besedah velenjskega župana Srečka Meha zaključili z naložbami v osnovno opremo in prenavljanjem domov v vseh gasilskih društvih. V prostorih prenovljenega doma so svoj program predstavili trije županski kandidati NSi. V Velenju je evidentirani kandidat Andrej Kuzman, ki je med manjšimi zadevami izpostavil problema kinod-vorane in bazena, med večjimi pa izdelavo strateškega načrta razvoja občine. Za župana občine Šoštanj bo kandidiral poslanec Drago Koren, ki v drugih krajih vidi veliko razvoja, medtem ko Šoštanj stagnira. Med drugim je obljubil gradnjo trgovskega centra, med problemi pa navedel ceste, plazove ... V Žalcu bo na listi NSi za županjo kandidirala Vilma Tekavc, ki meni, da občina stagnira. Predvsem je izpostavila slabo stanovanjsko gradnjo, padanje števila otrok ter OŠ Griže, ki ne izpolnjuje pogojev za de-vetletko. Po napovedi predsednika stranke Andreja Bajuka bodo poskušali v vseh slovenskih občinah nastopiti s svojimi kandidati, vendar pa dokončno odločitev prepuščajo članom na lokalni ravni. Napovedal je, da se bo NSi zavzemala za globalne spremembe v državi, za novo Slovenijo/ki Bo kos izzivom današnjega časa v sklopu Evrope. V stranki so prepričani, daje lokalna samouprava podlaga za demokratično prenovo Slovenije. Ob tem pa bodo med razpravo o regionalizaciji zahtevali, da država na nižjo raven poleg pristojnosti prenese tudi denar. Andrej Baj uk je sobotni obisk zaključil v Šmarju pri Jelšah. URŠKA SELIŠNIK Spomenik Vojna in mir čaka na osamosvojitev Spomeniku Vojna in mir na Trgu svobode v Celju se bo kmalu, še pred 25. junijem, pridružil spomenik osamosvojitve Slovenije. To bo prvi tovrstni spomenik v državi, izdelal pa ga bo celjski umetnik Franc Purg. Na Trgu svobode že potekajo potrebna dela za postavitev novega spomenika, do katerega so na Mestni občini Celje prišli preko natečaja. Med sedmimi umetniki so se odločili za likovno za- misel Franca Purga. Spomenik, ki bo stal na zgornjem platoju nad zakloniščem, se bo dopolnjeval z že obstoječim spomenikom Vojna in mir. "Če je Savinšek pri Vojni in miru postavil vertikalo, se jaz odločam za horizontalo. Vertikala je moški princip in horizontala ženski. Poskušal sem doseči ravnotežje med obema principoma, kar ponazarjam tudi z barvo - če je Savinškov kip temen, je moj projekt bel. Tudi vodo, fontano, ki jo bom vgradil v skulpturo, razumem kot izrazito ženski princip. Savinšek je uporabil kvadrat, jaz pa izrazito mehke oblike in kroga," dialog med novim in obstoječim spomenikom pojasni Franc Purg. Še pred slovesnostjo ob dnevu državnosti bodo na Trgu svobode postavili tudi spominsko ploščo manevrske strukture. BA, foto: AŠ Med slavjem v Šaleku sta minister Bajuk in župan Meh očitno izmenjala kar precej mnenj. Z leve sta v ospredju še županska kandidata Drago Koren in Vilma Tekavc, skrajno desno pa Andrej Kuzman. Zavod za zaposlovanje odpira vrata V torek, 6. junija, bo na Zavodu RS za zaposlovanje med 8. in 15. uro organiziran dan odprtih vrat. To pomeni, da bodo v tem času vsem zainteresiranim za odgovore na odprta vprašanja na voljo tako strokovni sodelavci kot vodstvo zavoda na vseh lokacijah, kjer zavod deluje: na 59 uradih za delo, 12 območnih službah in centralni službi v Ljubljani. Na Območni službi Celje bodo na programih zaposlovanja za informiranje delodajalcev in brezposelnih oseb na razpolago vsi skrbniki posamez- nih programov. Še posebej bodo tako delodajalcem kot brez- ' poselnim nudili informacije v zvezi z javnimi razpisi glede kriterijev, meril, pravic in obveznosti. Posebno pozornost bodo namenili informiranju o programih, ki so sofinancirani s strani ESS. V učilnici območne službe na Ljubljanski 14 bo med 9. in 15. uro možen ogled oz. obisk delavnice Poti do dela in zaposlitve. Vsi zaiteresira-ni bodo lahko dobili tudi informacije o štipendiranju. Na ogled bodo prostori in delovanje Kluba za iskanje zaposlitve na Ljudski univerzi Celje, Cankarjeva 1. Na tej lokaciji bo možen obisk v Centru za informiranje in poklicno svetovanje Celje med 8. in 15. uro, informator bo nudil informacije mladini in odraslim s področja izobraževanja in trga dela, možno bo reševanje interesnih testov Kam in kako ter Testa študijskih interesov, iskanje informacij preko interneta ipd. Od 13. do 15. ure pa bo na razpolago tudi poklicni svetovalec za individualno svetovanje. Informacije o Regionalnem skladu dela Celje bo možno pridobiti v pisarni na sedežu na Stanetovi 20. AB Trg svobode pripravljajo za postavitev novega spomenika. 4 GOSPODARSTVO SOVI TIM Celjska regija povečala ekonomsko moč Gospodarske družbe lani povečale obseg poslovanja - Največ dobička in tudi izgub v industriji in gradbeništvu - Najslabše plače v občini Rogatec Podjetja na Celjskem so tudi lani poslovala z neto pozitivnim finančnim učinkom in imela pozitivno zunanjetrgovinsko menjavo, razveseljivo pa je zlasti to, da je regija končno nekoliko povečala svojo moč v gospodarstvu države. Delež v prihodku je ostal nespremenjen, delež čistega dobička je bil najvišji v zadnjih šestih letih, močno se je zmanjšal delež čiste izgube. Vendar je zaskrbljujoče, da je bil delež izvoza v skupnem izvozu države najnižji v zadnjih osmih letih in da plače kljub realni rasti še vedno zaostajajo za republiškim povprečjem. Po podatkih, ki so jih na osnovi bilanc stanja in izkaza poslovnega uspeha 3.207 družb zbrali v celjski izpostavi agencije za javnopravne evidence in storitve, je regijsko gospodarstvo lani ustvarilo 994,154 milijarde tolarjev prihodka, kar je realno za 7,4 odstotka več kot v letu 2004. Delež prihodka, ustvarjen z izvozom, je bil višji kot predlani, a je bila rast počasnejša kot na ravni države. Je pa bila zunanjetrgovinska bilanca spet pozitivna, kar je bolje kot v državi, kjer so podjetja z izvozom pokrila le 91 odstotkov uvoza. Podjetja na Celjskem so namreč izvozila za dobro mi- lijardo evrov blaga in storitev, kar je za 6,8 odstotka več kot v letu 2004, in uvozila za 857,3 milijona evrov. V izvozu so še vedno najmočnejša podjetja iz celjske občine, ki so prispevala slabo tretjino celotnega izvoza regije. Sledita občini Zreče s 15 odstotki in Žalec s 13,6 odstotka. Po deležu prihodkov od izvoza v skupnih prihodkih so na prvem mestu spet zreška podjetja, ki so s prodajo na zunanje trge ustvarila skoraj dve tretjini vsega ustvarjenega prihodka, najnižji delež pa sta imeli občini Dobrna in Dobje. Po dejavnostih izstopajo podjetja s področja kovin in kovinski izdelkov, saj so ustvarila dobro petino regijskega izvoza. Za šestino višji dobiček Neto čisti dobiček regijskega gospodarstva je lani znašal 18,7 milijarde tolarjev. Pozitivnih je bilo 20 občin, od tega so bili najboljši v občinah Celje, Štore, Žalec, Laško in Zreče, z negativnim neto finančnim učinkom pa so poslovale tri občine, od katerih so zaradi steklarne najslabše rezultate spet imeli v Rogaški Slatini. Sicer pa je lani s čistim dobičkom poslovalo 2.138 družb, skupna vsota dobička pa je znašala 36,236 mi- lijarde tolarjev in je bila za šestino višja od predlanske. Rast je bila torej nad republiškim povprečjem. Tri petine čistega dobička so ustvarila podjetja v gradbeništvu in industriji, ki so dobiček v primerjavi z letom 2004 povečala za četrtino, med občinami pa so bili najmočnejši v Celju, Žalcu, Štorah, Zrečah in Laškem, kjer so ustvarili kar 83 odstotkov vsega dobička regije. Najvišjo rast so imela podjetja v Štorah, ki so lani dobiček povečala kar za petkrat. Gospodarstvo celjske regije je tudi lani povečalo obseg dodane vrednosti. Znašala je dobrih 247 milijard tolarjev in je bila od predlanske realno višja za 7,8 odstotka. Po dodani vrednosti na zaposlenega izstopa občina Štore, ki je po slabem desetletju s prvega mesta izrinila občino Laško. Najnižjo dodano vrednost so imeli v Kozjem. Tako kot pri dobičku sta tudi pri izgubi na prvem mestu industrija in gradbeništvo. Pridelala sta dobro polovico vseh izgub, ki so v celoti znašale 14 milijard tolarjev in so bile v primerjavi z letom 2004 manjše za slabo tretjino. V podjetjih, ki so poslovala z izgubo, je za- poslenih 11.277 delavcev ali dobra četrtina vseh v regiji. Več kot četrtino vseh izgub so izkazala podjetja iz celjske občine. Sledijo jim podjetja iz Rogaške Slatine, ki pa so, spet zaradi steklarne, obseg izgub občutno zmanjšala. Več izgube kot v letu 2004 so imeli v občinah Šentjur in Žalec. Laško spet pod povprečjem Čeprav se je lani produktivnost v regiji realno povečala za 6,6 odstotka, so bruto plače zrasle le za 6,1 odstotka in so za skoraj 11 odstotkov zaostajale za povprečnimi plačami vseh gospodarskih družb v Sloveniji. Prav v nobeni občini tega povprečja niso presegli, tudi v laški ne, kjer so sicer v zadnjih letih edini v regiji imeli višje plače, kot so bile na ravni države, kar štiri petine občin pa ni doseglo niti 90 odstotkov slovenskega povprečja. Povprečna mesečna bruto plača v gospodarstvu je znašala 226.919 tolarjev. Bolje od regijskega povprečja so bili plačani delavci v občinah Celje, Laško, Štore in Zreče, najnižje plače pa so imeli v občinah Kozje, Polzela, Bistrica ob Sotli in Rogatec. JANJA INTIHAR Dežnik nad hišo Z inovativnostjo in znanjem do novih in učinkovitih strelovodov Miran in Herman Rauter pred modelom ene od inventivnih rešitev strelovoda. V petek so v Trnovljah slavnostno odprli nov skladiščno-poslovni objekt družinskega podjetja Hermi, katerega lastnik je Herman in direktor Miran Rauter. Podjetje Hermi ima ob svoji 20-letni-ci za seboj hitro rast, saj je celotni prihodek od začetnih 4 milijonov tolarjev z leti narasel na 385 milijonov, pri čemer znaša delež izvoza že petino ustvarjenih prihodkov. Podjetje ima malo več kot 20 zaposlenih, največ v Celju, na lokaciji nekdanjega Prevozništva, pa tudi v svojih podjetjih na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Prihodnje leto bodo odprli še podjetje v Srbiji. Vsa leta veliko vlagajo v razvoj, strelovode prilagajajo najrazličnejšim strešnim kritinam in uspešno sodelujejo s srednjimi šolami elektro stroke, s fakulteto in z znanstvenimi inštituti. V bližnji prihodnosti bodo razvili še proizvodnjo notranjih prenapetnostnih zaščit. »Neopazni strelovodi so izdelam iz vrhunskih nerjavečih, aluminijastih ali bakrenih materialov, v svoji izvedbi pa so prilagojeni najrazličnejšim kritinam, kar omogoča hitrejšo montažo, pris- peva pa tudi k lepšemu izgledu objekta, ki ga ne kazijo v nebo štrleči strelovodi,« poudarja Herman Rauter. »Težko postrežem s podatki, koliko strelo-vodnih naprav izdelamo, povem lahko le, da letno izdelamo okoli 150 kilometrov vodnikov in da sami proti streli zaščitimo okoli 200 objektov letno, kar pa je le deset odstotkov prihodkov. Ostalo naredijo izvajalci in kooperan- ti,« je povedal nekdanji olimpijec Miran Rauter. Vsako leto z inovativnim delom razvijejo okoli deset novih izdelkov, pri čemer se zavedajo, da je rast tako ozko specializiranega podjetja, ki lahko pride na tržišče le skozi sodelovanje s projektanti in stroko, možna zgolj z znanjem, s sodelovanjem z znanstvenimi inštituti in s prilagajanjem potrebam trga. BRST Krka in Petrol zaslužna za promet Maj je bil na Ljubljanski borzi eden bolj pestrih mesecev v zadnjih nekaj letih, in čeprav je glavni problem Ljubljanske borze nizka likvidnost, je treba povedati, da je bil v letošnjem maju promet skoraj za trikrat večji kot maja lani. Osnovni problem je tako koncentracija poslov na le dveh papirjih - delnicah Krke in Petrola. Ti delnici se tudi najbolj odzivata na zunanje vplive. Po močni rasti v prvih štirih mesecih 2006 in tudi v začetku maja, je korekcija tečajev, ki je bila vzpodbujena tudi s korekcijo tečajev na večini ostalih svetovih trgov, umirila nerealna pričakovanja vlagateljev. Ob koncu maja se je trgovanje na Ljubljanski borzi zopet obrnilo v pozitivno smer, čeprav je še vedno zaznati vpliv negotovosti na svetovnih in razvijajočih se trgih. Oznaka Ime Enotni tečaj Pri Dmet v mSIT % spr. CICG Cinkarna Celje 27.000,00 2,97 0.00 CETG Cetis 23.000.00 0,42 0,00 CHZG Comet Zreče 1.902.00 1,94 2,73 GRVG Gorenje 5.606,58 48,23 -*- 1,41 PILR Pivovarna Laško 7.672,04 29,04 -0.09 JTKS Juteks 24.807,75 4,67 0,20 ET0G Etol 48.333.33 4,56 0,54 Tako se je cena delnic Krke začela vzpenjati po objavi pogovora s predsednikom uprave, ki je izjavil, da moskovska podružnica deluje z maksimalnimi zmogljivostmi in praktično ne dohajajo povpraševanja. Rusija je sicer eden najpomembnejših Krkinih trgov. Po razprodaji delnic sredi maja, ko je nekaj tujih investitorjev zaradi negotovega stanja trgov v regiji izstopilo iz Krke, so delnice v zadnjih dnevih dobile občutno podporo domačih investitorjev, ki verjamejo v povečano povpraševanje po objavi naslednjih poslovnih rezultatov. Cena delnic je tako ob koncu tedna znova presegla mejo 150.000 tolarjev. Indeks Zadnji tečaj % spr. SBI20 5.087.31 ^ 2,07 PIX 4.071,79 1,60 6I0 119,33 0,61 Čeprav po prometu zaostajajo za delnicami Krke, je bilo najbolj opazno v zadnjem tednu trgovanje z delnicami Petrola. Nihanje cen naftnih derivatov sicer nima praktično nobenega vpliva na poslovanje te družbe in tudi letošnje poslovanje je kot kaže le malce boljše kot lansko, vendar ceno dvigujejo špekulacije o morebitnem strateškem partnerju, katerih osnova je želja države, da s pomočjo Petrola proda rafinerijo v Lendavi. Cena delnice se tako znova približuje najvišjim nivojem in je ob koncu tedna presegla mejo 85.000 tolarjev. Obseg trgovanja z delnicami Petrola in Krke v zadnjem času redno presega polovico vseh na borzi sklenjenih poslov, medtem ko se z ostalimi delnicami borzne kotacije sklepa bore malo poslov in pri večini promet ne preseže niti 10 milijonov tolarjev. Po zanimanju tako v zadnjem tednu tema delnicama sledijo delnice investicijskih družb, ki so večinoma zadnji popravek tečajev preživele občutno bolje kot primerljivi vzajemni skladi. Posebej veliko je bilo trgovanja z delnicami družbe KD ID, potem ko je le-ta najavila prodajo dobršnega dela netržnega premoženja, ki ga je bilo na zadnji dan aprila še skoraj četrtina. Tečaj teh delnic se v zadnjem tednu praktično ni spremenil, čeprav je bilo z njimi dnevno sklenjenih med 20 in 40 milijonov tolarjev poslov, tržna cena KD ID pa dosega manj kot 60 odstotkov njihove knjigovodske vrednosti. Glavni razlog za velik diskont pa tiči ravno v netržnem premoženju, ki je po nekaterih ocenah precej precenjeno v knjigovodskih izkazih družbe. KAREL LIPNIK, borzni posrednik, ILIRIKA d.d., Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. KRAJEV Kam s stanovalci v Kovinarski 13? Ob nedavnih krvavih dogodkih v Kovinarski se je ob pogledu na fotografije stavbe marsikdo vprašal, kako je mogoče, da ljudje bivajo v taki podrtiji. Stavbe v Kovinarski in Delavski ulici v Celju kar kličejo po prenovi. Ne le, da jih večina kazi okolico in spominja na stara delavska naselja iz prejšnjih časov, nudijo stanovalcem slabe, če ne Človeka nevredne življenjske pogoje. Stanovanja, v katerih odpada omet in imajo neurejene instalacije, sanitarije ter druge stvari, so dobesedno v razsulu. S prenovo in z rušitvijo nekaterih stavb pa se zavlačuje. Janko Turnšek, ki je s svojim podjetjem Elektro Turnšek lastnik večine stanovanj v Kovinarski ulici 13, pravi, da imajo že nekaj časa dovoljenje za adaptacijo, vendar se že leto in pol trudijo s stanovalci. Ti se po besedah Turnška naj ne bi bili pripravljeni odseliti lučaj stran na Delavsko 16, ker jim ne nudijo stanovanj v pritličju. Gre večinoma za starejše prebivalce, ki težko hodijo po stopnicah, zato se v stanovanja v višjih nadstropjih ne želijo vseliti. Po besedah Turnška druge možnosti ni, zato se prepričevanja vlečejo toliko časa, čeprav še pove, da pospešeno iščejo rešitve za pridobitev stanovanj v pritličju. »Prav tako pa jih po veljavnih predpisih ni moč preseliti na katero od drugih, bolj oddaljenih lokacij,« pojasnjuje. Tudi dražjih, dodajamo. Stanovanja so potrebna celostne prenove, saj so v izredno slabem stanju. »Treba jih je popolnoma obnoviti, urediti vse instalacije in sanitarije ter jih na novo ometati,« razlaga Turnšek. Na omenjeno lokacijo naj bi preselili tri stanovalce, medtem ko se dva lastnika stanovanj še odločata glede sofinanciranja prenove stavbe. Naj bi bilo pa v omenjeni stavbi tudi nekaj takšnih, ki so se vselili za določen čas, za obdobje enega leta, vendar tam bivajo že dlje časa, ne da bi plačevali najemnino. Najemnina za skromna stanovanja naj bi znašala manj kot 10 tisočakov na mesec. Turnšek zatrjuje, da bodo po adaptaciji te iste stanovalce vselili nazaj v stanovanja, čeprav se ob tem poraja vprašanje glede višine najemnine. Ta bo za prenovljena stanovanja najverjetneje narasla, slabo situirani stanovalci pa lahko zaenkrat le ugibajo, ali ji bodo kos. Medtem ko za stavbe na Kovinarski potekajo aktivnosti Vroče o šmarskih priznanjih Najvišje letošnje občinsko priznanje Šmarja pri Jelšah, plaketo občine, bo prejel Ivan Drofenik iz Šentvida pri Grobelnem. Tako so odločili svetniki na zadnji seji občinskega sveta na tajnem glasovanju, ki so ga zahtevali zaradi odločanja med dvema kandidatoma. Priznanje bo tako prejel Ivan Drofenik, ki je nekdanji dolgoletni predsednik KS Šentvid pri Grobelnem, kjer je bil dolga leta tudi na čelu tamkajšnjega kulftirnega društva. Na javni razpis sta poleg predloga za najvišje občinsko priznanje Drofeniku prispela tudi predloga za priznanje Francu Jagru, občinskemu svetniku in ustanovitelju ter direktorju trgovskega podjetja Jagros. V obrazložitvi je poudarjeno, da je Jagros pod Ja-grovim vodstvom največje podjetje šmarske občine nasploh z 200 zaposlenimi. Med razpravo o kandidatih za plaketo občine je bilo glede Jagra, ki je seji kot občinski svetnik prisostvoval, slišati vsaj dva pomisleka. Tako je eden od svetnikov, tamkajšnji zdravnik, zanikal navedbo v predlogu o Jagrovi dobri skrbi za zaposlene ter dejal, da to ne drži v vseh primerili. Prav tako je bilo med sejo omenjeno, da je prejelo isto priznanje leta 2001 že podjetje Jagros (ki seje zdaj pojavilo med dvema predlagateljema za priznanje svojemu direktorju Francu Jagru) • Obenem so omenjali, da je bil Drofenik v ožjem izboru že trikrat, vendar plakete občine še ni prejel. Svetniki so se tako z veliko večino glasov tajno odločili za priznanje Drofeniku. Po glasovanju je prišlo do medsebojnih obtoževanj, kar so na zahtevo predsedujočega prekinili. Brez manjšega zapleta pa ni šlo niti pri letošnjih priznanjih občine, saj se je predlagani Igor Habjan, ki se je pojavil v najožjem izboru, priznanju zaenkrat odpovedal, predlagatelju pa za pozornost zahvalil. To se je zgodilo kljub temu, da ni bilo glede Habjana izraženega prav nobenega pomisleka. Tako bosta priznanje prejela le Franc Namurš in Jože Žaberl, glede katerih svetniki prav tako niso izrazili nobenih zadržkov. Namurš in Žaberl sta dejavna na različnih področjih, prvi je poleg tega med najvišje ocenjenimi ob-soteljskimi vinogradniki. Letošnje denarne nagrade so namenili šentviškemu mladinskemu cerkvenemu zboru, pionirski desetini gasilcev iz Svetega Štefana ter ekipi starejših dečkov iz Košarkarskega kluba Šmarje pri Jelšah. Posebno priznanje bodo podelili modni oblikovalki Urški Drofenik. BRANE JERANKO glede prenove, pa se za stavbo v Delavski ulici 16 dolgoročno načrtuje rašitev in gradnja poslovnega objekta. In Kovinarska 13 kam bodo odšli stanovalci, se sprašujemo. Če vemo, da ti večinoma nimajo veliko pod palcem ali skorajda nič, lahko le upamo, da ne na cesto pred poslovni objekt. MATEJA JAZBEC Foto: NM Turistična Vinska Gora Na turistični kmetiji Tu-ševo v Vinski Gori so pripravili drugo od štirih delavnic, ki sodijo v sklop dopolnitev Razvojnega programa podeželja za občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Več kot 30 udeležencev se je pridružilo razpravi o razvojnih možnostih podeželskega turizma na območju vseh treh občin. Jasna Kle-pec, direktorica Območne razvojne agencije Saša, ki pripravlja razvojni dokument, je predstavila priprave na programsko obdobje razvoja podeželja v letih 2007 do 2013 v Sloveniji. Barbara Pokorný z MO Velenje je predstavila turistično ponudbo podeželja vseh treh občin, ob tem pa poudarila, da je tudi na področju turizma treba okrepiti sožitje med mestom in podeželjem. Kot primer dobre prakse so predstavniki TD Vinska Gora predstavili pro- jekt, ki so ga poimenovali Vinska Gora - turistični biser. Oblikovali so turistično pot po kraju in vanjo vključili vse pomembnejše turistične ponudnike v kraju, ob. tem pa izdali tudi zanimivo zloženko. Na dveh delavnicah, ki bosta konec junija, bodo govorili še o rekulti-vaciji degradiranih površin ter o ohranjanju kulturne in naravne dediščine podeželja. US i kuponček za nagradno igro j Zlata deteljica Casinoja Faraon ; Vpisi številko karte (1-32), pod katero se skriva Zlata deteljica: iOAIVIAS s UN 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 I"* A » * "» * i* * * i A * 17 18 19 20 21 22 23 2a 25 26 27 28 23 30 31 32 Kupon pošlji na: NT&RC. _ Prešernovo IS, 3G00 Celje ÍÍVpTl 12 13 14 15 16 V Šmartnem brez vrtca? Občina Vojnik se s celjsko občino ne bo več pogajala za plačevanje stroškov delovanja enote vrtca Mavrica Vojnik v Šmartnem v Rožni dolini, katerega obiskujejo celjski občani. Kdaj bodo Vojničani vrtec ukinili, še ni znano. Tako se je odbor za družbene dejavnosti občine Vojnik odločil na svoji zadnji seji in takšen predlog bo podan svetnikom na naslednji seji občinskega sveta, pravi predsednik omenjenega odbora Peter Operčkal. »Mestna občina Celje ne kaže nobenega interesa, da bi vrtec 7 Rožni dolini ostal takšen, kot je. In če ni dogovora (o plačevanju stroškov, ki nastanejo zaradi premajhne zasedenosti vrtca, op. p.), potem tudi pretekle simpatije odpadejo. Mi smo naredili vse, da bi prišlo vsaj do nekega konsenza,« je nadaljeval, »očitno pa se je Celje odločilo, da bo vrtec priključilo celjskim vrtcem.« Za možno ukinitev enote vrtca v Šmartnem v Rožni dolini še prav nič ne ve ravnateljica vojniškega vrtca Zvonka Gram. »Mi smo pripravljeni na ponovni štart v septembru. Vpisanih je 14 otrok, kar je dovolj, saj zakonski normativ za kombinirano skupino določa najmanj 10 do največ 17 otrok,« pravi Grumova. »In če bime sedaj predsednik odbora za družbene dejavnosti Petek Operčkal vprašal, če sem pripravljena prevzeti tveganje, bi lahko rekla da, aprila, pred evidenčnimi vpisi, pa mu kaj takega seveda nisem mogla zagotoviti.« Tudi vodstvo vojniške osnovne šole bi bilo precej bolj pomirjeno, če bi predšolsko vzgojo v Šmartnem še naprej izvajal vojniški vrtec, saj sta ustanovi vedno dobro sodelovali, poleg tega se z vključitvijo celjskega vrtca zna zgoditi, da bodo starši otroke vpisovali v celjske osnovne šole, ne pa v vojniško. Vodstvo krajevne skupnosti Šmartno v Rožni dolini pa malo skrbi, ali bo v Šmartnem sploh ostal celodnevni program predšolske vzgoje, ali pa bodo celjski vrtci še tiste otroke, ki obiskujejo domači vrtec, preusmerili v obstoječe enote vrtcev v Celju. Kraj brez vrtca pa ni več kraj v pravem pomenu besede, temveč zgolj spalno naselje. Kdaj bo ukinjena enota vojniškega vrtca v Šmartnem, predlog bo, sodeč po komentarjih svetnikov na minuli seji skoraj zagotovo dobil potrebno podporo svetnikov, še ni znano, naj verjetneje pa že v nasled njem šolskem letu, saj mo rajo vojniški svetniki di (pre)velikih investicij gle dati na prav vsak tolar v ob činskem proračunu. ROZMARI PETEK Prah v središču pozornosti Potem ko v občini Podčetrtek niso dali pozitivnega mnenja Igorju Prahu h kandidaturi za novega direktorja Ljudske univerze Rogaška Slatina, se je konec prejšnjega tedna podob-o zgodilo še v občinskem svetu Šmarja pri Jelšah ter v andragoškem zboru. Svetniki Podčetrtka so pri tem navajali, da je Prah direktor, solastnik in zakoniti zastopnik že v nekem drugem podjetju ter zavodu, ki bi lahko postala ljudski univerzi konkurenčna. Podobno kot v Podčetrtku so tudi v Šmarju pri Jelšah imeli pomisleke glede nejasnosti v kandidatovi delovni knjižici. Isto-no je bila v Rogaški Slatini seja andragoškega zbora (svet javnega zavoda mora pri- dobiti tako mnenje tega zbora kot občin ustanoviteljic), kjer so kandidatu za direktorja javnega zavoda prav tako izrekli negativno mnenje Drugače je bilo na (prav ta ko istočasni) seji občinskega sveta Rogatca, kjer je Prah prejel pozitivno mnenje, ki so mu ga dali dan pred tem tudi v občinskem svetu Rogaške Slatine. Pred kratkim so s pozitivnim mnenjem odločili tudi svetniki Bistrice ob Sotli. V nadaljnjem postopku bo o imenovanju Praha za direktorja odločil petčlanski svet javnega zavoda, v katerem so trije predstavniki občin ustanoviteljic, zadnjo besedo pri imenovanju pa bo imelo šolsko ministrstvo. BRANE JERANKO Tekmovali v reševanju življenj Sto let zgradbe z dušo K nuđenju nujne medicinske pomoči sodi tudi menjava pnevmatike Z glasbo, plesom in športom so v četrtek počastili sto let Osnovne šole Petrovče, sicer pa so z osnovnošolskim izobraževanjem v kraju začeli že pred 132 leti. Takrat so namreč dobili dovoljenje in soglasje cerkvenih oblasti za ustanovitev javne šole. Za prostore prve šole je bila izbrana hiša sredi vasi. Šolo je začelo obiskovati 200 učencev v dveh razredih. Pouk je bil v slovenskem jeziku, učili pa so se tudi nemščine. Število učencev je iz leta v leto naraščalo, novo šolo pa so odprli oktobra 1906. Šolska zgradba je doživela več sprememb, dozidali so dva prizidka, ponosni pa so tudi na sodobno opremljeno telovadnico. »Marsikaj se je spremenilo v teh letih, nekaj pa ostaja enako: v šoli vzgajamo in izobražujemo mlade ljudi, s ciljem postati, ostati in biti človek,« je poudarila ravnateljica Irena Kolar ter dodala, da ima zgradba samo stene, pomembneje je, kaj se dogaja med temi stenami. In petrovška šola je po mnenju direktorice celjske eno- V programu so nastopili prav vsi učenci, vsak razred pa se je predstavil s svojo točko. V petrovški šoli je letos v 23 oddelkih vpisanih 378 učencev, k njim pa sodi tudi Podružnična OŠ Trje z 89 učenci. te zavoda za šolstvo Marinke Marovt uspešna, dobra in prijazna šola. Sicer je o stotih generacijah in skritih kotičkih govoril nekdanji dol- goletni ravnatelj Jože Kruleč, ki je poudaril, da se kraju, ki ima takšno šolo, ni treba bati za prihodnost. Tega se zaveda tudi žalski župan Loj- ze Posedel, ki je še enkrat naštel številne naložbe v žalske šole, za prihodnje leto pa napovedal obnovo OŠ Griže. US, foto: TT V Zdravstvenem domu Laško se lahko pohvalijo, da njihova ekipa reševalcev sodi med trinajst najboljših ekip nujne medicinske pomoči na svetu. To so na mednarodnem tekmovanju v nuđenju nujne medicinske pomoči na Češkem med 25. in 28. majem dokazali Dragan Kovačič, Tomaž Kavzer in Gregor Kavzer. Tekmovanja se je udeležilo 32 ekip iz 14 držav sveta, prišli so celo iz Kanade, ZDA, z Japonske... Iz Slovenije so poleg Laščanov sodelovale še tri ekipe, iz Kopra, Slovenske Bistrice in Ljubljane. »Glede na to, da smo se tekmovanja udeležili prvič, smo z doseženim trinajstim mestom lahko zelo zadovoljni. Pravzaprav tako dobre uvrstitve nismo pričakovali,« ne skriva zadovoljstva Gregor Kavzer. In kaj vse so morah reševalci na tekmovanju početi? »Ob določenem času smo morali priti na štartno mesto, kjer smo dobili naloge, podatke o ponesrečencih. Nato smo začeli reševati. Vsega skupaj smo imeli osem primerov, od tega enega nočnega in dva nenapovedana. Med drugim smo morali rešiti gozdarja, ki ju je pod seboj pokopalo drevo, in se peš odpraviti na šest kilometrov oddaljeni hrib, pri čemer je oprema z nosili vred tehtala več kot šestdeset kilogramov. Obravnavali smo tudi poskus Z leve: Gregor Kavzer, Dragan Kovačič in Tomaž Kavzer samomora, reševali otroka z epileptičnim napadom, oživljali in celo menjavali pnevmatiko. Tudi takšnih stvari se spomnijo,« našteva Kavzer. Delo ekip so natančno spremljati sodniki, ki so ocenjevali vse - od iznajdljivosti in strokovnosti reševalcev do tè-ga, kako so ekipe pri reševanju poskrbele za lastno varnost. Zadnji dan je sledila razglasitev rezultatov. »Zmagala je'ekipa z Dunaja, drugi so bili Nizozemci in tretji Po- ljaki. Od slovenskih seje najbolje uvrstila ekipa Pacienta, ki je pristala na šestem mestu. Sicer pa so bile razlike v doseženih točkah med posameznimi ekipami minimalne,« našteva Gregor Kavzer, presenečen nad spoznanjem, koliko ta prireditev pomeni domačinom. »Neverjetno, toda celo mesto živi le za teh nekaj dni,« se spominja. Sodelovanje na mednarodnem tekmovanju, ki sta ga fi- nančno omogočila Krka in Pivovarna Laško, je bila za Laščane izjemna izkušnja. »Toliko, kot smo se naučili tu, se ne moreš na nobenem seminarju. To je pravzaprav edini možen praktičen seminar za reševalce. Lahko rečem, da je bilo vse skupaj precej bolj adrenalinsko kot v resnici. Zato se bomo tudi naslednje leto prijavili na tekmovanje,« pogovor zaključuje Gregor Kavzer. BOJANA AVGUŠTINČIČ ^Nova KBM Vaš mobilnik. Vaš denar. i 0 Vaš mobilnik, vaš denar! In potni list za potovanje v romantični Pariz! RAJEV VOLITVE Tako kot 160 let star pagodouec bo tokrat posajeno drevo zanamcem pripovedovalo zgodbo o odprtju muzeja. Enega sta posadila predsednik KS Šentjur mesto Cveto Erjavec in Jelka Šinkovec - Funduk z ministrstva za promet. V ozadju generalni direktor SZ Jože Jurkovič, Mihael Bučar, župan Štefan Tisel, podpredsednik DZ RS Marko Pavliha in predsednik odbora Edi Peperko. Železna cesta spravljena v muzej Železniška postaja v Šentjurju je že pred časom izstopila iz anonimnosti slovenskega transportnega sistema. Urejena okolica, lepo obnovljena lokomotiva in druge naprave so ji pred leti prinesle turistično priznanje za najlepše urejeno postajo. Z življenjskim poslanstvom in zaljubljenostjo v železno cesto pa je za to najbolj zaslužen postajni načelnik Mihael Bučar. Zdaj je Šentjur po njegovi zaslugi dobil še Muzej Južne železnice. Na ta način so obeležili spomin na dan, ko je pred 160 leti na progi med Gradcem in Celjem pripeljal prvi vlak. Takrat so posadili drevo pago-dovec, ki se še danes sklanja nad postajo. Tudi v čast muzeja bosta rasli drevesi. Posadila sta ju župan mag. Štefan Tisel in predsednik Krajevne skupnosti Šenjtur-mesto Cveto Erjavec. Seveda s pomočjo visokih gostov, med katerimi so bili podpredsednik DZ RS dr. Marko Pavliha, generalni direktor Slovenskih železnic dr. Jože Jurkovič, predstavnica ministrstva za promet Jelka Šinkovec - Funduk, predsednik odbora za postavitev muzeja Edi Peperko in seveda vodja projekta Mihael Bučar. Skupaj so ob zvokih Šentjurske godbe tudi prerezali trak pred vhodom v muzej. Zbirka je nastajala dve desetletji, priprave za postavitev muzeja pa od leta 2000. Tako si bo v stavbi ob železniški postaji odslej mogoče ogledati srce železničarstva: naprave, dokumente, fotografije. »Sicer pa je celotna železniška postaja zasnovana kot muzej in si je na različnih mestih mogoče ogledati posamezna delovna mesta,« je ob koncu povedal oče muzeja Mihael Bučar. Cveto Erjavec pa je spomnil na dogodek, ki je med Šentjurčani že prerasel v legendo. »Ko se je ob prvem vlaku v Šentjurju ustavil tudi sam presvetli avstrijski cesar, so mu godbeniki ali turška muzika, kot so jim takrat rekli, zaigrali Ipavče-vo Slovenec sem. Cesar je bil nad pesmijo navdušen, ko pa so mu prevedli besedilo, se je mrko obrnil in nadaljeval svojo pot.« SAŠKA TERŽAN Foto: GAŠPER GOBEC Za varnost v gozdu Delo v gozdu, ki vsako leto terja kar nekaj hudih nesreč, velja za eno izmed najbolj nevarnih del, zato zavod za gozdove že vrsto let pripravlja praktična izobraževanja za lastnike gozdov. Letošnje je bilo za lastnike gozdov iz občin Štore, Dobrna, Vojnik in Celje v Šmartnem v Rožni dolini. Gozdarji krajevne enote Zavoda za gozdove Celje so skupaj 7. inštruktorji srednje šole za gozdarstvo in lesarstvo iz Postojne petnajstim udeležencem teoretično in praktično prikazali delo z motorno žago. Tako so lastniki gozdov spoznavali svoje pomanjkljivosti in se naučili varnejšega rokovanja z motorno žago. RP SPS podprla Hreeia Občinski odbor SDS Dobrna je na svoji redni letni volilni konferenci izvolil novo vodstvo. Nov predsednik občinskega odbora SDS je postal Ivan Žerjav. Na jesenskih lokalnih volitvah bo stranka podprla dosedanjega župana občine Martina Brecla, ki bo kandidiral kot neodvisni kandidat. RP Podeželje spet v mestu V četrtek popoldne se nam v središču Celja ponovno obeta zdaj že tradicionalna prireditev Podeželje v mestu. Pred tremi leti jo je prvič pripravila kmetijsko-gozdarska zbornica kot sestavni del razvojnega programa podeželja občin Celje, Laško, Štore in Vojnik. Gre za program, v katerem skušajo s kmetije, kjer so na to pripravljeni, najti dodatne, dopolnilne programe dejavnosti, pa naj gre za peko in prodajo mlevskih izdelkov, domačih mesnin, pijač, za prve poskuse prehoda v kmečki turizem, za biološko pridelavo in podobno. »Ker mesto redko zaide na podeželje, smo se odločili, da pripeljemo podeželje v mesto,« je ob prvi prireditvi povedala Mojca Krivec, ki vodi razvojni program. Sledila je dniga ponovitev, zdaj smo pred tretjo, in sicer prvič v organizaciji zavoda Celeia Celje. Podeželje v mestu bo na Glavnem trgu trajalo od poldneva do 20. ure, pri čemer napovedujejo pester program degustacij, otroških delavnic, predstavitev domače obrti, kmetij, društev s podeželja in podobno. Na prireditvi bodo pridelke in izdelke s kmetij tudi prodajali, v goste so povabili Babico Jerco in dedka Jako iz Škofje Loke, Cesarsko kraljevi Ptuj in vinogradnike z vipavske vinske ceste. Po 18. uri bo za zabavo skrbel ansambel Frajerji- BS VODNIK OS Frana Roša ima ravnateljico Mesto nove ravnateljice v Osnovni šoli Frana Roša v Celju je po smrti nekdanjega ravnatelja Milana Dobnika minuli teden prevzela Mojca Kolin. Učiteljica angleškega jezika je v šoli sicer zaposlena že več kot dvajset let, pred nastopom mandata, 1. junijem, pa je funkcijo kot vršilka dolžnosti opravljala pomočnica ravnatelja Danica Grabar. V začetku marca je OŠ Frana Roša v skladu z Žakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja objavila razpis za ravnatelja. Kandidatka Mojca Kolin je dobila podporo učiteljskega zbora, podprla pa sta jo tudi mestni svet občine Celje in svet zavoda. Prav tako je svoje soglasje k imenovanj u ravnateljice posredoval minister za šolstvo dr. Milan Zver, svet zavoda pa je na korespondenční seji sklenil, da Koli-nova mandat nastopi s 1. junijem. PM 10.00 Otroški muzej Hennanov brlog Evropski živalski svet Hermanova ustvarjalnica 10.30-11.30, 16.30-17.30 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrtnika predstavlja se Vinko Tanj-šek 19.00 Mestni kino Metropol A. Pavšer, R. Mastnak: Switchback premiera in dokumentarec The making of 19.00 Medobčinska matična knjižnica Žalec_ Radovan Riedl: Mynamar (Burma) potopisno predavanje z diapozitivi 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Zdravilna zelišča in želodčna obolenja predava mag. Bóris Jago- 19.00 Plesni forum Celje D. Malmgren: Large fears, little demons premiera komedije angleškega dramskega krožka dijakov Splošne in strokovne gimnazije Lava 19.30 Narodni dom Celje Redni letni koncert Celjskega pevskega društva Celje gostje Mešani pevski zbor KVD Svoboda Mengeš 20.00 Kulturni center I -aško 5žensk.com komedija 19.30 Narodni dom Celje Redni letni koncert Vokalne skupine Cvet gostje Vokalna skupina Co-ronke la Vita Dobrna koncert pevskih zborov OŠ Dobrna 18. 00 Ploščad pred Centrom Nova Velenje_ Razstavišče 360, mednarodni projekt v okviru Pharc odprtje razstave kiparke Nataše Krhen 18.00 Dvorana Zveze kulturnih društev Celje__ Redno literarno srečanje Celjskega literarnega društva n.£0 Narodni dom Celje Evropa v šoli 2006 osrednja regijska prireditev ob zaključku državnega natečaja 12.00--20.00 Glavni trg Celje Podeželje v mestu predstavitev kmetij, turističnih in ekoloških kmetij ter društev podeželja 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje, muzejska kavarnica Ddr. Igor Grdina: Preroki, doktrinarji, epigoni: Idejni boji na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja predstavitev knjige in po-govorzavtorjem, votli mog. Tone Kregar 19.00 Celjski mladinski center Sant mat - mcditacija na notranjo svetlobo in predava Zoran Jevtič 20.00 Local Celje Odprtje letnega vrta in nastop glasbenih gostov Predsednika konjiškega čebelarskega društva in zveze Stane Kokelj in Aleksander Žvikart Konjiškim čebelarjem dobro medi Razstava in priznanja ob zaključku prireditev ob 100-letnici organiziranega čebelarstva v Dravinjski dolini • Čebelarska zveza Slovenske Konjice s čebelarskimi društvi Slovenske Konjice, Loče, Zreče in Op-lotnica že vse leto pripravlja prireditve v čast stoletnice organiziranega čebelarstva v Dravinjski dolini. Vrh so dosegle konec preteklega tedna z razstavo in s slavnostno prireditvijo v Slovenskih Konjicah. Čebelarska zveza, ki združuje osemdeset čebelarjev z več kot dva tisoč čebeljimi panji, svoj organiziran začetek beleži spomladi pred sto leti v Ča-dramu pri Oplotnici. Tam so letos v avli osnovne šole odkrili tudi spominsko ploščo. Čeprav je danes čebelarjev manj kot v časih, ko so sledili pozivu Pod vsak slovenski krov naj čebelica - kranjska sivka - prihaja, so z razvojem vseeno zadovoljni. Čebelarstvo je danes že precej več kot zgolj konjiček za prosti čas. Zahteva vedno več znanja in opreme. Da znajo ceniti trud Čebelarske zveze Slovenske Konjice, ki jo vodi Aleksander Žvikart, so z občinskimi priznanji pokazale tudi občine na tem območju. Del vsega tistega, kar je zaznamovalo preteklost in je značilno za sedanjost, so predstavili na pregledni razstavi razvoja čebelarstva v Dravinjski dolini. Na dobro obiskani razstavi v dvorani Konjičanka si je bilo mogoče ogledati čebelarske pripomočke, strokovno literaturo iz različnih obdobij, zaščitna sredstva za delo s čebelami, sodobno izdelavo panjev in seveda čebelje proizvode, ki jih je bilo mogoče tudi poskusiti in kupiti. Podelili so zlata, srebrna in bronasta odličja za ocenjevani med na prvem regij- skem ocenjevanju za celjski čebelarski volilni okoliš. Ocenili so 58 vzorcev, med čebelarji, ki so prejeli največ priznanj, pa izstopajo Čebelarstvo Žvikart in Alojz Klevže iz Slovenskih Konjic ter Jože Polajžar iz Rogatca. Na slavnostni akademiji, ki so jo pripravili v kulturnem domu, je Čebelarski zvezi Slovenske Konjice podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Purnat podelil čebelarsko odličje Antona Janše I. stopnje. Za strokovno delo v društvu in zvezi so podelili tudi priznanja svojim članom. Odličja Antona Janše II. stopnje so prejeli Stane Kokelj, ki je tudi vodil odbor za izvedbo praznovanja stoletnice, Martin Cigler, Ernest Ju-rač, Anton Pilpaher, Alojz Furman in Franc Krajne, odličja Antona Janše III. stopnje pa Franc Kuk, Milan Mernik in Alojz Gaber. MILENA B. POKLIC Dobrodelna Kvačkarija V dvorani Kulturnega centra Laško bo Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki uprizorilo svojo uspešnico, komedijo Jeana Clauda Danauda z naslovom Kvačkanje. Predstava bo v petek, 9. junija, ob 19. uri. Gre za dobrodelno prireditev, ki so jo pripravili lions klubi Mozaik, Celje in Žalec ter leo kluba Celjski vitezi in Mavrica. Ves izkupiček od predstave je namenjen malemu Filipu iz Laškega. Vstopnice po tri tisoč tolarjev so v prodaji v T1C Celje, TIC Laško, TA Palma v Celju in na Študentskem servisu v Celju, na blagajni Prireditvenega centra Laško pa bodo vstopnice na voljo uro pred prestavo. MA Slovenski gasilci m Žalcu Gasilska zveza Žalec je bila izbrana za organizatorja letošnjega članskega državnega gasilskega tekmovanja, ki je vsaki dve leti in je najvišje v Sloveniji. Organizirano je v spomin na prvega in dolgoletnega predsednika GZ Slovenije Matevža Ha četa. Tekmovanje bo 9. in 10. junija na dveh lokacijah v Žalcu: v poslovni coni Arnov-ski gozd, kjer bodo tekmovale članice in člani skupaj v šestih kategorijah, ter v Športnem parku v Žalcu, kjer bodo tekmovali starejši gasilci in gasilke oziroma veterani. Na tekmovanju bo nastopilo dvesto najboljših gasilskih enot, skupaj dva tisoč gasilcev iz vse Slovenije, med nji- mi bodo enote, ki so na gasilskih olimpijadah, vključno z zadnjo v Varaždinu, osvajale najvišja mesta in medalje. Med člani A bo nastopilo 35 enot - s Celjskega Prebold, Andraž, Nova Cerkev in Steklarna Rogaška Slatina. Med članicami A je prijavljenih 33 enot (Andraž, Žalec, Kristan Vrh in Rečica pri Laškem), med člani B 32 enot (Prebold, Rečica ob Savinji, Konus Slovenske Konjice in Nova Cerkev) in članicami B 26 enot (Rečica ob Savinji, Groblja, Loka pri Žusmu in Rečica pri Laškem). Prijavljena je poklicna gasilska enota Impol iz Slovenske Bistrice, med starejšimi gasilci in gasilkami pa bo na- stopilo kar 76 enot. S Celjskega Trnovlje, Teharje, Sv. Lovrenc, Matke in Šmartno ob Paki med veterani in Ka-saze-Liboje, Gaberke, Šmartno ob Paki, Štore in Lopata med veterankami. Predsednik častnega odbora je minister za obrambo Kari Erjavec, predsednik organizacijskega odbora pa je župan občine Žalec Lojze Po-sedel. Pri zahtevni organizaciji dvodnevnega tekmovanja najboljših slovenskih gasilcev bo sodelovalo približno 360 gasilcev iz celotne GZ Žalec. V petek se bo tekmovanje začelo ob 15.30 in v soboto ob 7.45, zaključek pa bo isti dan ob 16. uri na atletskem štadionu v Žalcu. TONE VRABL Najčistejši zobje V Šmarju pri Jelšah je bila pred dnevi zaključna prireditev akcije Tekmovanje za čiste zobe, ki poteka v 20 osnovnih in podružničnih šolah Obsotelja in Kozjanskega- Tekmovanje pripravljajo devet let, na letošnjem pa so zbrali največ točk posamezni razredi iz šol v Zibiki, Rogatcu, Podčetrtku, Kostrivnici in iz I. Osnovne šole Rogaška Slatina. Na zaključni prireditvi, kjer so podelili priznanja in nagrade, so bili posebej nagrajeni štirje učenci, ki so imeli čiste zobe vsa leta tekmovanja, ob naključnih kontrolah izvajalke zobozdravstvene vzgoje. To so Tim Unverdorben in Barbara Debelak (oba I. OŠ Rogaška Slatina), Žiga Fijavž (OŠ Šmarje pri Jelšah) in Denis UršiČ (OŠ Lesično). Savinjčani hodili in kolesarili Minuli vikend je bil kot nalašč za kolesarjenje in rekreativno hojo, različne možnosti pa so izkoristili številni Savinjčani. Planinsko društvo Galicija je pripravilo tradicionalni pohod po obronkih krajevne skupnosti, ki se ga je udeležilo 350 pohodnikov. Pohod so pričeli pri podružnični šoli Tr-je, zaključili pa pri planinskem domu na Gori. 12,5 ki- lometrov z dvema postankoma, kjer so jim krajani pripravili pogostitev, so prehodili v petih urah, na zaključku pa so podelili priznanja za prehojeno Šaleško transverzalo. Planinsko društvo Braslovče je pripravilo tradicionalni 17. nočni pohod na Be-zovec na Dobrovljah, ki se ga je udeležilo 120 pohodnikov. Turistično društvo Polzela je pripravilo kolesarjenje po progi deset, ki je dolga 25 kilometrov, udeležilo pa se ga je 60 kolesarjev. Drugo rekreativno kolesarjenje pa so pripravili v občinah Tabor in Braslovče, ki se ga je udeležilo 80 kolesarjev. Taborča-ni so se pripeljali do Braslovč, nato pa so pot nadaljevali skupaj do Letuša, Polzele, Go-milskega in Tabora, kjer so pripravili družabno srečanje. rac »Na sodišču za nekaj, za kar nisem kriva« Da so se vsa gospodinjstva dolžna vključiti v organiziran odvoz odpadkov, je zdaj bolj ali manj že jasno vsem, tudi tistim z najbolj vzkipljivim temperamentom. Bolj težko pa razumemo, da lahko javno podjetje zaračuna tudi storitve, ki sploh niso bile opravljene. Invalidka Verica Kline iz Škofje vasi je pred kratkim dobila že opomin pred tožbo za odvoz smeti, ki ga Javne naprave pri njej sploh ne opravljajo, saj trdi, da do njene hiše vodi preozka pot. Zgodba Javnih naprav je drugačna. Verica Kline je invalidka že tem ko sta z možem ločena. V od petega leta. V hiši na robu življenju se je že veliko stvari Škofje vasi živi sama, pravi, saj naučila narediti sama, hodila se je hči pred leti odselila, med- je tudi v službo, bila skrbna mati. vseeno pa ji nekatera, za nas sama po sebi umevna dejanja, ostajajo neuresničljiva. Tako na primer ne more sama odpreti garažnih vrat, si prinesti drv... in odpeljati kante s smetmi na 300 metrov oddaljeno odvoz- V skladu z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje je vključitev v sistem odvoza odpadkov obvezna za vse prav- Verica Kline je pred kratkim prejela opomin pred tožbo, saj zavrača plačilo položnic za odvoz smeti. nima potrebnega obračališča, pri čemer dostop zelo ovirajo tudi veje sosedovih dreves. To ji je na njenem domu že lani razložil tudi naš vodja za področje gospodinjskili odpadkov Stane Roje, kar je Klinčeva takrat sprejela in se s tem strinjala. Zato smo nad nezadovoljstvom gospe Kline zelo presenečeni.« »Zdi se mi, kot da se delajo norca iz mene, invalidke, saj jim vendarle mora bití jasno, da sama tja ne morem peljati odpadkov,« meni Verica Kline. »Ne, da jih nočem, jaz bi jih rada,« dodaja, »tako pa jih zdaj večino skurim, ostale pa odpelje kmet, ki večkrat pride na obisk, da mi kaj postori. Najbolj hudo mi je, da me bodo vlačili po sodiščih za nekaj, za kar nisem kriva.« Verica Kline je namreč pred kratkim dobila opomin pred tožbo, saj odklanja plačilo položnic za storitev, ki jo podjetje pravzaprav pri njej ne opravlja. »Rešitev situacije vidim v tem,« pravi Toličeva, »da bi si gospa uredila obračališče na cesti ter se s sosedi dogovorila o poseku vej, ki ovirajo dostop do njene hiše.« Kot je razvidno iz fotografije, veje ne predstavljajo ravno največje težave. Sodeč po praksi drugje po občinah, vozniki (sploh tovornih vozil) prav dobro obvladajo tudi vzvratno vožnjo. Zakaj se je Verica Kline sprva strinjala s takšno ureditvijo, pa po vsem povedanem tudi ni povsem jasno. ROZMARI PETEK ne in fizične osebe. Tudi če zgolj občasno »povzročajo« odpadke. »Omenjena gospa je junija lani z nami sklenila pogodbo, v kateri je določeno od-jemno mesto ob cesti, kjer vozi komunalno vozilo,« pravi Mojca Tolič, vodja pravne službe Javnih naprav. »Gospa se je z njim kljub temu, da ni tik ob njeni hiši, strinjala. Cesta do njene hiše namreč ni pri- Po trditvah Verice Kline podjetje smeti ne odvaža zaradi preozkega mostu, po podatkih Javnih naprav pa merno urejena za komunalno so poleg tega, da pred njeno hišo ni obračališča, sporne tudi sosedove veje. vozilo. Natančneje povedano Bistvo treba je gle érugsče- ar ljubljana Is^^ Dokumentarni koncert bluesa Pošljite SUS s k besedo CT na Ste1 in prispevajte 230 SIT za nakup novega CT-ja- Več informacij,o akciji dobite na spletnem mestu ww.darujfflozaci Oder Mestnega kina Metropol je v60-ih letih minulega stoletja vsaj enkrat gostil mladega glasbenika z imenom Ivica Šerfezi, ki je v črtastih hlačah in suknjiču, s slamnikom na glavi in s kitaro čez ramo pred začetkom koncerta nagovoril občinstvo, da je pravkar prispel iz Amerike samo za večerni koncert v Celju. Publika je enostavno ponorela. Minuli teden, kakšnih 40 let kasneje, je isti oder gostil glasbenika s kitaro in imenom Woody Mann, ki je kar nekam skromno povedal, da je res prišel iz Amerike, da je res Američan in nam v nekakšno opravičilo v stilu »prebijamo led« povedal par glasbenih vice v o bushizmu. Pred tem je za vsak slučaj izvedel še hitro anketo, kako kaj (ne)mislimo o njegovemu predsedniku, priznal, da je v lepi Sloveniji že četrtič in da je njegovega nastopa kriv predvsem Brane Mihajlovič - Kosta, s katerim sta se na hitro srečala nekega okajenega kitarističnega festivalskega večera na Slovaškem. Občinstvu jc bilo prav in nihče ni protestno zapustil dvorane zaradi vsega naštetega. Kvečjemu kakšen »oh, yes!« je bilo slišati iz prvih vrst oblazinjene dvorane. Woody Mann je več kot dve uri dolg koncert napovedano izvedel v dveh delih z obilno komunikacijo z občinstvom, mehkim in zelo sprejemljivim pedagoškim pripovedništvom o vsebini, izvoru in načinu igranja bluesa, jazza, gospela in reg-timea. Godbo, ki piše zgodbe in obratno, je z njemu lastnim načinom improvizacije predstavljal z lahkoto in domačnostjo klubske intime. Uradno se temu reče virtuozno in briljantno igranje, ki ga je treba slišati. Neuradno se temu reče čudovit koncert, razširjanje obzorij ali učna ura dokumentarnega bluesa za akustično kitaro in vokal. Za poznavalce in ljubiteljske slušatelje. Woody Mann, gostujoči docent na več univerzah, je poleg ducata izdanih publikacij o bluesu posnel še najmanj devet albumov polnih dobre godbe, učil nešteto kitaristov, med njimi tudi nekega Paula Simona, sodeloval z velikimi imeni akustične glasbe, nastopal po celem planetu ter igral kitaro in pil pivo s kolegom Kosto v Celju. V dingem delu koncerta. Pri celi zadevi je bilo nerodno le to, da je nekdo ob tej priliki žal pozabil posneti koncert z video kamero za potrebe glasbene šole ali pa vsaj napotiti dijake na občasni dopolnilni pouk. MATEVŽ CENE Foto: BM Woody Mann (levo) in Brane Mihajlovič - Kosta VAŠE SKRITE ŽELJE URESNIČITA IMOVITEPBIIK IN RADIO CELJE M šolski razred Špeli Vračun je mamica pripravila glasbeno presenečenje za rojstni dan Mamica Marjeta nam je v pismu zaupala, da hči Špela in vsi njeni sošolci iz drugega razreda osnovne šole v Petrovčah naravnost obožujejo Boštjana Konečnika. Glede na to, da so omenjeni osemletniki nori na pesem Gostilna je moj dom, se človeku nehote ustnice razlezejo v nasmeh, ne da bi vedel, kaj naj si ob vsem skupaj misli. Izkazalo se je, da mulci načeloma ne hodijo po gostilnah, zato pa toliko bolj obvladajo polko in valček. Treba je priznati, da so obstajale že kakšne bolj vzgojne pesmice od Boštja-novih, a otroci so nad njimi in njegovo harmoniko enostavno navdušeni. Ko je ravno na Špelin rojstni dan v njihov razred vstopila ured- »Mami, tole pa je darilo in pol,« si je mislila Špela, ko se je svetlečih oči z Boštjanom postavila pred fotografski objektiv. Z Boštjanom Konečnikom niča Radia Celje Simona Brglez, se jim seveda še sanjalo ni, kaj jih čaka. Njihova učiteljica Janja Gorišek, za katero so nam že prej priše-pinili, da je »fejst punca«, pa se je le skrivnostno smehljala. Otroci so kar malo otrpnili v pričakovanju. Potem pa je skozi vrata stopil čisto pravi, en in edini Boštjan Konečník. »Jeeee!« je završalo po razredu. »No, katero bomo zapeli?« je kar takoj vprašal Boštjan. »Gostil- Če ste zamudili sobotno reportažo na Radiu Celje, imate nocoj nekaj čez 22.00 priložnost, da vrlim mladim pevcem iz drugega razreda še enkrat prisluhnete. Izvedeli pa boste še marsikaj. Čigav ati je na primer koliko star, kdo zares živi v gostilni, kakšen sladoled je najboljši, kako je ime Boštjanovi punci in še bi lahko naštevali. Osemletniki so pač navihani in iskreni. In tudi naša slavljenka Špela je taka. In čeprav ni bila med najbolj zgovornimi, so se svetlolasi deklici velike oči svetile še bolj kot ponavadi. Glede Gostilne pa je Boštjan otrokom zabičal, da lahko naslednjih 15 let ali nekaj takega to pesem samo pojejo, ker v gostilnah zaenkrat pač nimajo kaj iskat. Vseeno pa si niso dali dvakrat reči, ko jih je Boštjan najprej s polko, potem pa še z valčkom povabil na ples. Znajo pa seveda še kolo in še bi se kaj našlo. Boštjan, ki sicer po šolah ne nastopa prav veliko, je imel tokrat res polne roke dela. Potem ko je razdelil milijon svojih podpisov in se fotografiral z malimi na-debudneži, se jim je šele prav razvezalo. Vprašanja so kar deževala in Boštjan je včasih ostal kar malo brez besed. Čeprav nenavadno, pa je bilo za vse zelo luštno. »Lepo se imejte, pa učiteljico ubogajte!« se je poslovil Boštjan Konečnik in s svojo frajtonarico svojim mladim oboževalcem še malo globlje sedel v srce. Vam pa tja polagamo: pišite, ker ... Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje! SAŠKA TF.RŽAN Foto: GREGOR KATIC Ko se jè otrokom odprlo, so Boštjana skoraj zasuli z vprašanji o vsem. Podrobno so se pozanimali tudi o njegovem zakonskem stanu. In še skupinski pozdrav od najbolj veselega drugega razreda na petrovški osnovni šoli. Št. 44 - 6. junij 2006 - Otroci so imeli tega dne plavalni tečaj. Nikomur pa se ni sanjalo, zakaj so morali priti v šolo eno uro prej. Boštjan je bil prvovrstno presenečenje ne samo za slavljenko Špelo, ampak za cel drugi razred v OŠ Petrovče. Ob Boštjanovih pesmih se da plesati marsikaj. Za polko in valček se razume, otroci pa znajo tudi kolo in še bi se kaj našlo. kao nega obraza, pedikúra, manikúra, frizura in ličenje MANA Izziv pri bralki iz Hrastnika je predstavljala prav pričeska, ki tako imenovane strokovne ureditve ni bila deležna že vse od konca srednje šole. S poigravanjem v mislih, kateri barvni odtenki ter kakšna pričeska bi najbolje pristajali Marini Kupec, in z razvajanjem kože se je zgodba preobrazbe začela. Pri sproščujoči negi obraza, ki sta ji sledili pedikúra in ureditev francoske manikúře, je za enega bistvenih delov preobrazbe poskrbela ureditev obrvi. Ker za slednje strokovnjaki radi rečejo, da so nekakšen okvir obraza, je potemtakem pravšnja oblika še kako pomembna. Preden so z ustreznimi ličili pozornost preusmerili na njene sijoče oči, so, kar zadeva pričesko, kanček topline pridali s svetlejšimi prameni in postopnim striženjem. Po zaključenem delu preobrazbe v frizersko kozmetičnem salonu Kac se je vidno navdušena Marina, sicer mati dveh otrok, odpravila med goro raznovrstnih oblačil trgovine Takko. Kot je razvidno iz priloženih fotografij, so zanjo izbrali oblačila toplejših barv. Razlogi za takšen izbor poleg igrivosti, ujete v poletne dni, tičijo v njenih odslej svetlejših laseh, ki jim takšna paleta barv najbolj pristaja. Poletno opravo so dopolnili še čevlji Jello in poziranje pred fotografskim objektivom se je začelo. MAJA GORJUP Foto: GREGOR KATIC Le Šentjur v višjo ligo? Dravinji (še) ni uspelo Črn konec tedna za nogometne klube na Celjskem Nogometaši CMC Publikuma so sezono končali na 6. mestu, kar je po besedah celjskega predsednika Marjana Vengusta, ki bo kaj kmalu tudi uradno bivši, sramota za celjski nogomet. Velenjski Rudar se seli nazaj v 2. ligo. Dravinja je v soboto s porazom zaključila ligaški del sezone, padla na drugo mesto in se bo za vstop med elito borila z Belo krajino. Možností seveda so, a precej manjše kot pred zadnjim krogom. Štorski Kovinar je v 3. ligi -vzhod prezimil na prvem mestu, se vse do nedelje dobro držal na lestvici, ko je za Muro zaostajal le za točko, nato pa klonil doma proti Šmarju pri Jelšah. Tudi zmaga v Veržeju, kjer bo gostoval v soboto, bi bila pirova. Dva zaporedna poraza so doživeli nogometaši Šentjurja v Štajerski ligi, a si že kar nekaj krogov pred koncem zagotovili prvo mesto. Pretep po zaspani tekmi V zadnjem, 36. krogu so nogometaši CMC Publikuma zabeležili nov, 17. poraz v letošnji sezoni. Z 1:0 so bili boljši nogometaši Primorja, obe ekipi sta prikazali bledo predstavo. Edino priložnost si je v 1. polčasu priigral Danijel Brezič, ki pa je bil premalo natančen. V nadaljevanju so bili Ajdovci več pri žogi in imeli več priložnosti, kar so v 67. minuti tudi kronali z zadetkom Dražena Žežlja. V vratih CMC Publikuma je debitiral Jernej Sušnik, ki ga celjski trener Nikola Ilievski vidi kot enega perspektivnejših igralcev: »Potrdil je tisto, kar sem od njega pričakoval. Moja napaka je, da sem poslušal druge in ga nisem na mesto prvega vratarja postavil že prej, kljub temu, da je star komaj 18 let. Danes je potrdil kvaliteto, za zadetek ni kriv. Celotno tekmo je branil brez napake. Nekoliko manj sem zadovoljen z odnosom igralcev na sredini igrišča. Čeprav vem, da niso imeli motiva, bi morali igrati bolje in dostojno braniti V soboto nekaj minut čez 20. uro so morali celjski policisti posredovati pred nogometnim štadionom Arena Petrol. Tam se je najprej verbalno in nato še fizično spopadlo približno 50 navijačev Celjskih grofov in mariborskih Viol. Ti so se vračali iz Domžal, kjer pa jim niso dovolili vstopa. Policisti so razgrete navijače uspeli umiriti, eden od policistov pa je pri tem dobil tudi lažje telesne poškodbe. barve kluba. Sicer pa sem s sezono zadovoljen. Veliko mladili je dobilo priložnosti, predvsem sem vesel, da sem uspel po poškodbi v igro vrniti Rusi-ča, ki je zame eden boljših igralcev v zadnjih desetih letih na tleh bivše Jugoslavije.« Najprej Kelhar ... Znano je, da se bo prevetrila uprava celjskega prvoligaša, posledično pa bo do sprememb prišlo tudi v igralskem kadru. Prvi iz moštva odhaja Dejan Kelhar, ki bo v prihodnji sezoni branil barve nemškega dru-goligaša Greuther Fuertha: »Ko sem pred sedmimi leti prihajal v Celje, se mi niti sanjalo ni, da bom tako hitro odšel v tujino. V zadnjem času sem si to zelo želel. Odhajam v Nemčijo v 2. ligo. Zavedam se, da je to zelo visoka raven glede na slovensko ligo, poskusil se bom razvijati, nato pa si želim igrati v Bundesligi. Prejšnji teden sem že bil v Nemčiji, vsi so me zelo lepo sprejeli, lažje mi bo zagotovo tudi zato, ker tam že igrata Borut Mavrič in Aleš Kokot.« V četrtek v celjskem klubu pripravljajo skupščino, ki bo dala odgovore na marsikatero vprašanje. Eno najpogostejših je zagotovo, ali trener Nikola Ilievski ostaja v mestu ob Savinji ali ne. JASMINA ŽOHAR Rokometaši Celja Pivovarne Laško so s tremi zmagami na treh tekmah osvojili prvo inesto na turnirju v Banja Luki, kjer so nastopili najuspešnejši klubi ?. območja bivše Jugoslavije v evropskih pokalih. Celjani - vodil jih je Slavko Ivezič, Miro Požun je namreč takoj po tekmi z Gold Clubom odpotoval na Krk - so najprej premagali zrenja-ninski Proleter s 27:20 (Aljoša Rezar 14 obramb, 5 golov Matjaž Brumen, Miha Gorenšek), nato Bjelovar s 35:22 (Brumen 10) in v finalu še Me- V 4. krogu 2. slovenske nogometne lige je Dravinja 4. septembra premagala Svobodo in bila na vrhu razpredelnice prav do zadnjega kroga, do sobotnega derbija v Slovenskih Konjicah proti Factorju. Že neodločen izid bi popeljal Konjičane v elitno druščino, a so izgubili z 2:1. Niso pa izgubili vseh možnosti za. zgodovinski uspeh, saj se bodo v dveh kvalifikacijskih tekmah pomerili z Belo krajino. Prvi obračun bo že jutri, ko bo gostitelj Dravinja, in povratni v nedeljo v Črnomlju. Žikino kolo Moštvo trenerja Marjana Marjanoviča se jc po uvodnih petih minutah le otreslo pritiska gostov, nato pa je sledilo 15 minut v znamenju domačega napadalca Živojina Vidojeviča. V 20. minuti je dosegel evrogol z več kot 30 metrov. Dvakrat je nato sam stekel proti golu Factorja, a je bil uspešnejši vratar Romeo Križmarič. V 32. minuti je slednji spet klonil. Prepozno je namreč po poskusu Vidojeviča z glavo zaustavil žogo. A jo je tako zakril, da je drugi pomočnik glavnega sodnika Darka Čefcrina, Borut Rep, iz Radovljice ni dobro videl. Nič niso pomagali protesti igralcev vzelenih dresih, za nameček pa so gostje do odmora dosegli dva gola, prvega zaradi neodločnosti vratarja Dejana Veršovnika in drugega iz prostega strela (Prudič je sprožil s skoraj 30 metrov) po nespametnem prekršku domačih. Le 52. minuta je ponudila upanje, ko je Vidojevič lepo podal lanu Emeršiču, a je bil Križmarič spet dobro postavljen. Kar 1500 gledalcev je v končnici trepetalo za svoje moštvo, ki je imelo od 84. minute dva igralca več, a si priložnosti ni več ustvarilo. »Dva gola iz enega strela!« Najboljši strelec 2. lige Ži-vojin Vidojevič meni, da mla- do moštvo ni zdržalo psihološkega pritiska: »Odlično smo odprli tekmo in imeli še nekaj priložnosti. Zelo sem razočaran. Imamo popravni izpit proti Beli krajini. Črno-maljci so favoriti, a ne bomo se predali.« Zelo je bil potrt trener Dravinje Marjan Mar-janovič: »Zmagovalca druge lige so odločile naše neizkoriščene priložnosti pri rezultatu 1:0. V prvem polčasu smo tako rekoč iz enega strela dobili dva gola. V nadaljevanju smo tvegali, a nam ni uspelo. Z borbenostjo smo nadoknadili večji del pomanjkanja kvalitete, v celoti pa to ni bilo možno. Po takšnih porazih prihaja do čustveno izpraznitve pri igralcih. A ne preostaja nam nič drugega, kot da dvignemo glave in poskusimo še enkrat!« Ko so povedli gostje, je čez živo mejo s ceste priletela avtomobilska tablica z ljubljansko oznako. Policisti so nepridiprava nemudoma ujeli. DEAN ŠUSTER Izidi 36. kroga 1. SNL: CMC Publikum - Primorje 0:1 (0:0); Žeželj (67), HIT Gorica - Ru-dar4:0 (1:0); Burgič (18), De-mirovič (52), Srebrnič (81), Šturm (90), Bela krajina -A net Koper 0:3, Domžale - Maribor Pivovarna Laško 2:0, LESTVICA 1. SNL DOMŽALE 36 21 10 5 75:30 73 Hn GORICA 36 20 11 5 69:28 71 ANET KOPER 36 16 9 11 49:39 57 MARIBOR PL 36 16 6 13 51:42 54 DRAVA 36 15 9 12 50:46 54 CMCPUBUKUM 36 15 4 17 48:59 49 NAFTA 36 13 7 16 42:52 46 PRIMORJE 36 11 10 15 43:50 43 BELA KRAJINA 36 7 13 16 35:61 34 RUDAR 36 2 9 25 28:83 15 Izidi 27., zadnjega kroga 2. SNL: Dravinja - Factor 1:2; Vidojevič (21): Vidmar (36), Prudič (43). Končni vrstni red: Factor 50, Dravinja 49, Triglav 48, Aluminij 43, Krško 40, Šenčur 33, Livar 27, Zagorje 26, Svoboda 25, Dravograd 23. Izidi 25. kroga 3. SNL -vzhod: Kovinar Štore - Šmarje pri Jelšah 0:2; Šlatau (26, ag), ČakŠ (82). Vrstni red: Mura 55, Kovinar 51, Črenšovci 47, Paloma 43, Maleč-nik 42, Stojnci 39, Zavrč 38, Veržej. 36, Pohorje, Šmarje pri Jeišah 35, Železničar 24, Tišina 21, Ormož 13, Beltinci 11. Izidi 25. kroga Štajerske lige: Oplotnica - Šentjur 2:1, Šentilj Šampion 1:2, Rogatec - Peca 3:2, Zreče - K migata 2:1, Gerečja vas - Šoštanj 2:1. Vrstni red: Šentjur 54, Zreče, Šoštanj 43, Pesnica 38, Rogatec 36, Gerečja vas 35, Šentilj 34, Oplotnica. Bistrica 33, Šampion 32, Kun-gota 30, Dornava 28, Brunš- vik, Peca 25. Izidi 20., zadnjega kroga MČL Celje: Laško - Rogaška 0:5. ljubno - Kozje 3:1. Končni vrstni red: Šmartno 39, Rogaška 36, Kozje 18, Ljubno 12, Laško 2. Izidi 7. kroga lige malega nogometa občine Store Marinero - Cene sokoli 2:5, Stopař - Štore Steel 4:2, Pečovje Torpçdo 8:3, Lqjíka vas - Stoikom 3:!. Vrstni red: Cene sokoli 21, Pečovje 16, Marinero, Laška vas 13, Stopar 9. Štore Steel 7, Storkom 3. Torpedo 0. JŽ MED GOLI SREDA, 7. 6. Kvalifikacije za 1. SNL, prva tekma. Slovenske Konjice: Dravinja - Bela krajina (18). Topličanec iz Celja Najboljši igralec v Banja Luki je bil Sergej Harbok, ki počasi, a zanesljivo prihaja »k sebi« po poškodbi ramena, ki gaje dolgo mučila. Celjani pokorili ex Jugo taloplastiko iz Šabca s 34:26 (21:10). Rezar in Lorger sta imela po 7 obramb, gole pa so dosegli: Brumen 9, Hribar 5, Kozomara, Ivankovič 4, Harbok 3, Kozlina Gorenšek, Mlakar, Niko-lič 2, Razgor 1, Ošlak, Šišmanovič, Vodišek 0. Najboljši strelec turnirja je bil Matjaž Brumen in najboljši igralec Sergej Harbok. Tretje mesto je osvojil Proleter, sledijo Borac (Banja Luka), Agram Medveščak (zamenjal je RK Zagreb) in Bjelovar. DŠ, foto: GREGOR KATIČ NTRC Rokometašice Celeie Žalca so v letošnji sezoni dosegle svoj največji uspeh, saj so postale državne podprva-kinje. V petek so dobile novo vodstvo. Izvedena je bila redna letna skupščina, na kateri je predsednik kluba postal Čedomir Topličanec (pred kratkim je odstopil z mesta člana upravnega odbora ŽRK Celje Celjske mesnine). Dosedanji vršilec dolžnosti predsednika žalskega klu- ba Marjan Golob ostaja v upravnem odboru, kjer bodo še Anita Seles, Vili Irman, Boris Kmet, Vanja Dolar, Cveto Lorger in podpredsednik kluba Mitja Dvornik. »Vzdušje v klubu je odlično. Odločili smo se, da bo ekipa nastopila v kvalifikacijah za ligo prvakinj. Trener ostaja Aleš Filipčič. Ponujajo se nam ukrajinske in slovaške reprezen-tantke. Ne bomo hiteli, zagotovo pa bi radi privabili kakšno kakovostno tujko,« je po- vedal Topličanec. Aleš Filipčič pa je poudaril: »Želimo ostati v vrhu slovenskega rokometa, obenem pa bomo še naprej uveljavljali mlade domače igralke. Upam, da bo ekipa ostala ista, tudi s Špelo Cerar. Vadili bomo Čedomir Topličanec (levo) v družbi s pre' Izidorjem JITTEKS m Sezona za pozabo Martič ostaja v Laškem Po dolgih pogajanjih so košarkarji Pivovarne Laško dobili novega (starega) trenerja Zoran Martič, ki je ekipo vodil v zadnjem delu neuspešne sezone, bo namreč nadaljeval svoje delo pri pivovarjih. Čeprav je bilo nekaj razhajanj v pogajanjih (Martič je želel igranje v pokalu Fiba), so se na koncu dogovorili, pri čemer bo Celjan tako vodil Laščane vsaj eno sezono. (JT) Rogaški/Rogatcu še superpokal Zavod ŠKL, ki vodi tekmovanje v Sloveniji, je z enakim sistemom v tem šolskem letu začel tudi na Hrvaškem. Za zaključek sezone je pripravil še super pokal, srečanje zmagovalcev ŠKL pri osnovnih šolah. Tako sta se konec minulega tedna pomerila zmagovalca Slovenije in Hrvaške, združeni ekipi I. OŠ Rogaška in OŠ Rogatec ter OŠ Virje iz Koprivnice. Kot prvi zmagovalec super pokala ŠKL za osnovne šole bo vpisana slovenska ekipa, saj je v Dvorani Dražena Petroviča v Zagrebu zmagala 7. 52:41. Trenerja ekipe Milan Bastašič (dekleta) in Iztok Majcenovič (fantje) sta uporabila že v slovenskem ŠKL preizkušen re- cept. Odlična dekleta so naredila razliko, fantje pa so to samo s pametno igro branili. Nekoliko so razočarali le organizatorji, saj zmagovalni ekipi niso podelili niti simboličnega pokala niti plaket. V predtekmi sta se pomerili ekipi ministrstev za šolstvo in šport Hrvaške in Slovenije, ki so se jim pridružila znana imena športa in estrade, zraven pa so bili tudi najboljši igralci ŠKL obeh držav. Tako je v ekipi Slovenije igral tudi Tadej Ferme i/. OŠ Šmarje pri Jelšah z Vilfanom, s Kotnikom, z Zverom in ostalimi ter proti Kasumu, Arapoviču, Primorcu in drugimi. Naslednje leto naj bi se superpokal razširil, saj_zavod za šport pripravlja ŠKL tudi v Bosni in Hercegovini. (JT) : ni uspel v svoji nameri. Košarkarice Merkurja so se zbrale po dvanajstdnev-nem odmoru. Skupaj bodo vadile do 26. junija. »Obnavljamo znanje individualne tehnike in taktike, obenem pa bomo preskusili nekaj morebitnih novink. Pridružila se nam je Katarina Ri-stič iz škofjeloške Odeje. Čimprej moramo sestaviti ekipo za naslednjo sezono,« je še pred dnevi poudarjal trener Željko Ciglar. Nato je s celjskimi kadetinjami odpotoval na turnir v Francijo, vmes pa ga je doletela ponudba Šibenika. Sprejel jo je. To je bilo seveda neprijetno presenečenje za vodstvo celjskega kluba, ki je bilo s Ciglarjem že pred časom dogovorjeno še za vsaj to sezono. Po počitnicah bodo Celjanke začele delati 1. avgusta. Po osvojitvi petega naslova državnih prvakinj se je direktor kluba Matej Polutnik nemudoma dogovoril z 22-let-no Čehinjo Lucijo Čonkovo za še dveletno sodelovanje, potem ko je v Celju preživela že pet let. Zato je stekel postopek pridobivanja slovenskega državljanstva zanjo, saj si želi nastopiti za našo reprezentanco. Košarkarica iz Dečina je pred sedmimi leti igrala na EP za kadetinje, potem pa prestopila v USK Praga. Tudi visoka Hrvatica - njenega imena še ne želijo obelodaniti - prihaja v dvorano Gimnazije Center-Celje, da preverijo, če je zadržala doslej videno košarkarsko znanje. Skupščina kluba bo v tem mesecu, ko naj bi tudi obelodanili imena okrepitev. Predsedniku Marku Zidanš-ku je mandat potekel že aprila. Najavil je, da bo to funkcijo dokončno opustil. Vse bolj je možno, da bo enako funkcijo prevzel pri NK CMC Publikum. In kdo bo trener, se zdaj sprašujemo ne le glede Celja Pivovarne Laško in CMC Publiku ma, temveč tudi glede Merkurja. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA sednikom ŽRK Celje Celjske mesnine NA KRATKO Zreška Rogla se po šestih sezonah poslavlja od 1. A SKL Lucija Čonkova Ciglar gradil ekipo in odšel do 20. junija, ponovni zbor pa bo sledil 1. avgusta.« Častnemu predsedniku kluba Milanu Dolarju je srebrno medaljo (za drugo mesto v DP) izročila predstavnica igralk Nina Jeriček. DEAN ŠUSTER Kolarjeva zmagovalka med dvojicami Kranj: Mlada celjska teniška igralka Nastja Kolar je na državnem prvenstvu do 14 let v posamični konkurenci izgubila v polfinalu, med dvojicami pa je z Niko Kovač (Lobnik/Pajink 6:0,6:0) postala državna prvakinja. Ekipa Rogle, ki je šest let več kot uspešno igrala v 1. košarkarski ligi, se po letošnji sezoni seli med B-ligaše, saj zadnje, štirinajsto mesto v ligi pomeni izpad iz druščine najboljših slovenskih ekip. Malo upanja sicer še obstaja, če bi Slovan ali Helios zaigrala v Evropskem pokalu (Fiba), saj bi v tem primeru Rogla po administrativni poti ostala prvoligaš, a upanja je vse manj. Nid v Domžalah niti na Kodeljevem ne razmišljajo več o pokalu Fiba, čeprav je možno, da si še premislijo. Napake že na začetku Pravzaprav se je vse za Roglo že slabo začelo, saj so v klubu na začetku z novim trenerjem Slobodanom Beničem, ki je z mesta pomočnika napredoval do prvega trenerja, sprejeli najprej Sama Grama in nato še Primoža Broliha, ki sta imela možnost, da ob ponudbi iz tujine lahko zapustita Zreče. Oba sta to seveda izkoristila, pri čemer je imel Benič zaradi tega veliko težav, saj je moral ves čas spreminjati način tako treninga kot igre. A vendar se je Rogla še solidno držala v prvem delu sezone, ko še nihče ni mislil na izpad. Za ligo za obstanek so se še dodatno okrepili, v ekipo je prišel branilec Zoran Antić iz Hrvaške, ki naj bi s centrom Jadrankom Čovičem (prav tako je prišel med sezono) ter seveda z ostalimi igralci izboril obstanek. A v tej ligi je tudi športna sreča obrnila hrbet Zrečanom. Nekaj nesrečno izgubljenih srečanj, predvsem doma, so povečevali pritisk in breme na ekipo ter seveda vse v klubu, kar se je odrazilo v sami igri. Potem so svoje dodale še poškodbe, ob koncu pa je hrbet klubu obrnil še branilec Dejan Hohler, edini doma vzgojeni igralec, ki je vložil tožbo proti klubu zaradi neizplačevanja dogovorjenih obveznosti. Pustil je ekipo na cedilu v zadnjih dveh odločilnih srečanjih, še posebej v predzadnjem krogu, ko bi Rogla morala slaviti v Kopru, a je po podaljšku izgubila, potem ko je Čovič v rednem delu zgrešil drugi prosti met, ki bi pomenil zmago. Hohler je sicer že med sezono podpisal za moštvo Uniona Olimpi-je, a je to vsem v klubu tajil vse do zadnjega oziroma do tožbe. Denar je večni problem Rogla je imela ves Čas sezone veliko finančnih težav (kot večina klubov), že prej so jo doletele tožbe za dolgove iz prejšnje sezone, tako da je še to bremenilo klubsko blagajno. Ob tem, da se minula leta ni veliko delalo z mladimi, so bili prisiljeni kupovati igralce, kar je zahtevalo veliko finančnih sredstev. Nekaj neumornih članov uprave je sicer krpalo konec s koncem, a precej dolgov je še ostalo tudi po tej sezoni, kar bo bremenilo klub tudi v prihodnje. Sicer pa je bil prvi strelec ekipe Jure Brolih (16,2 točke), prvi skakalec Jadranko Čovič (6 skokov), najboljši strelec trojk pa Marko Meško (1,5 na tekmo). Težko se bo pobrati Zrečane ne čakajo lepi časi, saj ekipe praktično ne bodo imeli. Vprašanje je, kateri od igralcev iz te sezone bo ostal tudi zaradi že omenjenih dolgov. Zanimivo je, da je tudi v sosednjih Slovenskih Konjicah prišlo do velike krize in izpada iz 1. B-lige (če ne bo administrativne rešitve), kar samo potrjuje krizo na tem področju. Rogla bo tako igrala v 1. B-ligi, kar samo po sebi ni tragedija, vendar je vprašanje, s kom in kako. Upati je sicer, da se bodo v Zrečah uspeli pobrati po padcu, ki je za ta klub kar težak in predvsem nevaren. Bo tudi tokrat zmagala pohorska trma in vztrajnost, se sprašujemo vsi tisti, ki poznamo zreški košarkarski bazen. Ob koncu lige jim ta element ni pomagal. JANEZ TERBOVC Najbolj zaslužna za zmago svoje šole je bila spet Tina Bastašič. Olimpijski tek na Spies Celje: Jutri bo v Celju Olimpijski tek. Start bo ob 18. uri na Špici ob sotočju Savinje in Ložnice. Tekli boste lahko na 3 ali 9 kilometrov. Štartnina znaša 1.000 tolarjev, imetniki olimpijske karticc pa bodo imeli 50-odstotni popust. Otroci do 15. leta starosti ne plačajo štartnine. Petkov požar na Špici je povzročil za okoli deset milijonov tolarjev škode. vi Konda. A požar ni tragedija samo za člane kluba in vodstvo ter za podmladek, ki je zaradi požara dobesedno ostal brez vsega, temveč tudi za vse tiste, ki prihajajo veslat na Špico v prostem času. »Najbolj žalostno je, da otrokom in vrhunskim tekmovalcem ne moremo dati praktično nobenega čolna, saj ravno v tem času ni bilo nobenega na vodi, temveč so bili vsi v čolnarni.« Obljubili so si novo čolnarno Za Cankarjevo, ki sicer tekmuje za klub v Tacnu in ji bo do prvenstva čoln posodila njena sestra, in Kuralta so nova čolna že naročili v tujini. Upajo, da bosta kmalu v Celju. Vrhunska čolna sta zgorela tudi Andreju Oglajner-ju, ki letos zaradi službenih obveznosti sicer ni v reprezentanci, se je pa na Špici pripravljal za svetovni pokal prihodnje leto. Kuraltu, ki na Špici trenira že šestnajst let, sta zgorela oba vrhunska čolna, prirejena posebej zanj, a je pri tem bistveno, »da ohranim sistem treninga, kot sem ga izvajal do zdaj, in hitro pridobim občutek z novim čolnom«. »Na srečo imam še star čoln na Šmartinskem jezeru, s katerim bom vadil, dokler ne dobim novega. In še hvala bogu, da nam je ostal klubski kombi, da bom lahko odšel trenirat na divjo vodo v Zgornjo Savinjsko dolino in na Sočo.« Je pa za otroke, ki jih trenira, Kuralt že priskrbel nekaj čolnov iz drugih klubov, da bodo treningi za najmlajše potekali karseda nemoteno. Kuralt kljub tragediji optimistično zre v prihodnost in ob tem pravi, da se da občutek za veslanje hitro pridobiti nazaj. » Tragedija naj predstavlja začetek in nadaljevanje dobrega dela v klubu,« še pravi. Dogajanja na Špici, kot so kresovanje in športne ter druge obšportne dejavnosti, so se med Celjani že dobro prijela. Prav zato so si tako kajakaši kot kanuisti ter njihovo vodstvo obljubili, da bodo čimprej zgradili novo čolnarno, pri čemer pričakujejo pomoč celjske mestne oblasti, podjetij, kajakaške zveze in drugih prijateljev tega športa. »Zadali smo si cilj, da bomo na tem mestu postavili novo čolnarno. Veslanje, ki je v Celju prisotno že od leta 1946, bo v Celju še vsaj petdeset let,« optimistično zaključuje Konda. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ KRONIKA Požar na Špici povzročil ogromno škodo Ogenj uničil več kot petdeset čolnov, od tega nekaj vrhunskih, kar predstavlja veliko tragedijo za klub in reprezentante V petek okrog pol tretje ure zjutraj je zagorela čolnarna na Špici v Celju. Ogenj naj bi se iz klubske točilnice razširil v prostore, kjer so bili shranjeni čolni. V požaru je zgorel ves leseni del objekta, ogenj je uničil hangar, več kot petdeset čolnov, opremo in bife. Materialna škoda po prvih ocenah znaša približno dvajset milijonov tolarjev. Prve ugotovitve preiskave kažejo, da je do požara prišlo zaradi napake na električni napeljavi. Med požarom, ki so ga pogasili poklicni gasilci iz Celja in Babnega, ni bil nihče poškodovan, po zbranih obvestilih pa bo podano poročilo na Okrožno državno tožilstvo v Celju. Škoda je še toliko večja, saj je le deset dni pred svetovnim prvenstvom na Češkem zgorelo tudi nekaj vrhunskih čolnov, vrednih več milijonov tolarjev. »Zgorelo je osem vrhunskih kajakov, od katerih samo eden stane 1.400 evrov, čolni in ostala oprema ter vsa oprema v bifeju, od hi-fi opreme, računalnikov in hladilnikov,« raz- Pavel Kuralt upa, da bo čim prej dobil nov čoln, s katerim bo lahko odšel na svetovno prvenstvo na Češko. laga Dušan Konda, predsednik Kajak-kanu kluba Nivo Celje. »Za nas je imela čolnarna neprecenljivo vrednost. To je bila naša baraka, naš dom, tukaj smo bili desetletja. Menili smo, da se z našo čolnarno ne more nič zgoditi, saj jo pred leti niso odnesle niti katastrofalne poplave. A temu ognju se žal ni mogla upreti ...« pravi. Še v četrtek so pot do Špice povsem na novo asfaltirah in za enega od prihodnjih dni pripravljali manjšo slovesnost ob zaključku njene ureditve. Konda upa na pomoč kaja- Dušan Konda je sebi in ostalim v klubu obljubil novo čolnarno. kaške zveze in solidarnost drugih klubov, saj je škoda tako za reprezentanta, za Lučko Cankar in Pavla Kuralta, ki sta se pospešeno pripravljala na svetovno prvenstvo, kot tudi za vse ostale najmlajše kajakaše in kanuiste ogromna. Konda pravi, da je bil objekt zavarovan za primer požara, vendar jim to ne bo povrnilo škode v celoti. Vse, kar jim je uspelo rešiti, je nov klubski kombi, parkiran za čolnarno. »Edina sreča je ta, da je kombi ostal nepoškodovan, saj bi bil udarec za klub tako še večji,« pra- Začetek sojenja za poskus umora s sekiro Znova zaman Včeraj bi se na Okrožnem sodišču v Celju moralo začeti sojenje Velenjčanu Šačirju Medari zaradi poskusa umora svoje žene Ane. Začetek sojenja so prestavili, saj žene Ane ni bilo na sodišče, pri čemer je njeno pričanje za primer ključno. Šačir Medara je v začetku februarja s topim delom sekire po obrazu udaril svojo ženo Ano, medtem ko je ta spala. Potem je še sam sebe z ostrim predmetom zabodel v trebuh. Oba so odpeljali v bolnišnico, s tem da so ženo še isti dan odpustih v domačo oskrbo. Eden od vzrokov za Šačir-jev poskus umora naj bi bil ločitveni postopek med zakoncema. Šačir Medara sicer ni bil še nikoli kaznovan niti pri sodniku za prekrške ne. Kaj se je torej takrat dogajalo, bosta morala tako Ana kot Sačir sodnemu senatu, ki mu predseduje sodnik Miran Jazbinšek, dodobra pojasniti. Njune izjave v preiskavi o tem, ali se je Ana Šačirjevemu tepežu s sekiro upirala ali ne, so si namreč nasprotujoče. Sojenje se ho začelo 20. junija. ŠO čakali prevajalca Povozil ga je vlak V soboto nekaj minut pred pol peto uro zjutraj je med tovorno postajo Čret in Železniško postajo Celje vlak povozil neznanega moškega. Strojevodja tovornega vlaka, ki je vozil iz smeri Maribora proti Celju, je v bližini Kočevarjeve ulice na tirih opazil moškega, ki se na zvočne signale ni odzival. Kljub takojšnjemu zaviranju je vlak s prednjim delom lokomotive trčil v pešca in ga potiskal več sto metrov. Poškodbe so bile tako hude, da je moški na kraju nesreče umrl. Gre za 46-letnika, ki je bil v Celju prijavljen le začasno, sicer pa je bil doma na Koroškem. Pas je vez z življenjem Včeraj se je začela preventivna akcija Varnostni pas -vez z življenjem, ki bo trajala do 20. junija. Cilj akcije je zmanjšanje posledic prometnih nesreč, povečanje stopnje uporabe varnostnega pasu in vpliv na vedenjske vzorce pri voznikih in sopotnikih v zvezi z uporabo varnostnega pasu. Pri izvajanju akcij, ki jih koordinira ministrstvo za promet, bo sodelovala tudi celjska policija. Policisti bodo v času akcije voznikom delili letake s preventivno vsebino, otrokom, ki bodo pripeti v ustreznih otroških sedežih, pa bodo delili pasavčke. Med akcijo bodo policisti poostreno nadzirali uporabo varnostnega pasu, na vnaprej določenih mestih pa z enostavno kretnjo roke tudi opozarjali nepripete voznike in sopotnike, naj uporabijo varnostni pas. MJ Poskus ropa na Hudinji V petek malo pred tretjo uro zjutraj so bili celjski policisti obveščeni o poskusu ropa na Hudinji v Celju. Zamaskirani oboroženi neznanec je vstopil v prostore bencinskega servisa in od zaposlenega zahteval denar. Ko je ta na pomoč poklical sodelavca, je zamaskirani neznanec zbežal v neznano smer. Neznanec je visok približno 175 cm, čokate postave, oblečen pa je bil v ohlapnejša oblačila modre barve. Na glavi je imel črno maskirno kapo. Preiskava o dogodku še poteka, sporočajo iz celjske policijske postaje. MJ Na Okrožnem sodišču v Celju bi se v petek moralo nadaljevati sojenje Kamničanu Bojanu Repniku in hrvaškemu državljanu Tomislavu Dobričeviću, ki sta obtožena nedovoljenega prometa z eksplozivi. Sojenje so prestavili za nedoločen čas, saj sodišče spet ni moglo zagotoviti prevajalca za Dobričevi- Sojenje bi se moralo začeti že aprila in so ga prav zaradi neprisotnosti sodnega tolmača prestavili. Repniku in Dobričeviću so tako začeli soditi v začetku maja. V manj kot pol leta naj bi čez hrvaško-sloven- Neizkušen v nesrečo Do hude prometne nesreče je prišlo v soboto popoldne na lokalni cesti Podvin-Polzela. 13-letnik je vozil z neregistriranim motornim kolesom v smeri Polzele, v blagem desnem ovinku pa je zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je pravilno pripeljala voznica traktorja s priklopnikom. Kljub umikanju voznice je motorist tr- čil v zadnje levo kolo traktorja, oplazil pa je tudi traktorski priklopnik in padel po vozišču, pri čemer se je hudo telesno poškodoval. 13-letni voznik v času nesreče ni uporabljal zaščitne čelade, vozil pa je brez izpita. Dan kasneje se je huda nesreča zgodila tudi izven naselja Sevce. 21-letni voznik štirikolesnika je na glavni ce- sti proti Laškemu v levem nepreglednem ovinku dohitel voznika osebnega vozila in s sprednjim desnim kolesom trčil vanj in pri tem izgubil nadzor nad svojim vozilom. Štirikolesnik se je začel prevračati po vozišču, voznik in sopotnik pa sta padla iz vozila, pri čemer se je sopotnik lažje, voznik pa hudo poškodoval. sko mejo prepeljala in organizirala prodajo skoraj 37 kilogramov razstreliva in 30 električnih detonatorjev. Policisti so ju po več mesecih preiskovanja prijeli v Rogaški Slatini novembra lani. Kot pravi obtožnica, je Repnik organiziral vse posle, Dobričević pa je bil voznik in je razstrelivo vozil s Hrvaške. Repnik se je za dobavo razstreliva dogovoril s Krešimirjem Vještico. Policija je združbi prišla na sled z dvema tajnima policijskima delavcema Petrom in Jonom. Slednji je pod krinko naročil največjo količino razstreliva. Razstrelivo je pripeljal Dobričević pred trgovski center Ke-ros v Rogaški Slatini. Ko sta k avtu pristopila še Jon in Repnik, so Dobričevića in Repnika aretirali. Kot sta obtoženca dejala na majski obravnavi, dejanje obžalujeta. Dobričević je poudaril, da ga je v to pahnila finančna stiska, Repnika pa želja po hitrem zaslužku. Najverjetneje se bo sojenje nadaljevalo potem, ko bo sodišče poslušalo posnetke tajnih prisluhov, najverjetneje pa bodo zaslišali tudi oba tajna policijska delavca. ŠO Iz šolskega časopisa Tudi ta teden ostajamo v naravi. Poleg ekošol in ekovrtcev, ki jih je k sreči vedno več, pa se bliža čas potovanj in izletov. In tudi o tem pišemo v tej številki. Tokrat so nam svoje veliko Polzela, ki so že tretjič v letoš-delo poslali učenci Osnovne šole njem šolskem letu izdali glasi- lo Glas mladili, ki so mu namenili nov format. Tokrat je namenjen ekodnevu šole in vrtca, otroci pa so se ukvarjali samo z vodo kot virom življenja. Skrb za naravo V našem vrtcu, v skupini 5-6 let, smo na sprehodih opazili, da ljudje mečejo razne smed kar v naravo. Pogovarjali smo se o onesnaženosti in s tem tudi o uničevanju narave. Ugotovili smo, da z odmetavanjem smeti v naravo uničujemo tudi vodo. Če je voda onesnažena, škodi živalim, rastlinam in ljudem. Onesnažena so tudi tlá in zrak. Ali lahko mi storimo kaj, da bi Zemlja postala bolj čista? Da. Nobenih odpadkov, niti papirja, plastike, stekla, konzerv ... ne smemo nikamor odmetavati. Zbiramo jih v smetnjakih ali zabojnikih. Za različne odpadke imamo posebne zabojnike. Tudi mi smo očistili naše igrišče in odpadke skrbno ločevali. Sklenili smo, da ne bomo nikjer več odmetavali odpadkov. Tudi papirčkov ne. Še drugim bomo svetovali, naj skrbijo, da bo narava čista, lepa in bolj zdrava. Otroci, stari 5-6 let, vzgojiteljica Marta Vehovar, Vrtec Polzela Živa GkCAk. 5 let REPORTAŽA 15 ■OTROŠKI ČA50PI5* S Harryjem Potterjem na pot Medobčinsko društvo prijateljev mladine Celje je prejšnji teden pripravilo kviz o Harry-ju Potterju. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah, tekmovale pa so ekipe po dva učenca. V mlajši skupini, v njej so bili učenci do vključno 5. razreda osnovne šole, sta zmago slavila Aleš Turk in Blaž Fricelj iz OŠ Rečica ob Savinji, v starejši skupini pa sta zmagali Ana Oštir in Maja Fink iz I. OŠ Celje. Dekleti bosta za nagrado potovali v Benetke, fanta pa v Gardaland. V našem šolskem načrtu je bila šola v naravi. V Sečo smo se odpravili v ponedeljek zjutraj, ko je prispel po nas avtobus. Tam smo preživeli ves teden. Vsako jutro, ko smo se zbudili, smo imeli zajtrk. Po zajtrku smo imeli naravoslovne ure. Naravoslovje je bilo zelo zabavno, saj smo se vedno učili o naravi. Sledila je malica, nato pa kopanje. Ponavadi smo se kopali dve uri. Nekaj časa smo imeli tudi za igre v bazenu. Ker pa smo bili po kopanju zelo pregreti, smo nato imeli vedno počitek. Da smo lažje spali, smo po počitku vedno odšli na sprehod ob obali. Ko smo prišli nazaj do bungalovov, nas je že čakala večerja, nato pa prijeten spanec. V sklopu šole v naravi smo skoraj vsak dan videli ali izvedeli kaj zanimivega. Nekaj smo se naučili o kamnih, zavezovali razne vozle, si ogledali razstavo kaktusov, raziskovali in opazovali našo obalo iz Piranskega obzidja ter videli soline. Ves teden smo se zelo zabavali, a sem v petek vseeno komaj čakala, da pridem domov. URŠKA KRAJNC, OŠ Petrovče Šola v naravi Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice KUHARSKE BUKVE SLOVENSKIH GOSPODINJ -maloprodajna cena 2.700 sit -za naročnike Novega tednika 1.000 sit -z naročilnico 2.400 sit VLAGANJE, SHRANJEVANJE IN ZAMRZOVANJE ŽIVIL -maloprodajna cena 2.300 sit za naročnike Novega tednika 9.50 sit -z naročilnico 1.900 sit ZDRAVILNA ZELIŠČA, ČAJI IN ČAJNE MEŠANICE laloprodajna cena 2.700 sit za naročnike Novega tednika 1.000 sit naročilnico 2.400 sit Vse knjige iz serije Kuharske bukve lahko kupite tudi v poslovalnicah Sitra v Žalcu in Šentjurju ter v pisarni Rdečega križa v Laškem. V založbi NT&RC je izšla nova knjiga iz zbirke Kuharske bukve. Namenjena je zdravilnim zeliščem, čajem in čajnim mešanicam, torej posega na področje, ki je med ljudmi vse bolj priljubljeno, saj v skrbi za zdravje vedno bolj posegajo po naravnih zdravilih, Knjiga Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice predstavlja vse značilnosti tako imenovane fitoterapije - zdravljenja z zdravilnimi zelišči - ter pouči, kako nabirati in pripraviti zelišča za uporabo. V poglavju, opremljenem z ris- Podpisani-a naslov: NAROČILO POSAMIČNIH KNJIG (vpišite število izvodov, ki jih naročate) Narocilnica nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 2.400 sit za izvod {plus poštnina). nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 1.900 sit za izvod (plus poštnina). nepreklicno naročam.....izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 2.400 sit za izvod (plus poštnina). NAROČILO KOMPLETOV KNJIG (označite polje pred želeno kombinacijo) O nepreklicno naročam komplet knjig 1+2+3 po ceni 4.900 sit (plus poštnina) □ nepreklicno naročam komplet knjig 1+2 po ceni 3.400 sit (plus poštnina) D nepreklicno naročam komplet knjig 1+3 po ceni 3.800 sit (plus poštnina) U nepreklicno naročam komplet knjig 2+3 po ceni 3.500 sit (plus poštnina) bami ali s fotografijami, predstavlja 71 zdravilnih rastlin, njihova rastišča, delovanje in uporabnost. Sledi poglavje o stnipenih rastlinah, medtem ko je drugi poudarek namenjen lajšanju težav s čaji pri najrazličnejših težavah ali boleznih. V poglavju Domača lekarna iz Zelenega vala so zbrani recepti in nasveti poslušalcev oddaje Zeleni val, ki je že dolga leta v rednem sporedu Radia Celje. Avtorji besedil so magister farmacije Boris Jagodic, znani kardiolog prim. Janez Tasič, dr. med., in Mateja Podjed, ki je zbrala nasvete poslušalcev Zelenega vala. Knjiga ima 224 strani, zaključuje pa jo 16-stranska priloga barvnih fotografij zdravilnih rastlin in barvnih risb ter prerezov stnipenih rastlin. V prodaji je po 2.700 tolarjev , z naročilnico Novega tednika in TV-Okna (po povzetju) stane 2.400 tolarjev (plus poštnina), naročnike Novega tednika pa bo ta stala vsega 1.000 tolar- Naprodaj sta tudi uspešnici Kuharske bukve slovenskih gospodinj (2.700 tolarjev -za naročnike 1.000 tolarjev) in Kuharske bukve - vlaganje in zamrzovanje živil (2.700 tolarjev, za naročnike 950 tolarjev). 16 KULTURA Sf kam se imenuje ... Po Francu Rozmanu Stanetu se imenuje Stanetova ulica v središču Celja. Od Staneta do prekomorcev Prejšnji teden smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje Stanetova ulica v Celju. Pravilno ste odgovorili vsi, ki ste na kupone zapisali, da je ulica dobila ime po partizanskem komandantu Francu Rozmanu - Stanetu, tudi Stanetu Mlinarju, narodnem heroju, generallajtnantu partizanske vojske, ki se je rodil 27. marca 1911 v Spodnjih Pirničah pri Medvodah. Že oče, ki je imel majhno kmetijo, si je vseskozi želeL postati vojak. Padel je v prvi svetovni vojni in zapustil četvero majhnih otrok. Hudo pomanjkanje v otroštvu je Francu Rozmanu narekovalo, da se po končani osnovni Šoli izuči za peka. Delal je v več pekarnah, kjer se je tudi seznanil z delavskim gibanjem in marksistično ideologijo. Po odsluženem vojaškem roku, bil je v pekovski četi v Petro-varadinu, je vzel v najem pekarno v Medvodah. Bolj kot obrt pa so Rozmana zanimala protifašistična borba in vojaška vprašanja. Ko je fašistična Italija leta 1935 napadla Etiopijo, se je javil za prostovoljca v italijansko vojsko in z njo odšel v Afriko. Kmalu je prestopil na stran Etiopijcev in se z njimi leto dni boril proti Italijanom. Ko je leta 1936 general Franco začel svoj boj prod legitimni španski republikan-sld armadi, se je Rozman priključil mednarodnim brigadam. Njegova vojaška pot prostovoljca v španski državljanski vojni se je končala leta 1939, ko je general Franco v državljanski vojni porazil republikance. Rozman je naj- Franc Rozman Stane prej prebegnil v Francijo, kjer so ga internirali. Ko je junija 1940 Francija v vojni z nacistično Nemčijo kapitulirala, so ga Nemci poslali na prisilno delo v bližino Leipziga. Avgusta 1941 mu je uspelo pobegnid v takrat že okupirano Slovenijo, kjer se je takoj vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Zaradi vojaških izkušenj ga je glavni štab slovenskih partizanskih čet poslal na Dobrovlje, kjer je postal poveljnik Štajerskega partizanskega bataljona. Ko je enota prezimovala, je Rozman odšel v t.i. Ljubljansko pokrajino in skupaj z Dušanom Kvedrom Tomažem organiziral Drugi (štajerski) partizanski bataljon ter aprila 1942 postal komandant Druge grupe odredov, ki je delovala na zahodnem delu okupirane Štajerske. KUPON Ime in priimek............ Naslov........... Kraj in poštna številka............ Ulica/stavba se imenuje po ki je bil.......................................... Moj predlog............... tednik Po preureditvi Narodnoosvobodilne vojske (NOV) je bil januarja 1943 imenovan za komandanta 4. operativne cone, pol leta kasneje (13. julija 1943) pa za komandanta Glavnega štaba NOV in partizanskih odredov Slovenije. Pod njegovim poveljstvom se je slovenska osvobodilna vojska temeljito pripravila na kapitulacijo Italije in se razrasla v pravo oboroženo silo z ustreznimi enotami, službami in zalednimi ustanovami. Jeseni 1943 je bil komandant Stane, kakor so ga poslej imenovali, na zboru odposlancev izvoljen v Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO) in v delegacijo za AVNOJ. Leta 1944 je tudi osebno vodil več pomembnejših vojaških operacij, predvsem v akcijah 7. korpusa. Septembra 1944 je napredoval v čin generallajtanta. Ko je 7. novembra 1944 v osvobojeni Beli krajini preizkušal nov angleški metalec min, je tretja mina eksplodirala v cevi in ga smrtno ranila. Začasno so ga z vojaškimi častmi pokopali v Črnomlju, po vojni pa je bil prepeljan v Grobnico narodnih herojev v Ljubljano. Še isto leto so komandanta Staneta imenovali tudi za narodnega heroja. Na predlog več bralcev sprašujemo, zakaj so ulico v Celju poimenovali po V. Prekomorski brigadi in kdo . so bili prekomorci. Vabimo vas, da na zastavljeno vprašanje odgovorite na priloženem kuponu. Tokratna nagrajenka je Katarina Slapnik, Novi trg 3, Celje, ki bo po pošti prejela hišno nagrado Novega tednika in enega iz serije starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje. Foto: ALEKS ŠTERN Odgovore pošljite do ponedeljka, 12. junija, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. Kratko življenjsko zgod-" bo Franca Rozmana Staneta je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu so v petek odprli razstavo del Božidarja Dareta Zavška, ki je nekaj posebnega v tem prostoru. Dela so nastala v obdobju avtorjeve bolezni, vendar pa niso podobe strahu, temveč slike življenja in optimizma, je poudarila Lidija Koceli iz žalskega zavoda za kulturo, šport in tu- »Razstava Resnične sanje ima svojo zgodbo, saj pomeni novo življenjsko obdobje,« je omenil avtor, ki se je v minulih letih soočil z rakom in ga prebolel. »Imel sem srečo. Slike so nastale v času zdravljenja. Takrat človek potrebuje nekaj več. Nekateri si pomagajo z ljudmi okrog sebe, drugi s čim drugim. Sam sem za preživljanje teh dni uporabljal svojo podzavest, s čimer sem si tudi ublažil vsakdanjik. V bistvu sem sanjal z odprtimi očmi in tako ustvarjal podobe. Še sedaj sem v svoji podzavesti na hitro sposoben ustvariti okno, na katerega se lepijo in izginjajo različne slike. Projekt sem poimenoval Resnične sanje, ker je del mojega resničnega življenja, občutkov, projekcij slik v vsakdanjem življenju ... Najprej moramo sanjati, da lahko potem kaj uresničimo. Kažipot zame je bil izrek, da dokler sanja en človek, so to sanje - ko sanja veliko ljudi, postane to resničnost.« Seveda je veliko težav povzročalo razmišljanje, kako te sanje udejanjiti oziroma jih prikazati. »Projekt je zamišljen kot ambientalna postavitev lebdečih slik v prostoru. Tako dobijo ljudje občutek prehajanja slike v sliko -če se obiskovalec premakne, se slike takoj drugače prekrivajo. Tako sem ponazoril ob- čutek, ki ga doživljam, ko se slika približuje, oddaljuje, se preliva ...,« je pripovedoval Zavšek in »izdal«, da je 85 razstavljenih slik prvič pre-štel šele na dan odprtja razstave. »Predvsem želim, da bi ljudje, ki si bodo ogledali razstavo, začutili, da se da v življenju marsikaj doseči. Da bi ob ogledu slik toplo, sončno in pozitivno razmišljali ter začutili energijo. Prepričan sem, da kolikor ljudje dajejo, dobijo nazaj, sploh če razdajajo dobro. Tako pa pomagamo sebi in drugim,« pravi Zavšek ter omenja barve, ki so posebna zgodba v Resničnih sanjah. »Z vsemi čuti sem izrabil rumeno, ki pomeni pozitivno energijo, toploto, sonce...« Razstava v Savinovem salonu, ki ni prodajne narave, bo na ogled do 26. junija. »Potem bom slike zložil v škatle. Verjetno jih bom še kdaj pogledal, mogoče pokazal prijateljem. Seveda pa je možno, da še kje drugje postavimo razstavo,« je napovedal avtor, za katerega mnogi vedo, da ustvarja v okolju, prežetem s predmeti, ki ga spominjajo na otroštvo in vzbujajo v njem nostalgijo, v idilični hiški, v kateri sta vsaka podrobnost in detajl izdelana z ljubeznijo, z občutkom za iepo, mikavno in sproščeno. »Očarani stopamo v Zavškov svet in nam kar ni do tega, da bi ga zapustili,« je omenila likovna kritičarka Marlen Premšak ter spregovorila tudi o poti umetnika, za katerega so sedaj stvari preproste in jasne. Savinov salon je bil ob odprtju razstave premajhen za vse, ki so si želeli ogledati Zavškove sanje. Ob strani mu je stala tudi hčerka Eva, ena izmed članic dekliške tolkalne skupi- ne Šus. »Nekoč sem mislim, da ji bom vedno pomagal. Sedaj se je obrnilo - sam dobivam od nje.« Nova podoba Savinovega salona Dare Zavšek je, čeprav je krenil po svoji umetniški poti, že dolga desetletja povezan s Savinjsko dolino. Po svoje je njegov tudi Savinov likovni salon - prvič je v njem razstavljal pred skoraj tremi desetletji. V vmesnem obdobju je zaživel atrij, ki ga je Zavšek tlakoval in okrasil s podobami muz umetnosti. V Žalcu namreč želijo, da bi Savinovemu likovnemu salonu vrnili nekdanji blišč. Tudi zato imajo upravljalci ambiciozne načrte, o katerih je pred odprtjem razstave spregovorila Lidija Koceli. Med drugim bodo v atriju pripravljali poletne petkove večere (16. junija se bodo na Nikinem večeru predstavili Nika Vipot-nik, Mladen Melanšek, Simon Gorišek in Zmago Štih), verjetno pa bodo obudili sobotni letni kino. Tudi galerija oziroma razstavišče naj bi zaživelo bolj polno življenje, o čemer je govoril kustos Boris Gorupič. Program žalskega zavoda podpira tudi ministrstvo za kulturo. Ob petkovem odprtju razstave, ko se je v Savinovem likovnem salonu zbralo ogromno ljudi, se je spet pokazala precejšnja prostorska stiska. Tudi zato je še kako dobrodošla napoved žalskega župana Lojzeta Posedela o razširitvi salona, saj je občina odkupila bližnje gospodarsko poslopje, ki je nekdaj sodilo k stavbi. URŠKA SELIŠNIK Foto: TT Božidar Dare Zavšek med svojimi sanjami Daretove podobe življenja V Savinovem likovnem salonu v Žalcu razstavlja Božidar Dare Zavšek KULTURA 17 Najdražji spomin na Konjice Z dražbama končali 12. Likovna prijateljevanja - Največ za sliko Nekoč v Konjicah, za štipendije 1,4 milijona tolarjev Z dražbama umetniških del in vinskih steklenic posebne polnitve vin konjiškega Zlatega griča so se v soboto v Hotelu Dravinja končala 12. Likovna prijateljevanja Slovenske Konji-ce-Zreče. Na njih je od srede sodelovalo enajst slovenskih umetnikov: slikarki Maja Dokler in Hedviga Vidmar Šalamon, kipar Andrej Grošelj in slikarji Todor-če Atanasov, Alojz Berlec, Petar Beus, Dušan Fišer, Simon Kajtna, Enver Kalja-nac, Štefan Marflak in Adolf Pen. Prvi dan so si umetniki ogledali Slovenske Konjice z okolico, sprejel jih je konjiški župan Janez Jazbec, zvečer so obiskali odprtje razstave grafik lanskega Prešernovega nagrajenca Bogdana Borčiča v Mestni galeriji Riemer, nato pa izbrali še vino Likovnih prijateljevanj. V četrtek so bili umetniki v gosteh v občini Zreče, kjer so se srečali tudi z večino od 18 dosedanjih štipendistov Likovnih prijateljevanj, v petek zvečer pa so na golf igrišču Zlatega griča skupaj slikali akt. Ob druženju so vse dni tudi ustvarjali bolj ali manj na očeh Konjičanov. Kipar Andrej Grošelj je ob vsakem lepem vremenu vihtel sekiro in sukal dleto in še kaj na Mestnem trgu, slikarki in slikarji so si poiskali vsak svoj koti- Direktor zreškega Unior Turizma Maks Brečko je odštel za sliko Nekoč v Konjicah 390 tisoč tolarjev. ček. No, v soboto dopoldne jih je večino mraz pregnal v zaodrje kulturnega doma, kjer so ustvarjali tudi mladi nadarjeni likovni ustvarjalci iz osnovnih šol Pod goro, Ob Dravinji in Loče, ki so se zbrali pod pokroviteljstvom Franca Riemerja na II. Mali likovni koloniji. Njihova dela je na koncu ocenila petčlanska komisija odraslih umetnikov in na zaključni prireditvi so za zmagovalko proglasili Tino Konec. Zaključna prireditev je bila tradicionalno v soboto zvečer v Hotelu Dravinja. Umetniški večer, na katerem je nastopila solopevka Kristina Jokič ob spremljavi pianistke Katarine Arlič Le-ban, so popestrili s filmom o tokratnih Likovnih prijateljevanjih, ki ga je posnel Zdravko Ivačič, tekst pa je prispevala Barbara Furman. Večer se je končal z dražbama umetniških del in posebne polnitve konjiškega vina, ki ju je kot vedno suvereno vodil Mitja Mer-šol. Najvišjo ceno je dosegla slika Nekoč v Konjicah, ki jo je naslikal Petar Beus. Zanjo je direktor Unior Turizma Maks Brečko odštel 390 tisoč tolarjev. Uspešna je bila tudi dražba steklenic posebne polnitve Zlatega griča. Kot običajno je najvišjo ceno dosegla steklenica številka ena, in sicer 180 tisoč tolarjev. Skupno so dražitelji za trinajst ponujenih steklenic odšteli 1,460 milijona tolarjev, za kolikor je zdaj bogatejši Štipendijski sklad Likovnih prijateljevanj, namenjen najbolj nadarjenim študentom Dravinjske doline. Na dosedanjih Likovnih prijateljevanjih je sodelovalo že 83 slovenskih umetnikov. Prihodnje leto bodo Likovna prijateljevanja znova v Zrečah. MILENA B. POKLIČ Ščuka za čolnarno Na petkov požar v čolnarni na Špici so se že odzvali v KUD Zarja-Trnovlje Celje. Člani amaterskega gledališča bodo prihodnji torek, 13. junija, ob 19.30 v Kulturnem domu Trnovlje uprizorili dobrodelno predstavo Ščuka, da te kap. Izkupiček od prodanih kart bo namenjen za pomoč Kajak-kanu klubu Nivo Celje. Karte so naprodaj od danes v TIC-u Celje. BA V znamenju poezije in narave V Velenju se v četrtek začenja Herbersteinsko srečanje slovenskih književnikov, katerega vrhunec bo podelitev Pretnarjeve nagrade ambasadorju slovenske književnosti. Herbersteinsko srečanje, festival književne revije Poeti-kon, bo po besedah Iva Stropnika v znamenju poezije narave, zato bo tej temi posvečeno tudi Poetikonovo knji-ževniško omizje, ob katerem bodo udeleženci premišljevali o tem, v kakšnem razmerju do izginjajoče narave je sodobni pesnik, kako se elementi narave odražajo v moderni slovenski ali svetovni poeziji in kako lahko pesniki prispevajo k varovanju narave. Osrednji dogodek dvodnevnega festivala bo podelitev Pretnarjeve nagrade ambasadorju slovenske književnosti, ki jo bo v petek ob zaključku S. Herbersteinskega srečanja, festivala književne revije Poetikon, prejel bolgarski književnik Gančo Savov. Savov je avtor številnih znanstvenih del, knjig, esejev in univerzitetnih učbenikov. BA Pestro leto za Celjsko pevsko društvo Mešani pevski zbor Celjskega pevskega društva z jutrišnjim letnim koncertom ob 19.30 v Narodnem domu končuje letošnjo sezono. Kot gost se bo Celjanom na odru pridružil Mešani pevski zbor KUD Svoboda Mengeš pod vodstvom Nane Weber. Letošnja sezona je bila za pevce Celjskega pevskega društva delovna in pestra. Oktobra so gostovali v Banjski Bistrici na Slovaškem, pri čemer so jim decembra pevke in pevci s Slovaške vrnili obisk. Decembra je imel celjski zbor tri božične koncerte v Celju in Ljubljani ter januarja novoletni koncert v cerkvi sv. Danijela v Celju. Pomlad so dočakali s pripravo na medobčinsko revijo pevskih zborov v Celju, v maju pa so organizirali koncert pevskega zbora Ina s Hrvaške. BA Kongres o slovenski V Rogaški Slatini se je včeraj začel 4. kongres Knjiga na Slovenskem, ki ga pripravlja Društvo slovenskih založnikov v sodelovanju z Združenjem založnikov Slovenije. Kongres, ki se bo končal danes popoldne, je namenjen izobraževanju založnikov, knjigotržcev in knjižničarjev. Med predavatelji so predstavniki ministrstev za kulturo ter šolstvo in špoit. Društva slovenskih založnikov. Fi- lozofske fakultete, NUK-a, Mariborske knjižnice ter slovenskih založb. Med tujimi predavatelji bodo nastopili predsednik Evropskega združenja šolskih založnikov Pre-ben Spaeth, predsednica Evropske zveze knjigotržcev Fran Dubruille, predsednik Italijanske zveze knjigotržcev Rodrigo Dias ter hrvaški državni sekretar za kulturo Če-domir Višnjič. Zbrane je v uvodu pozdravila predsednica Društva slovenskih založnikov Tanja Tuma, otvoritvena nagovora pa sta imela državni sekretar za kulturo v kabinetu predsednika vlade Aleksander Zorn ter generalni direktor direktorata za srednje in visoko šolstvo ter izobraževanje odraslih Janez Mežan. BRANE JERANKO MOJSTRI KLESANJA ZOPET V LAŠKEM je ^touhHetoTa svo^ ustvaîja^ ^mfkacy« madžarskega ministrstva za kulturo, kar je izjemno priznanje, najvišje in častno Vokalna skupina Cvet: (stojijo z leve) Ljudmila Par, Irena Kraljic, Marjana Dernovšek, Minka Mikša, Irena Vrečko, Marjeta Velikanje, (sedijo) Nataša Augustinčič, Olga Nezman in Petra Rajh. Zveste ljudski glasbi Svoj redni letni koncert bo imela nocoj ob 19.30 v Narodnem domu vokalna skupina Cvet, ki jo vodi Dejan Jakšič. Pevke ostajajo zveste slovenski ljudski pesmi, v drugem delu pa bodo zapele še nekaj skladb, ki so priredbe drugih zvrsti glasbe. Tokrat so v goste povabile mlado vokalno skupino Coronke iz Boštanja in citrarko Janjo Brleč. BA 18 BRALCI POROČEVALCI Veselo na Svetem Štefanu Bil je prelep majski popoldan, ki je kar vabil k druženju. 26. maj je bil za marsikaterega upokojenca na Svetem Štefanu čisto poseben dan. To je bil dan, ko so se spet srečali stari prijatelji in ob dobri kapljici obujali spomine. Za nas, učiteljice in učence Podružnične OŠ Sveti Štefan, se je vse skupaj začelo že nekaj tednov prej. Tako kot lani, smo tudi letos zelo dobro sodelovali z Društvom upokojencev Sveti Štefan, ki se je dodatno povezalo še z občino Šmarje pri Jelšah, DU Šmarje ter s KS Sveti Štefan. Prav vsi našteti smo stopili skupaj in prispevali svoj delček, da je ponovno nastalo prijetno druženje starejših občanov s Svetega Štefana. Otroški glasovi so starejše občane pozdravili v gasilskem domu. Šolski pevski zbor je kljub majhnemu številu glasov ogrel srca vseh prisotnih, nato pa so jih naši učenci še malo nasmejali. Po govoru predsednice DU Sv. Štefan Slave Čavž, so se na odru zavrteli člani vaške folklorne skupine. Kar zamikalo nas je, da bi se jim pridružili, tako zelo so se vrteli. Nikakor pa nismo mogli mimo vaških slavčkov, moškega pevskega zbora Štefanskih fantov. Takrat so v gasilskem domu res zažvr- goleli slavčki in vsi so jih umirjeno poslušali. Ob koncu programa je sledilo še nekaj govorov, med katerimi ne smemo pozabiti županovega. Jože Čakš nas je vse prav lepo pozdravil in nam namenil veliko spodbudnih besed. Po končanem uradnem delu so se vsi povabljeni lahko pogostili z dobro jedačo in pijačo. Takoj zatem se je po dvorani razlegel smeh in dobra volja je kar kipela od vsakega posameznika. Kmalu je zaigrala še harmonika in najbolj zagreti so se zavrteli ob domačih pesmih. Celo župan je zaplesal. Ljudjeso kmalu začeli tudi prepevati in zdaj se jim res nika- mor ni mudilo. Ko sem tako stala ob strani in fotografirala, sem v objektiv ujela same vesele in nasmejane obraze. Vsi, ki smo kakor koli pripomogli k tem srečanju, srno čutili zadovoljstvo in vedeli, da smo storili prav, ko smo se pripravljali na ta dan. Mislim, da je to začutil celo župan Jože Čakš, saj je pred svojim odhodom obkrožil celo dvorano in se pogovoril z vsemi. Ljudje so se takrat počutili pomembne in opažene. To pa je bil tudi naš namen. Nameniti tem ljudem trenutek in lepo besedo, da se bodo počutili pomembne in ljubljene. MONJA ŠALAMON Na srečanju se je zavrtel tudi župan Jaže Čakš. Uspešne rečiške debaterke V soboto, 13. maja, je bil v OŠ Maksa Pečarja Črnuče osnovnošolski debatni turnir. Udeležilo se ga je 17 najboljših ekip z vseh koncev Slovenije, torej 51 debaterjev. Med njimi so bile tudi 4 ekipe debatne-ga kluba OŠ Rečica ob Savinji. Turnir je pomenil vrhunec letošnje debatne sezone in je bil debatnemu klubu OŠ Rečica ob Savinji velik izziv, saj je po dosežkih prejšnjih dveh turnirjev sodil v sam vrh osnovnošolske debate. V tem šolskem letu so z izvajanjem de-batnega kluba na Rečici šele začeli in se že kot novinci odlično odrezali. Prvega letošnjega debatnega turnirja sta se udeležili 2 ekipi OŠ Rečica in zasedli prvi dve mesti, drugega debatnega turnirja v Škofijah pa so se udeležile kar štiri ekipe in pobrale prva štiri mesta na tem turnirju. Tudi med desetimi najboljšimi govoricami posameznih turnirjev se je znašlo kar precej govoric z Rečice. Na državnem turnirju, vrhuncu letošnje sezone, so Re-čičanke potrdile sloves. Med deset najboljših govork izmed 51 govorcev državnega turnirja se je uvrstilo kar pet debaterk z Rečice. Špela Račnik je postala najboljša osnovnošolska govorka in debaterka v Sloveniji v šolskem letu 2005/2006. Že kar na 2. mestu ji je sledila Mojca Korenjak, na 7. Zala Štiglic ter na 9. in 10. mestu Lara Seli-šnik in Mojca Brezovnik. Tudi ekipno so debaterke kluba OŠ Rečica ob Savinji pobrale vsa najboljša mesta. Na 2. mestu so se odlično izkazale Damjana Goličnik, Zala Štiglic in Špela Račnik. Na 4. mestu so pristale Mojca Korenjak, Lara Selišnik in Mojca Teržan, ki pa so po točkah celo premagale tretjeuvrščeno ekipo Velike Polane. Peto mesto so si delile zmagovalke debatnega turnirja v Škofijah, Barbara Levar, Mojca Brezovnik in Maša Zavolovšek ter dru-gouvrščene na debatnem turnirju v Škofijah, Valerija Mlinar, Rebeka Pečnik in Klav-dija Kaker. Na turnirju so kot časomerilke sodelovale Urška Prislan, Klara Anti-nac in Nastja Kovačec. To leto so tako prav vse debaterke kluba OŠ Rečica ob Savinji stale na zmagovalnih stopničkah. Državni debatni turnir je le še dokaz več, da so debaterke z Rečice odlične govornice z dobrim slovesom. Odlični rezultati so plačilo za veliko vloženega Rečiške debaterke truda in trdega dela mentorja Janija Prgiča in debaterk, zato so odlične uvrstitve tudi na državnem tekmovanju za klub OŠ Rečica ob Savinji odličen zaključek letošnj e debatne sezone. ŠPELA RAČNIK Ježek še vedno navdušuje Člani Prosvetnega društva Dominik Hriberšek Šmartno v Rožni dolini so pod režijskim vodstvom Anke Di-mec že februarja 2005 (ob 90-letnici rojstva Frana Mil-činskega - Ježka) pripravili večer Ježkovih pesmi, ki jih je občinstvo navdušeno sprejelo. Sledila so številna vabila iz bližnjih krajev, saj so doslej nastop 18-krat ponovili. Skupino nastopajočih sestavljajo: kitaristki (Monika Di-mec in Maja Točaj), moška vokala (Jože Dimec, Silvo Potočnik), pevka Maja Motoh in povezovalec Miran Čerčnik. Po strokovni plati si je predstavo ogledala tudi medobmočna selektorica dramaturginja Aleksandra Krofi in jo zelo pohvalno ocenila. Izvajalci pa so najbolj veseli odziva občinstva, ki mu Ježkovi songi, kupleti in poezija (topla, šega-va, preprosta in optimistična) seže do srca, gane in nasmeji, gotovo pa nikakor ne pusti ravnodušnega. Žlahtni sentiment in veselje do življenja, ki vejeta iz Ježkovih del, koristita tudi človeku današnjih dni. ANKA DIMEC Ježkova poezija seže do srca. ----Št. 44 - 6. junij 2006 í ««a * NASVETI 19 TURISTIČNO DRUŠTVO GRIZE IN KMETIJA TRATNIK VABITA NA Ï. TEitAeVANJE VttVHAMJV INF.: 040-741-943 RAJKO, 031-337-097 BOŽO ZA ZABAVO, HRANO IN PIJACO POSKRBLJENO VLJUDNO VABLJENI! BKEZPLAfiiAOWStt ROŽICE IN ČAJČKI Torbica zdravja Plešec (Capsella bursa pastoris) imajo nepoučeni navadno za nadležen plevel. A se krepko motijo. To sila trdoživo rastlino že dolgo uporabljajo tako vzhodni kot zahodni zeliščarji. V prvi vrsti je zel zoper različne krvavitve in ženske težave. Njeni značilni srčasto oblikovani plodovi s semeni spominjajo na usnjene bisa-ge, ki so jih nekoč nosili pastirji. Zato ne preseneča njeno ljudsko ime pastirska torbica. V tej torbici je veliko zdravilnih snovi za mnoge bolezni in težave. Drugo ljudsko ime, materini srčki, opozarja na pleščevo dobro-dejno delovanje pri ženskih težavah. Ponekod mu pravijo tudi kašica, plevelka, riznica, bobulica, divja repica, luščeč, mesec, železna trava... Cvete od marca do pozne jeseni, spomladi nabran pa je najboljši. Najdemo ga pravzaprav povsod, na poljih, travnikih, v vrtovih, jarkih, ob cestah ... Rastlino med letom napada neka gliva in takrat je videti, kot da je splesnila. Ta gliva povzroči, da je plešec Še bolj zdravilen. Raste izjemno hitro in ga ni mogoče kar tako od- piše: PAVLA KLINER praviti iz vrta. A tolaži vas lahko dejstvo, da je ta plevel vsaj zelo uporaben. Spomladi nabiramo listne rožice, vse leto pa cvetočo rastlino brez korenin. Hitro ga posušimo. Pri sušenju izgubi del zdravilne moči, zato ga pogosto uporabljamo svežega. Poglejmo njegovo področje delovanja. Učinkovine, ki jih plešec vsebuje, ožijo krvne žile in utrjujejo njihove stene. S tem plešec učinkovito ustavlja krvavenje iz črevesja, želodca, ledvic, maternice, pljuč, nosu in ran. Čisti kri, pomaga zoper kašelj, revmo in protin. Uravnava krvni tlak, znižuje previsokega in zvišuje prenizkega. Vpliva na prepočasen ali prehiter srčni utrip, ugodno deluje na ožilje, spodbuja leno črevesje, pospešuje prebavo. Ureja premočno men- struacijo, zdravi beli tok. Pomaga pri porodnih krčih in lajša porod, pomaga pa tudi ob težavah v meni. Poglejmo pripravke iz plešca. Za poparek potrebujemo dve žlički suhega zelišča ali eno žličko sveže rastline na četrt litra vode. Poparimo, 10 minut namakamo in pijemo dnevno po majhnih požirkih 2 skodelici čaja. Tak čaj pomaga pri vseh vrstah krvavitev, močnih menstruacijah in v meni. Takrat naj bi vsaka ženska pila štiri tedne po 2 skodelici čaja dnevno tri tedne, nato prenehala s pitjem in nato ciklus ponovila. Pri močnih menstruacijah naj dekleta pijejo 8 do 10 dni pred ciklusom po 2 skodelici čaja. Tak poparek uravnava tudi krvni tlak, pomaga pri kronični diareji in ci-stisu. Pa še recept za pleščevo tinkturo: sveže zelišče, liste, steblo skupaj s cvetovi in srčastimi .luščki drobno narežemo, čez to prelijemo 38 do 40-odstotno žitno ali sadno žganje (zelišče mora biti pokrito), pustimo 10 dni na soncu ali toplem mestu. Pri hujših menstrualnih težavah, cistisu in driski pripisujejo trikrat na dan po ml «»»»[»ta WILD WIND t » ORGANIZIRA tinkture. Obkladki iz svežih rastlin služijo kot priročno sredstvo pri kftavečih ranah. Zvrhano prgišče svežega plešca damo v cedilo in ga držimo nad vodno paro. Zmehčano zel damo med krpo in položimo na obolelo mesto. Za spomladansko čiščenje krvi so odlični tako pleščeva solata, poparek, kakor tudi sok. Slednjega pripravimo tako, da dve pesti svežega zelišča zmeljemo s 100 ml vode. Tekočino odcedimo, jemljemo 3-krat dnevno po 1 do 2 žlici soka z malo vode. lifitednik NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA! Spet smo vam pripravili presenečenje! Že lani smo se družili na izletih poSloveniji in tudi letos ne bo ničdrugače.24. junija vas bomo z dvema avtobusoma s pomočjo Tuša peljali na prvi letošnji izlet naročnikov. Kam, naj zaenkrat še ostane skrivnost, če si ogledate fotografiji z lanskih izletov s Tušem na Kras in v Prlekijo, pa vam bo jasno, zakaj ne smete odlašati pri pošiljanju kuponov. Potnike za dva avtobusa bomo izžrebali med vsemi kuponi, ki jih bomo do srede, 14. junija, dobili na naš naslov. Srečni izžrebanci bodo znani 16. junija, ko bo seznam potnikov objavljen v Novem tedniku. ;BNIK©M i A .IZLET! Ime in priimek: Naslov: Naročniška številka Novega tednika: Telefon: Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. 20 IMf ORMACIJE »I ikSlI BELIN IPP, d.o.o., V STEČAJU objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO INDUSTRIJSKE PRALNICE PERILA I. Predmet prodaje: Industrijska pralnica perila v Rogaški Slatini, Ratanskavas 16: nepremičnine, vpisane v vložku št. 270 k.o. Ratanska vas zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah: pare. št. 199/3 dvorišče površine 175 m?, pare. št. 200/4 dvorišče površine 113 m2, pare. št. 201/1 poslovna stavba 1904 m2, pare. št. 201/8 dvorišče površine 1188 m', pare. št. 201/9 dvorišče površine 1267 m2, pare. št. 201 /10 dvorišče površine 2625 m2, pare. št. 202/1 dvorišče površine 2062 m5, in pare. št. 202/2 dvorišče površine 28 m2 ter premičnine: osnovna sredstva, rezervni deli in zaloge, navedene v cenitvi cenilca z dne 15. 3. 2006, vse skupaj kot celota. Izklicna cena je 528,600.688,00 SIT. Na delu osnovnih sredstev, katerih izklicna cena znaša 182,618.310,00 SIT oziroma katerih delež v izklicni ceni znaša 34,5475 %, ima izločitveno pravico upnik Sparkassen Leasing, d.o.o., Ljubljana, zato ta del premoženja prodajalec prodaja v imenu in za račun izločitvenega upnika Sparkassen Leasing, d.o.o., Ljubljana. II. Pogoji javne dražbe: Premoženje se prodaja po načelu »videno - kupljeno«. Na javni dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ter tuje pravne in fizične osebe ob pogojih vzajemnosti, ki predložijo dokazilo o plačilu varščine. Kupci ne morejo biti osebe, določene v 153. členu ZPPSL. Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10 % izklicne cene in jo nakazati na transakcijski račun stečajnega dolžnika št. 06000 - 0960463453 pri Banka Celje z navedbo »plačilo varščine za javno dražbo«. Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom ali položnico. Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino, dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo vrnjena v roku treh delovnih dni po končani javni dražbi brez obresti. Potencialnemu kupcu, ki plača varščino, pa ne draži, se varščina ne vrne, ampak zapade v korist stečajne mase. Dražitelj, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku 15 dni po opravljeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na žiro račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, daje dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase. Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL ali podati izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL. Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačano varščino pa bô stečajni dolžnik zadržal v korist stečajne mase. Izklicna cena ne vsebuje nobenih davščin, zato se le-te zaračunajo dodatno. Druge dajatve, stroške sestave in overitve kupoprodajne pogodbe in druge stroške, povezane s prenosom lastništva mora plačati kupec. Kupljene stvari bodo kupcu izročene v last in posest po plačilu celotne kupnine. Premoženje, ki je predmet prodaje na tej dražbi je v posesti družbe PERITEKS negovanje perila, d.o.o., Blatnica 2, 1236 Trzin. Kupcu je zato te predmete dolžna izročiti zgoraj navedena družba, če bi se ugotovilo, da posameznega predmeta pri navedeni družbi ni več, je ta dolžna kupcu plačati denarno protivrednost v višini sorazmernega dela vrednosti takšnega predmeta v celotni doseženi prodajni vrednosti z upoštevanjem sorazmernega dela tržne vrednosti iz cenitvenega poročila. Poseben pogoj prodaje: prodajalec ima pravico do brezplačne uporabe in prostega dostopa do prostora za skladiščenje arhive stečajnega dolžnika, in sicer za obdobje enega leta po datumu primopredaje industrijske pralnice kupcu. Pregled cenitvenih poročil oziroma ogled premoženja, ki se prodaja, je možen po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem g. Zvonimirjem Hudejem, tel. 03 / 541 75 05 ali GSM 041 / 705-697 v delovnem času. III. Pravila javne dražbe: 1. Dražbo vodi stečajni upravitelj. 2. Draži lahko tisti, ki je plačal varščino in to dokaže s pisnim dokazilom o plačilu. 3. Zastopnik dražitelja mora predložiti pooblastilo. 4. Dražitelji lahko dvigajo ceno za najmanjši znesek 20,000.000,00 SIT. 5. Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba. 6. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. 7. Dražba je končana 10 minut po zadnji najvišji ponudbi. 8. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti dokler ni zaključen zapisnik o poteku javne dražbe. 9. Ugovore reši stečajni upravitelj takoj. 10. Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom predsednika stečajnega senata (čl. 154/1 ZPPSL). IŠČEMO TOPEL DOM Smeh s štirinožci r i®woteinik Na takšne nesezonsko mrzle dni vam živalcc iz zavetišča pošiljajo nekaj šal, da vam skozi humor posije sonček. Če pa bi še vi želeli dati svojo toplino kakšni nebogljeni živalci, pridite ponjo v zavetišče Zonzani v Jarmovec pri Šentjurju ali pokličite na telefonsko številko 03/749-06-02. Tu je le nekaj kosmatincev, ki se pri nas nahajajo. ROK KRAJNIK »Imam res čudovitega psa!" se hvali Ivan prijatelju. "Vsak dan mi v posteljo prinese časopis!" "To pa res ni nič takega!" reče prijatelj. "Kako da ne? Saj sploh nisem naročen na časopis!" Pogovarjata se buldog in nemški ovčar. Nemški ovčarje zaprt na balkonu v tretjem nadstropju. Buldog ga vabi na dvorišče: »Pridi dol, no!» »I\la moram!« »Kako, da ne?« »Zaprt sam na balkonu!« »Skoči!« »0, to pa ne!« »Zakaj?« »Zato, ker nočem imeti tako potlačenega smrčka, kot ti!!« Pes se sprehaja in vidi, da se mu leopard bliža z očitnim namenom, da ga požre. Tuhta, tuhta in se domisli; postavi se pred kup kosti in ko je leopard že zelo blizu, reče: »Mmm, je bil dober tale leopard, me res zanima, če je kje še kakšen, se nisem dobro najedel...« Ko leopard to sliši, jo brž ucvre proč in si misli: »Fant, tole je pa bilo blizu ...« Na bližnjem drevesu sedi opica in opazuje dogajanje. Odloči se, da bo prevarantskega pse zatožila leopardu v zameno za njegovo zaščito. Teče za njim in mu vse pove. Leopard je besen: »Opica, sedi mi na hrbet in greva... Boš videla, kaj bom storil temu psu. Grrrr.« Pes ju zagleda in brž ugotovi, kaj se je zgodilo. S hrbtom se ohrne proti njima in ko sta že blizu, reče: »Pa kje je zdaj ta opica počasna! Že pred pol ure sem jo poslal, da mi pripelje še enega leoparda...« diwastife oglaševalcem! Novi tednik izhaja dhialkrst tedensko«, in sicer ob twkiïs in p@§!dfs„ osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. Gorenjca in Štajerca zasuje plaz, reši ju lavinski pes, ki ima okoli vratu sodček ruma. Gorenjec izjavi: »Glej, človekov najboljši prijatelj!« Štajerec odvrne: »Ja, pa taki lepi pes ga je prinesel!« Vlomilec po stanovanju brska z baterijo, ko zasliši: »Kristus te gleda!« Posveti naokoli in zagleda papagaja v kletki, ki ponovi: »Kristus te gleda!« »Kdo si pa ti?« vpraša vlomilec papagaja. »Mojzes.« »Smešno ime za papagaja! Kdo je pa Kristus?« »Rotvajler za tvojim hrbtom,« odvrne papagaj. «m INFORMACIJE 21 ZAHVALA IVANKE HOLCINGER iz Laške vasi v Štorah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, da smo se lahko skupaj poslovili od naše ljubljene. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter za sveto mašo. Posebna hvala duhovniku Andreju Urbanclu za lepo opravljen cerkveni obred, Jožetu Kraglju za ganljiv poslovilni govor in pevcem za čudovito odpete pesmi. Hvala vsem, ki se je boste radi spominjali in se ustavili ob njenem grobu. Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. V SPOMIN STANKO BEKUŠ (7.9. 1934-6.6.1996) ANTON HRIBERNIK (28.9.1943 - 5.6.1986) V SPOMIN Zaman so solze, prošnje mile, zaman so dobre vse želje, rana nam ostane tej spomin nate, (31.12.1942-2.6.1996) 2. junija 2006 mineva deset let, kar te ni več med nami. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu in mu prižigate sveče. Umrla je naša sodelavka MARIJA OSOJNIK zaposlena v kuhinji Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje a V SPOMIN MARJETI, FRANCU SAMEC «th. Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu skrita bolečina. Hvala vsem, ki se ju spominjate in prižigate svečke v njun spomin. Sin Slavko z Meri, hčerka Karla s Srečkom, vnuki Aleš, Uroš, Dejan, Igor in Žan RABLJENO spalnico s petdelno omaro in dve dvodelni omari, cena minimalna, simbolna, prodam. Telefon (03) 5419-756. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka ANTONA KLAVŽARJA iz Trobnega Dola (12. 5.1931-27.5.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in vsestransko pomoč. Iskrena hvala osebju ZD Laško, Borisu za nesebično pomoč, oddelku žilne kirurgije in kirurško intenzivnemu oddelku bolnišnice Celje, Komunali Laško, pevcem, zastavonošam, govorcema in g. župniku za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali. Žalujoči vsi njegovi PRODAM RENAULT laguno, letnik 1994, prevoženih 157.800, reg. celo leto, prodam. Telefon 041 723-728. 2753 SUZUKI swift 1,3, letnik 1991, reg. do oktobra, ugodno prodam. Telefon 031692-722. L 674 PRODAM KOSILNICO Bts, 110 cm, prodam. Telefon 5791-353. 2789 ŽITNI kombajn Klas, dva motorja za Bes lambordžini, prodam. Telefon (03) 57954)52,031 546-252. Š595 MEŠALEC za beton prodam. Telefon 031 889-191,5453-116. 2852 PRODAM SLOVENSKE Konjice, 170,4 m2, blizucenlra, prodamo stanovanjsko hišo + pomožni objekt, ogrevanje lokalno, mestni vodovod, cena 21.500.000 SIT. Telefon 031 635-316. 2840 V0K0UCI slivniškego jezera, naselje Javorje, prodam manjšo hišo. Telefon 041 208-207. Š594 STAREJŠO vzdrževano hišo, potrebno obnove, 1 km iz Petrove, prodamo. Telefon 5707-593. 2300 ZAZIDANO parcelo v Lokroveu, velikost 1000 m1, od tega je 110 m2 zazidalnega, vsi priključkivbližini, prodam, cena 2,7 mio SIT. Telefon 041 389-238. n CELJE. 2 km izven prodamo bivalni vikend na sončni legi, z lepim razgledom. Elektrika, voda, telefon, catv, centralno ogrevanje, zemljišče 3488 m!, možna gradnja, z gozdom 7883 m2, možen nakup vikendov, manjših parcel. Telefon 041589-439. Š600 EN0NADSTR0PN0 hišo, z dokončano mansardo, na sončni legi, z lepim razgledom, med Celjem in Laškim, prodam. Ostale informacije po telefonu 5730-914,040634-797. 286O tednik Obvestilo oglaševalcem! Male oglase, zahvale, osmrtnice, obvestila in čestitke lahko za Novi tednik in Radio Celje oddate tudi: - v Šentjurju, agencija Sitra na Ljubljanski cesti, v ponedeljek od 8. do 16., od torka do petka od 8. do 15. ure; - v Žalcu, agencija Sitra na Šlandrovem trgu 35, od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure; - v Laškem pa na sedežu Rdečega križa na Aškerčevem trgu 4 b, v ponedeljek od 8. do 15., v sredo od 8. do 16. in v petek od 8. do 13. ure. MANJŠO hišo v Celju in okolid kupim za gotovino. Telefon 041 866-933. n PISARNIŠKE prostore, v Kovinarski ulici 12 v Celju, oddamo v najem. Telefon 041 769-688, Revisto d. o.o. n PRODAM DVOSOBNO in trisobno stanovanje, novo, v Rogaški Slatini, prodam. Telefon 041 771-183. 2595 TRISOBNO novo stanovanje, Dečkovo naselje, bližina centra, dve pokriti parkirišči, prodam. Bojan Rotar, telefon 031 378-038. p KUPIM EN0INP0L ali dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 866- ODDAM V SAVUDRIJI oddamo apartma zo 7-dnevne termine, za 3 do 5 oseb, od junija do septembra. Telefon 041424-086.Ž267 OPREMLJENO nadstandardno garsonjero, novo, v Novi vasi v Celju, oddam. Telefon po 16. uri, 041761-240. 2298 01HINJ0 z delujočimi gospodinjskimi aparati prodam za 50.000 SIT. Telefon (03) 5799-183,041 877-678. 2758 DRVA, jelša in mešana, prodam. Telefon 041 654-729. Š597 KUPIM DRVA, bukova ali mešana, kupim. Telefon 031 403-677. 2864 memm PRODAM PRAŠIČE, težke od 40 do 50 kg, prodam. Telefon 5798-167,031 682-285. Š583 KOBILO, brejo in žrebico prodam. Telefon 5778-738. 2706 ZAJČKE, nemške lisce, »pripuštene« zajlde in samce, prodam. Kuder, Medlog 26 a, telefon 5472-110. 2752 DVE telici, težki 200 in 400 kg, prodam. Telefon 041 922-486. 2747 KOBILO in žrebeta prodam. Telefon 5741-071. Š592 BIKCA prodam. Telefon 041 654-729. 0596 TELIČKO, težko 130 kg, prodam ali menjam zo bikca. Telefon 031 609-864. 3846 KUPIM TEUČKO b rez številke, do 150 kgalitudi bikca, kupim. Telefon041 765-950. 2790 PRODAM VINO, belo in rdeče, prodam, možna dostava. Telefon 031221-243. 2715 DOMAČ želodec prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 354-614. 2751 8EL0 sortno vino, beli pinot, laški rizling, prodam. Telefon 041 820-416. 2742 SUHO domačo koruzo v zrnju ugodno prodam. Telefon 041 635-868. 2728 VEČJO količino vina, domače sorte (šmarni-ugodno prodam. Telefon 041 772-328. PRODAM ČOLN Yamaha 380 S, napihljiv, s trdnim dnom, ugodno prodam. Telefon 041 635-868. 2728 POČITNIŠKO prikolico Adria 380, stacionirano v avtokampu Glavotok na otoku Krku, prodam ali zamenjam za osebno vozilo. Telefon 051350-301. L673 ŠTEDILNIK, 3 plin, 1 elektriko in kozo mlekarico, prodam. Telefon 5793-232. Š592 VEGO, izolirano, pregrajeno pasjo hišo, snemljiva streha, prodamo. Telefon 041 812-715. 2811 SI - BORZA DELA ODDAM PRIKOLICO z dvema baldahinoma, 6 do 8 oseb, kamp Rapoča, Nerezine, malo pred Lošinjem, ugodno oddamo. Telefon 041 924-866,781-7004. 2826 Oii MOŠKI, vdovec, 70 let, želi spoznati žensko iz Celja, Hudinja, z vozniškim izpitom, zo skupno življenje. Ostalo po dogovoru. Telefon 5414-826. 2717 ZAPOSLIMO slikopleskarje in gradbene delavce za finalna gradbena dela. Informacije: PE Gradnje, Sun64 d. 0. 0., Ipavčeva 22, Celje, telefon 051 363-986. ZAPOSLIMO delavca pri krovskih delih. Izobrazba: osnovno ali poklicno šola, lahko brez delovnih izkušenj. Lesodekor, Anton Plohi s. p., Ločita ob Savinji 56 i, Polzela, telefon 700-1458, 041 703-039,041 274-556. 2620 INTER PUNKT, d.o.o. CESTNO PROMETNA SIGNALIZACIJA Prekorje 61, 3211 Škofja vas zaposli dva mlajša fanta za delo na terenu - barvanje cestišč, prometni znaki in oprema. Pogoji: - zaželena izobrazba teh. smeri ali avtomehanik - alternativa del. brez poklica - izpit kategorije B Zaposlitev za nedoločen čas. Informacije Polona Kumer GSM [041] 740-978. NUDIMO dopoldansko delo v direktni prodaji. Medical Line d. 0.0., Maistrova ul. 16,1241 Kamnik, telefon 041 643-220, VOZNIKA taksija zaposlimo. Telefon 041 369-338. Tino Pozinek-Koštomaj s. p., Krpanova 3, Celje. 2520 OBLIKOVALCA kovin zaposlimo. Telefon 041 369-338. Tina Pozinek-Koštomaj s. p., Krpanovo 3, Celje. 2520 PIZZERIA Verdi-Verdi, Boštjan Verdnik s. p., Griže 125 zaposli kuharja, picopeka in osebo za pomočv kuhinji. Informacije po telefonu 041 602-493. 2764 ZAPOSLIM samostojno frizerko z najmanj 3 leti delovnih izkušenj. Informacije 041 593-895. Žensko in moško frizerstvo Heleno Rotaj s. p., žagajškova ul. 6., 3000 Celje. Š593 PRIZNANO zasebno transportno podjetje zaposli zaradi povečanja obsega poslovanja voznika, m/ž, v domačem in mednarodnem transportu, C in E kategorija. Ažman d. 0.0., Tržaška ulica 1, 4248 Lesce, telefon 041 444-440, Klemen Ažman. n PO zelo ugodnih cenah in kakovostno izdelujemo demit fasade in vsa slikopleskarska dela. M3Grad d. 0.0., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771- Papravljalnica illičil I[)fj| ^ Pok/ič/Pe ' 040 621 om FASADE demit, finalna slikopleskarska in ostala dela po konkurenčnih, promocijskih cenah. Informacije: PE Gradnje, Sun64 d. 0.0., Ipavčeva 22, Celje, telefon 051 363-986. n HUJSANJE 8- 12 kg mesečno Dr. PIRNAT 12/25232 55,01/519 35 54 Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi, pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav iz-puščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedem in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; - na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http:// unvw.ess.gov. si: ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče: UPRAVNA ENOTA CEUE Gradbeni delavec grad ber 1 i delavec za pomožna dela pri gradnji in sanaciji objektov; do 7.6.2006; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9,2000 Maribor. Snažilka snažilka; do 7. 6. 2006; Inpos d.o.o. Celje, Opekarnišlca cesta 2, 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba montaža PVC oken in vrat; do 1. 7. 2006; Lazarevič Boro s.p.. Gradbeništvo, Pod gabri 23,3000 Celje. Zidar za zidanje in ometava- delo na raznih ureditvah, rob-ničenje, tlakovanje, izdelava jaškov, izkopov, poznavanje dela z merilnimi inštrumenti, nadzor delovnih strojev, vodenje gradbenih dnevnikov; do 13.6.2006; Maks grad d.o.o.. Zgornja Hudinja 34, 3000 Celje. Gradbinec zidar; do 24. 6.2006; Marmat d.o.o., Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9,3220 Štore. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) komisionar, komisioniranje živilskega blaga v večjem skladišču, odgovorni boste za zlaganje, prebiranje in nabiranje blaga, delo z viličarjem; do 6.6.2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Pek pek, peka kruha in pekovskega peciva; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Planet Celje); do 9. 6. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Hipermar-ket Tuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje. Mesar-sekač mesar sekač; do 28. 6. 2006; Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12,3000 Celje. Mesar mesar prodajalec; do 28.6.2006; Mesnice Ledas d.o.o. Celje, Trnoveljska cesta 12,3000 Celje. mizarska dela; do 13. 6.2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; delo v proizvodnji, mizar širokega profila; do 9. 6. 2006; Mik d.o.o. Celje, Gaji 42,3000 Celje. Ključavničar monter ključavničar; do 9. 6. 2006; Duckinoski d.o.o. Celje, Ulica frankolovskih žriev44, 3000 Celje; ključavničar monter, delo v proizvodnji in montaži kovinskih konstrukcij strojev in naprav; do 9.6. 2006; Tehno var d.o.o.. Cesia v Trnovlje 10,3000 Celje. Stmgar strugar; do 6. 6. 2006; Sevs d.o.o.. Bežigrajska ccsta 2,3000 Celje. Varilec varjenje po tig mig postopku, varjenje kovinskih elementov; do 9.6.2006; Tehno var d.o.o.. Cesta v Trnovlje 10,3000 Celje. Monter ogrevalnih naprav monter centralne kurjave, ogrevalnih in plinskih inštalacij; do 15. 6. 2006; Esitel d.o.o.. Delavska ulica 8,3000 Celje. Strojni mehanik varilec; do 9. 6.2006; Container d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 6,3000 Celje; obdelovalec kovin; do 9. 6. 2006; Container d.o.o. Celje. Bežigrajska cesta 6,3000 Celje; pleskanje cestne signalizacije, lahko pripravnik; do 9. 6. 2006; Interpunkt d.o.o. Trgovina in storitve, Prekorje 61,3211 Škofja vas. Elektromontér vzdrževalec električar, vzdrževanje, popravilo vseh električnih in energetskih naprav; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesia v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 13. 6. 2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Cesta v Trnovlje 10, 3000 Celje. Šivilja šivilja, popravila oblačil in šivanje po meri; do 6.6.2006; Gradnje Kapetan d.o.o., Stanetova ulica 16, 3000 Celje. Strojnik gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 1. 7. 2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje; gradbinec, strojnik; do 9. 6. 2006; Interpunkt d.o.o.. Trgovina in storitve, Prekorje61,3211 Škofja Strojnik TGM; do 24. 6. 2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9,3220 Što- Voznik avtomehanik voznik kamiona; do 9.6.2006; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; voznik tovornjaka; do 9. 6. 2006; Ingrad gramat d.d., Medlog 7, 3000 Celje; voznik kamiona; do 24.6.2006; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin, Železarska cesta 9,3220 Što- voznik kamiona; do 8.6.2006; Rogel Aleksander s.p., Prevoz blaga s kamioni, Gaji 34,3000 Celje. Prodajalec prodajalec v trgovini za male živali, del. mesto v Celju; do 1.7. 2006; Alfapet d.o.o., Barlctova ccsta 4, 1215 Medvode; prodaja tekstilnih izdelkov in darilnega programa; do 17.6.2006; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2,3000 Celje; prodaja tehničnega blaga, elektro oddelek, kemija, sanitarna oprema, tehnična železnina; do 7. 6. 2006; Inpos d.o.o. Celje,' Opekarniška cesta 2,3000 Celje; delo v trgovini, svetovanje in pomoč strankam, skrb za urejenost trgovine; do 13. 6. 2006; Manpower d.0.0., Podmžnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; prodajalka; do 9.6.2006; Metro d.d. Celje, Lava 8,3000 Celje. kuharica; do 6.6.2006; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39, 3212 Vojnik; priprava malic in jedi, razdeljevanje, čiščenje posode in kuhinje, dostava hrane; do 9.6.2006; Quanta d.o.o. Rogaška Slatina, Šlan-drova ulica 26,3250 Rogaška Sla- Natakar natakar, del. mesto v Celju; do 10.6.2006; Baletta d.o.o.. Ob dolenjski železnici 12,1000 Ljub- natakar; do 9. 6. 2006; SPD d.o.o., Podlog v Savinjski dolini 59,3311 Šempeter v Savinjski do- Bolničar-negovalec bolničar negovalec; do 9. 6. 2006; Contraco, Spesov dom Vojnik d.o.o., Cesta v Tomaž 6,3212 Vojnik. Srednja poklicna izobrazba skladiščnik v poslova I niči, dnevni prevzem blaga v skladišču poslovalnice; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje (za PE Planet Celje) ; do 9.6.2006; Engrotuš d.o.o. Celje, Hipermar-ket Tuš, Mariborska cesla 128, 3000 Celje; premikač, spenjanje in odpenjanje premikalnega sestava, zavarovanje, signaliziranje in zaustavljanje vagonov, spremljanje lokomotiv po postajnem območju; do 20. 6. 2006; Holding Slovenske železnice d.o.o., Sekcija za tovorni promet Celje, Delovna enota, Kidričeva ulica 34,3000 Celje; prevoz oseb s taksijem; do 6. 6.2006; Konatar Selimir s.p., Taxi Sara, Na otoku 6,3000 Celje; voznik v mednarodnem tovornem prometu; do 5. 7.2006; Pu-šnik Vladimir s.p.. Tovorni promet in trgovina, Ivenca 30,3212 Vojnik. Lesarski tehnik vodja objekta, vodenje projektov in dela na posameznih objektih, usklajevanje, razporejanjem koordiniranje dela z, zunanjimi izvajalci ; do 13. 6. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; upravljalec numerično krmilnega stroja; do 13.6.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; mojster montaže pohištva; do 9.6.2006; Vaj d.o.o., Gregorčičeva ulica 7, 3000 Celje. Strojnitehnik skrbniško nad strojno opremo (praktikum) ; do 24. 6.2006; Te-cos razvojni center orodjarstva Slovenije, Kidričeva ulica 25, 3000 Gradbeni tehnik tehnolog priprave dela, vodenje in organiziranje dela v pisarni in na gradbišču, sodelovanje pri projektiranju, priprava tehnološke dokumentacije; do 13.6.2006; Manpower d.o.o.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Trgovinski poslovodja poslovodja; do 17.6.2006; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Ekonomski tehnik zastopniški kandidat; do 17.6. 2006; Adriatic Slovenica d.d., PE Celje, Lava 7,3000 Celje; referent v računovodstvu, vodenje saldakontov, kontrola dnevnih iztržkov, plačilnih kartic, obračun DDV, blagajna; do 9.6.2006; G trade d.o.o. Celje, Ljubljanska cesta 42,3000 Celje. Ekonomsko komercialni tehnik komercialist pospeševalec na terenu, gostinstvo (Štajerska); do 9. 6. 2006; Univerzál commerce d.o.o. Ljubljana, Novo polje, Cesta IV1, 1260 Ljubljana - Polje. Administrativni tehnik administrator; do 13.6.2006; Duckinoski d.0.0. Celje, Ulica frankolovskih žrtev 44,3000 Celje. Srednja stmkovna ali splošna izobrazba komercialist za trženje reklam na terenu, analiziranje trga in iskanje novih oglaševalcev; vloge na naslov: Sevemica, Prvomajska ulica 30,2000 Maril)or; do 15.6.2006; Buyitc d.0.0.. Prvomajska ulica 30, 2000 Maribor. Inž. živilske tehnologije živilski tehnolog, sodelovanje pri razvoju produktov, pri modifikaci-ji produktov, oblikovanjedokumen-tov, spremljanje proizvodnje, analitika proizvodnje; do 6.6.2006; Manpower d.0.0., Podmžnica Celje, Stanetova ulica4,3000 Celje. Inž. lesarstva komercialni direktor, načrtovanje, usmerjanje trženja in prodajne dejavnosti, za organizacijske enote načrtovanje in usmerjanje mesečne, tedenske in stalne komercialne dejavnosti, koordinira-niedela sodelavcev; do 13.6.2006; Manpower d.0.0.. Podružnica Celje, Stanetova ulica4,3000 Celje. Inž. gradbeništva nepremičninski posrednik, iskanje nepremičnin (in kupcev), prodaja, svetovanje strankam, sklepanje pogodb; do 13.6.2006; Manpower d.0.0.. Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Ekonomist za komercialno dejavnost . samostojni prodajni inženir, is-kanjeinprodobivanje novih strank, priprava ponudb, svetovanje strankam, sodelovanje na projektih; do 9.6.2006; Manpower d.0.0., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Univ. dipL inž. strojništva raziskovalec razvijalec; delo na zahtevnih mednarodnih razvojnih projektih, delo na aplikativnih projektih; do 24. 6.2006; Tecos razvojni center orodjarstva Slovenije, Kidričeva ulica 25,3000 Celje. Univ. dipl inž. kemijskega in- učitelj kemije in kemijskih predmetov; do 6.6.2006; Šolski center Celje, Pot na Lavo 22, 3000 Celje. Magister farmacije poučevanje strokovno teoretičnih predmetov; do 6.6.2006; Srednja zdravstvena šola Celje, Ipavčeva ulica 10,3000 Celje. Univ. dipl. inž. gradbeništva vodja projektainženiringin nadzor nad gradbenimi deli; do 9.6. 2006; Constructa inženiring d.o.o. Celje, Vrunčeva ulica 7,3000 Celje. Dipl. ekonomih za računovodstvo (vs) vodja finančno računovodske službe, vodenje, organizacija, koordiniranje in odgovornost za delo FRS; do 13.6.2006; RS Delovno sodišče v Celju, Gregorčičeva ulica 6, 3000 Celje. Univ. dipl. pravnik inšpektor, samostojno opravljanje inšpekcijskih nalog, izvajanje nadzora nad izvajanjem določil občinskih odlokov; do 9. 6. 2006; Medobčinski inšpektorat, Keršova ulica 8,3212 Vojnik; odvetniški kandidat, odvetniški pripravnik; do 9.6.2006; Vre-čer Rajko - odvetnik, Kidričeva ulica 25,3000 Celje. Profesor matematike poučevanje matematike, pripravnik; do 13. 6. 2006; Srednja zdravstvena šola Celje, Ipavčeva ulica 10,3000 Celje; učitelj matematike v gimnazijskem programu; do 6. 6. 2006; Šolski center Celje, Pot na Lavo 22, 3000 Celje. Profesor psihologije poučevanje psihologije, pripravnik; do 13. 6. 2006; Srednja zdravstvena šola Celje, Ipavčeva ulica 10, 3000 Celje. Profesor umetnostne vzgoje poučevanje umetnosti in glasbe; do 13.6.2006; Srednja zdravstvena šola Celje, Ipavčeva ulica 10, 3000 Celje. Profesor športne vzgoje učitelj športne vzgoje; do 6.6. 2006; Šolski center Celje, Pot na Lavo 22.3000 Celje. Dipl. medicinska sestra (vs) poučevanje praktičnega pouka; do 13. 6. 2006; Srednja zdravstvena šola Celje, Ipavčeva ulica 10, 3000 Celje. Doktor medicine specialist anesteziologije z reanimatologijo zdravnik specialist anesteziologije in reanimatologije; do 6. 6. 2006; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. Univerzitetna izobrazba pomočnik direktorja, za področje Hrvaške; do 16.6.2006; Metro d.d. Celje, Lava 8,3000 Celje. Doktor kliničnih medicinskih poučevanje kliničnih predmetov; do 6.6.2006; Srednja zdravstvena šola Celje, Ipavčeva ulica 10, 3000 Celje. Doktor zrumosti vodenje zahtevnih mednarodnih projektov; do 24.6.2006; Tecos razvoj ni center orodjarstva Slo-venije, Kidričeva ulica 25, 3000 Celje. UPRAVNA ENOTA __ LAŠKO Bolničar maser; do 6. 6. 2006; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Ključavničar obratni vzdrževalec, občasna zamenjava kotlarja - moški; do 13. 6. 2006; Sadeko, tovarna otroškega pohištva, d.o.o, Gračnica 4, 3272 Rimske Toplice. Strojni mehanik zahtevna dela pri izdelavi in predela vi stiropora, delo v penilnici pri blok modelu, vožnja viličarja; do 9. 6. 2006; Tim d.d. Laško, Spodnja Rečica 77,3270 Laško. kuhar; do 9.6.2006; Zupančič Milan s.p.. Pivnica Pačnik, Aškerčev rrg 10,3270 Laško. Inž. gradbeništva komercialist v prodaji fasad z vgradnjo, zbiranje naročil, prodaja izdelkov in storitev, izdelava ponudb, ogled in izmera objektov, vodenje tehnične, materialne, finančne dokumentacije projektov, nadzor nad kvaliteto del, termin-skimiplani, gradbeno dok.; do 11. 6. 2006; Tim d.d. Laško, Spodnja Rečica 77,3270 Laško. Magister farmacije magister farmacije receptar; do 14. 6. 2006; Cizej Andreja - Lekarna Cizej Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško. Dipl. fizioterapevt (vs) fizioterapevt, pripravnik; do 13. 6. 2006; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4,3270 Laško. UPRAVrÎrÉNOTÀ" MOZIRJE Voznik cestnih nwtorn ih vozil voznik tovornega vozila - opravlja prevoze blaga po naročilu delodajalca po Evropi; do 13.6.2006; Kokalj Štefan s.p., Coličnikova ulica 5,3330 Mozirje. Trgovinski poslovodja prodajalec - poslovodja; do 6. 6.2006; Bevc Robert s.p., Trgovina Unisex Robert Bevc s.p., Smi-helska cesta 1,3330 Mozirje. SLOVENSKE KONJICE Delavec brez poklica razlagalec, preprosio preklada-njeali transportiranje, preprosta dela z večjim fizičnim naporom in uporabo preprostega ročnega orodja, druga dela po navodilu nadrejenega v okviru poklica in delovne usposobljenosti; do9.6.2006; Manpower d.0.0., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Pomožni delavec pomoč pri razdeljevanju hrane in pomivanje posode; do 10.6.2006; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo. Tovarniška cesta 10,3210 Slovenske Konjice; pomoč pri pleskarskih in fasa-derskih delih; do24.6.2006; Pod-grajšek in drugi d.n.o., Vešenik 8, 3210 Slovenske Konjice. pomožni izdelovalec stavbnega pohištva; do 9. 6.2006; Satler Valter s.p.. Izdelava in montaža stavbnega pohištva, Meslni Irg 18, 3210 Slovenske Konjice. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) prevozi na relaciji Avstrija; do 9. 6. 2006; Haložan Jožef -avto-prevoznik, Ulica Dušana Jereba 3, 3210 Slovenske Konjice. Oblikovalec kovin opravljanje lažjih ključavničarskih del, varjenje in brušenje; do 24. 6.2006; Baumuller Dravinja d.0.0., Delavska cesta 10,3210 Slovenske Konjice. Orodjar orodjar; do 7.6.2006; Koplasl ekstmzija in konfekcija d.0.0.. Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice. vodja kuhinje in kuhar; do 10. 6.2006; Leskovar Peter s.p., Grad- «i BORZA DELA 23 beni servis in gostinstvo, Tovarniška cesta 10,3210 Slovenske Ko- ' kuhar picopek; do 10.6.2006; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo. Tovarniška cesta 10,3210 Slovenske Konjice. Natakar natakar; do 10.6.2006; Leskovar Peter s.p.. Gradbeni servis in gostinstvo. Tovarniška cesta 10, 3210 Slovenske Konjice; delo v strežbi; do 9. 6. 2006; Mernik- Kralj Blanka s.p.. Prevozi, supermarket, veleprod., bistro. Liptovská ulica 9, 3210 Slovenske Konjice. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka in vzdrževanje vozila; do 9. 6. 2006; Jevše-nak Avgust s.p., Nakladanje", prevozi, Bukovlje 61,3206 Stranice; ekstrudiranje PVC profilov; do 7. 6. 2006; Koplast ekstruzija in konfekcija d.o.o., Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice. Lesarski tehnik tehnolog priprave; do 9. 6. 2006; Satler Valter s.p.. Izdelava in montaža stavbnega pohištva. Mestni trg 18,3210 Slovenske Ko- Strojni tehnik konstruiranje kovinskih omar in pultov v avtocadu in proengee-nerju, razdelava tehnološke dokumentacije, tehnološka priprava dela; do 24.6.2006; Baumuller Dravinja d.o.o.. Delavska cesta 10,3210 Slovenske Konjice. Inž. elektrotehnike konstruktér elektro naprav; do 9.6.2006; Elink inženiring d.o.o.. Mestni trg 5,3210 Slovenske Ko- Dipl. inž. elektrotehnike (vs) vodja priprave in proizvodnje; do 9. 6. 2006; Elink inženiring d.o.o., Mestni trg 5,3210 Slovenske Konjice. Dipl. inž. gradbeništva (vs) inženir gradbeništva s strokovnim izpitom iz urbanizma; do 6. 6.2006; Klas d.o.o.. Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice. Profesor matematike poučevanje matematike in slovenščine, knjižničar; do 8.6.2006; Osnovna šola Loče, Šolska ulica 5, 3215 Loče. UPRAVNA ENOTA ŠENTJURPRICEUU Osnovnošolska izobrazba strojnik TGM; do 6. 6. 2006; Gramoz - AP proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o.. Turno 2,3263 Gorica pri Slivnici; strežba pijač; do 14. 6. 2006; Obrez Milan s.p. Prevorje, Bislro Obrez, Žegar 2,3262 Prevorje; polaganje keramike; do 1. 7. 2006; Pesan Bojan s.p., Sončni žarek. Ulica skladateljev Ipavcev 46,3230 Šentjur. Strojni obdelovalec kovin pomoč pri upravljanju in osnovnem vzdrževnaju strojev, pomoč pri menjavi orodji, odstranjevanje odpadnega materiala; do 6.6.2006; Alpos d.d. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 2,3230 Šentjur. Strugar strugar; do 6. 6.2006; Tajfun Planina d.o.o.. Planina pri Sevnici 41,3225 Planina pri Sevnici. Monter vodovodnih naprav strojne instalacije, zaključna dela v gradbeništvu, sanacija kopalnic; do 10.6. 2006; Pesan Bojan s.p.. Sončni žarek. Ulica skladateljev Ipavcev 46,3230 Šentjur. Strojnik strojnik na buldožerju; do 16. 6.2006; Mlaker Cvetko s.p.. Oprav- ljanje storitev z gradbeno mehan., Cesta Kozjanskega odreda 87, 3230 Šentjur. Elektrikář energetik hišnik vzdrževalec; do 9. 6. 2006; Selič Anton s.p., Elektroin-stalacije in trgovina. Ulica II. bataljona 16,3230 Šentjur. samostojno delo v frizerskem salonu; do 10.6.2006; Smola Srečko s.p.. Frizerstvo in prevozništvo Lusy, Cesta Leona Dobrotinška 5,3230 Šentjur. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila - hijap, prevoz betonske opeke; do 13.6. 2006; Lah Alojz s.p., Betonarna in cementninarstvo, Cesta Kozjanskega odreda 29,3230 Šentjur. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 6.6.2006; Tovornik Roman s.p. Loke pri Planini - Toro, Loke pri Planini 12, 3225 Planina pri Sevnici. Glasbenik specialist za tolkala ■ učitelj tolkal; do 8.6.2006; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29,3230 Šentjur. Glasbenik specialist za kitaro učitelj kitare; do 8.6.2006; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29,3230 Šentjur. Akademski glasbenik profesor za klaviatume instrumente učitelj orgel in klavirja; do 8.6. 2006; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29,3230 Šentjur. Akademski glasbenik profesor za pihala in trobila učitelj flavte; do8.6.2006; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29,3230 Šentjur. Akademski glasbenik za kla- učitelj klavirja; do 8.6. 2006; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29,3230 Šentjur. Akademski glasbenik za piha-la-trobila učitelj klarineta, saksofona; do 8.6.2006; Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 29,3230 Šentjur. ......UPRAVNAENOTA Delavec brez poklica stiskanje in odnašanje stekla; do 6. 6. 2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o.. Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Pomožni delavec pomožna zemeljska dela; do 8. 6.2006; Ferčec Ivan s.p. Rogaška Slatina, Sv. Florijan 58,3250 Rogaška Slatina; pomoč pri slikopleskar škili delih; do 9.6.2006; Krklec Branko s.p.. Zaključna dela v gradbeništvu, Sotelska cesta 34, 3250 Rogaška Slatina. Steklopihač krogličar pihanje stekla; do 13.6.2006; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o.. Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Oblikovalec kovin delo v serijski proizvodnji komponent za električne gospodijske aprate, varjenje kovin, posluževa-nje strojev za krivljenje cevi; do 9.6.2006; Gorenje d.d., Program Mekom, Obrat Rogatec, Ceste 41, 3252 Rogatec. Zidar zidarska dela; do 8.6.2006; Ferčec Ivan s.p. Rogaška Slatina, Sv. Florijan 58,3250 Rogaška Slatina. priprava obrokov za zaključene družbe in jedi po naročilu; do 9.6.2006; Kidrič Lucija s.p. Rogaška Slatina, Sv. Florijan 109, 3250 Rogaška Slatina. Natakar strežba jedi in pijače; do 9.6. 2006; Ferme Veronika s.p.. Gostilna pri Guterju, Kidričeva ulica 60,3250 Rogaška Slatina; strežba pijač; do 12.6.2006; Tur-nar Franc s.p. Rogatec - Kovinarstvo in kafe bar, Trg 11,3252 Rogatec. Srednja poklicna izobrazba pomoč pri montaži stavbnega pohištva; do 9.6.2006; E2S mali, Emilijan Samec s.p., Male Rodne 9,3250 Rogaška Slatina. Varuh predšolskih otrok varuhinja v oddelku OVI-ja, pomoč zmerno prizadetim učencem; do 8. 6. 2006; III. Osnovna šola Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15,3250 Rogaška Slatina. Srednja strokovna ali splošna izobrazba referent za sklepanje poslov za območje Jugoslavije, delo v skladišču; do 9.6.2006; Pondos, Pon-delakïn partner d.n.o.. Rimska cesta 3,3240 Šmarje pri Jelšah. Organizator poslovanja v gostinstvu (VSŠ) vodja strežbe; do 13. 6. 2006; Terme Spa Rogaška d.d., Stritarjeva ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Vzgojitelj predšolskih otrok vzgojitelj predšolskih otrok, delo v enoti vrtca z otroci v prvi starostni skupini; do 6.6.2006; Osnovna šola Kozje, Kozje 131,3260 Predmetni učitelj za angleški poučevanje angleškega in slovenskega jezika; do 20.6. 2006; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30,3252 Rogatec. Predmetni učitelj tehnične vzgoje poučevanje THV in računalništva; do 20.6.2006; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30,3252 Rogatec. Univ. dipl. ekonomist za de-namištvo-finance strokovna dela za finančno področje, delo na računalniku; do 16.6.2006; Varjačič Viljenka s.p., Življenjska energija, Ob progi 17, 3250 Rogaška Slatina. Profesor franeščine poučevanje francoščine; do 8. 6. 2006; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Profesor angleščine učitelj angleščine in slovenščine, poučevanje angleščine in slovenščine (nivojski pouk) v osnovni šoli v Kozjem in v Lesičnem; do 6.6.2006; Osnovna šola Kozje, Kozje 131,3260 Kozje; poučevanje angleškega in slovenskega jezika; do 20.6.2006; Osnovna šola Rogatec, Ptujska cesta 30,3252 Rogatec; poučevanje angleščine; do 8.6. 2006; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Profesor matematike učitelj matematike, poučevanje matematike (nivojski pouk) v osnovnih šolah v Kozjem, Lesičnem in Bistrici ob Sotli; do 6.6. 2006; Osnovna šola Kozje, Kozje 131, 3260 Kozje; poučevanje matematike, dopolnjevanje na osnovni šoli; do 8.6. 2006; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Profesor biologije poučevanje biologije; do 8.6. 2006; Šolski center Rogaška Sla- tina, Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Profesor filozofije poučevanje filozofije; do 8.6. 2006; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Profesor psihologije šolsko svetovalno delo; do 8. 6. 2006; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina; poučevanje psihologije; do 8. 6. 2006; Šolski center Rogaška Slatina, Steklarska ulica 1,3250 Rogaška Slatina. Dipl. pedagog specialist specialni pedagog defektolog, računalničar informator; do 8.6. 2006; in. Osnovna šola Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15,3250 Rogaška Slatina; poučevanje učencev s posebnimi potrebami; do 8. 6. 2006; III. Osnovna šola Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15,3250 Rogaška Slatina; poučevanje učencev s posebnimi potrebami in HSPS; do 8.6. 2006; III. Osnovna šola Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15,3250 Rogaška Slatina; poučevanje otrok z zmerno motnjo v duševnem telesnem razvoju; do 8. 6. 2006; III. Osnovna šola Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15, 3250 Rogaška Slatina; poučevanje otrok s posebnimi potrebami in vodenje knjižnice; do 8. 6.2006; III. Osnovna šola Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15,3250 Rogaška Slatina. VELENJj _______ Delavec brez poklica manj zahtevna samostojna dela; do 13. 6. 2006; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1 a, 3320 Vele- splošna gradbena dela; do 7.6. 2006; Pogladič Smiljan s.p.. Partizanska cesta 1,3320 Velenje; voznik tovornega vozila v mednarodnem prometu; do 9.6.2006; Resped transport d.o.o.. Mednarodni prehod 2, 5290 Šempeter pri Gorici. Strojni mehanik pomočnik mojstra - po naročilu mojstra in vodje proizvodnje koordinira delo v proizvodnji, v odsotnosti mojstra ga nadomeščajo 13.6.2006; Skaza Igor s.p., Selo 17,3320 Velenje; plastilec in obdelovalec polimerov; do 13. 6. 2006; Veplas d.d., Štrbenkova cesta 1,3320 Velenje. Elektrikář energetik elektrikář monter; do 14. 6. 2006; Elektro Jezernik d.o.o., Čr-nova 53,3320 Velenje. Strojnik gradbene mehaniza- slrujnik težke gradbene mehanizacije; do 13. 6. 2006; Pup Velenje d.d„ Koroška cesta 40 a, 3320 Velenje. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornega vozila v mednarodni špediciji; do 13.6.2006; Camlek Berto s.p., Podkraj pri Velenju 46, 3320 Velenje. Živilski tehnik kuhar-pripravnik; do 9.6.2006; Vegrad Inde d.o.o.. Cesta Simona Blatnika 5,3320 Velenje; kuhar; do 9. 6. 2006; Vegrad Inde d.o.o., Cesta Simona Blatnika 5, 3320 Velenje. Strojni tehnik vodja izmene - vodi, organizira in koordinira delo celotne izmene vproizvodnji, izvaja strokovni nad-zornad delom in kakovostjo opravljenih del, v sodelovanju z vodjo proizvodnje planira delo in ga obvešča o težavah, razporeja delavcev, jih usmerja; do 13.6.2006; Skaza Igor s.p.. Selo 17,3320 Velenje; mojster - po naročilu vodje proizvodnje vodi in koordinira delo v proizvodnji, predlaga tehnološke rešitve in pripravlja izvajanj e le-teh, izvaja nadzor nad delom in kakovostjo opravljenih del na delovnih fazah; do 13.6.2006; Skaza Igor s.p.. Selo 17,3320 Velenje. Gradbeni tehnik delovodja na področju gradbeništva in strojništva; do 21.6.2006; Domstan d.o.o.. Koroška cesta 48, 3320 Velenje. Univ. dipl. ekonomist najzahtevnejša ekonomska dela - raziskava tržišča, pripravnik; do 13.6.2006; Vegrad d.d Velenje, Stari trg 35,3320 Velenje. Dipl. vzgojitelj predšolskih otrok (vs) drugi strokovni delavec v 1. razredu devetletne OŠ v oddelku podaljšanega bivanja in jutranjem varstvu; do 9.6.2006; Osnovna šola Šoštanj, Koroška cesta 7, 3325 Šoštanj. Profesor razrednega pouka učitelj razrednega pouka; do 9. 6. 2006; Osnovna šola Šoštanj, Koroška cesta 7,3325 Šoštanj; učitelj razrednega pouka v oddelku podaljšanega bivanja; do 9. 6. 2006; Osnovna šola_ Šoštanj, Koroška cesta 7,3325 Šoštanj. Profesor računalništva organizator informacijske dejavnosti, učitelj računalništva; do 9. 6. 2006; Osnovna šola Šoštanj, Koroška cesta 7,3325 Šoštanj. Profesor angleščine učitelj angleškega jezika; do 9. 6. 2006; Osnovna šola Šoštanj, Koroška cesta 7,3325 Šoštanj. Profesor matematike učitelj matematike; do 9.6.2006; Osnovna šola Šoštanj, Koroška cesta 7,3325 Šoštanj. Profesor fizike učitelj fizike; do 13. 6. 2006; Šolski center Velenje, Trg mladosti 3,3320 Velenje. Profesor športne vzgoje učitelj športne vzgoje; do 9.6. 2006; Osnovna šola Šoštanj, Koroška cesta 7,3325 Šoštanj. AkatL glasb, profesor za pihala in trobila učitelj trobente; do 8.6.2006; Glasbena šola Frana Koruna Ko-željskega Velenje, Jenkova cesta 4,3320 Velenje. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Keramijski delavec premikač, upravljanje peči za žganje keramike, nakladanje in razkladanje vozov pri peči - moški; do 13.6.2006; Kili d.o.o. Liboje, Kasaze 34,3301 Petrovče. Delavec brez poklica čiščenje odlitkov in brušenje; do 10.6.2006; Musa Mustafa s.p., Zidarslvo in fasaderstvo, Bevkova ulica 5, 3310 Žalec. Pomožni delavec čistilec proizvodnih prostorov; vloge na naslov: liano d.o.o., Šlandrov trg20a, 3310 Žalec; do 21.6. 2006; liano d.o.o.. Poštna ulica 3,2000 Maribor! Osnovnošolska izobrazba delavec v proizvodnji, čiščenje, peskanje, brušenje in poliranje odlitkov, odgovornost za kvaliteto dela in za ravnanje s stroji v skladu s predpisi; do 13.6.2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; delavec v proizvodnji, del. mesto v Žalcu; vloge na naslov: Trenk-walder d.o.o.. Slovenska 17,2000 Maribor ali prijava@trenkwal-der.com; do 13. 6. 2006; Trenk- walder d.o.o., Leskoškova 9 e, 1000 Ljubljana. Krovec krovska dela; do 13. 6. 2006; Plohi Anton s.p., Lesodekor, Ločica ob Savinji 56,3313 Polzela. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) delavec v proizvodnji za pomožna dela za barvanje kovinskih odlitkov; do 13. 6. 2006; Manpower d.o.o., Podružnica Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Ključavničar varjenje in sestavljanje kovinskih sklopov; do 13: 6. 2006; Sedeljšak Justin s.p., Pesed toplotna tehnika, Prapreče 25,3305 Vransko. Strugar Strugar; do 9.6.2006; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini; kovinostrugir, delo naunivazalni stružnici; do 13. 6. 2006; Sedeljšak Justin s.p., Pesed toplotna tehnika, Prapreče 25,3305 Vransko, Varilec varjenje kotlov in tlačnih posod; do 13. 6. 2006; Sedeljšak Justin s.p., Pesed toplotna tehnika, Prapreče 25,3305 Vransko. Strojni mehanik montaža in servisiranje kotlov na biomaso; do 6.6.2006; Sedeljšak Justin s.p., Pesed toplotna tehnika, Prapreče 25,3305 Vransko. Avtomehanik monter voznik, prevaža delavce na delovišča, naklada in razva-ža šotore, pomaga pri montaži in demontáži šotorov, redno vzdržuje in servisira službeni avto; do 9.6. 2006; Petre d.o.o., Žalec, Železno 5,3310 Žalec; monter, postavlja šotore in prireditvene elemente, naklada i n prevaža šotore, skrbi za skladiščenje, za čiščenje; do 9. 6. 2006; Petre d.o.o. Žalec, Železno 5,3310 Žalec. Gradbenik pomoč pri montaži in demontáži stavbnega PVC pohištva; do 13. 6. 2006; Gradex - Matic Ra-dosav k.d., Petrov trg 7,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Voznik avtomehanik voznik, delo se izvaja večinoma po evropskih državah in po državah bivše Jugoslavije; do 6. 6. 2006; Ferdinand Ogradi s.p.. Graščinska cesta 13.3312 Prebold; voznik tovornjaka; do 13. 6. 2006; Kargo trade prevozi d.o.o., Braslovče 80,3314 Braslovče. Prodajalec prodajalec; do 13. 6. 2006; Martin d.o.o. Žalec, Hmeljarska ulica 1,3310 Žalec. Kuhar delo v kuhinji, vključno s peko pic in pripravo hitre hrane; do 6. 6.2006; KajtnaMiran s.p., Pizze-rija Taurus, Leveč40,3301 Petrovče. Natakar natakar; do 9. 6. 2006; SPD d.o.o., Podlog v Savinjski dolini 59, 3311 Šempeter v Savinjski dolini; strežba pijač; do 16. 6. 2006; Ščurek Iztok s.p.. Dnevni bar, Do-briša vas 3,3301 Petrovče; strežba pijač za točilnim pultom in pri mizah; do 9. 6. 2006; Ukšini Ana s.p.. Bar BMW, Peč-nikova ulica 6,3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba zavarovalni svetovalec, agent za sklepanje vseh vrst zavarovanj; do 8.6.2006; Ulipro d.o.o., Latkova vas 94, 3312 Prebold. Strojni tehnik posluževalec CNC strojev; do 24.6.2006; Bastl - reduktor d.o.o. Polzela, Ločica ob Savinji 36,3313 Polzela. Ekonomski tehnik delo v marketingu, promocija inovacij; do24.6.2006; Jože Cvetko s.p. CNS, Orova vas 1, 3313 Pol- Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-rijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190. fax: (03) 5441032, Novi tednik i7.haja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Kat ič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlali. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tchnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglcz Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije; Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Francek Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 VZAWïMIVOST! Andreju Taplišku in njegovi Barbari so ob srečnem dogodku stali ob strani vsi člani ansambla Okrogli muzikanti, Stanko Mikola in njegova Tanja sta se na grad Tabor pripeljala z motorjem, saj nista zapisana zgolj glasbi v katerem Andrej igra harmoniko in sklada, poprime pa tudi za vse druge inštrumente, kakor tudi vsi ostali fantje. in petju, temveč sta zaljubljena tudi v težke motorje in vonj po bencinu. S poroke na nastop Tako živahno, kot je bilo zadnjo majsko soboto na gradu Tabor v Laškem, že dolgo ni bilo. Še posebej zanimiv pa je bil ta dan tudi zato, ker se ne dogaja ravno pogosto, da se pred matičarja podajo fantje muzikantje. Zato pa je bila poročna sobota toliko glasnejša in je bilo med hupanjem avtomobilov in motorjev slišati vse od godbe na pihala KUĐ Ljubečna do številnih ansamblov. Pred matičarja sta namreč najprej stopila znani harmonikar Stanko Mikola iz Arclina pri Vojniku, vodja ansambla Mikola, in njegova izvoljenka Tanja, doma iz Prelog pri Slovenskih Konjicah, uro kasneje pa še Andrej Toplišek, harmonikar v ansamblu Okrogli muzikanti, in Barbara Bor-lak iz Tremerja. Stanko Mikola je Tanjo spoznal na poroki, kjer je igral, naneslo pa je, da so se njune poti kmalu spet srečale in vzklila je ljubezen, ki sta jo potrdila tudi pred matičarjem. Stanko je za svojo nevesto pripravil tudi presenečenje. Prvo je bilo, da sta ju v Laškem čakala dva motorista, ki sta ju iz mestnega jedra do gradu Tabor popeljala na motorju, kar se nevesti na obleki nikjer ni poznalo, tam pa ju je pričakal del godbe na pihala KUD z Ljubečne in jima zaigral dobrodošlico. Naprej so za smeh in glasbo skrbeli Šentjurski muzikantje, poročno slavje pa se je nadaljevalo v gostišču Ur-banček pri Dramljah. Noč se je kar prehitro prevesila v jutro, ko mladoporočenca nista odšla v posteljo, kot bi mislili, temveč je vse člane ansambla Mikola, v katerem po novem poje tudi Tanja, čakala malce naporna pot v Švico, kjer so imeli v nedeljo dogovorjeni nastop. Enaka usoda je čakala druga dva mladoporočenca - Andreja Top liška iz Rogaške Slatine, harmonikarja in vsestranskega glasbenika pri Okroglih muzikantih, ki je pred matičarja popeljal svojo Barbaro. Tudi na tej ohceti glasbe ni manjkalo. Po nevesto v Tremerje so se odpravili Okrogli muzikantje, zatem pa so se prelevili v svate in igranje prepustili Slovenskim zvokom. Zabavo so do jutranjih ur nadaljevali v šentjurskem hotelu Žonta, a tudi Okrogli muzikanti so se morali raziti prej, kot bi si morda želeli, saj jih je čakal nastop v Avstriji, kamor so se napotili takoj po zabavi, v zgodnjih jutranjih urah. Hja, življenje fantov muzikan-tov res ni preprosto in se z navadnimi smrtniki ne da primerjati. A dekleta, ki so si jih izbrala za može, to dobro vedo in so tega, da so običajno njihove postelje ob vikendih prazne, že vajene. Se vsaj drug drugega ne bodo prehitro naveličali in tudi mi jim želimo veliko sreče. MOJCA MAROT Skoraj isti muzikant Zgodba življenja se piše sproti, z odločitvami iz dneva v dan. Ene so bolj, druge manj usodne. A bo že držalo, da je velik del človekove sreče ali nesreče odvisen od tega, kakšnega partnerja si izbere in kakšen partner je sam. Mirko in Angela Bukovšek s Ka-lobja sta pred časom praznovala zlato poroko in še vedno se z nasmehom na obrazu spominjata časa, ko ju je prevzela misel, da se želita postarati drug z drugim. Spoznala sta se pred dobrimi 50 leti in lahko bi rekli, da je šlo za ljubezen na prvi pogled, saj sla se poročila vsega pol leta kasneje. In prav na Gelikin 22. rojstni dan sta se peš odpravila pred matičarja v Gorico pri Slivnici in potem še v cerkev Marijinega imena na Kalob-ju po blagoslov. Ko sta se vrnila od civilne poroke, sta šla vsak na svoj dom, potem pa je Mirko s svati prišel po nevesto in šele takrat se je ohcet lahko prav začela. Dom sta si ustvarila pri Gelikinih. Mirko je hodil na delo v Železarno Štore. Kar 11 let svoje delovne dobe je vso dolgo pot prepešačil ali prekolesaril. Gelika pa je delala na domači kmetiji, skrbela za starše in vzgajala štiri sinove, ki so se jima rodili v zakonu. Vlado, Rajko, Jože in Niko še danes najbolj cenijo njuno poštenje, skromnost, iznajdljivost in trdo delo, zaradi katerega jim nikoli ni nič manjkalo. In zaradi katerega tudi v najtežjih časih nista obupala. Njihovo domačijo je namreč ogrozil plaz in tako sta morala dom postaviti znova. Tokrat na trdne temelje. Otroci so odrasli in si ustvarili svoje družine. Gelika in Mirko pa najbolj uživata v vlogi starih star- šev. Ob vnukih Matjažu, Andreju, Katarini, Sandiju, Gregu, Tiniju, Urški in Izidorju pride na plan mladostno srce, ki se zna veliko smejati, pripovedovati zgodbe in se veseliti. »Priložnosti, da si skupaj s prijatelji in družino, ni tako veliko, kot si mislimo,« pravita in nadaljujeta: »Zato jih je treba znati izkoristiti.« In ko je Pravljična poroka pod drevesi Pevec skupine Šank rock Matjaž Jelen in njegova Veronika sta imela minulo soboto pravljično poroko ob velenjskem jezeru. Tako se jima je uresničila želja, da se poročita pod drevesi. Pod šotorom so pripravili čudovito opremljen prostor, kjer se je poleg zabave odvil tudi obred. Čeprav sta Matjaž in Veronika še kakšen dan prej zrla v nebo in razmišljala o tem, da bi poroko zaradi slabega vremena prestavila na jesen, so jima bile zvezde naklonjene. Ko sta ob pol osmih zjutraj pogledala, kakšno vreme je na njun poročni dan, se jima je prikazala mavrica, za katero verjameta, da jimajo je njim prvi fantek poslal kot znak, da jima daje blagoslov za njuno poroko. Med samim obredom se je slišalo škrebljanje dežja po šotoru, sicer pa ga kasneje ni bilo. Veronika, ki ima v Celju cvetličarno in i/.posojo poročnih oblek, je zase pripravila res pravljično poroko. Na njej je uživalo okrog 120 svatov, med katerimi je bila tudi pevka skupine Billy's Private Parking Urška s fantom Sergejem, Nina iz zasedbe Tabu in basist Izi, za glasbeno razpoloženje pa so skrbeli Goter šov bend, Sousages, 6Pack Čukur, seveda pa se tudi člani skupine Šank rock niso mogli ubraniti, da ne bi kakšne zaigrali. SB, foto: CRECOR KATIČ na vrata potrkal zlati jubilej, seveda ni bilo dvoma, da ga bosta obeležila tako kot se spodobi. In če jima je pred 50 leti igral Osrečk Franci, kakor pravijo po domače Francu Šustni, jima je s Šentjurskimi muzikanti zdaj igral njegov sin. Pa naj še kdo reče, da se zgodovina ne ponavlja... SAŠKA TERŽAN