Tednik
* (plašilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje
. ___:___i_:_
ŠT. 41	PTUJ, dne 15. oktobra 1965	Din 40
Letnik XVIII.
»Tednik« Izhaja pod tam Ckrajla-
nlm Imenom od 24. oov 1961 da-
lje na predlog Občinskih odborov
SZDL Ptuj In Ormož — Izdaja
zavod »Tednik« Ptuj — Odgovor-
ni urednik: Anton Bauman —
Uredništvo In uprava Ptuj. Lac-
kova 8 — Tel 158 — S t. tek ra-
čuna: NB Ptuj 604-18-603-72 —
Tiska Časopisno podjetje »Mari-
borski tisk« — Rokopisov □« vra-
čamo — Celoletna naročnina za
tuzemstvo 2000. za inozemstvo
3000 din
TE DiMI
Južnorodezijska
tragedija
Predsednik britanske vlade Wilson
Po neuspelih razgovorih juž-
norodez.jskega rasističnega pre-
miera lana Smitha z britanskim
predsednikom vlade Wilsonom
je južnorodezijska drama pri-
spela na svojo prelomnico. Od
tu dalje vodita dve poti, in si-
cer prek enostranske progla-
sitve neodvisnosti bele priselje-
niške manjšine v viharju težkih
spopadov, ki bi utegnili dobiti
celo kongoški prizvok, če ne ce-
lo dimenzije ali pa drugo pot,
to je pozitivno reševanje trage-
dije štirih milijonov zatiranih
Afričanov.
Voditelj bele južnorodezijske
rasistične manjšine na oblasti
Smith je takoj po razgovorih
v Dovvning Streetu izjavil, da ni
zanj in za njegove somišljenike
druge poti kot vzeti neodvis-
nost, ki jjm jo britanska vlada
odreka, in sicer za ceno kakrš-
negakoli tveganja. »In če neke-
ga dne ugotovimo, da moramo
zapustiti deželo, potem je bolje,
da jo zapustimo z orožjem v
roki, kot da bi se ponižali...«
Te besede dokaj zgovorno ilu
strirajo bistvo drame. Peščica
belih priseljencev noče prepu-
sti oblasti ogromni večini do-
mačinov in grozi, da bo celo z
orožjem branila svoje privilegi
je. Da bi jim to čimbolj uspelo,
vztrajajo Smith in njegovi so-
mišljeniki pri razglasitvi neod
visnosti kolonije v okoliščinah
sedanje ustave in dejanske
brezpravnosti Afrikancev. Na
ta način skušajo preprečiti raz-
voj, ki je v sosednjih severnih
in severovzhodnih britanskih
kolonijah privedla končno na
oblast — Afričane.
V vsej tej drami je položaj
Londona več ko neugoden. Lon-
don ne more več braniti svoje
prejšnje politike favoriziranja
priseljeniške bele manjšine, ker
je ta politika že dalj časa v
nasprotju z razpoloženjem afri-
škega sveta, večine v OZN in
večine v Commomvealthu. Tu
je tudi vzrok, zakaj je britan-
ska vlada ves čas zavlačevala z
rešitvijo tega kočljivega pro-
blema in zakaj je premier Wil-
son predložil, da bi razgovore
s Smithovim rasističnim reži-
mom v Južni Rodeziji prevzel
Commonvvealth.
Smith ta predlog odklanja in
izsiljuje, toda za zadnji, skrajno
nevaren korak se trenutno ven-
darle še ni odločil. Vsekakor
bodo prihodnji dogodki poka-
zali, kako bo vplivala sedanja
odločnost britanske vlade na re-
šitev tega težkega in po vsebini
zelo globokega problema in v
kakšni meri bodo upoštevali
pravice ogromne večine afriške-
I ga prebivalstva v Južni Rode-
ziji.
Kdal bomo ustvarili enotne
pogoje za osnovno šolstvo?
Šolstvo se v manj razvitih komunah ukvarja s pe-
rečimi problemi. v šolah enoten program, pogoji
dela pa ne. kdo je poleg komune odgovoren za ne-
moten pouk v osnovnih šolah?
Osnovna šola daje občanom
osnovno vzgojo in splošno izo-
brazbo, ki je potrebna za sleher-
nega državljana naše družbe. V
današnjem hitrem in razgibanem
gospodarskem, negospodarskem in
družbeno-političnem življenju se
zahteva vedno več strokovnega
znanja in družbeno politične zre-
losti od našega delovnega člo-
veka. Osnovno šolstvo, ki daje
mladini osnovno znanje .za na-
daljnje izobraževanje, bi naj šo-
loobveznim otrokom nudilo bolj-
še učne pogoje od dosedanjih.
Učni program na vseh šolah v
Sloveniji je enoten, pogoji dela
pa so različni. V manj razvitih
občinah je eden izmed bistvenih
problemov neurejeno šolstvo, ki
postaja iz dneva v dan bolj bo-
leča točka za vse občane, starše
in prosvetne delavce. Zastarele
in dotrajane šole so bile zgraje-
ne v 19. stoletju in niso primer-
ne za sodoben pouk. Poleg tega,
da so bile zgrajene za takratne
potrebe, so zidovi zgradb razpo-
kam, učilnice pretesne, temne in
zatohle. Pouk je v dveh in po-
nekod tudi v treh izmenah, otro-
ci malicajo na hodnikih, nekate-
re šolske zgradbe so brez po-
trebnih zbornic, nimajo telovad-
nic in podobno. Šole niso oprem-
ljene z laboratoriji, so brez ka-
binetov in še brez nekaterih uč-
nih pripomočkov, ki so za uspeš-
no delo v šoli nujno potrebni.
Kje so vzroki takšnemu stanju?
Manj in slabo razvite komune
nimajo dovolj denarja za potrebe
šolstva. Global sredstev za po-
trebe šolstva je pičel in komaj
zadostuje za osebne dohodke za-
poslenih. Na vsako večjo inve-
sticijsko vlaganje v gradnjo no-
vih šol, nabavo učil in učnih pri-
pomočkov je večkrat zaman mi-
sliti, saj manj in slabo razvite
komune nimajo dovolj denarja
za udeležbo na natečajih za raz-
pisane kredite. Vse to so razlogi,
da bo treba probleme šolstva ob-
ravnavati v okviru republike,
ker bo le tako mogoče odpraviti
razlike med nerazvitimi in razvi-
timi občinami vsaj v pogledu
osnovnega šolanja.
Na območju občine Ormož je
10 osnovnih šol. Od tega je pet
popolnih osemletk in pet podruž-
ničnih šol. Popolne osemletke so
Ormož, Središče, Velika Nedelja
in Miklavž, podružnične šole pa
Podgorci, Hum, Ivanjkovci, Har-
dek in Kog. Skoraj vse zgradbe,
razen na Kogu in zgradbe pri To-
mažu so bile zgrajene okrog leta
1800, Redke so zgradbe, ki so bi-
le od takrat in do danes obnov-
ljene ali popravljene. V kritič-
nem stanju je predvsem ena
med učilnic v osnovni šoli pri
IVmažu, katere strop je z bruni
podprt. Tudi v tej nevarni učil-
nici je pouk.
Občinska skupščina Ormož in
vse družbeno-politične organi-
zacije na območju občine se vse-
stransko zavzemajo za reševanje
problemov šolstva. Te rešujejo v
okviru linančnih možnosti. Te so
qlede na nedovoljno razvitost
komune pičle, kar je odraz seda-
njega stanja v šolstvu. Poleg na-
vedenega problema v šolstvu se
pojavljajo tudi naslednji: v ob-
čini še vedno primanjkuje pri-
bližno 40 predmetnih učiteljev, ki
so potrebni za predmetni pouk.
Glede na to, da je na območju
občine precej učencev, ki so ve-
zani na prevoz z avtobusom, vla-
kom ali s kolesom, jim je treba
zagotoviti celodnevno bivanje v
šoli. Učencem je treba nuditi
brezplačno malico, vozačem pa
zagotoviti vsaj en obrok tople
hrane. Nastopa vprašanje, kako
ob takih pogojih v šoli odpraviti
tri t dvoizmenski pouk.
Nakazanih problemov ni moč
rešiti skozi noč, temveč jih bo
treba poslapoma reševati.
Bistveni problem na šolah je
tudi to, da občutno primanjkuje
višje in visokošolanega učnega
kadra.
V preteklem šolskem letu je
bilo na vse šole v občini Ormož
vpisanih 3145 učencev v 103 od-
delkih. Od tega je bilo 2180
učencev v 71 oddelkih od 1. do
5. razreda, predmetni pouk pa je
obiskovalo v 32 oddelkih 957
učencev.
Za normalno in kakovostno
šolsko delo bi v občini Ormož
potrebovali 76 učiteljev za raz-
redni pouk in 50 predmetnih uči-
teljev ali profesorjev. K temu je
treba še prišteti 50 direktorjev
centralnih šol, ki so po predpisih
oproščeni poučevanja. Za polno
zasedenost na šolah bi v občini
potrebovali 131 učnih moči. Ce
primerjamo, da je v preteklem
šolskem letu 3145 učencev po-
učevalo 40 učnih moči manj kot
kaže potreba, potem je jasno, da
kadrovski problem v šolstvu ni
rešen. V preteklem šolskem letu
so na šolah na območju občine
Ormož poučevali 3 profesorji, 8
predmetnih učiteljev, 74 učite-
ljev, 1 strokovni učitelj in 5 ho-
norarnih predavateljev brez
ustrezne izobrazbe. V občini pri-
manjkuje 39 predmetnih učite-
ljev. Osnovne šole in sklad za
štipendije štipendirajo toliko štu-
dentov in dijakov, da bodo v
prihodnjih treh letih ustrezno za-
sedena vsa prosta mesta. Tisti
učitelji, ki nimajo strokovnih iz-
pitov, bodo morali posvetiti več
pozornosti temu vprašanju. V
preteklem šolskem letu ni imelo
34 učiteljev strokovnih izpitov.
Dopolnilno izobraževanje je
dodatna obremenitev prosvetnih
delavcev. Ta je za prosvetne de-
lavce nujno potrebna in korist-
na. Težava pa je le v tem, da za
seminarje ni denarja.
Na območju občine Ormož je
11 šolskih zgradb in pri Miklav-
žu je zaradi pretesnih prostorov
šole pouk v dveh stanovanjskih
zgradbah. Vse zgradbe imajo 59
učilnic s skupno površino 3715
kvadratnih metrov. Na učenca
odpade 1,1 kvadratnega metra po-
vršine oziroma na učilnico po-
vprečno 53 otrok. Letošnji peda-
goški normativi za delo v osnov-
nih šolah predvidevajo 1,7 kva-
dratnega metra površine. Odsto-
panje do povprečja je na šolah
zelo različno. Najboljše stanje je
na Humu, najslabše pa v šoli Mi-
klavž. V 59 učilnicah je 1864 se-
dežev. Pouk je na vseh šolah v
dveh izmenah, v treh pa pri Mi-
klavžu.
Sedemletni perspektivni plan
razvoja šolstva v občini se je že
uresničil v tem, da je v gradnji
osnovna šola v Središču. To je
dozidava prostorov k obstoječi
šoli, ki bo strnjena zgradba. Z
dozidavo tega objekta bodo po-
večane šolske površine za 1377
kvadratnih metrov. Po predraču-
nu bo gradnja veljala 177,500.000,
oprema pa 32,500.000 dinarjev.
Potreba po razširitvi šolskih po-
vršin pa narekuje povečati šol-
ske kapacitete pri Tomažu in pri
Miklavžu. Glede pretesnih učil-
nic so tudi potrebe občutne v
Ormožu, pri Veliki Nedelji pa
učitelji potrebujejo stanovanja.
D. R.
Nova spem nska plošča
na roistni hiši dr. Matiie Murka
V	nedeljo, 10. oktobra 1965
dopoldne, je odkril prof. dr. An-
ton Slodnjak v Drstelji v Slo-
venskih goricah spominsko plo-
ščo na obnovljeni rojstni hiši
slovenskega slavista in etnologa
dr. Matije Murka.
V	prijetnem jesenskem dopol- j
dnevu se je zbralo v Drstelji pred i
rojstno hišo dr. Matije Murka I
mnogo odraslih in še več mladi-
ne iz Ptuja in iz okolice Drstelje
Prišle so ugledne kulturne oseb-
nosti iz Ljubljane, Zagreba, Sara-
jeva, Karlovca, Maribora in Ptu-
ja. Med njimi sta bila prof. dr.
Vladimir in dr. Ivan Murko, si-
nova pokojnega prof. dr. Matije
Murka, in drugi svojci ter sorod-
niki. Iz Ljubljane so prispeli dr.
Bratko Kreft, predstavnik SAZU
in Slavističnega društva Sloveni-
je, dr. Fran Zwitter, predstavnik
slavistične stolice na ljubljanski
filozofski fakulteti, dr. Lavo Čer-
melj, predstavnik Slovenske ma-
tice, iz Zagreba je prispel dr.
Jakša Kušan, predstavnik Matice
Hrvatske, in še predstavniki iz
drugih krajev. Iz Maribor? in
Ptuja je bilo več kulturnih de-
lavcev in predstavnikov
Več je bilo profesorjev
in dijakov ptujske gimnazije in
drugih šol ter učiteljev in učen-
cev iz šol Desternik in Ptuj. Va-
bilu se je odzval tudi pevski
zbor »Svobode« iz Ptuja in pre-
bivalstvo iz Drstelje in okolice.
Svečanost je začel prof. Jože
Maučec v imenu Zgodovinskega
društva Ptuj, ki je tudi pripravi-
lo proslavo ob odkritju spomin-
ske plošče. Pozdravil je vse zbra-
ne, goste iz Ljubljane in iz dru-
gih krajev.
Prof. dr. Anton Slodnjak je go-
voril o velikih možeh iz Sloven-
skih goric, zlasti o dr. Matiji
Murku, ki mnogo pomeni za slo-
vensko literarno zgodovino. Nje-
gov lik in njegovo delo ne bi
smelo ostati samo v slovenski
kulturni zgodovini, temveč stal-
na spodbuda mlajšemu rodu da
bi prav spoznal in pravilno cenil
veličino slovenskih kulturnih ve-
likanov, med njimi tudi prof. Ma-
tija Murka, in njihovih svetlih
idej, da bi jih razvijal in po njih
živel in da ne bi pustil izpred oči,
da je potrebno v današnji dobi
tehnike tudi ogromno kulturne-
ga dela. Zanj so danes mnogo
ugodnejši pogoji, kot so bili svoj-
čas, ko je bilo potrebno prema-
govati velike težave in iskati
redke kulturne delavce ter se
združeno boriti za svetle ideale.
Posebno je položil to na srce na-
vzočim dijakom in učencem raz-
nih šol.
O veličini lika in del prof. dr.
Matije Murka je govoril tudi
akademik dr. Bratko Kreft, ki je
med drugim poudaril, da nam je
dr. Matija Murko pustil s svojim
svetovljanstvom dragoceno de-
diščino, ki naj pomeni tudi za
.nas veliko težnjo za kul-
turnim zbliževanjem in napre-
dovanjem vseh narodov v svetu,
pa tudi za njihove kulturne vred-
note. Novo odkrito spominsko
ploščo je okrasil z vencem.
In končno so govorili še dr.
Čermelj, dr. Jakša Kušan, dr.
Janko Jurančič in dr. Zwitter.
Pevski zbor »Svobode« in zbor
učencev osnovne šole Desternik
sta s svojim nastopom lepo do-
polnila proslavo, enako pa reci-
tacije ptujskih dijakov, ki so či-
tali odlomke iz dr. Murkovih del.
Drstelja je doživela to nedeljo
prijeten kulturni praznik, posve-
čen spominu na velikega moža
kulturnika iz Slovenskih goric.
Rojstna hiša dr. Matije Murka z
novo spominsko ploščo pomeni v
ptujski občini novo privlačno
točko za kulturnike in druge, ki
cenijo veličino dr. Matije Mur-
ka, zato pa se bodo tudi radi za-
peljali v lepo Drsteljo in se tam
malo pomudili v okolju, ki je ro-
dilo našega velikega kulturnega
delavca.	V. J.
Prof. dr. Anton Slodnjak je odkril ploščo
Od manifestacij k podrobnemu
delu med občinami
V petek, 8. oktobra 1965, so se
zbrali v Ormožu pri Občinskem
sindikalnem svetu člani medob-
činskega odbora, da bi uskladili
svoje zamisli in predloge za V.
medobčinsko srečanje v 1966. le-
tu.
Občinski sindikalni funkcio-
narji Franjo Senčar iz Čakovca,
Paja Grubješič iz Varaždina, Si-
mon Pešec iz Ptuja, predsednik
SZDL Vlado Ožbolt iz Ormoža in
drugi udeleženci tega posveto-
vanja, ki so tudi prispeli iz na-
vedenih, občin skupno z imeno-
vanimi, so tolmačili svoja stali-
šča, da so bila koristna doseda-
nja medobčinska srečanja in da
nastopajo z vsakim novim ted-
nom srečanj želje po novih obli-
kah sodelovanja, ki vsebujejo
najboljše izkušnje iz prejšnjih in
zahtevajo zanje vedno večjo ši-
rino.
Iz prvotnih manifestativnih
srečanj predstavnikov raznih or-
ganizacij in društev ter iz nasto-
pov kulturnih skupin je prišlo do
potrebe in želje po srečanjih ko-
lektivov proizvajalcev in ostalih,
po spoznavanju delovnih in
ostalih izkušenj v proizvodnji in
upravljanju ter po medsebojnem
osebnem spoznavanju in večkrat-
nih srečanjih. Kljub taki širini pa
ostajajo srečanja v okviru ma-
terialnih možnosti, na katere lah-
ko vplivajo, kot npr. letos, več-
kratne poplave in poplavne ško-
dev v vseh sosednjih občinah.
Prav zato ni nujno, da bi morale
biti v tednu medobčinskih sre-
čanj skoncentrirane vse priredit-
ve na en kraj in na eno občino,
ki pač pride na vrsto kot prire-
ditelj tedna.
V 1966. letu pride vrsta na ob-
čino Ormož, ki bi naj bila to leto
prireditelj tedna. V tem letu pa
ne bodo prireditve samo v občini
Ormož ravno glede na nove po-
trebe in želje vseh štirih občin,
temveč bodo srečanja kolektivov
v vseh štirih občinah, v Ormožu
in v ormoški občini pa le nekaj
nastopov skupin iz vseh občin,
medtem ko bodo kolektivi in
skupine iz občine Ormož obiskali
v tednu srečanj tudi kolektive in
kraje v ostalih občinah.
Teden bratstva in prijateljstva
torej naj bo vsako leto teden
srečanj v vseh občinah, ne ma-
nifestativnega, temveč delovnega,
ustvarjalnega pomena, z reševa-
njem perečih vprašanj, z izme-
njavo koristnih izkušenj in spod-
bud. Vse štiri občine veže ista
železnica, ceste in mostovi, tri
občine veže Drava, kmetijsko
prebivalstvo v vseh štirih obči-
nah tarejo isti problemi, enako
kolektive. Vse probleme je lažje
(Nadaljevanje na 2. strani)
OsUiii dogodki
Položaj v Indoneziji je po ne-
davnem poskusu državnega uda-
ra še vedno zelo negotov. Des-
ničarski krogi so dvignili glave
in organizirajo pravcate pogro-
me nad člani KP Indonezije in
drugih naprednih organizacij.
Zahtevajo tudi prepoved KP In-
donezije Pred kratkim so de-
monstranti zažgali sedež KP In-
donezije v Džakarti, pripadniki
armade, ki so naredili špalir po
ulicah, pa so mirno opazovali
razdejanje.
—	Amerikanci, ki tudi pri po-
večanem številu vojakov in vo-
jaške tehnike nimajo sreče v
južnovietnamski vojni, so pred
dnevi zopet uporabili plin v bo-
jih proti pripadnikom južno-
vietnamskih osvobodilnih sil.
Toda tudi to jim veliko ne po-
maga. Statistični podatki o vo-
jaških operacijah minuli teden
kažejo, da je južnovietnamska
osvobodilna fronta razširila ob-
seg operacij. Partizani so — ta-
ko pravi vsaj ameriško poroči-
lo — izvedli skupno 699 napa-
dov.
—	Tuje agencije poročajo, da
je kongovski predsednik Josef
Kasavubu razpustil vlado Moi-
za Combeja. Combe se je temu
sicer upiral, toda Kasavubu je
zaupal mandat za sestavo nove
kongovske vlade Evaristu Kim-
bi, nekdanjemu zunanjemu mi-
nistru čombejeve secesionistič-
ne vlade.
Kongovsko glavno mesto Leo-
poldville je močno zastraženo.
Po ulicah se sprehajajo števil-
ne patrulje, kajti sedanji kon-
govski oblastniki skušajo za
vsako ceno preprečiti morebi-
ten poskus državnega udara.
— Na indi jsko-pakistanski
meji se kljub prekinitvi ognja
nadaljujejo obmejni incidenti.
Opazovalci pravijo, da je zdaj
položaj potemtakem »norma-
len«. Indijci zatrjujejo, da vse-
bujejo nenehne kršitve preki-
tva ognja začetek razširjenega
konflikta, zato jih je treba pra-
vočasno preprečiti. Indija ob-
tožuje Pakistan, da se je po
prekinitvi ognja spustil v te in-
cidente zato, da bi vrnil izgub-
ljene položaje v Kašmiru.
SPLOŠNA STAVKA V
URUGVAJU
V Urugvaju je nad 300.000 de-
lavcev in uslužbencev začelo da-
nes kljub vladni prepovedi eno-
dnevno splošno stavko. Stavkajoči
delavci zahtevajo ukinitev izred-
nega stanja v deželi, svobodo za
več kot 40 aretiranih sindikalnih
voditeljev ter zvišanje mezd in
plač za 48 odstotkov.
Urugvajska vlada je objavila
sporočilo, v katerem pravi, da bo
z ostrimi in vsemi mogočimi sred-
stvi preprečila -kršitev javnega
reda«. Mesto IMontevideo je po-
dobno okupiranemu mestu t vo-
jaškimi patruljami na ulicah.
Socialno varstveni in šolski problemi na rešetu
odbornikov
V ponedeljek, 18. oktobra t. 1.,
bo zasedala Občinska skupščina
Ormož in ob tej priložnosti bodo
odborniki razpravljali o poroči-
lih o osnovnem šolstvu v občini
in o izobraževanju odraslih ter o
poročilu o socialno varstveni de-
javnosti v občini. Med ostalim
bodo tudi razpravljali o odloku
o dodelitvi sredstev cestnemu
skladu za odpravo posledic po
poplavah in o sklepih o sousta-
novitvi Komunalne banke Mari-
bor, o najetju posojila za gradnjo
zdravstvene postaje v Ivanjkov-
cih, o soglasju za podaljšanje
kratkoročnega kredita glede na
neenakomerni priliv proračun-
skih dohodkov. Iz sejnega gradi-
va je razvidno, da bi naj po
predlogu občinske komisije za
volitve in imenovanja razrešili
vršilca dolžnosti načelnika od-
delka za občo upravo in družbe-
ne službe Marjana Irgla, na nje-
govo mesto pa bi naj imenovali
Milana Vičarja. V nadaljnjem
predlogu naj bi skupščina ime-
novala Vlada Ožbolta za pred-
sednika komisije občinske skup-
ščine za samoupravne predpise
delovnih skupnosti, za člane pa
Jerneja Vrhunca, Kronoslava No-
vaka, Alojza Balažiča in Antona
Hržiča.
Za to sejo je uvedena novost
v tem, da so predvideni kot zad-
nja točka dnevnega reda vpraša-
nja in odgovori. Pod to točko od-
borniki vprašujejo o vseh nejas-
nostih in o tem, kar zanima vo-
lilce na območju tistih volilnih
enot, za katere so izvoljeni. Ta-
ka oblika seznanjanja skupščine
in reševanja skupnih problemov
je zelo koristna.
Stran 2	»T E D JTt K« — petek, 15. oktobra 1965	Strem 2
Za večje zavzemanje
pri uveljavljanju reforme
(S seje Občinskega komiteja ZK
Ormož)
Gospodarska reforma pomeni
veliko spremembo v našem gospo-
darskem in družbeno-političnem
žiyljenju. Pomen in važnost go-
spodarske reforme «(ta v boljšem
gospodarjenju, njen poudarek pa
v večji ekonomičnosti, v izkori-
ščanju notranjih rezerv, v več-
jem zavzemanju zaposlenih in v
vsem drugem, kar je za naše go-
spodarstvo naprednega in korist-
nega. Toda, preiti bo (reba od na-
čelnega h konkretnemu. Večja
ekonomičnost je pravilna naloga
delovnih organizacij, saj je tež-
nja našega gospodarstva, da se
osvobodi nepotrebnin posredni-
kov in s tem tudi stroškov. Zakon
vrednosti je tesno povezan s po-
nudbo in povpraš?vanjem in ta sta
pa odvisna od načina proizvodnje.
Nujno je, da dosedanjo bolj ali
manj ekstenzivno proizvodnjo in-
teziviramo in s tem omogočimo
kakovostno in ceneno proizvodnjo.
Službe, ki spremljaio proizvodnjo
v delovnih organizacijah, se mo-
rajo prilagoditi in delovati v okvi-
ru potreb. V nasprotnem primeru
bi ovirale in po nepotrebnem
obremenjevale proizvodnjo. Za iz-
vedbo reforme je potreoen dolo-
čen čas in važno je, da ,ie ta čim
krajši. Reforma je prinesla spre-
membo tudi v struktura potroš-
nje, s tem da so se zvišale cene
nekaterim prehrambnim predme-
tom in industrijskim izdelkom. To
zvišanje je prizadelo predvsem za-
poslene z nižjimi osebnimi dohod-
ki. V tem primera se je nekoliko
znižal življenjstd standard delov-
nega človeka, naloga vseh, pred-
vsem pa članov ZK pa je, da stre-
mimo za zvišanjem življenjskega
standarda in s ts.n za boljšimi
življenjskimi pogoji delovnega člo-
veka.
Gospodarski ukrepi in številne
spremembe, novosti in dopolnitve
so izoblikovale nove metode dela
v organizacijah ZK in ga posta-
vile v popolnoma novi položaj. V
naši družbeni skupnosti se vse
bolj ceni ustvarjalno delo, zavze-
manje in uspehi na delovnem me-
stu.
Uvodoma je dipl. inž Vinko
Stefančič na seji komiteja pouda-
ril, da morajo člani ZK ostati ini-
cifcltorji in voditelji družbenega in
gospodarskega življenja. Da bodo
to popolnoma dosegli, pa je potreb-
no uspešneje reševati prooleme.
Vsak komunist na svojem delov-
nem mestu in sleherni zaposleni
naj z delom in zavzemanjem po-
kaže svojo privrženost in požrtvo-
valnost. Temeljito je treba prou-
čiti vsa delovna mesta in ugoto-
viti potrebo in ustvarjalnost do-
ločenega časa.
Eden izmed najvažnejših fak-
torjev v proizvodnji je človek, ki
s svojim odnosom do dela lahko
odločilno vpliva na rezultat dela.
Odnos do dela pa je predvsem od-
visen od načina nagrajevanja, ki
je lahko stimulativen. Destimula-
tivno nagrajevanje neugodno vpli-
va na razpoloženje zaposlenega,
uspeh dela pa je *»eprimerno
manjši od zaposlenega, ld je na-
grajen poleg osebnih dohodkov
tudi z variabilnim delom. V gib-
ljivem osebnem dohodku so izra-
ženi uspeh dela, zavzemanje in
marljivost. Čeprav imajo delovne
organizacije svoje pravilnike o
nagrajevanju, je njihova vsebina
formalna in so delavci še skoraj
povsod plačani po uormi, v kateri
niso upoštevane stimulativno obli-
ke nagrajevanja. Iz tega izhaja,
da se ponekod plač^ delijo po ob-
čutku, da je administrativno delo
bolj ovrednoteno od proizvod-
nega.
Po uvedbi gospodarske reforme
so različno zvišali osebne dohod-
ke na območju občine. Tako so v
»Zarji« ukinili dodatek na večji
promet, kar ne vpliva ugodno na
zaposlene. Povprečna se ugotav-
lja, da so nižji osebni dohodki v
manjših podjetjih Pivo-slatiua.
Pekarna, Veterinarska postaja in
drugih. Povprečno so osebni do-
hodki zaposlenih v gospodarstvu
nižji od zaposlenih v negospodar-
skih dejavnostih.
Namen gospodarske reforme Je
stabilizirati gospodarstvo in ga
okrepiti. Tudi zasebni kmetovalci
so pomembni proizvajalci, ker se
sedaj postavlja v ospredje odnos
zadruga-kmet. Nujno je, da za-
druga podvzame vse potrebno za
popolnejše in tesnejše sodelova-
nje s kmetom in da mu omogoči,
da bo postal pomembnejši tržni
pridelovalec kmetijskih ptidelkov
in rejec živine.
Od sprejetja gospodarske refor-
me do danes je kratek čas, da bi
lahko popolneje ocenili vlygo ko-
munistov v spremenjenih pogojih
gospodarjenja. Aktivnost \seb,
predvsem pa članov ZK je v bolj-
šem družbenem gospodarjenju.
Aktivnosti komunistov ni moč
ocenjevati po sestajanju, marveč
po njihovem delu in delovanju na
njihovih delovnih mestih ter tam,
kjer stanujejo in tivijo. Povpreč-
no je bilo na seji komiteja opa-
ziti, da nekatere OO ZK niso do-
volj storile glede reševanja pro-
blemov, odpravljanja slabosti in
pomanjkljivosti In tudi niso ve-
dno dovolj delovale proti posa-
meznikom, ki so na ta ali druga-
čen način krnili ugled članstva.
Neopravičljivo je tudi to, da se
nekatere OO ZK niso sestale po
uvedbi gospodarske reforme
(Zdravstveni dom, uprava KZ>.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Od manifestacij k po-
drobnemu delu med
občinami
(Nadaljevanje s l. strani)
skupno reševati in to imajo so-
sedne občine tudi namen.
Z začetimi srečanji ne bi sme-
li prekiniti. Obratno, njihovo te-
žišče bo potrebno prenesti v ši-
rino in v njej ostati ob bogati,
vedno qloblji vsebini. Dosedanja
srečanja so pokazala, da nas
zbližujejo in medsebojno nave-
zujejo mnoga skupna pereča
vprašanja. Za mnoge ni upravno-
teritorialnih meja, temveč le me-
ja možnosti, ki pa jo je mogoče
ob skupnih naporih prestavljati
in dosegati lepe uspehe.
Bližnji delovni ljudje z enakih
gospodarskih področij, s kmetij-
stva, industrije, gostinstva, tu-
rizma, obrti itd., se želijo spo-
znati in preučiti, ali delajo in ži-
vijo pod istimi ali različnimi živ-
lienjskimi in delovnimi pogoji,
osebnem dohodku, delovni zašči-
ti, rekreaciji in drugem. Medse-
bojno spoznavanje in srečavanje
jih le zbližuje, ne pa razdvaja in
ne odtujuje od bratstva in prija-
teljstva.
Predsednik občinskega sindi-
kalnega sveta Lojze Balažič,
predsednik občinskega odbora
SZDL Vlado Ožbolt, predsednik
občinskega sindikalnega sveta
Varaždin Paja Grubješič in ostali
so dali k prednjim mislim svoje
pozitivne pripombe v prepriča-
nju, da bo z njimi prepleteno vse
bodoče delo medobčinskega zbli-
ževanja. Vsi upajo, da bodo uspe-
hi pokazali, da so vsebovala no-
va srečanja najboljše izkušnje in
spoznanja iz prejšnjih srečanj
ter predloge širokega kroga ob-
čanov, ki so jim bili sedaj v
oporo in ki želijo v bodoče za-
nje še več storiti.
Novi kooperanti
na Dravskem polju
Kmetijska zadruga Dravsko
polje Lovrenc na Dravskem po-
lju je sklenila v septembru in
oktobru 1965 pogodbe za pitanje
94 svinj v kooperaciji s 17 kme-
tovalci iz Mihovec, Župečje vasi,
Lovrenca, Sel, Trnovec, Apač,
Pleterja, Šikol, Cirkovec in Dra-
gonje vasi.
Večina novih pogodbenikov za
kooperacijo se je-obvezala zre-
diti za zadrugo od 4—7 svinj,
ostali pa bodo zredili po 2—3 in
od 7—20 svinj.
CIRKULANE
Naš dopisnik Janez Emeršič
iz Paradiža nam je sporočil za
vinogradniške predele okrog
Cirkulan sledeče:
»Da bi pridelali kvalitetni
mošt, smo podbirali in odložili
trgatev do 18. oktobra, ko bodo
začeli vsi brati, saj je lepo vre-
me, brez padavin. Nekateri se
bojijo slane, vendar jih drugi
mirijo, ker ta nič ne škoduje,
saj mu še kislino odvzame, če
bi grozdje namrznilo. Letina je
pač poznejša, kar je vsem zna-
no, in če hočemo naprešati sla-
dek mošt, moramo počakati na
najvišjo možno zorenje grozd-
ja. Za sladkanje mošta so po-
sebni zakoniti predpisi, se pa
glede na ceno sladkorja tudi ne
izplača. -Torej vsem, ki radi pi-
jejo mošt iz grozdja iz haloških
goric, v vednost, da bodo
tokrat naše stiskalnice pozneje
zaškripale...«
Živinorejski veterinar-
ski zavod v Ptuju
izpopolnjuje svoj kader
Živinorejski veterinarski za-
vod v Ptuju prireja za uslužben-
ce svojih oddelkov razna stro-
kovna predavanja o reprodukciji
in selekciji goved in drugem.
S ciklusom teh predavanj bo-
do začeli 14. oktobra 1965. Prvi
bo predaval direktor zavoda Vla-
dimir Vrečko o govedoreji v biv-
šem mariborskem okraju, o nje-
nem mestu v poljedelstvu ter o
deležu govedoreje v našem go-
spodarstvu.
O reprodukciji goveda, o se-
lekciji kot sredstvu za dosego
rejskega cilja in o tehniki selek-
cije in drugem pa bodo preda-
vali prof. dr. I. Šmalcelj, dr. Šte-
fan Bauman, inž. Vladimir
Tumpej ter dipl. veterinarja
Martin Kranjc in Mihael Ledi-
nek.
V oktobru bodo imeli 6 preda-
vanj. Po predavanjih bo raz-
govor s poslušalci, tako da bo
trajalo vsako predavanje z raz-
govorom skoraj tri ure.
Temu ciklusu predavanj bodo
sledili drugi.
V. J.
Rcsnina in rulandec letos najslajša
Na oktobrskem soncu je dobilo grozdje pravo barvo in okus
Kmetijski kombinat Ptuj je že
pred trgatvijo ugotavljal raz-
merje sladkorja v grozdju. Pri
tem se je izkazalo, da kljub lep-
šemu vremenu septembra in pr-
ve dni oktobra dober prirast
sladkorja ni mogel popraviti po-
sledic slabega vremena v avgu-
stu in septembru.
Dne 2. oktobra 1965 so ugoto-
vili, da je dosegla v vinogradih
na območju Podlehnika največ
sladkorja (16,5) sorta grozdja
rul&ndec, manj pa ranina, rizva-
nec, neuburgovec, beli burgun-
dec, zeleni silvanec, renski riz-
ling, muškatni silvanec, trami-
nec, muškat otonel in laški riz-
ling, najmanj (9) pa šipon. V
vinogradih na območju Zavrča
so dosegle največ sladkorja (15)
sorte grozdja ranina, rizvanec in
muškatni silvanec, ostale sorte
pa manj (od 11 do 14). V vino-
gradih na območju Mestnega
vrha sta dosegla največ sladkor-
ja (15) rizvanec in rulandec,
ostale sorte pa manj (11 —14).
Če bi se sedaj v času trgatve
vreme poslabšalo, bi stopnja
sladkorja bila manjša.
Glede na prednje bo moral
Kmetijski kombinat Ptuj s pri-
stojnimi organi letos rešiti važen
problem, ali bo okrog 120 vago-
nov mošta lastnega pridelka in
100 vagonov mošta, ki ga bo
odkupil od zasebnih vinogradni-
kov, dosladkal in si tako zago-
tovil pri novem vinu možnost
izvoza. Pri doseženem naravnem
sladkorju tega nikakor ne bi
mogel. Dosladkanje mu omogoča
zakon o vinu, ki tudi določa
najmanjše količine sestavin vina
za promet in za izvoz ter vsebu-
je določilo o varstvu porekla
slovitih vin.
V. J.
Za kmetijsko mehanizacijo koristne
usluge »Tehnoservisa«
Kmetijski ' obrat Ptuj, obrat
»Tehnoservis« v Ptuju se je v
svoji dejavnosti specializiral
predvsem na kmetijstvo. To smer
so mu narekovale potrebe Kme-
tijskega kombinata Ptuj in tudi
ostalih kmetijskih organizacij.
Potrebno opremo si je nabavil v
času obstoja in dejavnosti, ko se
je tudi pokazalo, da so mu naj-
bolj potrebni stroji za remonte
motorjev, stružnice, dvigala, ra-
zni preizkusni stroji, merilne na-
prave, orodje itd. V bodočnosti si
bo moral nabaviti, čim bodo za to
možnosti, nadalj%o opremo še za
okrog 51) milijonov dinarjev. To
bo omogočilo, da bo lahko kvali-
tetneje opravljal vsa remontna
dela. Pri remontnih delih na trak-
torjih ima sedaj mnogo manj pro-
blemov, kot jih je imel v začetku,
ker je v to smer specializiral ka-
der in se založil z nadomestnimi
deli. Piazna dela v kmetijstvu, kot
so setev itd., ne predstavljajo se-
daj več za obrat posebne obreme-
nitve, ko je potrebno za akcijo
pripraviti in usposobiti stroje, ker
opravijo to takoj, čim se pokaže
na stroju okvara in tako odprav-
ljajo tudi vse zastoje pri strojih
in pri delu. Težava je še s silosni-
mi kombajni in s kombajni za tr-
ganje koruze, ker za te stroje že
ni dovolj nadomestnih delov.
Zadnje gospodarske spremembe
servisa niso prisilile na nove ce-
ne uslug, ker so se pripravili na
nove pogoje z interno reorgani-
zacijo, ker so razširili dejavnost
in specializirali dela. Do konca
leta bodo imeli tudi dokončno ob-
delan sistem nagrajevanja, ki za-
hteva za remontna dela natančno
preučitev in razna merjenja časa,
učinka in prizadevanja.
To jim bo tudi zagotovilo, da
jim bo kader ostal in se naprej
specializiral, kakor bodo kazale
potrebe. Delovna mesta imajo za-
sedena s kvalificirano delovno si-
lo, vendar še ne vsa, ker za dolo-
čena dela ni na razpolago dovolj
kvalificiranih delavcev.
Ta pojav je predvsem pri me-
hanikih. Kolektiv tvorijo sami
mladi ljudje, ki so zasedli delovna
mesta, ko se je pokazala potreba.
Ni dvoma, da bodo po novem
letu 1966 enake potrebe po uslu-
gah obrata, kakor so bile doslej,
lahko bodo celo še večje, zlasti Če
bo ostal obrat pri ustaljenih ce-
nah in pri kvalitetnih uslugah.
Ob teh pogojih se bo obračalo na
obrat še več gospodarskih orga-
nizacij in zasebnikov, zlasti če
bo obrat razširil svojo dejavnost
na vsa področja, kjer je sodelova-
nje mogoče. Možna je tudi poseb-
na oblika kooperacije v strojni-
štvu, ki še doslej ni dovolj raz-
vita in za katere ima servis ustre-
zne pogoje.
Upravnik obrata Alojz Ganza in
organi upravljanja menijo, da se
bo razvil servis KK Ptuj »Tehno-
servis« ob Ormoški cesti v Ptuju,
ki ima ustrezne, na novo ureje-
ne obratne prostore, potrebno de-
lovno orodje in izkušen kader, v
obrat, ki bo v celoti izpolnil svo-
je naloge, za katere je bil usta-
novljen, in ki se bo še razvijal,
kakor mu bodo narekovale potre-
be v kmetijstvu	V. J.
Grozdje iz Srbije na ptujskem trgu
Namizno grozje dobiva ptujski trg iz Lapova in iz okolice Krušev-
ca, ker domače grozdje še ni bilo zrelo in dovolj sladko za trg.
Vinogradniki iz Srbije prodajajo grozdje na trgu od jutra do veče-
ra in dobivajo vedno nove pošiljke, ker ga mnogo prodajo.
FOTO ZAPISEK
Vrstne hiše gotove za vselitev
Počasi je nastajala v Trubarjevem naselju za Ptuj nova vrstna
stanovanjska zgradba, ki jo je finansiral stanovanjski sklad v
Ptuju in je razprodal stanovanja interesentom. Tako ima sedaj Ptuj
vrstne večnadstropne stanovanjske zgradbe, vrstne enonadstropnice
ter večstanovanjske samostojne zgradbe in enodružinske visoko-
pritlične in enonadstropne stanovanjske hiše.
Poslovanje sklada za
šolstvo po statutu
Poslovanje sklada za šolstvo
občine Ptuj bo potekalo v bo-
doče po statutu tega sklada, ki
sta ga potrdila zbora občinske
skupščine na seji 29. 9. 1965.
Osnovna dejavnost vseh šol
na območju ptujske občine,
gradnja, razširitev, adaptacija in
nabava opreme za šole, in drugih
v.obraževainih zavodov ter za
pomoč ali najemanje posojil za
gradnjo ki opremo šol ter dru-
gih izobraževalnih in vzgojnih
zavodov bo v bodoče možna le
po skladu za šolstvo, ki bo za-
gotavljal finančna sredstva za to
področje.
V ta sklad se bo stekal pri-
spevek iz proračuna občine, ki
je ustanovila sklad, dotacije de-
lovnih organizacij, sredstva iz
proračunov ali skladov drugih
občin, prispevek drugih družbe-
no političnih skupnosti za sofi-
nanciranje osnovne dejavnosti
osnovnih in ostalih šol v občini,
posojila, presežek dohodkov nad
izdatki iz preteklega leta ter ne-
predvideni dohodki.
Porabljena pa bodo ta sred-
stva za osnovno, dopolnilno in
razširjeno dejavnost vseh šol na
območju občine Ptuj, za dota-
cije družbenim organizacijam s
področja šolstva za redno de-
javnost, za dotacije šolam za
izlete zaključnih razredov, za
gradnjo, razširitev in adaptacijo
šol in drugih vzgojnih zavodov
ter za nabavo šolske opreme, za
projektiranje, za nabavo investi-
cijskih programov, projektov in
drugih elaboratov, za izdatke
administracije sklada, za bačne
stroške, za obresti na prejete
kredite in za anuitete.
Predsednik upravnega odbora
in upravni odbor, ki šteje 15
članov, imata po statutu vse
pristojnosti za zakonito poslo-
vanje sklada; strokovna in ad-
ministrativno tehnična opravila
za sklad pa opravlja za šolstvo
pristojni upravni organ občinske
skupščine. Statut določa tudi
njegove pristojnosti.
S statutom je dana možnost
vsem, ki so poslovno navezani
na sklad za šolstvo, da se lahko
po njem orientirajo in poslužu-
jejo danih možnosti po odlo-
čitvah upravnega organa sklada.
V. J.
Izvoz tudi za Strojne delavnice
najvažnejše vprašanje
Strojne delavnice v Ptuju so v
letošnjem letu dale na domače tr-
žišče športno opremo za površin-
sko in pbdvodno plavanje, ki je
bila doslej eden izmed deficitar-
nih izdelkov in vezana izključno
na uvoz. V prvi stopnji osvaja-
nja za ta šport potrebnih rekvizi-
tov so osvojili plavuti v treh raz-
ličnih velikostih, masko in dihal-
no cev. Kljub temu, da je ome-
njen asortiment prišel na tržišče
malo pozno, je to absorbiralo ve-
like količine teh športnih rekvi-
zitov.
Zaključek turistične sezone je
pokazal, da so plavuti, maska in
dihalna cev v uporabi enako kva-
litetne kot uvožene, tako da je bilo
povpraševanje tržišča celo večje,
kot je podjetje pričakovalo.
Športna oprema Strojnih de-
lavnic je za 2.000 do 3.000 din ce-
nejša kot uvožena, kar brez
dvoma pomeni precejšnjo ugod-
nost pri varčevanju z deviznimi
sredstvi, ki smo jih pred tem po-
rabili za uvoz.
Osvajanje proizvodnje je trajalo
več kot leto dni. V tem času so
bili preizkušeni razni tipi plavuti
v sodelovanju z Zavodom za raz-
iskavo morja v Portorožu, dokler
niso prišli do izbora in oblike iz-
delkov, ki nudijo pri uporabi naj-
večji efekt, ne utrujajo pa pla-
valca in mu ne povzročajo raznih
krčev, kar je pogost primer pri
opremi nekaterih drugih firm.
Tovrstna proizvodnja predstav-
lja v podjetju le dvajsetino
ustvarjene proizvodnje, ki pa se
bo v naslednjih letih znatno po-
večala, tako da bi tudi Jugoslo-
vani na tem področju končno do-
bili enega specializiranega proiz-
vajalca.
Glavna proizvodnja podjetja je
le še vedno tehnična guma za po-
trebe elektroindustrije in indu-
strije motornih vozil, s katero ko-
operira podjetje že dalj časa.
Gospodarska reforma bistveno
vpliva tako na proizvodnjo tehni-
čne gume kot na proizvodnjo
športne opreme. Največji problem
za dosti mlado podjetje na tem
področju je vprašanje deviznih
sredstev za uvoz repromaieriala
in vključevanje v mednarodno
delitev dela. Dosedanji koope-
rantski način sodelovanja podjet-
ja s finalisti ni zagotovil potreb-
nih deviznih sredstev za nadalje-
vanje in povečanje proizvodnje,
zato je moralo podjetje pristopiti
k iskanju takega asortimenta, s
katerim si lahko zagotovi izvoz in
zagotovi potrebna devizna sred-
stva. Športna oprema je eden iz-
med finalnih artiklov, za katere-
ga obstoja zanimanje tudi čez na-
še meje, posebno v skandinavskih
deželah, kjer se že odpirajo mo-
žnosti izvoza prek izvozno-uvoz-
nega podjetja »Kemija-Impeks« v
Ljubljani.
Vprašanje izvoza ostane tudi za
ostale izdelke. To je ena izmed
osnovnih nalog podjetja. Brez iz-
voza bi podjetje težko uspešno
gospodarilo in zaposlovalo seda-
njo delovno silo.	KV.
skrbi ptujske tiskarne
V ptujski tiskarni si prizade-
vajo storiti vse, da bi si podjetje
prihranilo težave, ki jih imajo
gospodarske organizacije, kjer se
niso pred reformo dovolj trud.li
za to, da bi bile njihove stranke
čimbolj zadovoljne in da bi bilo
delo v tiskarni čimbolje organi-
zirano. Ze prej so izčrpali več no
notranjih rezerv. Storilnost za-
poslenih so si zagotovili z delit-
vijo dela in s pravočasno oskrbo
z vsem potrebnim materialom V
zadnjem času je prejel delavski
svet podjetja od upravnegS od-
bora več predlogov za nadaljnie
izboljšani? dela.
ZAHVALA
Ob izgubi ljube žene in matere
R0ZIKE RIS
iz Ptuja
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni zad-
nji poti, posebno kolektivu trgovskega podjetja Izbira
Ptuj za pomoč in naklonjenost, tovarišu direktorju za
poslovilne besede, zdravnikom in strežnemu osebju
Splošne bolnišnice v Ptuju za nego in skrb, duhovščini,
pevskemu zboru in godbi na pihala, vsem darovalcem
cvetja in vsem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali
z nami.
Mož Franjo, otroka Danči in Dušan
Prva občinska
porvrska konferenca v Ptuju
V petek, 8. oktobra, je bila v
lepo okrašeni dvorani Sindikalne
šoie Franca Krambergerja v Ptu-
ju I. letna konferenca pionirjev,
katere se je udeležilo 65 pred-
stavnikov pionirskih odredov
ptujske občine. Udeležili so se je
še predsedniki raznih družbeno
političnih organizacij. Po po-
zdravnih uvodnih besedah pio-
nirke je še trio mladih muzikan-
tov iz Mladike zaigral venček
narodnih viž. Za delovno pred-
sedstvo so bili izvoljeni pionirji
Peter Roknič, Matilda Meznarič
in Fric Mirjan.
VN začetku konference so čitali
predstavniki raznih odredov po-
ročila o delu in uspehih svojih
odredov. Za poročili, ki jih je
bilo kar 18, pa so konferenco po-
zdravili še predsedniki raznih
družbeno političnih organizacij.
Ob koncu so pionirji sklenili po-
slati pozdravno pismo tov. Titu,
pionirjem sosednjih občin Vara-
ždin, Čakovec in Ormož ter Re-
publiški zvezi prijateljev mladi-
ne. Sklenili so še, da se bodo pri
svojem nadaljnjem delu še bolj
trudili in upili ter čuvali prido-
bitve narodnoosvobodilnega bo-
ja. Razvijali bodo pionirsko sa-
moupravo, udeleževali se bodo
vseh delovnih akcij v okviru
krajevnih skupnosti; s kulturni-
mi programi bodo nastopali ob
raznih proslavah in državnih
praznikih.
Po konferenci so odšli pionirji
v hotel Petovio, kjer jih je spre-
jel ob skromni zakuski predsed-
nik SZDL Franc Rebernak. V svo-
jem pozdravnem nagovoru je
izrazil upanje, da bo takih kon-
ferenc in takih razgovorov še
več. Na njih se bodo lahko pi-
onirji pogovorili o svojem delu
in uspehih. Na teh konferencah
bi tudi naj izmenjali delovne iz-
kušnje in si zastavljali nove na-
loge za bodoče delo. Poudaril je,
da bi se morali pionirski odredi
kot celota bolj ukvarjati z vpra-
šanji učnih uspehov v naših šo-
lah, da bi dosegli pionirski od-
redi in pionirji kot posamezniki
čim boljše učne uspehe.
Prav prijetno je presenetila
odrasle udeležence odlična or-
ganizacija konference, ki bi lah-
ko bila za vzgled tudi starejšim.
C. J.
Pionirji in odrasli po občinski konferenci
Boljše pogoje za bivše borce
Priznavalnine so denarni zne-
ski, ki jih prejemajo borci
NOV — udeleženci, sodelavci in
predvojni politični funkcionar-
ji. Le v izjemnih primerih do-
bijo priznavalnino tudi ožji so-
rodniki umrlih in zaslužnih ude^-
ležencev NOV. Pravica do pr£
znavalnine zavisi od tega, kdaj
je upravičenec pričel sodelovati
v NOV. Poznamo zvezne, repu-
bliške in občinske priznavalni-
ne. Praviloma naj se priznaval-
nina ne bi dodeljevala udeležen-
cem NOV, ki so pričeli sodelo-
vati po 9. septembru 1943. leta.
Na štajerskem so bili takrat
posebni pogoji, zato so še ne-
katera vprašanja odprta, ki za-
devajo borce. V letošnjem letu
je Občinska skupščina Ormož
sprejela odlok o priznavalni-
nah. Po tem odloku imajo pra-
vico do priznavalnine še osebe,
razen navedenih, svojci špan-
skih borcev in predvojni revo-
lucionarji. Pogoj za priznaval-
nino je pridobitna nesposob-
nost, nezaposlenost iz upraviče-
nih razlogov in seveda, da ni-
majo sredstev za preživljanje
ali pa jim ta ne zadoščajo. Pri-
znavalnine so lahko stalne, ob-
časne ali enkratne. O dodelitvi
in višini priznavalnin odloča ko-
misija za vprašanje invalidov
in borcev NOV. Priznavalnine
v občini Ormož sprejema 15
upravičencev v skupnem zne-
sku 110 tisoč dinarjev meseč-
no. Za letošnje leto so predvi-
deni izdatki za priznavalnine
2,580.000 dinarjev v občini Or-
mož. Najvišja priznavalnina
znaša 15,000 dinarjev.
Povprečna višina priznavalnin
se ni bistveno povečala in se tu-
di ni prilagodila sedanjim živ-
ljenjskim stroškom. Vprašanje
višjih priznavalnin borcev bo
treba reševati še z večjim ob-
čutkom v okviru občinskih mož-
nosti.	D.R.
Na obisku v IGA v Kidričevem
V četrtek, 7. oktobra 1965, je
obiskala večja enota vojakov,
podoficirjev iz ptujske garnizi-
je J A tovarno glinice in alumi-
nija »Boris Kidrič« Kidričevo
z namenom, da bi jih seznanil
tamkajšnji kolektiv s poseb-
nostmi in potekom proizvod-
nje glinice in aluminija ter
anodne mase in končno, da bi
jih seznanili funkcionarji orga-
nov upravljanja in množičnih
organizacij z uspehi ter pro-
blemi delavskega samouprav-
ljanja in z delitvijo dohodka,
čistega ter osebnega dohodka.
Obisk v Kidričevem je bil v
okviru programa obiskov pod-
jetij in kolektivov raznih pa-
nog gospodarstva na območju
ptujske občine, da bi se vojaki,
podoficirji in oficirji seznanili
s praktičnim delom proizvajal-
cev in upravljavcev v proizvod-
nji.
Po ogledu skladišča boksita,
mlinov, kalcinacije ter drugih
oddelkov do elektrolize in li-
varne, kjer so jih vodili člani
kolektiva Franc Lončarič, inž.
Rajher in drugi, je bil v sejni
dvorani DS razgovor s funkcio-
narji organov upravljanja,
uprave in množičnih organiza-
cij Prelogom, Klemenčičem, Ko-
stanjevcem, šegulom, Gegičem
in drugimi. Gostje so se zani-
mali, kako je bil kolektiv TGA
Kidričevo pripravljen na gospo-
darsko reformo, kako je pre-
brodil, omejitve električne ener-
gije, kako nagrajuje zaposlene
itd. Po odgovorih so se lahko
prepričali, da rešuje kolektiv
TGA sproti vse pereče proble-
me in da mu po gospodarski
reformi ni bilo potrebno stva-
ri mnogo spreminjati. Z odgo-
vori so bili zadovoljni in so se
priporočili predstavnikom ko-
lektiva za še več podobnih sre-
čanj in razgovorov, ki bodo ko-
ristili starešinam in vojakom
J A pri njihovem delu.	V J
Obisk iz ptujske garnizije JA v Kidričevem
S 1500 dinarji
socialne podpore se ne da ži veti
Splošno skrbstvo in zdravstvo
je socialno varstvena dejavnost,
ki zajema skrb za starčke, za
delo nesposobne in sopialno
ogrožene osebe. Ti ljudje se ne
morejo zaradi bolezni ali staro-
sti samostojno preživljati. Po-
moč je tudi potrebna družinam,
v katerih je hranilec mladolet-
nih otrok bolan ali pa na pre-
stajanju kazni. V tej skupini so
osebe, ki si po veljavnih zako-
nih niso pridobile pravice do
materialne preskrbe, zato jim
občina daje denarno pomoč.
Otroci padlih borcev in žrtev
fašističnega nasilja so v občini
Ormož odrasli. Nekaj je še
otrok borcev NOV, ki obisku-
jejo razne srednje strokovne in
poklicne šole. Splošno skrbstvo
bo moralo nuditi več pomoči
otrokom brez staršev in otro-
kom, ki izhajajo iz nepopolnih
družin.
Dosedanje prizadevanje na
področju socialno varstvene
dejavnosti v občini Ormož ni
reševalo vseh problemov. Ne-
kateri starčki še vedno živijo v
nezdravih (pretesnih, vlažnih)
stanovanjih. Če nimajo sorod-
nikov, živijo sami in v času bo-
lezni nimajo ustrezne nege in
preskrbe. V občini Ormož pre-
jema socialno podporo 78 ljudi.
Od tega je 53 žena in 25 mo-
ških. Največ jih je od 61 do 70
leta starosti in samo 7 ljudi pod
50 letom starosti. Socialni pod-
piranci pod 50 in do 60 let sta-
rosti so invalidi in duševno pri-
zadete osebe. Podpiranci nad 60
let starosti so občani, ki so za-
radi bolezni nesposobni za pri-
dobitno delo. Ti so opravljali
razna priložnostna opravila in
zaradi premajhne delovne dobe
nimajo pogojev, da bi uvelja-
vili pokojnino. 43 socialnih pod-
pirancev živi v samostojnem go-
spodinjstvu. Socialna podpora
je najnižja 1.500, najvišja pa
10.000 dinarjev. Najvišjo so-
cialno podporo prejema en so-
cialni podpiranec, ki je brez
nog.
Od vsega števila socialnih
podpirancev v občini Ormož jih
35 prejema od 2 do 3 tisoč di-
narje podpore, 29 podpirancev
pa 1500 din. Ob zvišanju živ-
ljenjskih stroškov je 1500 din
tako minimalen znesek, da o
njem ne moremo govoriti dru-
gače kot o simbolični podpori.
V okviru občinskih možnosti
rešujejo probleme socialnih
podpirancev, zato ostane spet
vse pri pomanjkanju sredstev.
Vsakodnevna nega, ki je inva-
lidu ali nepreskrbljenemu star-
cu potrebna, zahteva brez
ustrezne hrane, obleke, perila,
stanovanja, kurjave, porabe
elektrike in ostalega veliko več,
kot je takšna mesečna socialna
podpora.
DRAGA KRMILA IN POCENI
SVINJSKO MESO
Visoke cene za krmo za pre-
hrano prašičev povzročajo farmi
bekonov na Turnišču precejšnje
težave, ki bodo trajale vse do-
tlej, dokler ne bo odstranjeno
nesorazmerje med ceno krme in
ceno 480 — 500 dinarjev za kilo-
gram žive teže pitanih prašičev.
Kljub najsodobnejšim napravam
za krmljenje prašičev in zelo
majhnemu številu zaposlenih na-
staja negativna razlika med stro-
ški vzreje prašičev in prodajno
ceno. Ko bo farma v celoti zgra-
jena in bo delala s polno kapaci-
teto, ne bo samo problem Kme-
tijskega kombinata Ptuj, kako
zagotoviti rentabilnost farme,
temveč predstavnikov širše
skupnosti, zaradi katere je bila
farma zgrajena.
POZABLJENA CESTA?
Ze daleč je od deževja, odkar
je krajevna cesta — odcep glav-
ne ceste v Hlaponcih pri Polen-
šaku tako močno razrita, da je
postalo vprašanje, kako jo po-
praviti.
Ni znano, kje je vzrok, da je
cesta ostala v takšnem stanju.
Vode, ki so ob prvem deževju
napravile mnogo škode, so se zli-
le tudi tu z vso močjo iz jarkov,
same jarke pa hudo razdejale.
Pozneje, ko je deževje preneha-
lo, pa se nikdo ni zmenil za ta
del krajevne ceste, ki vodi proti
Polenšaku in je še vedno na
strani K. S. Juršinci. Toda ni
dolžnost K. S., da po krivdi ce-
starja glavne ceste popravlja po-
škodovano krajevno cestišče,
kajti če bi bil normalno izpeljan
odvod kanalizacije pod glavno
cesto na drugo stran, bi do po-
škodbe krajevne ceste ne prišlo,
ker bi potem voda ubrala svojo
normalno pot.
Sedaj pa npr. ne moreš čez ce-
sto niti s kolesom, kaj šele z vo-
zom, ker je čez njo globok pre-
pad.
Kdo bo to cesto popravil?
Vsekakor bi tisti, ki vzdržuje
ceste, moral pripeljati nekaj ku-
bikov gramoza, s katerim bi za-
sul luknje.
Najbolje bi seveda bilo pošte-
no urediti ta del ceste ter v prvi
vrsti odpraviti številno nekorist-
no rastlinje, ki ni niti najmanj v
ponos vasi in skupnosti, sam te-
ren pa primerno zravnati in bo
dovolj materiala tudi za popra-
vilo ceste. Toda to je odvisno od
dobre volje ljudi v polenski in
juršinski krajevni skupnosti.
B. J.
Vesti iz Ptuja
STALNA KRVODAJALSKA
AKCIJA
Med zadnjimi krvodajalci iz
kolektivov ptujskih podjetij je
dalo kri 31 članov kolektiva TAP
Ptuj, sledijo pa jim še člani ko-
lektiva Kmetijskega kombinata,
Petrola, Izbire, Petovie in Zdrav-
stvenega doma.
POMOČ ZA POPLAVLJENCE
Kolektiv podjetja »Hlektroko-
vinar« Ptuj je zbral do 9. oktob-
ra za poplavljence z občinskega
območja 100.000 dinarjev. Ker je
v kolektivu več oškodovancev,
ki so jih prizadele poplave, so
razdelili to vsoto njim, da bi jim
vsaj v skromnem pomagali.
ZA IZOBRAŽEVANJE KVALIFI-
CIRANIH STRUGARJEV
Izobraževalni center Tovarne
avtoopreme Ptuj pripravlja za
izobraževanje kvalificiranih stru-
qarjev serijske proizvodnje 10-
tedenski tečaj, ki ga bodo lahko
obiskovali tudi strugarji iz dru-
gih podjetij, ki jim še manjka
zadostna teoretična in praktična
izobrazba.
DELA NA HIDROCENTRALI SD I
S črpanjem podtalne vode iz
gradbene jame v Zlatoličju so
zmanjšane težave pri delih na
kanalu med Zlatoličjem in Ptu-
jem. Stroji nimajo toliko okvar
in dela hitro napredujejo, ker jih
ne moti kot prej visoka podtal-
nica. V Slovenji vasi že gradijo
nov most čez odtočni kanal. Niž-
je čez kanal bosta še dva mosta,
da bodo imeli posestniki dostop
na svoja zemljišča med staro
strugo Drave in med novozgraje-
nim kanalom.
VELIKA PONUDBA ODPADNE-
GA MATERIALA
Podjetje »Surovina« Maribor,
ki ima svoj obrat in skladišče
odpadnega materiala tudi v Ptu-
ju, nima težav z odkupom odpad-
nega materiala, ker imajo zanj
mnogo ponudb. Ko se ga dovolj
zbere na odkupnih mestih, ga
prepeljejo v skladišče v Ptuj ali
Maribor. Za lažji transport in
za zmanjšanje prostornine v
skladiščih stisnejo odpadlo plo-
čevino in papir v stiskalnicah v
brikete, večje predmete pa raz-
režejo z varilnim aparatom na
manjše dele. V obrat v Ptuju
prihajajo vsak dan kupci, ki si
ogledajo vskladiščeni material in
si izberejo ter kupijo, kar kdo
potrebuje. Največji naval in po-
vpraševanje je bilo, ko ni bilo
betonskega železa in raznih cevi
za stebre in za železne ograje na
terasah in balkonih ter za steb-
riče za žične ograje.
Obrat »Surovine« v Ptuju je
povečal letošnji plan za 50% in
ga bo lahko presegel še za 20%,
ker podjetja in družine sproti či-
stijo s svojih dvorišč, česar ne
potrebujejo. Ko bodo v mestu in
v vaseh spraznili še svoja pod-
strešja, šupe in kletne prostore,
kjer je še dovolj nerabnih ko-
vinskih predmetov, stekla, cunj
in starega papirja, se bo skladi-
šče »Surovine« v Ptuju napolnilo
in bodo morali hiteti, da bedo
lahko pripravili prostor za vedno
nove količine.
OBISK ČLANIC ZDRUŽENJA
BORCEV NOV IZ SEVNICI:
Članice Združenja borcev NOV
iz Sevnice so vrnile pred nedav-
nim obisk ptujskim članicam. V
domu JLA so jih po prihodu po-
zdravili predstavniki ptujskih pi-
onirjev in predsednik združenja
borcev NOV, naslednji dan pa
so po ogledu ptujskih zgodovin-
skih zanimivosti obiskale še Bori.
Jesenska setev
Zadnji čas je, da izkoristimo sleherni trenutek za delo na
polju — za oranje in setev ozimin. Mnogi so to že storili, drugi
delajo sedaj, še precej pa je takih, ki jim delo ne gre najbolj od
rok in mogoče ne bodo vsejali pred koncem meseca. Cuševih iz
Dornave (ob gradu) pa kaj takega prav gotovo ne bo doletelo,
kljub temu da je gospodar "invalid. Ob potrebi mu priskoči na
pomoč hčerka Micka, ki se, kakor je videti, na konje še kar
dobro spozna in je ni sram prijeti za brano.	J. Bezjak

FARMA ZA VZREfO 2500 GLAV GOVEDA V SREDIŠČU
Na novo zgrajeni objekti farme za vzrejo in pitanje goveda v
Središču že od lani služijo namenu, vendar ne v celoti, temveč
le 1 objekt. Vsega je 12 objektov, ki so dokončno zgrajeni, ne
pa vsi zasedeni z živino zaradi slabe ponudbe telet za pitanje.
Kmetijska zadruga Ormož je zaradi tega v neugodnem polo-
žaju, ker plačuje za objekte anuitete, nima pa od vseh koristi,
kakor je planirala v začetku graditve objektov.
NOVA PRIZNANJA KRVODA-
JALCEM
Glede na bližnje proslave or-
ganizacij RK v ptujski občini je
pripravil Občinski odbor RK Ptuj
pred nedavnim predloge za raz-
delitev novih zlatih in srebrnih
značk ter diplom za krvodajalce.
V dosedanji praksi v krvodajal-
stvu se je odbor prepričal, da
pomeni vsaka pravočasna pozor-
nost odbora napram krvodajal-
cem tudi njihovo stalno priprav-
ljenost pomagati s krvjo vnaprej
ali ob nesreči. Zato se malokdaj
zgodi, da ne bi dobili značk in
diplom za to zaslužni v času, ko
so to zaslužili.
SKRB ZA ZDRAVJE ZAPOSLE-
NIH
V podjetju za popravilo voz v
Ptuju so poskrbeli za takšno teh-
nično in zdravstveno varnost za-
poslenih delavcev, da izostaja
mnogo manj zaposlenih z dela
kot prej. So dnevi, ko pridejo vsi
na delo; le včasih manjka le po
en delavec,/
Franc Golob
* * *
MORDA SE NE VESTE...
—	Proizvodnja kmetijske opre-
me v Romuniji bo do konca le-
tošnjega leta dvakrat večja, kot
je bila leta 1959.
—	Znesek, zapadlih obrokov za
odplačilo in obresti zunanjih dol-
gov latinskoameriških dolgov je
znašal leta 1956 skupno 455 mili-
jonov dolarjev, konec lanskega le-
ta pa se je ta znesek povzpel na
1.36 milijarde dolarjev.
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega dobrega moža in očeta
Janeza Jeza
upokojenca iz Sp. Hajdine,
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate-
ljem in znancem za izraze sožalja in za vso pomoč,
zlasti pa za spremstvo na njegovi zadnji poti na ha j
dinsko pokopališče.
Posebno se zahvaljujemo društvu upokojencev na
Hajdini, Gasilskemu društvu, sosedom za vso pozor-
nost in g. župniku za ganljive poslovilne besede ob
odprtem grobu.
Žalujoča žena in Mirica z družino
ter ostalo sorodstvo
V TGA: strokovno izobraževanje
Kadrovski politiki in strokov-
nemu izobraževanju v TGA po-
svečajo tudi letos vso pozornost.
Tako so bili podvzeti ukrepi, ka-
ko čimprej usposobiti določeno
število kadrov za potrebe pro-
izvodnje. Glavno težišče prizade-
vanja je bilo usmerjeno pred-
vsem na usposabljanje kadra v
izobraževalnem centru, za izpo-
polnjevanje za delovno mesto, za
polaganje izpitov za polkvalifi-
kacijo, kvalifikacijo in visoko
kvalifikacijo ter rednemu in iz-
rednemu študiju. Zelo se je po-
večal interes zaposlenih za iz-
popolnitev po sprejetju novih
organizacijskih shem in pravilni-
kov o delitvi osebnih dohodkov,
saj je samo v prvih mesecih le-
tošnjega leta opravljalo izpite za
priučene delavce 348 zaposlenih,
za kvalificirane delavce pa je
opravilo izpite 35 delavcev, do-
čim se nadaljnjih 130 izpopolnju-
je v tečajih, ki so v teku. V so-
delovanju z delavsko univerzo
Čakovec, si je pridobilo naziv
VKV delavca 46 delavcev kovin-
ske in elektro stroke. Pred za-
ključnim izpitom VKV delavca
so tudi izmenski vodje in mojst-
ri v proizvodnih obratih — ca. 22
oseb. Zelo ugoden odziv za iz-
popolnjevanje delavca v proiz-
vodnih obratih je prav zasluga
novih pravilnikov o delitvi oseb-
nih dohodkov. Prav pri teh ka-
drih ni več takega kampanjske-
ga interesa, ampak postaja izpo-
polnjevanje njihova stalna na-
loga. Vsekakor pa bo v izpopol-
njevanju proizvodnih delavcev
treba prilagoditi še bolj učne
programe delovnemu mestu ln le-
to bolj usmeriti v specializacijo.
Po sprejetju pravilnika o po-
moči pri izrednem študiju, se je
pokazal velik Interes in že tudi
prvi ugodni rezultati, ker se za
študij odločajo tisti, ki bodo le-
temu kos ln ki ga bodo uspešno
končali. Organi samoupravljanja
so za leto 1965 sprejeli načrt po-
rabe sredstev v višini 49,000.000
dinarjev, kar pomeni, da se v ko-
lektivu TGA Kidričevo resnično
posveča velika skrb in pozornost
kadrovski politiki in strokovne-
mu izobraževanju.	-ko
ODSLEJ INTENZIVNO DRUŽBENO-
POLITIČNO IZOBRAŽEVANJE NA ENEM
TIRU
V Ptuju sta delovali v zadnjih
letih dve instituciji za Intenziv-
no družbeno politično izobraže-
vanje: večerna politična šola in
sindikalna šola Fr. Kramberger-
ja. Prva je začela z delom leta
1958, druga pa 1959. leta.
Vsa leta obstoja je končalo
prvo imenovano šolo 223 sluša-
teljev, drugo pa 263, od tega le-
tošnjo pomlad 15 in 26.
Pregled števila slušateljev v
prejšnjih letih in vključno v le-
tošnjem letu kaže, da bi brez
vsakih slabih posledic lahko že
od začetka delovali šoli združe-
no oziroma bi zadoščala ena In-
stitucija, ki bi tako z manjšimi
stroški in z manjšimi težavami
glede predavateljev opravila
isto ali še večje delo.
Ob analizi stanja glede inten-
zivnih oblik družbeno političnega
izobraževanja v ptujski občini,
ki jo je opravila prejšnji pone-
deljek skupina predstavnikov
družbeno političnih organizacij
v občini* je tako prišlo do pred-
loga in sklepa, da se v bodoče
osredotoči intenzivno politično
izobraževanje za potrebe politič-
nih organizacij in delovnih skup-
nosti v enem centru za družbeno
izobraževanje pod organizacij-
skim okriljem Delavske univerze
Ptuj.
Na navedenem posvetovanju
nI bil podrobneje naznačen
smoter tega Izobraževanja, niti
določeno, komu je v prvi vrsti
namenjeno, kar pa bi Delavski
univerzi zelo olajšalo sestavo
učnega načrta in programa pre-
davanj.
Spodbudno je, da je to vpra-
šanje sedaj, torej še pravočasno
pred začetkom novega izobraže-
valnega obdobja, pozitivno reše-
no,
Nove knjige v Ljudski
knjižnici Ormož
M. Renault: Bik iz morja. V
Ljubljani, CZ, 1965.
I. Cankar: Martin Kačur.
Ljubljana, DZS, 1965.
M. Kranjec: Os življenja.
Ljubljana, DZS, 1965.
Z. Nakowska: Meja. Maribor,
ZO, 1965.
D.	Cernelč in F. Rostaher:
Zdrav in bolan otrok. Maribor,
ZO, 1965.
F.	Filipič: Prvi pohorski par-
tizani. Maribor, ZO, 1965.
M. Frisch: Naj mi bo ime
Gantenbein. V Ljubljani, DZS,
1965.
E.	Wallace: Temne sile. V
Ljubljani, CZ, 1965.
M. Lowrey: Pod ognjenikom.
V Ljubljani, CZ, 1965.
I. Rob: Izbrano delo. Mari-
bor, ZO, 1965.
K. J. Beneš: Ognjeno pismo.
Maribor, ZO, 1965.
G.	Keller: Zeleni Henrik. V
Ljubljani, CZ, 1965.
J. Semprun: Veliko potova-
nje. V Ljubljani, DZS, 1965.
I. Tavčar: Visoška kronika. V
Ljubljani, DZS, 1965.
J. Giono: Huzar na strehi. V
Ljubljani, DZS, 1965.
Z. Jerin: Vzhodno od Katman-
duja. Ljubljana, Mladinska
knjiga, 1965.
KZ KOMBINAT JERUZALEM-ORMOŽ NA »VESELI JESENI«
V MARIBORU
Na letošnji jesenski mariborski prireditvi »Vesela jesen« je
imel svoj paviljon tudi KZ kombinat Jeruzalem-Ormož, v ka-
terem je točil številnim gostom iz domovine in inozemstva
najboljša vina, ki so jim toliko bolj teknila, ker so jim po-
stregli tudi z domačo južino ter s prleškimi specialitetami.
Za večje zavzemanje pri uveljavljanju
gospodarske reforme
(Nadaljevanje z 2. strani)
Nujno je, da člani ZK t nadalj-
njem delu širijo pozitivne izkuš-
nje In da bolj energično odprav-
jajo vse slabosti in dosedanje na-
pake v gospodarskih organizaci-
jah. Dosedanja praksa je bila, da
smo govorili precej o negativnih
pojavih, kar ni u;rocim vplivalo na
razpoloženje ljudi. Komunisti se
morajo bolj kot doslej strniti e
proizvajalci, zaživeti z njihovimi
problemi in težavami. Vso pod-
poro Je treba nuditi samouprav-
nim organom, Ui bodo morali bolj
odgovorno kot doslej spremljati
gospodarska dogajanja in prinaša-
ti tehtnejše zaključke.
Sejo komiteja je vodil njegov
politični sekretar Drago Pintarlč.
Nekaj pomembnih ugotovitev
diskutantov:
Franc Novak, predsednik ob-
činske skupščine Ormož: V ob-
čini je problem zaposlovanja de-
lovne sile, ker delovne organi-
zacije v občini nimajo novih de-
lovnih mest. Ob iskanju notra-
njih rezerv smo znižali število
zaposlenih, da bi s tem rešili
ekonomičnost podjetij. S tem
ukrepom nismo dosegli smotra
gospodarske reforme. V istem
obdobju lani je bilo v občini
2636 zaposlenih, letošnjega ok-
tobra pa samo 2000. Število za-
poslenih se Je znižalo približno
za 23°/o. Približno 636 je letos
manj zaposlenih in za toliko bo
nižji občinski proračun, skladi
pa manjši. Kam z nezaposlenimi?
Zaradi sproščanja delovne sile v
ostalih industrijskih centrih se
število prebivalcev v občini po-
večuje.
Drago Pintarič, politični sekre-
tar občinskega komiteja Ormož:
Premalo Je osebne odgovornosti
in zavesti glede nagrajevanja.
Nepotrebna administrativna de-
lovna mesta je treba ukiniti ln
povečati število zaposlenih v
proizvodnji. Iskati Je treba
ustreznejše poti za nadaljnji go-
spodarski in vsestranski napre-
dek. Neizkoriščene notranje re-
zerve so v opekarni, kjer bi
lahko uvedli dve ali celo tri iz-
mene, po nepotrebnem so v
Ogradu ukinili delavnice, kar ni
v skladu z načeli gospodarske
reforme. Vodilni delavci premalo
govorijo o tem, koliko bi lahko
ustvarili odpuščeni delavci na
svojih delovnih mestih, za koliko
bi se povečali skladi in drugo.
V Zarji imajo zaposleni pri-
bližno za 10 tisoč dinarjev višje
osebne dohodke od zaposlenih v
ostalih gospodarskih organizaci-
jah v občini.
Vlado Ožbolt, predsednik ob-
činskega odbora SZDL Ormož in
republiški poslanec: Nezaposle-
nost v občini je eden izmed bi-
stvenih problemov. 22 kvalifici-
ranih in visoko kvalificiranih de
lavcev iz občine Je prijavljenih
na Zavodu za zaposlovanje de-
lavcev.
Milan Ritonja, republiški po-
slanec in direktor tovarne Jože
Kerenčič v Ormožu:
»Tovarna Jože Kerenčič v
Ormožu se ukvarja z dvema os-
novnima in najpomembnejšima
problemoma. Podjetje ima težave
s preskrbo s surovinami za pro-
izvodnjo izdelkov iz plastične
mase. Drugi problem je v tem,
da ni urejeno vprašanje deviz-
nega sofinanciranja kooperantov
v industriji. Podjetju se obeta
lepa perspektiva pri izdelovanju
nekatere embalaže in osvajamo
nekatere nove izdelke. Lani je
bilo v tovarni 186 zaposlenih, le-
tos pa 192.«
Silvo Bedrač, predsednik ob-
činskega komiteja ZMS Ormož:
Več skrbi bo treba posvetiti
mladini in reševanju mladinskih
problemov. Aktivnost in s tem
budnost članov ZK je treba po-
večati.
Ob zaključku seje komiteja so
člani sprejeli nekatere sklepe,
med ostalimi ta, da je treba za-
ostriti odgovornost in disciplino
komunistov in vseh zaposlenih
na delovnih mestih.
D. R.
KOMISIJA ZA GOSPODARSKA
VPRAŠANJA PRI ObSS RESNO
NA DELU
Komisija za qospodarska vpra-
šanja pri ObSS v Ptuju je med
najaktivnejšimi sind;kalnimi ko-
misijami. Za vsako sejo pripravi
najbolj pereče probleme, ki za-
htevajo stališče sindikata, zato
tudi pridejo na sejo skoraj vsi
člani. Ne zadovolji se samo z
razpravami in sklepi, temveč tu-
di seznanja pristojne forume s
svojimi stališči in priporočili.
Tako bi morale delati tudi ostale
komisije, pa ne bi bilo negodo-
vanja med članstvom zaradi sej
in izgubljenega časa.
Središče ima lekarniško
postajo
Od 30. septembra dalje ima
Središče ob Dravi lekarniško
postajo, ki bo lahko oskrbovala
prebivalce Središča in okolice
z vsemi medikamenti na recept
in v prosti prodaji. Doslej Sre-
dišče te postaje ni imelo, zato
so morali prebivalci po zdravi-
la v Ormož ali Ptuj.
Lekarniško postajo v Sredi-
šču je ustanovila Mestna lekar-
na Ormož. To je na njenem ob-
močju prva postaja, ki je bila
ustanovljena na željo prebival-
cev iz Središča in okolice. V
tej postaji delajo uslužbenci iz
ormoške lekarne izmenoma.
Ob otvoritvi se je zbralo v
prostoru nove postaje več kra-
jevnih in drugih predstavnikov.
Otvoril jo je direktor Mestnih
lekarn Maribor magister farma-
cije Ferdo Hudina kot predstav-
nik Skupnosti lekarn Slovenije.
V svojem nagovoru je podčrtal
važnost približevanja lekarni-
ške službe prebivalstvu, zlasti
bolnikom.
Lekarniška postaja je v
zgradbi Zdravstvene postaje
Središče, kjer ordinira vsak
dan krajevni zdravnik.
Ogromno sredstev za
kadre
Med zavodi v Ptuju, ki so
vložili v letih 1961—1964 znatna
sredstva za zmanjšanje stano-
vanjske stiske med zdravstveni-
mi delavci, je Zdravstveni dom
v Ptuju, ki je kupil 14 stano-
vanj ,za 54 milijonov dinarjev.
To ni majhna žrtev zavoda,
zlasti če upoštevamo, da bi ena-
ko kot stanovanja potreboval
razno novo aparaturo, instru-
mente, opremo in prevozna
sredstva. Tega ima premalo, pa
tudi delovnih mest še nima vseh
zasedenih.
Letno obišče Zdravstveni dom
v Ptuju najmanj 200.000 obča-
nov.
V KMETIJSKI ZADRUGI ORMOŽ
USPEŠNO UVELJAVLJALO NAČELA
GOSPODARSKE REFORME
V KMETIJSKI ZADRUGI SO OMEJILI INVESTICIJE. VAR-
ČEVANJE NA VSEH PODROČJIH. KVALIFIKACIJSKO STRUK-
TURO ZAPOSLENIH IZBOLJŠUJE JO. Z REORGANIZACIJO BODO
POENOSTAVILI IN POCENILI PROIZVODNJO. ZADRUGO BO-
DO SESTAVLJALI ŠTIRJE OBRATI. ODPUŠČANJE DELOVNE
SILE NI NAMEN GOSPODARSKE REFORME, MARVEČ JE
TREBA ZA ODVISNO DELOVNO SILO ODPIRATI NOVA DE-
LOVNA MESTA.
Kmetijska zadruga Ormož se
Je resno lotila uresničevanja na-
čel gospodarske reforme, ki tudi
v kmetijstvu nalaga korenite
spremembe v načinu gospodar-
jenja. Skratka, uresničevanje go-
spodarske reforme zahteva vrsto
sprememb, novosti, odpravljanje
slabosti in pomanjkljivosti, po-
večati je treba produktivnost,
izboljšati proizvodne procese,
urediti kadrovska vprašanja in
proizvajati take izdelke in pride-
lovati kakovostne pridelke, ki jih
zahteva zunanje tržišče. ,
V kmetijski zadrugi Ormož so
se pričeli pripravljati na gospo-
darsko reformo že ob začetku
letošnjega leta. Ob tej priložno-
sti so analizirali stanje dejavno-
sti zadruge in storili vse za ra-
cionalizacijo proizvodnje in za
večjo ekonomičnost. Ukrepi se
odražajo v omejeni investicijski
potrošnji. Investira se le v tiste
objekte, ki jih bo mogoče v naj-
krajšem času vključiti v proiz-
vodnjo, da se bodo v najkrajšem
času pričela vračati vložena
sredstva. Zlasti je treba dogra-
diti vinsko klet v Ormožu, go-
vejo farmo v Središču in obno-
viti nekatere vinograde in sa-
donosnike.
Kolektiv zadruge Je posvetil
vso skrb tudi tekoči proizvodnji.
Smotrno uporablja zaščitna sred-
stva, umetna gnojila, traktorje in
druge stroje, skrbi za boljšo or-
ganizacijo dela in drugo. Ome-
jili so tudi splošne upravne
stroške s tem, da so ukinili ne-
katera delovna mesta. Kvalifika-
cijsko strukturo zaposlenih ne-
nehno izboljšujejo, proučujejo
sistemizacijo delovnih mest in
dosedanje zavzemanje kolektiva
kaže, da bodo v zadrugi ob po-
polnejši organizaciji dela in
boljši kadrovski zasedbi znatno
pocenili poslovanje.
Iščejo nove stimulativne obli-
ke nagrajevanja. Ob novih po-
gojih dela bodo izbrali tako ob-
liko nagrajevanja, ki bo stimula-
tivno delovala v znižanju mate-
rialnih stroškov, skratka, zaslu-
žek slehernega zaposlenega naj
bo odvisen od dosežene stopnje
produktivnosti in poslovnih re-
zultatov. V ta namen v podjetju
sestavljajo novi sistem nagraje-
vanja, ki bo temeljil na vlože-
nem delu in doseženem uspehu
zaposlenega.
Vzporedno z vsemi temi ope-
rativnimi nalogami zadruga pri-
pravlja tudi nekatere organiza-
cijske spremembe v podjetju. Do
teh sprememb sta kolektiv pri-
vedla dva momenta. Dolgo je bi-
lo v kombinatu odprto vprašanje,
kako vključiti tehnično-strokov-
no osebje v proizvodnjo in kako
še okrepiti sistem samoupravlja-
nja. Gospodarska reforma je de-
lovnim kolektivom omogočila
doslednejše uveljavljanje samo-
upravljanja.
Celotna reorganizacija poslo-
vanja v zadrugi teži k poeno-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Alfoerto Moravia
Voznik tovornjaka
Sem suh, žilav, imam tanke ro-
ke, dolge noge in tako plosk tre-
buh, da mi hlače kar lezejo na-
vzdol. Skratka, nasprotje tistega
sem, kar si ljudje predstavljajo
pod dobrim šoferjem tovornjaka.
Ob priložnosti si oglejte, kakšni
so ti vozniki: to so korenjaki s
širokimi rameni, roke imajo moč-
ne kot nosači, hrbet pa močan,
poleg tega pa so lastniki izdat-
nega trebuha. Voznik tovornjaka
namreč potrebuje predvsem hr-
bet in trebuh: roke ima za obra-
čanje volana, ki je pri tovornja-
kih zelo širok, na gorskih cestah
pa ga je treba popolnoma zavr-
teti. Hrbet mora vzdržati napor,
ko je treba ure in ure vzdržati v
istem položaju, pri tem pa ne sme
boleti ali otrdeti. Trebuh pa naj
bi vozniku zagotovil mir in var-
nost, da se šofer trdno kot pečina
namesti v sedežu. To vse velja za
postavo. Še slabše pa je z mojim
značajem. Voznik v glavi ne sme
imeti nikakršnih muh niti ne sme
biti živčen, predvsem pa ne sme
hrepeneti po ničemer in ne sme
imeti nežnih čustev. In kar zade-
va ženske, sme šofer nanje prav
tako malo misliti kot mornar. Pri
večnem odhajanju in prihajanju
človek vendar mora znoreti. Jaz
sam pa sem otožne narave in
ženske so mi všeč. In vzlic tej
napaki sem Hotel postati šofer
tovornjaka, čeprav se mi je zde-
lo, da to nI poklic zame.
Imel sem srečo, da me je neko
prevozniško podjetje sprejelo v
službo. Dodelili so me kot sovo-
zača nekemu Palombiju, ki le, to
moram povedati, surovina, torej
popoln voznik tovornjaka. Ne da
bi med temi ljudmi ne bilo inte-
ligentnih ali med vsemi vozniki
ni bil nobeden tako zabit, da bi s
tovornjakom tvorila celoto. Če-
prav je že šel proti tridesetim, je
na sebi imel nekaj deškega.
Obraz je imel debelušen z majh-
nimi očmi pod nizkim čelom.
Usta je imel podobna reži lonče-
nega hranilnika. Govoril je ma-
lo, kadar pa je, Je mrmral, da se
ga ni dalo razumeti. Njegova In-
teligenca je prišla na dan samo,
kadar je bil govor o hrani. Spo-
minjam se, da sva nekoč na poti
iz Rima v Neapelj utrujena in
lačna zavila v neko gostilno.
Tam niso imeli ničesar drugega
kot samo fižol s svinjskimi ocvir-
ki. Ker mi jed ni dišala, sem je
pojedel zelo malo, Palombi pa
kar dve skledi. Ko je pojedel, se
je zleknil v stolu In me začel ne-
kako svečano gledati, kot da ho-
če povedati nekaj zelo pomemb-
nega. Nazadnje se je potrepljal
po trebuhu in rekel: »Še štirikrat
toliko bi lahko pojedel.« To je
bila torej misel, ki jo je s tako
muko spravil iz sebe.
Ne morem trditi, da sem s to-
varišem, ki se mi je zdel kot iz
lesa, bil zadovoljen, dokler se
nisva prvič srečala z Italijo. Ti-
stikrat sva ravno vozila na progi
Rim—Neapelj. Prevažala sva raz-
lične stvari, kot opeko, staro že-
lezo, časopisni papir, les, sadje,
pa tudi manjše črede ovac, ki so
morale priti do novih pašnikov.
Italija naju je ustavila v Terraci-
ni in prosila, če bi jo lahko pe-
ljala do Rima. Imela sva ukaz, da
nikogar ne smeva jemati s seboj.
Toda, ko sva si jo malce ogleda-
la, sva sklenila, da bova tokrat
pozabila na zapoved. Rekla sva
ji, naj se povzpne gor. Urno je
zlezla k nama in rekla: »Torej so
na svetu vendarle še prijazni šo-
ferji tovornjakov!«
Italija je bila podeželsko dek-
le. Zanjo ni druge oznake. Imela
je neverjetno dolg život. Visoke
prsi so Ji ostro poganjale iz pu-
loverja, ki je bil tesno oprijet in
je segal do bokov. Tudi vrat je
imela dolg, glavo pa majhno, rja-
vo, z zelenimi očmi. Njeno dolgo
telo pa je počivalo na kratkih,
krivih nogah, tako da je človek
imel občutek, da dekle hodi do
kolenih. Ni bila lepa, ampak vse
več kot to, kar je dokazala že na
prvem izletu. Medtem ko je Pa-
lombi obračal v ovinku na vrhu
Cisterne, je pograbila mojo roko
in jo krepko stisnila. Ni je spu-
stila, dokler nisem v Velletriju
zamenjal mesta s Palombijem.
Bilo je to poleti, okrog četrte ure
popoldne, torej ob uri, ko je naj-
bolj vroče, in roki sta nama po-
stali mokri od potu. Italija me je
stalno gledala s svojimi zelenimi
ciganskimi očmi, tako da se mi
je življenje, ki je dotlej že bilo
postalo del asfalta, zopet zazdelo
veselo. Našel sem, kar sem Iskal,
žensko, na katero sem lahko mi-
slil. Med Cisterno in Velletrijem
je Palorr^bi ustavil in skočil po-
gledat, kako je z gumami, jaz pa
sem izkoristil priložnost in polju-
bil Italijo. V Velletriju sem z ve-
seljem zamenjal mesto s Palom-
bijem, saj sta mi stisk roke in
poljub bila dovolj za tisti dan.
Od takrat dalje se je Italija
dala enkrat do dvakrat tedensko
zapeljati iz Rima v Terracino in
nazaj. Zjutraj naju je navadno
čakala ob obzidju s paketom ali
i kovčkom v roki. Kadar je vozil
i Palombi, mi je do Terracine sti-
! skala roko Kadar sva se vračala
i7 Neaplja, naju ie čakala v Ter-
racini in 7nppt vstopila. Iqra rok
se je znova pričenjala, pa tudi
poljubi, tudi če ni bila zanje,
vendar samo, kadar naju Palom-
bi ni mogel videti. Skratka, res-
no sem se zaljubil vanjo, že za-
to, ker že dolgo nisem bil ljubil
nobene ženske. Na to nisem bil
več navajen. Tako zelo sem se
zaljubil, da sem bil kot otrok do
solza ganjen, kadar me je na
svojstven način pogledala. Zame
so bile znak slabosti in nevredne
moža, čeprav so bile solze slad-
kosti. Toda brezuspešno sem se
trudil, da bi jih zadržal. Kadar
sem sedel za krmilom, sva izko-
ristila Palombijevo kinkanje, in
malce pokramljala. Ne spomi-
njam se, kaj sva si pripovedova-
la. To pomeni, da so morale biti
malenkosti kot majhne šale in
ljubezensko žužljanje. Vem sa-
mo, da je čas nenavadno hitro
mineval. Še celo pot do Terraci-
ne, ki je sicer noče biti konec, je,
kot začarana, hitro ostajala za
nami. Hitrost sem zmanjševal na
trideset in celo dvajset kilome-
trov na uro, tako da so nas že
skoraj prehitevali vozovi z oslič-
ki. Toda vedno smo prišli do ci-
lja in Italija je izstopala. Ponoči
je bilo bolje. Z eno roko sem dr-
žal krmilo, z drugo pa sem objel
Italijo okrog života. Kadar so v
temi žarometi drugih avtomobi-
lov, ki so odgovarjali na znake,
prižigali in ugašali, bi jaz sam s
svojimi žarometi najraje napisal
nekaj besed, ki bi govorile o mo-
ji sreči, na primer: »Ljubim Ita-
lijo in Italija ljubi mene.«
Palombi ni ali pa ni hotel nič
opaziti. Dejstvo je, da Italijinim
pogostim izletom ni nasprotoval.
Kadar je lezla v kabino, jo je po-
zdravljal z eno samo krulečo be-
sedo. Nato pa se je pomaknil
malce vstran, da bi ji napravil
prostor. Sedela je vedno med
nama, ker sem moral paziti na
cesto in govoriti, kdaj je prime-
ren čas za prehitevanje drugih
vozil. Palombi se ni niti enkrat
razjezil, kadar sem, neumen kot
sem bil, na vetrobransko steklo
hotel napisati kaj za Italijo. Na-
vadno sem malce pomislil in na-
pisal z belimi črkami: »Živela
Italija!« Toda Palombi je bil tak
bedak, da dvojnega pomena be-
sed ni mogel dojeti, dokler naju
nekdo v šali ni vprašal, od kdaj
sva taka patriota. Tedaj me je
Palombi bedasto pogledal in mi
smeje dejal: »Tale misli, da gre
tu za Italijo, pa gre le za dek-
le... Kako si ti pameten! To si
jo pa dobro poqruntal!«
(Nadaljevanje jrihodnjič) "
Čigav je golob-
pismonoša?
Franc Meško iz Gajevec št. 50
je opazil pred nedavnim na stre-
hi med svojimi golobi tujega go-
loba s temnejšim perjem. Ker ga
je zanimalo, ali je to domač go-
lob iz bližnje okolice ali pa go-
lob pismonoša iz oddaljenih kra-
jev, Je v temi goloba prijel in
ugotovil, da ima na eni nogi gu-
mico za pritrditev poštnega spo-
ročila, na drugi pa vlitek z na-
pisom DV-01 361(60)-13. V dobri
veri, da bo ostal ta golob delj
časa med njegovimi golobi, ga
je dal v golobnjak. Ko je prišel
zjutraj ob 4.30 zopet na dvorišče,
je lahko videl goloba-gosta, ka-
ko se je dvignil s strehe visoko
v zrak in Je odletel v smeri Go-
rišnice in Ptuja.
O tem golobu je pripovedoval
raznim znancem, ni pa mogel do-
gnati, iz katere dežele je bil ta
golob. Odločil se Je zato sporo-
čiti to svoje odkritje javnosti in
upa, da bo vsaj tako zvedel, od
kod je bil ta golob in da bi tudi
ustanova, ki ga je spustila, ve-
dela, kje je potoval in kdaj se
je vračal po svoji poti nazaj.
Doslej je odkrilo že več rejcev
golobov golobe-pismonoše med
svojimi golobi in so imeli različ-
ne napise , na nogah, vendar se
še doslej kljub objavi v listu
nikdo ni oglasil. Zanimivo je
vseeno, kdo spremlja potovanje
golobov pismonoš čez naše kra-
je in kdo daje o njih obvestila
ter pojasnila glede na njihove
napisne odlitke na nogah. Več-
krat se je že zgodilo, da je kdo
našel posebno znamenje na go-
lobovi nogi šele, ko je bil golob
v kropu in ko mu ni bilo več
mogoče pomagati. Ob večjem
zanimanju za te golobe bodo lju-
dje nanje le nekoliko bolj pozor-
ni in jih vsaj ne bodo več brez
temeljitega pregleda z domačimi
golobi porabljali za prehrano.
Stran 5	»TEDNIK« — petek, 15. oktobra 1965	Stran *
RAZSTAVA OTROŠKIH SLIK UGODNO
OCENJENA
V	dneh med 5. in 9. oktobrom
1965 je bila v Ptuju v dvorani
Magistrata razstava otroških iz-
delkov iz Vrtca v Ptuju za »Te-
den otroka« pod parolo »VSO
SKRB NAJMLAJŠIM«.
V	zvezi z razstavo je pojasnila
upravnica Vrtca Milica Lugarič,
da je bil njen namen prikazati
odraslim delo predšolskih otrok
v enoletnem času, in sicer po raz-
vojnih fazah in v raznih tehni-
kah, od čačkanja dvoletnikov do
iztrgovanja, lepljenja, praskanja,
izrezovanja, slikanja in do moza-
ika. Na bodočih razstavah bodo
verjetno lahko pokazali tudi ne-
kaj izdelkov iz gline in iz druge-
ga materiala. Za to dejavnost se-
daj še nimajo dovolj prostora.
Starši in ostali odrasli občani, ki
so imeli priliko videti to razsta-
vo, so lahko spoznali vzgojno
delo in pomen tega za razvoj
predšolskih otrok.
Razstavljenih je bilo nad 150
najlepših izbranih izdelkov iz-
med nad 1000 izdelkov, ki jih
ustvarja dan za dnern v več od-
delkih nad 200 otrok iz ptujskih
in okoliški družin in so razvr-
ščeni v tri poslopja vrtca, in si-
cer na Bregu, v Raičevi ulici ob
dr. Potrčevi cesti.
V	knjigi vpisov ob razstavi
najdemo več pohvalnih izjav za
vzgojiteljice in za upravo vrtca,
ki so jih vpisali obiskovalci ob
tej in ob prejšnjih razstavah. Ena
izmed njih se glasi:
»Razstava je zelo skrbno in
okusno pripravljena. Razstavlje-
na dela kažejo velik smisel
vzgojiteljic za otroško likovno
ustvarjalno delo. Posebno razve-
seljivo je, da uporabljajo vzgoji-
teljice sodobne prijeme pri li-
kovni vzgoji predšolskih otrok
in da razumejo, kaj je treba dati
otroku na tej stopnji. Izbor teme,
pokrivajoča tehnika, slikanje in
risanje brez predhodne risbe s
svinčnikom, kolektivno delo, ob-
likovanje iz najrazličnejšega
materiala, svobodni formati in
svobodna drža pri upodabljanju
so predpogoj za takšno uspešno
delo.«
To oceno je vpisal v razstavno
knjigo Slavko Kores, akademski
slikar iz Maribora na prejšnji
razstavi. Podobne ocene so vpi-
sali letošnji obiskovalci. Vzgoji-
teljice ne sprejemajo tega kot
laskave izjave uglednih občanov,
ki so ostale v knjigi, temveč kot
spodbudo za vsakdanje delo in
ni čudno, če potem z veseljem
ugotavljajo tudi starši, da so nji-
hovi otroci v dobrih rokah in
bodo pravilno vzgojeni in da si
lahko obetajo tudi normalno na-
predovanje v osnovni šoli.
Po razstavi »Ptuj skozi stolet-
ja«, ki jo je pripravil pred ne-
davnim Zgodovinski arhiv iz
Ptuja, je bila sedaj razstava
otroških izdelkov druga prav za-
nimiva razstava, k: so jo ljudje
radi obiskovali. Prav bo, če se
bo v Ptuju vrstilo v isti dvorani
še več razstav. Ni bojazni, da ne
bi bilo obiskovalcev, ker tudi
Ptujčani radi pogledajo, kar je
zanimivega in lepega.	V. J.
»Agrotransport« se pripravlja
na prihodnje leto
Podjetje »Agrotransport« v
Ptuju postopoma dovršuje dela,
ki jih je prevzelo za letošnje leto
po raznih pogodbah. Z nezmanj-
šano kapaciteto še dela pri re-
gulacijskih delih na Hrvatskem,
na Muri, na poplavnem območju
ter v Zagrebu na gradbenih de-
lih, na gradbiščih in v gramoz-
nicah. Manj del je v kmetijstvu,
ker nimajo kmetijske organiza-
cije na razpolago za dela po-
trebnih kreditov. Nekaj del je
stalno tudi še v transportu.
Kolektiv »Agrotramporta« se
bavi z vprašanjem, koliko mož-
nosti bo ostalo za nove pogod-
be za dela v 1966. letu. Priprav-
ljen mora biti na obe možnosti,
zlasti pa na možnost vsaj ena-
kega obsega del, kot je letošnji,
ki je že pod vplivom gospodarske
reforme iin novih gospodarskih
pogojev.
.Da bi bil na nove gospodarske
pogoje v 1966. letu čimbolj pri-
pravljen, bo izločil iz svojega
strojnega parka tiste stroje, ki za
nje ne bo več dela. Nekaj do-
trajalih bagrov so že prodali.
To bo imelo za posledico tudi
omejitev delovnih mest. Nadalje
bodo revidirali vsa režijska de-
lovna mesta in pustili le tista,
ki bodo najbolj v skladu z mož-
nostmi podjetja. Vsebina novih
pravilnikov, statuta in pra-
vilnikov o delitvi dohodka, či-
stega dohodka in osebnih dohod-
kov ter o varstvu ljudi pri de-
lu bo že prilagojena vsem novim
pogojem gospodarjenja. Ti pra-
vilniki pomenijo za podjetje ob-
širno in odgovorno delo, enako
pa tudi razne analize, ki jih je
potrebno opraviti za razne služ-
be in tudi za pokazatelje o go-
spodarjenju podjetja.
Vse kaže, da bo ostalo tudi za
»Agrotransport« v Ptuju zelo
pereče vprašanje strokovnega
kadra, ki ga je težko obdržati
zlasti pri podjetjih, ki imajo raz-
sejana delovna mesta, ki stalno
delajo na terenu ob raznih pogo-
jih dela, vremena ter dohodkov.
Vsi se prej ali slej ogledajo za
delovnimi mesti, ki jim omogo-
čajo bivanje v domačem kraju,
sožitje z družino in reden delov-
ni čas. Velik del tega kadra od-
haja tudi v tujino za večjim za-
služkom. Novih delavcev ne
sprejemajo ravno glede na ome-
jene možnosti za njihovo zapo-
slitev. S poslabšanjem vremena
se znatno omejijo tudi možnosti
za delo s stroji na terenu.
Organi upravljanja in uprava
podjetja ter celotni kolektiv
»Agrotransporta« bodo storili
vse, da se bodo tudi v 1966. letu
z enako vnemo kot vsa leta do-
slej lotili dela, tokrat v novih
pogojih, ki bodo sicer znatno
omejili obseg del, vendar sodijo,
da bo podjetje s svojimi solidni-
mi uslugama obdržalo svoje na-
ročnike in da jih bo z razpolož-
ljivimi stroji in s svojim sposob-
nim kadrom tudi v pogodbenem
roku in vestno izvršilo.
Direktor podjetja Vlado Skor-
janec meni, da se je podjetje že
v dosedanjih letih poslovanja po-
stavilo na trdne noge in da je
temeljito proučilo že v prejšnjih
pogojih vse svoje možnosti in re-
zerve, zato ga na tem področju
gospodarska reforma ni presene-
tila in se bo tudi v novih pogo-
jih gospodarjenja lahko uveljav-
ljal v naši skupnosti .
V. J.
Obloki prahu ob makadamskih cestah
Prejšnji ponedeljek sem se
peljal iz Ptuja skozi Dornavo v
Slovenske gorice. Po poti sem
ves čas srečeval številna motor-
na vozila, ki so me tako zapra-
šila, da sem mislil vse prej kot
dobro o naših cestah.
Potolažil sem se, ko sem se
pripeljal v Dornavo. Tam me
je srečal tovornjak, ki vozi gra-
moz na ceste. Vozil je s tako
hitrostjo, kot bi šlo za tekmo-
vanje. Za njim pa, kaj?... Nič
manj kot (8) osem metrov vi-
soka in pol kilometra dolga
prašna zavesa, ki je trajala do-
brih pet minut in ki se je razši-
rila najmanj ,30 metrov juž-
no in več kot dvesto metrov
severno od ceste. Hiše, ki so ob
cesti, so sive od ogromne ko-
ličine prahu, ki ga tu dvigajo
številna motorna vozila, ki dr-
vijo skozi vas kot za stavo. Vsi,
ki smo doma vstran od glav-
nih cest, smo lahko zadovoljni.
In oni, ki bivajo ob cestah? Ce-
le dneve morajo imeti DOBRO
zaprta okna in vrata, da jim
prah ne onesnaži vsega, kar
imajo. Vendar, naj je še tako
žaprto, najfinejši prah se pre-
rije tudi skozi najtanjše špra-
nje.
Mislim, da bo potrebno v tem
pogledu nekaj ukreniti, ali ome-
jiti hitrost motornih vozil sko-
zi naselja z makadamsko cesto
na ca. 15 km na uro ali pa za-
četi škropiti ceste. Zelo se ču-
dim, da prizadeti energičneje ne
protestirajo proti takemu stal-
nemu težkemu kvarjenju zraka,
ki so mu brez svoje krivde dan
za dnem izpostavljeni. In konč-
no, kaj meni o tem zdravstve-
na inšpekcija?	BJ
POVEČANJE SKLADA TOVARNIŠKE SAMOPOMOČI V
TGA?
V TGA imajo že nekaj let
sklad, tovariške samopomoči, ki
pomaga prizadetim družinam v
primeru smrti člana kolektiva ali
njegovega družinskega člana.
Doslej je vsak član kolektiva
prispeval mesečno 50 dinarjev
ter je v primeru smrti člana ko-
lektiva dobila njegova družina
90.000 dinarjev. V primeru smrti
žene je ta vsota znašala 50.000
dinarjev, ob smrti otroka pa
20.000 dinarjev. V zadnjem času
pa je več članov kolektiva in
sindikalnih podružnic predlagalo
spremembe v poslovanju sklada
tovariške samopomoči. Predlogi
so se nanašali na to, da bi iz tega
sklada izplačali tudi določen zne-
sek ob smrti očeta in matere čla-
na kolektiva ter da se v sklad
vključijo tudi upokojeni člani
kolektiva. Te predloge je obrav-
naval TOS ter sklenil predložiti
članstvu, da bi naj v bodoče iz
sklada izplačevali znesek 40.000
dinarjev ob smrti očeta ali ma-
tere člana .kolektiva, da se v
sklad vključijo upokojeni člani
kolektiva in njihove žene z iz-
plačilom 50.000 dinarjev in konč-
no, da se podvojijo izplačila po
sedanjem pravilniku in sicer v
primeru smrti člana kolektiva —
njegovi ožji družini od 90.0000 na
180.000 dinarjev, v slučaju smrti
žene - moža člana kolektiva, ki
ni zaposlen v našem kolektivu
od 50.000 na 100.000 dinarjev in
končno v slučaju smrti otroka,
ki ga vzdržuje član kolektiva od
20.000 na 40.000 dinarjev. Da bi
pa lahko izplačevali predlagane
zneske, je potrebno sedanji me-
sečni prispevek članov kolektiva
v ta sklad zvišati od 50 na 200
dinarjev. Če pa v sklad ne bi
vključili staršev in upokojencev,
ampak^le zvišanje izplačil, bi za-
dostoval mesečni prispevek na
člana v višini 100 dinarjev. Za
vsako spremembo poslovanja v
skladu je potrebna odločitev
članstva v celoti, zato so razde-
lili anketne liste, na katerih bo
vsak izrazil o načinu poslovanja
tovariške samopomoči svoje
mnenje.	-me
Klopotec s Polenšaka
Na mariborski »Veseli jeseni«
je obiskovalce pozdravil pri vho-
du orjaški klopotec Turističnega
društva s Polenšaka. V Mariboru
ga je dan pred otvoritvijo s po-
močjo sodelavcev montiral vpri-
čo številnih Mariborčanov usluž-
benec ptujskega muzeja Jože
Bezjak.
Klopotec je večkrat delal velik
trušč, kajti zlahka ga je bilo sli-
šati do 10 kilometrov daleč. Ta
klopotec sta polenskemu turistič-
nemu društvu odstopila Muršiče-
va iz Slomov, ki sta ga izdelala
že 1. 1939. Aloj Muršič (starejši)
pa ni napravil samo enega, tem-
več jih je izpod njegovih rok od-
šlo najmanj 10 v raznih veliko-
stih. Ta klopotec letos ni odga-
njal vrabcev iz vinogradov na
Polenšaku, ampak je v Mariboru
pel tistim, ki so se veselili jese-
ni.
JEZIKOVNI TEČAJI NA
DELAVSKI UNIVERZI
Tečaji za tuje jezike so se že
začeli, vendar je še vedno mo-
goče, da se interesenti vpišejo,
in sicer za nemški tečaj ob tor-
kih in petkih ob 18. uri v Mla-
diki in ob četrtkih oziroma sre-
dah ob 18. uri na gimnaziji.
S potovanja po
Japonski
je naslov predavanja, ki ga pri-
redi ESPERANTSKO društvo s
TURISTIČNIM in PLANINSKIM
društvom pod okriljem DELAV-
SKE UNIVERZE.
Predavanje, ki bo spremljano
z diapozitivi in magnetofonskimi
posnetki, bo v ponedeljek, 18. X.,
ob 18.30 v veliki dvorani občin-
ske skupščine.
Prijazno vabimo občane k ude-
ležbi.
V KMETIJSKI ZADRUGI ORMOŽ USPEŠNO
UVELJAVLJAJO NAČELA GOSPODARSKE REFORME
(Nadaljevanje s 4. strani)
stavljenju in k pocenitvi proiz-
vodnje. Proizvodnjo v zadrugi
bodo specializirali in s tem omo-
gočili, da bo kakovostnejša. Vse
dejavnosti kmetijske zadruge
bodo razdeljene na štiri obrate,
in sicer: vinogradnišvo in sad-
jarstvo, poljedelstvo in živino-
reja, kooperacija, v zadnji obrat
pa sodijo predelpvalne in sto-
ritvene dejavnosti. Vsak obrat
bo zaokrožena gospodarska ce-
lota s samostojnim obračunom v
sklopu zadruge. V okviru teh
proizvodnih panog se bo v bo-
doče odvijala vsa tehnološka in
organizacijska dejavnost. Obrati
bodo imeli svoje organe uprav-
ljanja. V vsakem obratu bo iz-
voljen obratni delavski svet.
Najmanjša organizacijska eno-
ta v podjetju bo delovna enota
ali po dosedanjem nazivu eko-
nomska enota z neposrednim
organom upravljanja — zborom
delovne skupnosti enote.
Vse bolj pride do izraza ures-
ničevanje ustavnega načela, da so
proizvajalci tudi upravljalci, ker
bodo ob novih pogojih dela v
večjem obsegu odločali 0 rezul-
tatih svojega dela. Vedeti mo-
ramo, da čim hitreje bomo ures-
ničevali naloge, tem hitreje bo
gospodarska reforma dosegla
svoj cilj in smoter. Uveljavlja-
nje gospodarske reforme je v
drugem smislu besede odprav-
ljanje slabosti, pomanjkljivosti,
večje varčevanje, uvajanje no-
vih metod dela, izboljšanje pro-
izvodnih procesov, izkoriščanje
notranjih rezerv, izboljšanje živ-
ljenskega standarda in drugo.
Namen gospodarske reforme ni
v odpuščanju delovne sile, mar-
več v odpiranju novih delovnih
mest, v uvajanju treh izmen in
za vse tisto, kar je naprednega in
ekonomsko opravičljivega.
D R.
Gospodarjenje z gozdovi po novem
zakonu
NOVI ZAKON O GOZDOVIH JE PRED KRATKIM SPREJE-
LA SKUPŠČINA SRS; V BISTVU PREDSTAVLJA DOPOLNITEV
IN PRILAGODITEV TEMELJNEMU ZAKONU O GOZDOVIH IN
STOPNJI RAZVOJA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI V NAŠI
REPUBLIKI.
Les je dragocena industrijska
surovina, ki ga naša industrija
iz leta v leto več potrebuje. Ker
zahteva gospodarjenje z gozdovi
dolgoročne investicije in plani-
ranje, so družba in posamezniki
odgovorni, da se gozdovi črpajo
načrtno in prav tako tudi ure-
jujejo. Največji poudarek nove-
ga zakona o gozdovih je v tem,
da je treba izenačiti pogoje go-
spodarjenja v družbenih kot v
zasebnih gozdovih. Po novem za-
konu so vsi gozdovi v družbeni
in zasebni lasti vključeni v
enotno gospodarjenje. Gozdovi
so razdeljeni na gozdno gospo-
darska območja in v okviru te-
ga območja je ena gozdna or-
ganizacija.
To je nedvomno osnovno in
najvažnejše določilo novega
zakona o gozdovih, iz katerega
izhaja vsa nadaljnja manipula-
cija z lesom.- V pojem gospo-
darjenja z gozdovi je vključen
tudi promet z lesom. Zasebni
lastniki gozdov po novem torej
ne bodo smeli več prodajati lesa
iz svojih gozdov kadarkoli in
komurkoli, pač pa imajo še
vnaprej pravico do lesa za nepo-
sredno uporabo v svojem kmeč-
kem gospodarstvu in v gospo-
dinjstvu in za potrebe domače
lesne obrti, pravico pasti živino
v svojem gozdu, grabiti steljo in
izkoriščati druge gozdne pridel-
ke. Lastniki gozdov imajo tudi
prednost pri opravljanju gozdno
gospodarskih del v svojem go-
zdu pod enakimi pogoji, ki jih
nudi gospodarska organizacija
drugim delavcem in ima pravico
do lesa po ceni lesa na panju.
Praktično novi zakon o gozdo-
vih ne prinaša bistvenih spre-
memb in novosti, saj so bili že
doslej zasebni lastniki gozdov
omejevani v gospodarjenju z
gozdovi, na drugi strani pa so se
tudi že doslej zelo uveljavile
sodobne metode gospodarjenja
z gozdovi, kot so gozdno gospo-
darski načrti, formiranje zaokro-
ženih gozdno-gospodarskih ob-
močij, kooperacijski odnosi med
gozdnimi gospodarstvi in zaseb-
nimi lastniki gozdov. Novi zakon
bo samo ta proces pospešil in
omogočil umnejše gospodarje-
nje.
Na eni strani bo omogočil
večja vlaganja tudi pri izbolj-
šanju kakovosti zasebnih go-
zdov, v katere smo v preteklosti
vlagali precej manj kot v druž-
bene.
Po določilih novega zakona
morajo namreč gospodarske or-
ganizacije, ki gospodarijo z
gozdovi na določenem gozdno-
gospodarskem območju, vlagati
del sredstev, ki so jih pridobile
od lesa in gozdov občanov, v
tako imenovano biološko amor-
tizacijo, ki je namenjena za po-
speševanje teh gozdov.
Na drugi strani pa bodo imeli
tudi lastniki zasebnih gozdov
pravico in možnost vplivati na
gospodarjenje z gozdovi, saj
določa zakon, da se le-ti nepo-
sredno vključujejo v samou-
pravne organe gospodarske or-
ganizacije, ki bo gospodarila z
gozdovi na določenem območju.
Združitev gospodarjenja z
vsemi gozdovi v posameznem
gozdno-gospodarskem območju
pa bo omogočila tudi boljšo in
trajnejšo preskrbo lesne indu-
strije z lesom.
D. R.
Z letne konference ZM Desternik
V nedeljo, 3. oktobra 1965, je
imel aktiv ZM Franc Osojnik v
Desterniku letno konferenco. Če-
prav so bili na konferenco po-
vabljeni zastopniki društev in
političnih organizacij iz Dester-
nika, se vabilu ni nobeden od-
zval. Edini, ki je konferenci pri-
sostvoval kot zastopnik« občin-
skega komiteja ZM Ptuj, je bil
tovariš Kovač.
Iz poročila predsednika aktiva
Rudija Čeha je hilo razvidno, da
je delo aktiva precej zamrlo.
Krivda za to je na prejšnjem
vodstvu, ki je vso stvar zane-
marilo. Del krivde pa nosijo tudi
organizacije, ki še do danes niso
pokazale nobene volje, da bi
podprle mladinsko organizacijo
in ji skušale pomagati.
Aktiv si je postavil precej na-
log. V kratkem bo pričel z va-
jami za igro »Kam iz zadreg«,
namerava urediti klubski prostor
in popraviti pod v dvorani. V ta
namen so organizirali nabiralno
akcijo v materialu in denarju.
Aktiv bo tudi pridobil še več
članov. Dela bo torej precej.
Aktivu želimo mnogo uspe-
hovl
F. M.
PAPEŽ PAVEL VI. PROTI
RAZPRAVI O CELIBATU
Iz Vatikana poročajo, da je pa-
pež Pavel VI. v pismu predsedni-
ku prezidija sedanjega konpila
kardinalu Tisserantu Izjavil, da
javna razprava o tako kočljivem
problemu, kot je celibat, na kon-
cilu ni umestna. Hkrati je zahte-
val, da je treba celibat duhovni-
kov obdržati in ga celo še bolj
poudariti.
Iz tisočletne zgodovine Ptufa
8
Sprva odločajo o sprejemu
novih mojstrov cehi sami, po-
zneje podeli to pravico deželni
knez mestnemu sodniku im sve-
tu. Ti pregledajo izdelano robo
in nadzorujejo kvaliteto in koli-
čino blaga. Slabo in neustrezno
blago izločijo iz prometa, obrt-
nike pa kaznujejo. V Ptuju so
na primer po določilih mestnega
statuta iz leta 1376 zasegli pe-
kom kruh, ki po velikosti ni
ustrezal — tehtali ga tedaj še
niso kakor še danes ne — in
ga poslali revežem v meščanski
špital (zavetišče).
V cehovskih redih beremo tu-
di določila o življenju in delu
vajencev in pomočnikov.
Vajenci
Za vajenca je bil sprejet, kdor
je izpolnil sprejemne pogoje.
Prvi pogoj je bil zakonsko roj-
stvo. Pozakonjene otroke so v
srednjem veku le neradi spre-
jemali v uk. Od sprejetja v uk
so bili izključeni najdenčki,
otroci nižjih mestninh uslužben-
cev (sodnih slug, mestnih čuva-
jev, grobokopov itd.). V 4°kaz'
da odgovarjajo sprejemnim po-
gojem, so mQrali kandidati pred-
ložiti krstni list.
Po sprejemu je moral vajenec
prestati štiritedensko poskusno
dobo. Nato je sledil slovesen
vpis, pri katerem so bili navzoči
vsi člani ceha. Ime vajenca so
vpisali v posebno knjigo. Vaje-
nec je imel v teku svoje učne
dobe, ki je trajala dve do pet
let, celotno oskrbo pri mojstru.
Delovni čas je trajal od sončne-
ga vzhoda do sončnega zahoda.
Ob koncu učne dobe je bil va-
jenec na slovesen način progla-
šen za pomočnika. To dejanje so
imenovali Lossprechung ^li Frei-
sprechung. Tedaj so mlademu
pomočniku tudi izročili učno pi-
smo (Lehrbrief).
Pomočniki - »vandrovci«
Preden je novopečeni pomoč-
nik postal tudi po cehovskih
običajih priznan pomočnik, je
moral prestati še hudo preizkuš-
njo. Obrniti se je moral na bra-
tovščino in prositi za sprejem.
Ta se je izvršil ob raznih ša-
ljivih in smešnih obredih, zdru-
ženih z nagovori, ki so opomi-
njali novega pomočnika na nje-
gove prihodnje stanovske in
življenjske pravice in dolžnosti.
Pomočniki so si pridobivali
strokovne in življenjske izkuš-
nje na potovanjih (Wander-
schaft), ki so trajala tri leta in
tudi več. Mladi ljudje so poto-
vali od mesta do mesta po vseh
nemško govorečih deželah in še
dalje, spoznavali najboljše pred-
stavnike svoje stroke in se pri
njih začasno zaposlili, nato pa
zopet nadaljevali svoje strokov-
no izpopolnjevanje, kakor bi te-
mu rekli danes, drugje. Bogati z
življenjskimi in strokovnimi iz-
kušnjami so se vračali domov.
V 15. stoletju so si mnoga me-
sta zlasti v Nemčiji prizadevala,
da bi olajšala položaj »vandrov-
cev« in jih privabila k sebi. V
drugi polovici 16. stoletja pa se
začne neurejeno »divje vandra-
nje«. Potujoči pomočniki so —
tako tožijo sodobni viri — na-
silni, hitro vzkipijo in so takoj
užaljeni, se radi pretepajo itd.,
tako da so mojstri z njimi prav
nezadovoljni.
2e v srednjem veku je bilo za
potujoče pomočnike v vsakem
smislu lepo poskrbljeno. V vsa-
kem mestu je vandrovca sprejel
predstavnik pomočnikov ustrez-
nega ceha in mu posredoval za-
poslitev pri enem mestnih moj-
strov. Zvečer mu je pripravil v
družbi pomočnikov, njegovih
stanovskih tovarišev, lep spre-
jem in mu zagotovil hrano in
prenočišče. Ako v treh dneh ni
dobil pri nobenem mojstru
ustreznega delovnega mesta, mu
je dal ceh primerno denarno da-
rilo (Geschenk) in nato je nada-
lieval potovanje v drugo bližnje
mesto.
Mojstri
Ko se je potujoči pomočnik po
nekaj letih vrnil v svoje domače
mesto, se je lahko po dveletni
dobi potegoval za pravice do
mojstrskega naslova. Ta pravica
pa je bila v veliki večini samo
na papirju. Da bi jo zares do-
segel, je bilo treba izpolniti
mnogo težkih pogojev. Bodoči
mojster je moral biti najprej
pravi meščan, kar je pomenilo,
da je moral biti naseljen v me-
stu v lastni hiši. Ta določila se-
veda niso veljala za sinove moj-
strov in za tiste pomočnike, ki
so se poročili'z vdovami moj-
strov. Ako je pomočnik izpolnil
te in še mnoge druge pogoje in
imel vsa spričevala v redu —
tako bi temu rekli danes — mu
je ceh dovolil delati mojstrsko
delo (Meisterstiick). Ko je bilo
vse to zadovoljivo napravljeno,
je moral bodoči mojster na
svoje stroške pripraviti veliko
pojedino za vse člane svojega
ceha in plačati primerno pristop-
no pristojbino. Tako je bil spre-
jet v ceh kot pravi mojster.
Cehi v novem veku
V začetku novega veka je
očitno prizadevanje deželnega
vladarja, da svoja mesta, ki jih
je do sedaj podpiral s podelje-
vanjem raznih privilegijev, tes-
neje naveže na svojo upravo in
jih vključi v sistem novo or-
ganizirane uradniške države.
V	tej zvezi postaneta leta 1524
sodnik in mestni svet deželno
knežjih mest izvršilna oblastna
organa vlade, cehi pi izgubijo
svojo samoupravo. Odslej imajo
značaj prisilnih obrtniških zdru-
ženj, vodijo pa jih mestni uprav-
ni organi. Dosedanji neorganizi-
rani obrtniki na podeželju (šu-
šmarji) se lahko vključijo v ce-
he kot podeželski mojstri in de-
lajo na deželi. Število pomočni-
kov pri mojstrih ni več omejeno;
pomočnike zapriseže mestni sod-
nik. Vdove morejo voditi obrt
po možu, dokler se ne poročijo.
Novo organizirana država s
svojim uradniškim aparatom pa
še v začetku novega veka ni
imela moči, da bi vse te nove
določbe tudi v resnici izvedla.
Zato je spričo tihega in vztraj-
nega odpora cehov v marsičem
ostalo pri starem.
V	obdobju verske reformacije
so obrtniki po mestih povečini
pristopili k novi veri in bili na-
vdušeni pristaši protestantizma.
Zato je cesar Ferdinand II. okrog
leta 1600 v okviru načrtov za
zopetno pokatoličanjenje svojih
mest izdal tudi za cehe nove od-
redbe. S pomočjo mestnih orga-
nov in z reformacijo cehovskih
redov skuša dati cehom cerkveno
katoliški značaj.
Z nastopom moderne dobe v
razvoju gospodarstva skuša ce-
sar Kari VI. v začetku 18. sto-
letja razbiti okorelost in gospo-
darsko zaprtost cehov v avstrij-
skih deželah. Cilj države je bil,
! da v smislu načel merkantilizma
poveča število gospodarskih
obratov in produkcijo. Stoletne
osnove delovanja cehovskih
združenj pa so bile tem priza-
devanjem prav nasprotne. Cehi
imajo še vedno za cilj, da omo-
gočijo vsakemu posameznemu
mojstru dober obstoj. Zato še
vedno vztrajajo na omejenem
številu pomočnikov in vajencev
ter se ne zanimajo za izbolj-
šanje delovnih metod in dvig
produkcije. Vse to je bilo seveda
v očitnem nasprotju s prizade-
vanji države.
Obrtni' patent cesarja, Karla
VI. iz leta 1732 skuša 'feločiti
avtonomijo cehov in jih podre-
diti interesom države, vendar pa
ne odstrani gospodarskih osnov
zastarele cehovske ureditve v
fevdalnem družbenem redu.
Cesar Jožef II. (1780 — 1790)
je med mnogimi svojimi refor-
mami ukinil avtonomijo mest in
trgov in v tej zvezi reorganiziral
tudi obrt predvsem s ciljem, da
se dvigne davčna moč prebival-
stva. Z raznimi odločbami na-
stopi tudi proti cehom in njihovi
zastareli organizaciji in misel-
nosti. Temeljitih reform, ki bi
slonele na popolni odpravi ce-
hov, pa tudi on ni izvedel. Po-
polna obrtna svoboda je bila
proglašena šele pred dobrimi sto
leti leta 1859. Tedaj je bilo tudi
konec cehov, teh značilnih
srednjeveških organizacij obrt-
ništva.
A K.
Zgodovinski arhiv v Ptuju
Stran 6	-	»TEDNIK« — petek, 15. oktobra 1965	Stran 6

Aluminij gostuje v Kopru
V	nedeljo, 17. oktobra, gostu-
jejo nogometaši Aluminija v
Kopru, kjer se bodo pomerili z
novincem v SNL, domačini v,
Kopru. Ta je trenutno na zad-
njem mestu, medtem ko je Alu-
minij na drugem s tremi točka-
mi zaostanka za vodečo enaj-
sterico iz Celja. Alumini j je do-j
segel prepričljivo zmago v Ma>
viboru, kjer je premagal kar s
3:0 Branika, ki je veljal za kan j
clidata za najvišji naslov SNL. j
Preteklo nedeljo sicer ni bilo
tekem, nogometaši v Kidriče-
vem so samo redno trenirali in
brez posebnih skrbi pričakuje-
jo nedeljski spopad. Trener Ku-
relič in tehnični vodja Rešič
imata na voljo dovolj igralcev
in ne bo težko določiti enajste-
rice; vsekakor bodo oblekli rde-
če-bele drese tile:
Bračič, Gerečnik, Muršec, Lo-
boda, Mesarič, Vodušek, Emer-
šič, (Milosavljevič), Markovič,
Krnic, Špehonja in Kneževič,
morda pa bo prišlo do kakšne
spremembe tik pred srečanjem, i
saj so med rezervami še: Bo-
žank, Mikič in Tkalec. Kakor-i
koli že, vse razen zmage na
igrišču v Kopru bi bil neuspeh j
za Aluminij, kajti le dve točki
sta garancija za nadaljnjo
uspešno borbo za naslov prvak
SNL.
Drava pričakuje
ravenskega Fužinarja
V	6. kolu SCNL-vzhod se
bo predstavil simpatizerjem no-
gometa v Ptuju ravenski Fuži-
nar na stadionu Drave ob Or-
moški cesti. Fužinar ni startal
najbolje v novi sezoni, vendar
velja še vedno za neugodnega
gosta predvsem za conskega li-
gaša iz Ptuja. V minuli sezoni!
je zmagala Drava na domačih i
tleh s 3:2, v gosteh na Ravnah
pa izgubila z 0:6. Bo uspel
enajsterici Drave dostojen re-
vanš — se pravi obe točki in
dobra igra vseh 90 minut? Vod-
stvo in igralci Drave so že po-
zabili na slab »nedeljski popol-
dan« v tekmi z Ojstrico, ko so
osvojili komaj obe točki s pri-
pombo — takšnega nogometa
ne bomo več igrali. »Bomo vi-
deli« pa odgovarjajo nekateri
simpatizerji in trener Eferl
skupaj s tehničnim vodjem
Emeršičem.
In nedeljska enajsterica: do-
volj igralcev za solidno ekipo:
Ivartnik (Kolarič) — vratarja;
šajn, Ljubeč II, Jumerovič —
branilci; Bogdanovič, Korošec,
Lipavšek, Filipovič, Kostanje-
vec, Nežmah — krilci; Perger,
Korenjak, Vuletič, Mlakar, Zma-
zek, Ljubeč III — napadalci.
NOGOMET
DRAVA (OLD BOYS) : DRAVA
(MLADI) 0:5 (0:1)
OLD BOYS: Kramberger, Mu-
sič, Kolednik, Vogrinčič, Kekec,
Artenjak, Komel, širec I, Ber-
lič, širec II, Mohorič.
MLADI: Kolarič, Ljubeč II,
šajn (Jumerovič), Lipavšek,
Filipovič, Kostanjevec (Bogda-
novič), Korenjak (Perger), Než-
mah (Korenjak), Vuletič (Zma-
zek), Mlakar, Ljubeč III.
Sotln.k Kojič — pred 50 gle-
dalci.
Strelci: Zmazek 3, Vuletič in
Ljubeč III.
Lepa predstava nogometa v
petek popoldne na stadionu ob
Ormoški cesti — takšne so bile
izjave maloštevilnih gledalcev.
OLD BOYS so zaigrali v prvem
delu tako lepo, dobro — na ža-
lost pa sila neučinkovito, da
smo komaj še ločili, kdo prav-
zaprav nastopa v SCNL-vzhod.
»Stari« so snovali akcije prek
razpoloženih krilcev Vogrinčiča
in Artenjaka v svojem kazen-
skem prostoru pa je bil popoln
gospodar »Miha« (Kramber-
ger), ki je ubranil v lepem slo-
gu mnoge nevarne strele mla-
dih napadalcev. Po 45 minutah
igre je ustrelil v črno Vuletič
po napadu ožje obrambe in z 1:0
je končal Kojič prvi del. Drugi
polčas so mladi zamenjali kar
3 igralce, OLD BOYSOM pa je
pošla sapa in prejeli so še 4 go-
le. Omembe vredno je, da Pepo
(Širec I) ni izkoristil enajst-
metrovke pri stanju 1:0 — Ko-
larič je lepo obranil sicer mo-
čan strel.
OLD BOYS so prikazali vrsto
lepih potez in vsekakor bi še
marsikateri lahko zamenjal
igralca »mlade« ekipe, kar velja
predvsem za vratarja Kramber-
gerja. S svojim znanjem bi lah-
ko mnogo pripomogel Dravi v
borbi za čimbol j še mesto v
SCNL-vzhod in mu velja vse
priznanje.
Iz razgovora z Mihom smo
mimogrede spoznali, da so zanj
treningi prenaporni in da bi iz-
gubil mnogo dragocenega časa.
Zares škoda!
Štajerska rokometna
liga
VELENJE : DRAVA 15:17 (8:8)
Peta zaporedna zmaga ptuj-
skih rokometašev v ŠRL; to-
krat so pobrali ves izkupiček v
Velenju, čepraV nekoliko težje,
kot je bilo pričakovati. Domači
rokometaši so presenetili goste
z ostro igro, bili pa so tudi fi-
zično močnejši od svojih na-
sprotnikov. Po izjavi trenerja
Bedrača povzemamo: »Zadovo-
ljen sem z obema točkama in z
rezultatom, z igro pa ne. Opra-
vičilo je, da smo prišli v Vele-
nje tik pred tekmo in je manj-
kalo časa za ogrevanje. Naj-
boljši strelci za Dravo: Rozman
(5), Hojnik (4), Strašek (3) itd.
POSVETOVANJE
GOSTINCEV V MARIBORU
Gospodarska zbornica SR Slo-
venije v Ljubljani organizira
sektorska posvetovanja s pred-
stavniki gostinskih gospodar-
skih organizacij in gostišč z na-
menom, da bi proučila položaj
panoge v novih ekonomskih
pogojih in da bi opozorila pred-
stavnike delovnih kolektivov na
nujne ukrepe, ki so potrebni za
čimboljši prehod na nov gospo-
darski sistem.
S predstavniki gostinskih or-
ganizacij družbenega in zaseb-
nega sektorja z območja bivšega
mariborskega okraja je bilo tako
posvetovanje v petek, 1. oktobra
1965, ob 10. uri v dvorani Dru-
štva ekonomistov, Maribor, Ca-
fova ulica 7.
O sedanjem položaju v go- j
stinstvu je na posvetovanju go-
voril predstavnik republiške go- i
spodarske zbornice, predstavniki j
gospodarskih organ'zac j pa po-,
ročali o stanju in ugoto-i
vitvah v svojih podjetjih. Po- j
svetovanja so ss udeležili
predstavniki družbenih in za-
sebnih gostinskih podjetij, pred-
stavniki turističnih družbenih
organizacij ter občinske skup-
ščine.
Po Mariboru bodo taka po-
svetovanja še na Bledu, v Ljub-
ljani, v Gorici in v Kopru.
VJ.
Nekoliko je razočaral Jurkovič,
ki je dosegel le dva zadetka. Za
primerjavo: v tekmi s Šošta-
njem je kar devetkrat prisilil
vratarja na predajo!«
V nedeljo, 17. t. m., gostujejo
rokometaši Drave na Teznem,
kjer se bodo pomerili v pred-
zadnjem kolu s Kovinarjem.
Tekma bo ob 10. uri na stadio-
nu ob Ptujski cesti. Simpatizer-
ji rokometa, pohitite v čim več-
jem številu v Maribor bodrit
mlade igralce Drave, v borbi za
dokončni uspeh v štajerski ro-
kometni ligi.
Mali oelasi
PRODAM
PRODAM 1 sod (ca. 2501), 4
sodčke (ca. 251), 2 hrastova
Škafa, 1 brento za grozdje, 3
glinaste peči, 1 železno stoja-
lo za šivalni stroj in 1 vhod-
na, dvokrilna vrata širine ca.
4 m. Klemenčič, Rabelčja vas
št. 10.
NOV DVOSEDEŽNI MOPED
znamke T-12 prodam. Naslov
v upravi.
PRODAMO 2 pisalni mizi, 3 pi-
sarniške omare, zaboj za pre-
mog, vodovodno školjko, 2 vi-
seči luči, premog in drva.
Uprava »Tednika« Ptuj.
PRODAM BETO SKO ŽELEZO.
Naslov v upravi.
SOBE
OPREMLJENO SOBO oddam.
Drobnič, Ciril-Metodov drevo-
red 4, Ptuj.
ODDAM OPREMLJENO SOBI-
CO moškemu. Naslov v upra-
vi.
SPREJMEM SOSTANOVALCE.
Vprašajte v Naselju bratov
Reš 12.
KUPIM
KUPIM SREDNJE TEŽAK VOZ
v dobrem stanju. Naslov v
upravi.
RAZNO
VDOVEC, star 65 let, z manj-
šim posestvom išče pošteno,
čisto in dobrosrčno žensko, po
možnosti upokojenko od 50
do 55 let. Možna je tudi ženi-
tev. Naslov v upravi.
— KINO — KINO — KINO —
MESTNI KINO PTUJ
predvaja 15., 16. in 17. okto-
bra francoski barvni kinema-
skopski film GROF MONTE
CHRISTO — I. del; 18. in 19.
oktobra francoski barvni ki-
nemaskopski film GROF
MONTE CHRISTO — II. del;
20 in 21. oktobra jugoslovan-
ski film GLASUJEM ZA LJU-
BEZEN.
KINO ORMOŽ
predvaja 16. in 17. oktobra
ameriški film ČRNI NARED-
NIK; 20. oktobra ameriški
film OB ZVOKIH BOBNA.
KINO TOMAŽ PRI ORMOŽU
predvaja 17. oktobra jugoslo-
vanski film SREČNO, KE-
KEC.
LUNINE SPREMEMBE IN
VREMENSKA NAPOVED
za čas od nedelje, 17., do ne-
delje, 24. oktobra 1965.
Zadnji krajec bo v nedeljo,
17. oktobra, ob 20. uri.
Napoved vremena: stari vre-
menski pregovor pravi: »Če je
na male maše dan lepo (8. sep-
tember), bo dva meseca suho.«
Vendar bo za letos ta pregovor
skrajšan za kakih 20 dni, kajti
vreme se bo v tednu do 24. ok-
tobra nekoliko poslabšalo. V
višjih legah okrog 700 m višine,
bo padel prvi sneg. S tem lahko
računamo, da bo lepih jesenskih
dni že v prihodnjem tednu ko-
nec.
Alojz Cestnik
ZAHVALA
Šolskemu kolektivu in pionir-
jem v Gorišnici se lepo zahva-
ljujemo za lepo pripravljen
kulturni program, za uprizori-
tev igre KEKEC IN MOJCA in
za prisrčen sprejem ob dnevu
pionirjev.
Občinska zveza DPM Ptuj
Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo
razglaša prosta delovna mesta:
2 kvalificiranih eiektrikarjev
pogoji: KV elektrikar, dvoletna praksa pri generatorjih
ali stikalnih napravah. >
/
t gradbenega tehnika
pogoji: srednja gradbena šola, 5-letna praksa, opravljen
strokovni izpit, pooblastilo za odgovornega vodjo
gradbenih del.
Razpis velja do 30. oktobra 1965. Pismene ponudbe spre-
jema kadrovsko socialna služba TGA »Boris Kidrič«, Ki-
dričevo, ki daje tudi vsa pojasnila.
Na podlagi 5. odstavka 47. člena zakona o bankah in kreditnih poslih (Ur. list
SFRJ, 12/65) sklicuje upravni odbor Komunalne banke Ptuj v smislu 174. člena iste-
ga zakona v svojstvu ustanovnega odbora
ZBOR BANKD
ki bo, 17. januarja 1966, ob 9. uri v sejni dvorani Občinske skupščine Ptuj, Miklo-
šičeva ulica.
Zbor banke ima vse pravice in dolžnosti ustanovnega zbora na osnovi 48., 49.
in 50. člena zakona o bankah in kreditnih poslih. Zbor bo sprejel ustrezne sklepe,
ki so potrebni za prilagoditev organizacije in poslovanja Komunalne banke Ptuj
predpisom novega zakona o bankah in kreditnih poslih.
Banka bo svojo organizacijo in poslovanje prilagodila tako, da bo poslovala
kot komercialna banka in opravljala sledeče bančne posle:
—	odobravanje kratkoročnih kreditov
—	odobravanje investicijskih kreditov za stanovanjsko in komunalno dejav-
nost in za trajna obratna sredstva
—	odobravanje investicijskih kreditov za osnovna sredstva iz lastnega kredit-
nega sklada prek pooblaščenih bank za dolgoročno kreditiranje
—	odobravanje potrošniških kreditov
—	sprejemanje hranilnih vlog in vseh vrst depozitov
—	opravljanje bančnih poslov za račun občanov in
\ — opravljanje vseh drugih bančnih poslov v okviru veljavnih predpisov.
Sedež nove banke bo v Ptuju.
Pravico do upravljanja banke* odnosno pravico do enega glasu v zboru banke
imajo vse gospodarske in druge organizacije ter družbeno politične skupnosti prek
svojih pooblaščenih predstavnikov, ki se obvežejo položiti v roku, ki ga bo določil
zbor banke, del svojih sredstev na enega izmed naslednjih načinov:
—	da vplačajo 3 milijone din v kreditni sklad banke
—	da oročijo 5 milijonov din za dobo prek 5 let
—	da oročijo 10 milijonov din za dobo 13 mesecev do 3 let
—	da imajo na svojih računih pri službi družbenega knjigovodstva v teku leta
povprečno 15 milijonov din sredstev, ki se smatrajo kot depoziti na vpogled.
Gospodarske in druge organizacije ter družbeno politične skupnosti pridobijo
pravico za toliko glasov, kolikorkijat izpolnijo enega izmed gornjih pogojev, vendar
pa ima lahko posamezna organizacija največ 10% skupnega števila glasov, druž-
beno politične skupnosti pa največ 20% od skupnega števila glasov.
Na vložena sredstva bodo deponenti prejemali obresti po stopnji, kot jo bo
določil zbor banke. ,
Gospodarske in druge organizacije ter družbeno politične skupnosti, ki želijo
postati soustanovitelji banke, naj pošljejo ustrezne pismene prijave in pooblastila
za predstavnike, ki bodo sodelovali na zboru banke, najpozneje do 5. januarja 1966
upravi Komunalne banke Ptuj, Ulica heroja Lacka 5.
Upravni odbor Komunalne banke Ptuj.
ZAHVALA
Ob tragični smrti edinega sina, mornarja
Karla Mernika
iz Ptuja
se iz globoko žalujočega srca zahvaljujeva vsem, ki so
z nama sočustovali, nama izrekli sožalje, darovali vence
in cvetje in ga spremili na zadnji poti.
Posebna zahvala JA Pula in Ptuj, društvom Partizan
Ptuj, Ravne, Pula, ptujskemu proštu Greifu, občinskemu
sindikalnemu svetu in avtobusnemu prometu Maribor,
poslovalnica Ptuj, za vso pozornost in pomoč.
Žalujoča:
oče Franc in mati Alojzija ter drugo sorodstvo.
u
C&ftou zcMp>&te>,
zvezdam ali svojim sposobnostim?
OVEN (21. marca do 20. aprila)
Odkrili ste mnoge vrline bližnjih ljudi in ste
jim zato tudi bolj naklonjeni kot prej. Večkrat
ste se v življenju dobro znašli, ne pa vedno in
to vas je izučilo. Ne marate skrajnežev.
BIK (21. aprila do 22. maja)
V svoji dobrodušnosti ne poznate meja, zato
je tudi marsikdo pravilno ne ocenjuje. Izpolnili
boste važno obljubo, zaradi katere ste mnogo
razmišljali. Zelo koristno bo za vaš napredek
strokovno -izpopolnjevanje; doslej zanj niste
imeli priložnosti.
DVOJČKA (22. maja do 22. junija)
Dobili boste obvestilo, da se vam bo želja iz-
polnila. V daljnem kraju bije za vas plemenito
srce, ki vas bo tudi osrečilo. Ne spuščajte se v
zadeve, ki vam ne obetajo nič dobrega.
RAK (23. junija do 22. fnli|a)
Zelo ste resni in preveč osamljeni, ker ste od-
daljeni od svojih starih znancev. Hitro vas na-
vdušijo za svoje zamisli ljudje, ki več mislijo
nase kot na druge. Vaša ljubezen izvira iz tež-
kih časov, zato se ji nikdar niste poskušali iz-
neveriti.
LEV (23. Julija do 22. avgusta)
Lažje prenašate zgovorne ljudi kot molčeče,
čeprav se tudi čeznje ne morete pritožiti, še
enkrat vam bo dana prilika za spravo v sporu,
ki vam ne more koristiti. Vrnili se boste med
stare prijatelje, ker jih težko pogrešate.
DEVICA (23. avgusta do 22. septembra)
V denarnih težavah ste že marsikomu poma-
gali in nikdar zato niste pričakovali hvaležno-
sti. Visoko ste se povzpeli po zaslugi svoje mar-
ljivosti in človekoljubnosti. V vašem značaju
najdejo bližnji vašo plemenitost.
IEHTNICA (23. septembra do 22. oktobra)
Letos ste se spoznali z družbo, ki vas bo še
rada videla v svoji sredini. Vaša zaposlitev vam
je bolj v razvedrilo kot v breme. Mnoge malen-
kosti vas večkrat oropajo časa za razmišljanje
^ o važnejših zadevah.
ŠKORPIJON (23 oktobra do 22 novembra)
Brez lastne krivde ste utrpeli v življenju ško-
do, ki je ne morete preboleti. Zelo ste navezani
na svoje otroke in to vas hrabri v težavah.
Igra za denar vam ni naklonjena.
STRELEC (23. novembra do 20. decembra)
V občutljivosti vas najbolj prizadene neob-
zirnost ljudi, ki bi vas morali dobro poznati.
Živite po svojih spoznanjih, kar pa ni vedno
najlažje. Rade volje vzamete darilo od ljudi, ki
se jim potem lahko revanžirate.
KOZOROG (21. decembra do 20. januar|a)
Za življenje še imate mnogo načrtov, ki pa
se vam bodo lahko uresničili. Od vseh nevšečno-
sti najtežje prenašate neobzirnost. Večkrat si
zaželite samote, ki vam je potrebna za oddih in
razmišljanje o svojih najbližjih.
VODNAR (21. januarja do 19. februarja)
Malokdaj vas kdo vidi na veselicah, pač pa
vedno veselo. Naključje vam je prineslo večjo
vsoto denarja, ob katerem se vam bodo prilike
izboljšale. Cez zdravje se ne morete pritoževati,
pač pa le čez smolo, ki vas večkrat obišče.
RIBI (20. februarja do 20. marca)
Lažje razumete ljudi, ki zapojejo kljub teža-
vam, kot pa druge, ki kljub izobilju tarnajo.
Redkokdaj zaupate svoje misli m želje prija-
teljem, ker jih tudi oni najraje ohranijo zase.
Najbolj vas boli ko vas razočarajo najbližji, od
katerih tega ne pričakujete.