Kako je risati zemljevid solske obcine. Konferenčno poročilo. itro, a tudi jako natančno se kopira s takozvanim pantografom, s katerim se lahko pomanjšuje in povekšuje. Ta priprava (lJorfob/i. 1.) je paralelogram, obstoječ iz štirih lesenih navadno 15 mm širokih, 5 nnn debelih in 65 mm dolgih stranic, ki so v točkah o, «, c, b lehko pregibljivi Pri o je težko stalo, ki irna v sredi pritrjeno kovinasto os, okoli katere-se pantograf raed kopiranjem suče. .V r je ta~ kozvani risanec (Zeichenstift), v k pa kovinast kopiranec (Copierstift), s katerim se vleče z roko po originalu. Stranica c b se premiče po krakih o j in <t g \n se, kjer je treba, z vijaki pritrdi. Da so vse stranice na ploskvi, na kateri se pantograf pregiblje, enako oddaljene,. so pod a, in pod ag, oj in ao kolesca, katera izven tega pregibljivost Podoba 1. a JTL c\ pantografa olajšujejo. Istočasno, ko vlečerao po izvirniku s kopirancem riše tudi risanec r. V tej poziciji pantograf zmanjšuje. Ako pa stalo o predenerao v r in ri- sanec r v o, se pa lahko pomanjšuje ali povekšuje. To po- raanjševanje ali po- vekševanje temelji na sličnosti trikotov aok in ocr. Vsled tega je ok: or = ao: co, ok = original = 1 or = kopija = x ao = 65 cm oc = x\b od uo = 13 Tedaj je 1: x = 65: 13 i I x — 13 65 — l 5 = or. Vsaka Črta, katero napravi r, je tedaj petkrat manjša, kakor ona, ki jo potegne po originalu kopiranec k. Iz zgornjega razmerja lahko preračunirao za vsako poraanjševanje, kako daleč je treba stranico cb na krakih oj in ag pomakniti, kakor tudi r na stranici ch. Zaznamujmo ok = o (original, izvirnik), or = k (kopija), dobimo za pomanjšanje obrazec: oc = cr = ab; 65 k o:k = 65:o_; oc = . . N. pr. Izvirnik bi bilo 3krat zmanjšati, torej kopija k je x/35 ° = 15 tedaj oc = cr = ab =• 1 ¦= 21'6cw; c se torej pomakne za 2P6 cm od o, ravno toliko b od n in r od c. Zmanjšuje se pa lahko tudi v drugem razmerji. N. pr. Zemljevid 1:2500 bi bilo kopirati v meri 1:800. V tem slučaji je o = 7y=7Tl k = 8000: 65 X 1 oc = cr = ah = 8000 — 20*3 cnt. 1 2500 Ako se predene os o v r in r v o, rabi se, kakor že prej omenjeno, pantograf za pomanjševanje ali povekševanje. Ako se stranica bc preraika na krakih oj in ak in r na bc do 32'5 c»t, pantograf po- manjšuje ; pri 325 cm je kopija enaka izvirniku. Od 32*5 cm naprej pa se povokšuje, kar pojasnuje podoba 2. /\ (fkr -— bko, ar = ak; ro = k (kopija), ho = bk; ok = o (original), (ro -|- o/,-): ok = ra: bk\ Ker je pa vsejedno, ali pomaknem b za x <m od k ali za x cm od t/, je potem tudi vsejedno, ali se vzame daljava <>k ali or. V zgornjern razmerji ustavim narnesto ok or in narnesto bk ab- tedaj je 65 A; (ro -+- oA;): or = av.ab — (/„• + o):/,- = 65:^6; <ib = rc = co = , . N. pr. Kopija naj bi bila J/3 izvirnika, zato jo o = 3; k = 1; v 65 >C 1 65 obrazec ustavljeno ab = rc = co = , ¦ ^ =---=_ 16"25 ew. Drug slučaj. Kopija naj bi bila 3krat večja kakor izvirnik; potem 65 X 3 195 je k = 3; o __: 1 — ^/ft = rc = co = . . q = "T" = 48*7 c/m. Kopija naj bi bila 1:3000; original pa 1:5000; tu je zopet ____ _ _____ 8QQ0 _ 975000 /,/; = cr = co = ' 3000 ~~ 3000 : 15000 ~ 24000 "~ 4O'b cm' JL + __]_ 3000 "*" 5000 Kolikor večkrat se povekšuje, toliko daljši morajo biti kraki, toliko nenatančneja kopija, ker so napake vedno večje. Zato pa že oez lOkrat povekševati ni svetovati, ker so črte na kopiji preveč krive. Ako bi hoteli imeti kopijo n. pr. 12krat večjo kakor original, je najbolje v prvo trikrat povekšati in slednjo kopijo še štirikrat. Kopiranje se vrši na gladki tabli, katero se položi na mizo in spravi v popolnoina vodoravno lego. Svinčnik. risanec je poostriti tako, da je konica centrična. Ko pričnemo kopirati, pomaknemo jeden vogel na kopiji zaznamovanega pravokota pod risanec, ravno isti vogel originala pa pod kopiranec. Risanec prestavimo na drugi vogel pravokota na kopiji, vsled cesar je spraviti kopiranec tudi na dotični vogel pravokota na originalu. Zaradi večje natančnosti poskasimo še, ako se vjeraa tudi tretji vogel pravokota na originalu se sličnim voglom na kopiji. Ko je vse to v redu in pritrdivši original in kopijo z risarskimi žebljiči, prične se kopirati s tem, da vlečemo kopiranec po dotičnih črtah originala, vse drugo potem opravlja risanec na kopiji. Večkrat pa se je prepričati, ali se ni pantograf kaj premaknil; to zvemo, ako risanec zopet postavimo na prvotne točke pravokota. Dobro je imeti pri tem delu kakega učenca za pomagalca. Na vsakem zgotovljenem listu kopije je črte s primerjanjem izvirnika nekoliko se svinčnikom popraviti. Vse kopije je slednjič spraviti v soglasje s tern, da se konture ob robovih, kjer se listi stikajo, vjemajo s konturami sosednjih listov. Zdaj je pričeti se zvršitvijo dela. V prvo je list s kopijo prilepiti na risarsko tablo, da gre delo lažje, hitreje in natančneje izpod rok. To se napravi tako-le: Listu se rob na vseh straneh privije navzgor nekako 1 cm. List se obrne in razven roba lahko na nepopisani strani zmoči se snažno gobico ali z belo cunjico, potem položi raokro stran na risarsko desko, privite robove z gumijem dobro namaže, prav trdno k deski pritisne in slednjič toliko časa papir na vseh straneh nateza, da je kolikor mogoče napet. Ko se list posuši, prevlečejo se vse črte s tušem, katererau je primešati nekoliko kapljic klorokislega kalija, da se pozneje pri barvanji črte ne zamažejo. S tušem zgotovljeni list se oblije z vodo, in ko se posuši, prične z barvanjern. Zidana poslopja se pobarvajo rudeče, t. j. s karmino tinto. Važneja poslopja n. pr. cerkev, šola, grad naj bodo temnorudeča, da se je na načrtu ložje orijentirati. Za lesena poslopja se rabi rumeni krom št. 2 ali 3, za pota pa žgana sijena, kateri se priraeša nekoliko sepije. Reke in večje potoke je pobarvati modro, koji barvi se pridene prav malo sepije. Potoki, ki so zaznamovani samo z jedno črto, se ne prevlečejo s tušom, ampak z modro barvo. Gozde je označiti z bledim tušera, travnike in pašnike bledo, vrte pa temnozeleno. Hišam naj se vpišejo zaradi hitrejšega pregleda hišne številke, parcelam pa parc^elne številke. Mnogo napisov na mapi ni treba, ker pisava pregled le ovira. Potrebna imena kakor tudi lastniki posameznih parcel naj se naznačijo na posebnem listu, kateri se zraven načrta (mape) razobesi. Končno naj se vsemu delu še napravi čeden okvir. Kako velike vrednosti je načrt šolske okolice za pričetni zemljepisni pouk, skusil sem letos sam, ko sera iinel tako učilo pri rokah. S kakim zanimanjem so ucenci sledili pouku in se brž izpoznali na raapi. Val. Burnik. (Dalje prih.) Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. visokosti presvitlega gospoda nadvojvode Franc Ferdinand d' Este. Ljubljani osnovalo se je nedavno društvo ,,za zgradbo zavetišea in vzgojeTališea" in pravila tega društva so bila z odlokorn visoke c. kr. deželne vlade kranjske z dne 18. novembra 1893., št. 14471, odobrena. Iz teh dnistvenih pravil je razvidno, da je društvu namen, za rešitev in vzgojo zanemarjenih dečkov zgraditi v Ljubljani zavod na versko-nravni podlagi, ki se bode po dovršitvi izročil vodstvu oo. Salezijancev, ki se izključno bavijo z vzgojo možke mladine. V ta zavod sprejemati je v vzgoji zanemarjene dečke, kateri ne smejo druzih javnih učilnih zavodov več obiskovati in ki drugače popolnem brez vzgoje ostanejo in kot nevedni, delamrzni, brezverni in nenravni ljudje dorasejo. Taki ljudje postanejo potem velika nevarnost za mesto, deželo, in sploh za celo državo in človeško družbo. Ti dečki imajo se v zavodu poučevati v vseh predmetih ljudske šole ter se bodo po svoji sposobnosti kot rokodelci, ali pa za kak drug poklic vzgojevali. V prvi vrsti obračala se bode skrb na to, da se gojenci nravno poboljšajo in kot pošteni ljudje vzgojujejo. Potreba tega zavoda je razvidna že iz statističnih podatkov, iiabranih na tukajšnjih mestnih šolah, kajti pri popisu konstatovanih bilo je nad 60 tacih za ta zavod godnih dečkov! Važnost osnovanega društva in njegovih smotrov priznala je pa sijajno Nj. ces. in kralj. visokost presvitli gospod nadvojvoda Fran Ferdinand d' Este v dekretu z dne 24. majnika 1894., št. 369, v katerem izreka, da je blagovolil prevzeti visoki protektorat temu društTU. V tem dekretu izraža presvitli pokrovitelj željo, da se težavna naloga, katero si je društvo stavilo, srečno reši celemu človeštvu v korist in da blago podjetje rodi obilo uspeha! Istotako je našlo društvo tudi pri prevzvišenem gospodu knezoškofu dru. Jakobu Missiji blagohotno podporo, kajti isti priznal je iz verskega in rodoljubnega stališča veliko potrebo tega društva, pristopil mu kot ustanovnik in priporočil isto želeč, da bi se našlo obilo članov in podpornikov, in da se čirn prej dovrši vzgojevališče in zavetišce! Zaretišče sc ima o priliki 501etnice preslavnega vladanja Našega presvitlega cesarja Frana Josipa I., t. j. dne 2. decemlbra 1898. slovesno otvoriti, kajti niže podpisani odbor je uverjen, da na ta način najdostojnejše dokaže svojo preudano hvaležnost in lojalnost milemu svojemu vladarju in očetu mnogobrojnih narodov, katere šciti z jednako ljubeznijo in skrbnostjo. Stroški stavbe tega zaroda so preraeimjani na 100.000 gld. in ker društvo nobenega lastnega imetja ne poseduje, nabrati bode treba celo vsoto po doneskih rednih članov, ustanovnikov in sploh po prispevkih milosrčnih rodoljubov in dobrotnikov. Ker bode zavetišče velike koristi za celo človeško družbo, torej tudi za vsako občino, prepričan je podpisani odbor, da se sme zaupno obrniti tudi do Vas z udano svojo prošnjo, da blagoizvolite društvene namene pospesevati, bodisi s priraerno podporo, bodisi da pristopite društvu kot član ali pa ustanovnik in da priporočato rodo- in človekoljubno naše društvo, katero se prav posebno plemenito versko-domovinsko dejanje imenovati mora, v prijateljskem krogu v blagohotno podporo! Za vse, kar boste v korist blagega podjetja storili, izrečena Vam bodi iskrena zahvala in Bog Vara vse stoterokrat povrni! Društveni odbor. r Podoba 2. a risa-> nec kopiranec