tasilo
DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ
&**X73srirttXtt*xssaa&&sZ2S*ss^J&3X&BsmmsaaKZ
&&\Z7ttTKttS*XXtiSXi3Zi
10VEMBER 1984, ŠTEVILKA 11, LETO XVIII


i $T^asnik izdaja delavski svet IMF — industrijska montažna podjetja v 7.810 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Trebinjska 9, telefon (061) 343-342. Odbor za obveščanje pri sozd IMF Ljubljana Anka Brezec, Janez Dolinar, Marjan Gantar, V^ir Jambor, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Jože Kovač (predsednik), Vinko Krizmanič, Jelka Mayer, Majda Slapar, Ivan Šuligoj, Dragica Vake (namestnica predsednika) in Helga Vovk. Tisk Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. »O^r^očenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9.1974 je IMF Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.


zcssss&ssaBssask

IO
Objavljamo prilogi gradivom o sistemu delitve osebnih dohodkov
H
8
tej številki IMP Glasnika objavljamo na srednjih straneh po-. »o prilogo z osnutki samoupravnih aktov, ki bodo opredeljevali en, osebnih dohodkov v sozdu. To so osnutek samoupravnega ^zuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razpotje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in jJBPno porabo, osnutek Metodologije za vrednotenje del in nalog ®snutek Enotnega kataloga del in nalog v sozdu IMP. nj0 so popravljeni osnutki, dopolnjeni na podlagi usklajevanja, ki L 8» opravili komisiji za samoupravljanje in za planiranje in druž-?°ekonomske odnose.
A posebni prilogi Glasnika objavljamo tudi gradivo »Pregled ^^0tl,b in izdelava usklajenega besedila Samoupravnega spora-čj®5* o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje l^e8a dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno
j30t smo pisali že v prejšnji števili, sta komisiji predlagali, naj se S(.j# razprava o navedenih gradivih podaljša. V kratkem se bo se-^ St>zdov delavski svet, ki bo določil roke podaljšane javne raz-
Nova tovarna bo tozdu Alchrom omogočila večji izvoz
Petek, 26. oktobra je bil za stopetnajstčlanski kolektiv ruškega Alchroma vesel in slovesen dan: na tan dan so v industrijski coni Ruše namreč odprli novo tovarno, ki bo Alchromu omogočila nadaljni razvoj. Slovesnosti so se udeležili skoraj vsi Alchromovi delavci, čestitat pašo jim prišli tudi predstavniki občine, pa mnogi poslovni partnerji in seveda tudi predstavniki drugih IMP-jevih tozdov, delovnih organizacij in sozdovega vodstva.
leta 1981 se je Alchrom vključil v
Predsednik Alchromovega delavskega sveta Zlatko Baravašič je najprej pozdravil vse goste, nato pa orisal razvoj Alchroma. Njegov začetek sega v leto 1958, ko so v Rušah ustanovili storitveno delavnico, v kateri so med drugim proizvajali nekatere kovinske elemente, ukvarjali pa so se tudi s ključavničarstvom in montažo centralne kurjave. Ta obrat se je imenoval Svit — kar je partizansko, ime tovariša Kamenika.
Leta 1963 so začeli delati proizvode iz nerjavnih materialov in zato so tudi spremenili ime v Alchrom. V tem času je število zaposlenih od začetnih štirih naraslo že na 40. Proizvodnja je prva leta naglo rasla, v sedemdesetih letih pa je začela stagnirati, ker Alchrom ni imel piimernih proizvodnih prostorov. Z začetkom
IMP — in sicer v delovno organizacijo Izip.
Naša proizvodnja je tekla v res nemogočih razmerah, je rekel Baravašič. Zato so delavce mučile tudi bolezni, v pretesnih in neprimernih prostorih je bilo delo nevarno. Nova tovarna pa ne bo pomenila samo boljših delovnih razmer, pač pa bo omogočila tudi boljše rezultate. Predvsem je predsednik delavskega sveta poudaril izvoz. Alchromovi delavci so v zadnjih dveh letih dokazali, da znajo doseči kvaliteto, ki jo zahtevajo tuji kupci. V novih prostorih in z izpolnjeno tehnologijo so prepričani, da bodo izvozili še več, da bodo* z lastnim izvozom pokrili nujno potrebni uvozni material.
Posebej se je predsednik Alchro
m £
— m i ■ i ■■mil inifin i imui m«—	i*.	«■>	•***«-	mm *»'	* mma*	.«•	* niP11
iš«j ,i ‘1 tfl ■Ml |v|
A A
,ry^M\ndustr’jsl‘icon*so 26. oktobra odprli novo Alchromovo tovarno. To je ena od investicij, ki smo jih s tekočim srednjeročnim planom J n ^tj opredelili kot prioritetne investicije, saj je bila nujno pomembna za nadaljni Alchromov razvoj. V novi tovarni bodo delali opremo ' ^j^rj^^^čega jekla za živilsko in procesno opremo. S tem programom je tozd Alchrom že znan na jugoslovanskem trgu, pa tudi v tujini, toda v /t|')s0|J)r,,slorih ni imel možnosti, da bi to proizvodnjo razvijal, kot bi bilo potrebno. Pomembno je, da je ruški tozd že doslej dokazal, da je
i in, v8h>;eri dosegati za izvoz potrebno kvaliteto, vendar pa nekaterih poslov zaradi neprimernih delovnih pogojev ni mogel prevzemati. V novi
1 L. 01 So ftoln.,-_______________1_:„1_____ks_i:___.... ...j: ...___________________________i: .. .	„„
j\ y delovne razmere mnogcrboljše, izboljšali pa so tudi strojno opremo, tako da so napovedi o večjem izvozu povsem na trdnih tleh.
Vabljeni 1,9 seminar 0obvešča-„ "ju!
shil( ^a<*' dopisovali v Gla-,* “e veste, kako bi se
,Vas lnor^a na vtirei11 . zanimajo teoretična
*Vedetj °6veščanja? Želite Vs*bihJ *ta*to pripravljamo > S®.“»šega Glasnika? Bi '“'»l« videti, kako v Sj0-1 ljudske pravice ti-^»in ,*°P'se- (Tam namreč „	Glasnik.)
Nj na Pritrdilno odgovorili H pfj^? 04 zgornjih vpra-SbL ,»e v torek, 20. no-S°bo »^84 ob 9. uri v sejno SiuM,»’ v tretjem nad-aSbe „ *^!p-ieve poslovne Ul: CKT"°vi 37 v Ljublja-„ ® namreč takrat se-
S>zimfTfČaniu’ ki 8» bo
^ r>,r»* Uredniški odbor '^^abljeni!
V Ipku so za izločitev iz IMP-ja
Ipkovo strokovno vodstvo in družbenopolitične organizacije so za izločitev tega tozda iz IMP in za njegovo vključitev v sozd Emona. Akcijska konferenca ZK v delovni organizaciji DO Iko je ugotovila, da komunisti niso mogli poenotiti stališč. OO ZK v Ipkn podpira izločitev tega tozda, vse druge osnovne organizacije v delovni organizaciji Ipko pa so bile proti.
Zato se akcijska konferenca z izločitvijo lpka ni strinjala, se je pa ustavila pred ugotovitvijo, da je lpkovim delavcem najbrž ne morejo preprečiti, ker imajo to pravico po Zakonu o združenem delu. Tako je akcijska konferenca sprejela sklep, da je treba pred statusno spremembo razčistiti vsa sporna vprašanja in priti do sporazumne statusne spremembe. Na več sestankih, ki so se zvrstili v oktobru, je bil kot datum Ipkove vključitve v Emono opredeljen 1. julij 1985.
Akcijska konferenca ZK v delovni organizaciji Iko je obravnavo predlagane statusne spremembe lpka začela 23. oktobra, pa sejo prekinila in jo zaključila teden dni kasneje, 30. oktobra. Vendar stališč niso mogli uskladiti. Ugotovili so lahko le:
1.) Strokovno vodstvo lpka, lp-kove družbenopolitične organizacije in Ipkovi samoupravni organi so jasno izrazili stališče, da se hočejo vključiti v sozd Emona.
2.	) Strokovni kolegij delovne organizacije Iko in vodstvo sozda IMP sta tudi ostala pri stališču, da nasprotujeta Ipkovi izključitvi iz sozda IMP. Prav tako so se proti tej nameri izrekle vse lkove organizacije ZK, razen seveda Ipkove.
3.	) Ker stališč ni mogoče uskladiti, je akcijska konferenca ZK predlagala delavskemu svetu delovne organizacije, naj Ipkovo izločitev odloži do 1. julija 1985. V tem času je treba urediti vse potrebno za sporazumno ureditev medsebojnih obveznosti. Do konca februarja 1985 je treba pripraviti samoupravni sporazum o razmejitvi medsebojnih pravic in obveznosti (tu bo moralo biti rešeno vprašanje Ipkovih obveznosti do Skipa), do konca junija pa rešiti tudi vprašanja Ipkovih obveznosti do delovne skupnosti delovne organizacije Iko.
Ta sklep akcijske konference se opira na dogovor direktorjev delovne organizacije Iko, tozda Ipko in
delovne organizacije Emona — Inženiring. Namen tega dogovora vodilnih delavcev je bil doseči soglasje Emone, da bi razpravo o Ipkovi izločitvi iz. IMP podaljšali, ne da bi Emona uresničila svojo grožnjo, da bo ta tozd nehala zalagati z delom. To je v dogovoru — zraven pa tudi odločitev, da se bo Ipko izločil iz IMP. Zabeležko o tem dogovoru so vsi trije direktorji podpisali javno na seji Ipkovega delavskega sveta v ponedeljek, 29. oktobra. Nekateri udeleženci sestanka akcijske konference ZK so kritizirali Ikovega glavnega direktorja Rudija Bukovca, da je s takšnim dogovorom kršil prejšnjo usmeritev akcijske konference, ki je bila: Podaljšati razpravo, ne pa že tudi sprejeti odločitev.
Na to je odgovoril vodja lkove splošno kadrovske službe Gojko Usenik: »Seveda imamo pravico reči, da se ne strinjamo z Ipkovo izključitvijo. Toda Ipkovi delavci imajo po Zakonu o združenem delu pravico, da se odločijo drugače, pa čeprav mi tega nočemo in čeprav opozarjamo na posledice.«
• Nadaljevanje na 5. strani
movega delavskega sveta zahvalil vsem, ki so pomagali pri gradnji tovarne, predvsem IMP-jevim tozdom, ki so združevali denar.
Tudi Alchromov direktor Zoran Kos je poudaril, da v prejšnjih starih in nenamenskih prostorih tozd ni imel več možnosti za razvoj. Zato so se odločili graditi v ruški industrijski coni, kjer bo imel Alchrom tudi dolgoročne možnosti za nadaljnjo širitev. Odločili so se namreč za postopno selitev. V prvi fazi so žgradili tovarno za proizvodnjo opreme ter komunalno in energetsko opremo. Objekt ima 1.500 kv. metrov površine, od tega 1.000 za proizvodnjo. V novo tovarno bodo torej preselili okrog 50 delavcev, medtem ko bodo v starih prostorih še naprej delali program delovne opreme iz nerjavnih materialov. Tudi uprava bo zaenkrat ostala še v Rušah.
Zoran Kos je povedal, da je nova tovarna stala 121 milijonov dinarjev, od česar so 40 milijonov zbrali sami. 35 so združili IMP-jevi tozd:, 30milijone.. posojila so dobili v Komunalni banki Maribor, 16 milijonov pa so jim ga dali izvajalci. Nadalje je poudaril, da stroški niso bili prekoračeni, za kar gre zasluga dobrim pripravam na gradnjo, pa tudi dobremu delu izvajalcev (mariborski Gradis, medtem ko sta instalacije izvedla Montaža Maribor in Elektrokovinar). Zamude pri gradnji je bilo le 14 dni. tako da so Alchromovi delavci že začeli delati v novi tovarni in do otvoritve že razrešili vse začetne probleme in dosegli normalni obseg proizvodnje.
Nato je direktor tozda Zoran Kos opozoril, da je zdaj treba misliti naprej. V Alchromu morajo upoštevati dvoje: Da so zelo odvisni od investicij, ki bodo še naprej omejene. In drugič, da uporabljajo drage repro-materiale. Zato morajo skrbeti, da bodo konkurenčni s kvaliteto in cene
in da bodo izvažali. Dobri kadri, modernizacija opreme in učinkovitost poslovnega sistema so naloge, ki jim bo treba posvetiti vso skrb v prihodnosti. Nova tovarna pa je bila prvi korak na tej poti in osnov a za nadaljnji razvoj.
Nato je prišla pred mikrofon predsednica izvršnega sveta občinske skupščine Maribor-Ruše Cilka Možic in. povedala, da je otvoritev nove Alchromove tovarne pomembna za vso občino. In še je rekla, da je Alchrom ustvarjalen kolektiv, katerega izdelki in naprave slovijo daleč naokrog, na kar so v občini ponosni.
»Delali ste v težkih pogojih,« je nadaljevala Cilka Možic. »Zdržali ste in uspeli. Bodite vztrajni in pogumno korakajte naprej!« Dala jim je tudi priznanje, ker se Alchrom uspešno vključuje v razvoj družbenopolitične skupnosti.
Nato je spregovorila o nalogah današnjega trenutka in poudarila, da sta naša samostojnost in neodvisnost države odvisni od nas samih. Potrebnega je več in boljšega dela in burno se izvlekli, je rekla Cilka Možic. Biti moramo kritični, a ne kritizerski. Na napakah se učimo, a naj jih ne bo preveč. Doseči moramo, da se bomo vsi borili za boljši jutri, ne pa, da so nekateri samo opazovalci.
Na koncu je predsednica čestitala Alchromovim delavcem in rekla: »Izbojevali ste veliko zmago. Oplemenitite jo z dobrim delom, da bomo še naprej ponosni na vas!«
Kot zadnji je spregovoril glavni direktor delovne organizacije Izip Janez Miklavc. Ta se je najprej zahvalil vsem, ki so pomagali pri gradnji nove tovarne v Rušah: predvsem kolektivu pa tudi številnim drugim v IMP-ju in zunaj njega, ki so vsak po svoje prispevali, da je Alchrom dobil možnost za nadainji razvoj.
• Nadaljevanje na 2. strani
Ob anonimkah
Delegati delavskega sveta tozda Trata-Avtomatika in člani izvršnega odbora sindikalne organizacije v tem tozdu nimajo občutka, da bi bili le orodje v rokah vodilne strukture. Ne zdi se jim, da bi bili ža svoje funkcije kandidirani samo zato, ker so vodilni menili, da bodo z njimi lahko manipulirali. Člani samoupravni organov, sindikalisti in člani OO ZK v Avtomatiki tudi zatrjujejo, da se ne bojijo povedati svoji misli in stališč.
delati. Glasnik bo počakal na njene ugotovitve, ker pričakujemo, da bodo postavile stvari na pravo mesto.
»Na Trati so gotovo bile tudi napake; tudi ni vse tako, da ne bi moglo biti boljše — ne strinjamo pa se, da je pri nas vse slabo,« so menili udeleženci ponedeljkovega sestanka — člani delavskega sveta, organov družbenopolitičnih organizacij. Vsi so tudi soglasno podprli vodstvo. Tudi to nekaj pomeni.
In rekli so tudi, da zaradi ukvarjanja z anonimkami zgubljajo čas, ki bi ga lahko pametneje porabili za kaj drugega. Zato so menili, da ni bilo družbeno in politično potrebno niti upravičeno imenovati delovno skupino, ker so sami o aninimkah že razpravljali, preverili vse navedbe in na koncu ocenili, da so navedbe v anonimkah pretirane in imajo očitno tendenco škodovati tozdovemu vodstvu in oblatiti tozd nasploh. Obenem pa so tudi rekli, da bodo delovni skupini, če bo v tozd prišla, nudili vso pomoč, da bo lahko uspešno delala in prišla do zaključkov.
Ob tem pa je treba poudariti, da je ustanavljanje delovnih skupin za reševanje različnih problemov ustaljena praksa v delovanju občinskih •sindikalnih svetov. Tudi šišenski sindikat je že ustanovil precej delovnih skupin, ki so v dosedanji praksi izoblikovale uspešne predloge za rešitev marsikaterega problema.
LOJZE JAVORNIK
To so povedali na sestanku v ponedeljek, 12. novembra, ki so se ga udeležili vodilni vodstveni delavci.
Morda je čudno, da se nekje sploh pogovarjajo o takih stvareh. Na Trati se pogovarjajo o tem zaradi anonimk, ki jih »delavci tozdaTrata-Avtomatika« (tako se podpisujejo) pošiljajo na razne naslove — tja do Predsedstva SRS. Na Centralni komite ZKS tudi, se razume.
V sredo, 7. novembra je o teh anonimkah spregovorilo tudi predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana-Šiška in imenovalo delovno skupino, ki naj bi obiskala tozd, se tam pogovorila, pregledala dokumente in oblikovala stališča, ki bodo sindikalnim in samoupravnim organom na Trati v pomoč.
Povsem točno je napisano v zadnjem odstavku Dnevnikovega članka (z dne 8. novembra pod naslovom »Anonimni imajo (včasih) prav«), da je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta ugotovilo, da dokončne sodbe o tej vprašanjih ne more izreči. Ravno zato, ker je predsedstvo šole ustanovilo tričlansko delovno skupi? no, ki bo zadeve preučila, so druge navedbe v omenjenemu članku in petkovi oddaji po Radiu Glas Ljubljane izrečene precej preveč določno v obliki dokončnih sodb, ki jih za zdaj predsedstvo ni dalo. Čeihu je potrebno izrekati takšne ocene, če pa delovna skupina, ki bo dala temeljito in pošteno oceno, sploh še ni začela
Panonija je podpisala pogodbo s Pegorarom
Desetega oktobra letos so namestnik generalnega direktorja sozda IMP Janez Stanovnik, direktor delovne organizacije Panonija Emil Želko in predsednik italijanskega akcionarskega društva Pegoraro Vittorio Pegoraro na sozdu podpisali pogodbo o dolgoročni kooperaciji Panonije z italijansko firmo Pegoraro.
Podpis te pogodbe pomeni nadaljevanje oziroma poglabljanje dosedanjih poslovnih odnosov med obema partnerjema. Podobno, kot murskosoboška Panonija, se tudi firma Pegoraro ukvarja s proizvodnjo kmetijskih strojev predvsem za predsetveno obdelavo tal.
Panonija in Pegoraro sta navezali poslovne stike marca 1983 na Poslovnem tednu v Beogradu, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Jugoslavije. Tedaj sta obe firmi z ozirom na sorodnost njunih dejavnosti ugotovili, da imata velike možnosti za sodelovanje tako na tehničnem kot na komercialnem področju predvsem zato, ker je firma Pegoraro z majhnim številom proizvodnih delavcev in z bolj razvito marketinško dejavnostjo iskala primernega jugoslovanskega partnerja za proizvodnjo strojev iz njenega programa. Po drugi strani pa so Panonijini stio kovniaki ugotovili, da so izdelki firme Pegorarro zelo primerni tudi za jugoslovansko tržišče, ker pomenijo v kmetijski dejavnosti novost predvsem s stališča racionalizaci je kmetijske proizvodnje in prihranka energije. Na demonstracijah in predavanjih. ki jih je imela doslej Panonija skupaj s firmo Pegoraro po vsej Jugoslaviji so to potrdili jugoslovanski kupci tako predstavniki kmetijskih kombinatov in zasebni kmetijski proizvajalci (kmetje).
f irma Pegoraro je s svojo dejav-t nosijo zelo znana po svetu, kar dokazuje podatek, da 60 odstotkov svojih izdelkov izvozi predvsem v Francijo, Zahodno Nemčijo, Švico, Grčijo. Španijo, Portugalsko, Belgijo, Kanado in v ZDA.
Od lanskega do letošnjega oktobra sta Panonija in Pegoraro izmenjali blago v vrednosti 246 milijonov lir, pri čemer je bila vrednost Panoniji-nega izvoza vedno za 20 odstotkov večja od vrednosti uvoza od Pegora-
Firmi sta izmenjali blago v raznih oblikah zunanjetrgovinskih poslov tako v obliki kompenzacijskih pogodb ali v obliki oplemenitenja in v obliki klasičnih zunanjetrgovinskih poslov.
Prve pogodbe s firmama so pomenile ustvarjanje zaupanja med obema partnerjema, medtem ko omenjena pogodba pomeni andalje: vanje sodelovanja obeh firm.
Pogodba je podpisana za dobo pet let in bo postala ravno veljavna in obvezujoča tisti dan, ko bo Zvezni sekretariat za energetiko in industrijo v Beogradu izdal o njeni ve-
• Nadaljevanje s 1. strani
»Zgradba ni in naj ne bo sama sebi namen. Potrebuje vsebino: programe, stroje, delovne ljudi,« je reke! Mikvvavc. »V novem obdobju ste dolžni delati bolje in bolj prodorno, širiti programe opreme za živilsko industrijo, uvajati nove tehnologije in vztrajati v domači in tuji konkurenci. Pomemben je tudi izvoz, s katerim morate pokriti vsaj nujni re-promaterial, obenem, ko zmanjšujete uvoz jugoslovanskih investitorjev. Zato morate spremljati razvoj stroke in se prilagajati tržnim potrebam!«
Janez Miklavc je tudi poudaril potrebo po povezovanju in sodelovanju. V MP-ju je treba zaokrožiti dejavnosti, ki sodelujejo pri proizvodnji procesne opreme: od tehnoloških projektov, preko proizvodnje do montaže. »Zato moramo biti odprti, da se bomo organizirano vključevali na jugoslovanski in svetovni trg,« je poudaril Miklavc. »Negovati moramo sodelovanje v kolektivu, v Izipu. IMP-ju, kraju, regiji in tudi preko republiških meja.«
In na koncu je poudaril, da je nova tovarna konec enega in začetek drugega obdobja, ki nas obvezuje: »Mislim, da bomo skupaj še kaj naredili!«
Alchromovi delavci niso pozabili vseh tistih, ki so jim pomagali graditi novo tovarno. Predsednik delavskega sveta Zlatko Baravašič je podelil zahvalne plakete vsem IMP-jevim tozdom, ki so združili denar.
Eiektrokovinarjevi' monterji se vključujejo v mariborsko Montažo
Ni jima žal
Septembra smo v Glasniku pisali o prenosu strojne montaže iz tozda Elek-trokovinar v tozd Montaža Maribor. Napisali smo, da je to akcija, od katere si vodstvo obeh tozdov, pa tudi vodstvo delovne organizacije PMI mnogo obeta: predvsem, da bo rešena sporna točka, kjer je prihajalo do konfliktov v tej delovni organizaciji, obenem pa, da bo ta prenos ene od dejavnosti tozdu Elek-lrokovinar omogočil jasnejšo programsko usmeritev. Pogovarjali pa smo se tudi z. monterji, ki naj bi jih doletela selitev, in ti so bili nad njo ogorčeni.
ljavnosti ustrezno dolo/bo.
Na osnovi te pogodbe bosta obe (stranki) firmi dosegli optimalno proizvodnjo glede na tehnologijo in ekonimiko kot tudi zagotovitev surovin, obojestransko potrebnih za proizvodnjo pogodbenih izdelkov. Firma Pegoraro je po tej pogodbi odstopila Panoniji brezplačno kompletne tehnične načrte za razne vrste frez in njihove dele. Panonija bo na osnovi teh načrtov za firmo Pegoraro izdelovala posamezne kompletne freze, razne sestavne dele frez, dele za krožne brane in druge pogodbeno dogovorjene izdelke.
Panohijina vrednost dobav firmi Pegoraro bo tudi po tej pogodbi vsako leto za 20 odstotkov večja od dobav firme Pegoraro Panoniji. V prvem letu bo Panonija dobavila firmi Pegoraro za 800 milijonov lir raznih izdelkov. V petem pogodbenem letu (leta 1989) bo tako Pano-njin izvoz dosegel vrednost 1.500,000.000 lir.
Izvoz Panonije bo firma Pegoraro plačala s svojimi dobavami, ki bodo vsebovale sestavne dele raznih vrst frez in tudi kompletne stroje — pluge »Drag« ter križne brane.
Vrednost uvoza firme Pegoraro Panoniji bo v prvem pogodbenem letu znašala 640 milijonov lir ter bo do petega pogodbenega leta narasla na i.200,000.000 lir.
Plačila se bodo kot je običajno pri tovrstnih pogodbah obračunavala na kontokorenrnem računu, ki bo odptl pri Narodni banki Slovenije.
S to pogodbo je v prodajnem smi-, slu Pegoraro odstopil Panoniji ekskluzivnost proizvodnje in prodaje pogodbenih izdelkov za celotno jugoslovansko območje. IMP pa lahko izdelke, proizvedene po pravilih te pogodbe izvaža prosto brez kakršnihkoli obveznosti, tudi v druge države v svetu razen v tiste države, v katerih ima firma Pegararo svoje podružnice (Italija, Francija, Zahodna Nemčija, ZDA, Velika Britanija, Nizozemska).
Glede na to, da Panonijina prodaja upada, da ima delovna organizacija velike probleme z oskrbo surovin in reprodukcijskega materiala, je omenjena pogodba pomembna. Z njo si Panonija dolgoročno zagotavlja možnost pridobivanja naročil za svojo proizvodnjo in zaokrožuje svoj proizvodni program z izdelki, ki so na jugoslovanskem trgu novost, ker še nimajo omembe vredne konkurence v izdelkih drugih proizvajalcev, hkrati pa si odpira možnosti prodaje v izvoz.	M. P.
Minila sta dva meseca. Septembra in oktobra se je v mariborsko Montažo vključilo 23 Elcktrokovinarje-vih monterjev, naslednjih enajst pričakujejo 15. novembra. Posebnih problemov ni bilo, pravijo v mariborski Montaži. Lahko tudi napišemo m pohvalimo vodstvo tozda Montaža, da je vključitev Elektrokovinarjevih delavcev dobro pripavilo: ob prihodu jih primerno seznanjajo s svojo organiziranostjo in načinom dela, pripravljeni pa so tudi na to, da imajo nekateri od za preselitev določenih delavcev svoje probleme in potem skupaj iščejo rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani.
Konec oktobra sem sc na gradbišču Doma učencev na Teznem pogovarjal s Štefanom Šmigocem in Slavkom Zebcem, ki sta se v Montažo Maribor vključila 1. septembra in potrdila sta, da pri prehodu v nov
kovinarju, pa oba zdaj zaslužita več, saj ima Montaža večjo vrednost relativnega razmerja. Okrog 3.000 dinarjev sta na boljšem zdaj. sta rekla.
Seveda denar ni vse. Pomembno je tudi, kako se vključiš v kolektiv, kako se razumeš s sodelavci in z vodilnimi in kako ti gre delo od rok.
Šmigoc je rekel, da pri delu nima nobenih težav. »Še nihče nama ni rekel, da bi bilo kaj narobe.« »Če bi bilo, bi nama že rekel, ne skrbi,« je dodal Zobec. Sicer pa sta oba žc pre j dobro vedela, kako je v Montaži, saj sla oba bila že prej v tem tozdu »na posodo«. Šmigoc je pred časom delal v Montaži že celo leto in pravi: »Jaz tote vodilne monterje že skoraj vse poznam, tu ni problemov.«
Štefan Šmigoc m Slavko Zebec
Ko v Montaži sprejemajo Elek-trokovinarjeve monterje, jih posamezne ali po nekaj skupaj vključijo v že formirane skupine, ker menijo, da se nov član kolektiva tako hitreje vključi v delo. Pa vendar sem vprašal sogovornika, ali morda mislita, da bi bilo boljše, če bi ustanovili skupine, v katerih bi ostali skupaj samo Eiektrokovinarjevi monterji. Pasta rekla, da to sploh ne bi bilo boljše. »Nobena prednost ne bi bila, če bi ostali Eiektrokovinarjevi monterji skupaj, saj se nismo dovolj dobro razumeli,« je reke! Zebec. »In res je, da se lažje vključiš, če. prideš v skupino, ki že ima svojo organizacijo in način dela.«
tozd nista doživela nič takega, da bi se lahko pritoževala,
»Zaenkrat sva zadovoljna.« je rekel Šmigoc. Povedal je tudi, da je bil s seznanitvijo, ki so jo v Montaži organizirali prvi dan, zadovoljen. Zebec pa je že na začetku poudaril: »Delo je v Montaži res bolje organizirano kot v Elektrokovinarju.« In še je rekel, da so bili v Elektrokovinarju odnosi zadnje čase Slabi, pa je tudi zato zadovoljen, da je prišel v novo okolje, kjer teh problemov ni.
Šmigoc in Zebec sta dva od monterjev, ki jih je EIcktrokovinarjevo vodstvo poleti hotelo »posoditi« mariborski Montaži za dela na Igalu. Kot drugi, sta tudi onadva takrat to delo odklonila. Ko pa sta se 1. septembra javila na delo v Mariboru, sta dobila delovna naloga za Igalo. In sta šla. Kaj pravita zdaj?
»Saj v Igalu ni bilo tako slabo,« je rekel Zebec. »Edino s prehrano so bile težave. To bi morali bolje organizirati na gradbišču, ali pa nam dati večji terenski dodatek, kajti Igalo je le turistični kraj in vse je tam drago kot satan.«
No, konec septembra je Montaža delo na Igalu prekinila in razporedila monterje na druga gradbišča. Tako sta Martin Šmigoc in Slavko Nemec prišla na Tezno, kamor se vozita delat od doma —- prvi iz Budine pri Ptuju, drugi pa iz Cirkulan, ki so blizu Borla, To je kakih štirideset kilometrov vsak dan. a oba pravita, da sta bila kot monterja vajena že kaj hujšega.
Kaj pa plača? Šmigoc je ostal v
Tako, oba sta rekla, da jima ni žal, ker sta prišla v Montažo — prej jima je žal, da nista prišla že prej. Seveda s tem ni rečeno, da se ne bo pojavil še kakšen problem,.očitno pa je, da ta prenos strojne montaže še zdaleč ni tako huda stvar, kot so napovedovali nekateri Eiektrokovinarjevi delavci. In v Montaži Maribor sc tudi zadovoljni. da dobivajo nove ljudi, ki znajo dobro poprijeti za delo, kajti tega je do konca leta še na srečo do-
LOJZE JAVORNIK
POJASNILO
V 10. številki. IMP Glasnika v članku »Proizvodna dela bolje pce-njena, režijska pa slabše« (objavljen je bil na 3. strani), sem premalo točno napisal, da je bil tov. Ernest Fujs, delegat delovne organizacije PMI v Komisiji za planiranje in družbenoekonomske odnose pri usklajevanju pripomb na novi sistem osebnih dohodkov »odločno proti povišanju računovodskih del.« Res ni podprl predloga, da bi višje ovrednotili vsa navedena dela. vendar ne iz razloga, ker bi morda dvomil v zahtevnost teh del, pač pa zato, ker v strokovnih službah PMI zagovarjajo načelno stališče, da je treba doseči pri vrednotenju vseh del premik v korist proizvodnje, obenem pa seveda tudi postaviti pravična razmerja pri vrednotenju režijskih del, kjer je
ter nekaterim posameznikom, ki so bili za gradnjo posebej zaslužni: Janezu Miklavcu, Bojanu Šefmariu, Dušanu Hočevarju, Jožetu Hrvatinu in Andreju Pogačarju.
Posebej slovesen pečat je dal proslavi kulturni program, v katerem so nastopili folklorna skupina DPD Svoboda Bistrica pod vodstvom Ivanke Prapernik. harmonikarji pod vodstvom Cvete Remšak in ženski pevski zbor IMP-ja pod vodstvom Mire Cimperc.
Častno nalogo, da je prereza! trak na vhodu v novo tovarno, so nato poverili dolgoletnemu Alchromovemu direktorju Francu Križancu.
Po proslavi smo si gostje ogledali proizvodne prostore. Čeprav so Alchromovi delavci prejšnje dni v njih že s polno paro delali, so jih za to priložnost spremenili v dvorano za tovariško srečanje, na kateremsmo se vsi pomešali — Alchromovci, in predstavniki IMP-jevih tozdov, pa Gradisove!, ki so v manj kot letu dni zgradili ta objekt, pa predstavniki občine Maribor-Ruše, IMP-jeve pevke in drugi gostje. Bila je to priložnost, da smo se srečali ljudje iz različnih delov IMP-ja, ki se sicer le redko ali sploh nikoli ne srečujemo.
Rušani so nam povedali in pokazali, kako veseli so nove pridobitve — pa tudi. da imajo že nove, pogumne načrte za naprej. ■Pomembna pa je tudi misel Janeza Miklavca: »Skupaj bomo še marsikaj naredili.« Moramo!
LOJZE JAVORNIK
Trak ob vhodu v novo Alchro-movo tovarno je prerezal dolgoletni direktor te delovne organizacije Franc Križanec.
Direktor delovne organizacije Izip Janez Miklavc sprejema zahvalno plaketo, ki mu jo je izročil predsednik-delavskega sveta Zlatko Baravašič.
istem razredu, kot je bil v Elektrokovinarju. Zebec pa je eden tistih, ki so mu v Montaži odmerili nižjo osnovo. Povsem zadovoljen s tem seveda ni. sicer pa gre tu za nek poseben problem. Takole je povedal: »Kosem — še na Ptuju — dobil odločbo za monterja II. sem šel takoj vprašat našo pravnico, zakaj je tako. Pojasnila mi je. da še nimam šest let delovne dobe in to je razlog, da sem dobil takšno odločbo. Jaz takrat res še nisem imel šest let delovne dobe. ampak ko sem prišel v Montažo Maribor, sem jih pa že izpolnil. Na to sem opozoril, samo odločba je ostala monter II. Pričakujem. da bodo to uredili.«
treba bolje vrednotiti kreativna dela (npr. projektanti, delavci v razvoju, organizatorji poslovnega procesa). Za netočnost se opravičujem.
LOJZE JAVORNIK
Kljub temu. da ima Zebec nižjo osnovo, kot jo je imel prej v Elekiro-
Več glav več ve.
Več sodelavcev, boljši Glasnik!
Dopisujte v Glasnik! Telefon uredništva: (061)343-342.
V spomin Vojanu Malu

Dragi Vojan!
Velika ironija usode je ta trenutek, ko se tvoji številni prijaj
in sodelavci poslavljamo od tebe. Človek, ki je vse svoje svoje snovanje, vse svoje življenje zapisal tehhiki, mora prtf^ prav zaradi tehnike v preran’ grob.
Bil Si izreden strokovnjak na področju jakega toka. V sebi1' imel popoino fizikalno sliko elektrike. Poleg tega abstraktni znanja pa si imel naravnost neverjetno sposobnost uveljavljal'
Si
c;
teorije v praktičnih rešitvah. To pa je sposobnost, kije dana siW Nel;
%
:Pa
redkim, genialnim ljudem.
Bil si izumitelj in inovator. Imel si celo vrsto patentov naf<r dročju elektromagnetnih zavor, rešil si osnovne teoretične pr^ , „ bleme visokonapetostnih kompenzacijskih naprav, ki omofff %v čajo našemu elektrogospodarstvu ogromne prihranke, zasno' j «čil si resonančne filtre za odvajanje visoke frekvence na teleko^ nikacijskih daljnovodih, prispeval si kopico inovacij na pečeh ferolegure.

Tvoj odnos do stroke lepo ponazarja naslednja tvoju »Nekateri patenti so lahko tehnično zelo zanimivi, toda kaj ^ koristi, če te zadeve nihče ne potrebuje? Jaz pa vedno pogledW komu bi to lahko koristilo, preden se lotim dela na neki inov° »• -
Čeprav velik teoretik, si bil vedno na trdnih tleh prakse. Pol1>> si uredil delavnico, v kateri si uresničeval nekatere svoje Bil si praktik do te mere, da si svoje zamisli tudi fizično & k 1 upredmetil. In pri tem si užival.
V ta postrojenja in objekte si vgradil mnogo izvirnih, žarni-	..6
vedno znova prihajal do najpreprostejših rešitev, ki so bile ov j% nem izredno učinkovite. Veliko je bilo problemov, kjer so odp *> p vedali strokovnjaki znanih tujih firm, problem pasi rešil /n#*- GjC. to so dobro vedeli tudi strokovnjaki v tujini, zato so te izred , L,.1 spoštovali in cenili. Pred približno mesecem dni so nam pre stavniki RTV Sarajevo povedali, da so se pred časom obrni1*	(
nekimi problemi na švicarsko firmo. Švicarji pa so p m odgo' Htaj rili: »Ta problem vam ho rešil inž. Vojan Mal.«In si ga-
Tako smo te srečali predvsem tam, kjer so bili problemi. Š" tinske zadeve, ponavljanje in prilagajanje ze znanih rešitev, t° » ni zanimalo. Iskal si stvari, ki so bile neznane, ki jih je bilo še P trebno rešiti. Marsikatero rešitev si stresel tako rekoč iz roku'
is0
Kp,
H
‘Iti
bil,
lov
V’,
bit, ^
St
%
Sse
j
S
,verf'
jPn
Sir
M
Sel,
marsikdaj je bilo potrebno daljše iskanje in predvsem Pr,’~i-uh nje, kajti vedno si hotel najti učinkovito rešitev. V tebi je p ^ energija, ki te je gnala, da niso odnehal, dokler nisi strl vsakfi.
še tako trdega oreha. In :o iskanje novih poti je bilo zate uzi^ zato si vedno iskal nove in nove probleme.
Po drugi strani pa so te seveda tudi drugi iskali, saj so vedč'
da jim lahko pomagaš in si jim tudi rad pomagal. To svojo
:8ai
nost si pokazal že v Litostroju, ko si sodeloval pri njego
vi iz-
gradnji. Ker te je zanimala'elektrifikacija, si se na začet/'11
led
1955 zaposlil pri Elektrosignalu kot tehnični direktor. Od md',r,
S t/iZ4 /	•	■ r ,\~r 'i • l • t	-	l •_1 . . n I .T* ’
/. 1964 do julija 1973 si bil pomočnik glavnega direktorja ^ nato pa svetnik generalnega direktorja.
Tvoja strokovnost je daleč presegala okvire IMP-jevih p‘
roi'
H
zvodnih programov. Obladal si namreč tudi problematike P‘[ dročij, kjer naša organizacija ne deluje —in tudi v takih primi S
si mnogim pomagal. Mi pa smo bili ponosni, da imamo	^
Vsi
V
vrstah takšnega strokovnjaka, saj smo vedeli, da s svojim ustvarja ugled.
Znanja pa nisi 'nikoli ljubosumno varoval zase. S svoj0 Č
. Icč
s
S
llvo
nialno sposobnostjo za spajanje teorije in prakse si bil izjjej, /, pedagog. V dvanajstih letih predavateljstva na ljubljanski I'f*	Iti,
teti za elektrotehniko in treh letih predavateljstva na fnaT-ajie, Višji tehniški šoli si pomagal vzgajati mnoge mlade strokovni ki se še živo spominjajo, kako precizno in nazorno si znal r ^ Žiti probleme. Vzgajal pa si tudi naše, IMP-jeve strokovnjaki’ katere je bilo sodelovanje s tabo pri projektiranju objektom precenljiva šola.
štiri-
S
tt
%
v
Zato ni fraza, ko rečem, da te ne bomo mogli nadomes, našem kolektivu ostajajo tvoji sodelavci in učenci, kisi ji f1, ^ t,, kogrudno razdajal svoje znanje in izkušnje. Ostal nam 00 ^ % vzor visoke strokovnosti in zagrizenosti pri reševanju Pr°altjq N mov, prisrčnosti, preprostosti in skronmosti, največje prt- ,g. za opravljeno delo ti je bilo dejstvo, da je postrojenje dobro ^ valo, da je tovarna tekla, da so bili delavci, ki so prevzeliv uf ■ ^ Ijanje sad tvojih iskanj, zadovoljni. Zato ni besed, s kateri izrazili hvaležnost našega kolektiva.
Dragi Vojan!	..■
Hvala ti za vse, kar si dal IMP-eju in celotni družbi Kaj _^e. lahka draga slovenska zemlja. Soprogi in tvojim najblizpm
kam v imenu delavcev IMP-ja iskreno sožalje.	, r sjŠI-
FRA NC KUm
'ost
s
11 bil
* £e
Sl
1.
s,
s
k
%
k
*
it
V spomin Ivu Bohtetu
st
‘9 g
bit
X
s
s
Dragi Ivo!
■d<
Težko mi je v tem trenutku v imenu sodelavcev izbirati’ .${■ slovesa. Vedno je tako, ko se poslavljamo od mladega < ‘
Pred sedmimi leti si prišel v naš kolektiv, v katerem jr mladih ljudi. Srečevali smo se pri delu, pa tudi z enakimi	^0
Ijami in načrti za prihodnost. Vrasel si se med nas. > ;atelft' našli ne le dobrega sodelavca, temveč tudi vrstnika ‘nf>r,-rrl f/V' Usoda je hotela, da se tvoja smrt srečuje z novim rri a.. Ijenjem, zato nam je toliko bolj nerazumljiva in krivic	:
Ostali so nam tvoja Nevenka in tvoja otroka. Po/ritij? ^ Ja bomo, da bosta postala človeka tvojega kova, čeprav i ^ ^aj-jima očeta ne moremo nadomestiti, pa jim bomo mora
šali to izgubo.	, uf,
Dragi Ivo, hvala za vse, kar si nam v teh kratkih
d^-
Naj ti bo 'lahka slovenska zemlja!	^ jjOČE-^^
t,n"‘a‘i naši monterji in nekatere va?' 'zPostavUene tud' izpraznili, ,p0' k" objekte zavarovali, skratka Dali so samozaščitno. Delavcem na razpolago, ali gredo
-A z"
jfojs o življenju in delu na Abu Ghraibu — našem zbirnem centru v Iraku
Dela končujemo — želimo si novih
Abu Ghraiba segajo daleč nazaj v leto 1980. Takoj po začetku vojne J-embru tega leta je bila velika negotovost, saj se ni vedelo kakšen obseg in l^uce bo imela vojna. Takratno bombandiranje mednarodnega letališča v
delO’ fVZjJ _
"••tu, ki je v neposredni bližini našega Abu Ghraiba, je povzročilo preplah "sšimi delavci.
’tisl \
neSf L^stvu gre zahvala, da so v tej nji uspeli pravilno usmerjati JfiC i« j Pregledali so lokacije, na katerih tli naši monterii in nekatere
prt’’ >.	50 samozaščitno. Delavcem
k6''0 na razpolago, ali _
'vii'	a*' ostanejo. Večina se jih je
,j. ,1, aza odhod.Tisti, ki pa soosta-,n	svojih močeh delali naprej
y’ "jer se je delati dalo.
'»k ^asu sem tud' jaz prišel v :s(l k z-e potovanje samo je bilo na-„i k Najprej smo tri ure leteli z le-!ll aviJ? do Damaska, nato pa še 18 ur z ■C Usom do Abu Ghraiba. Prvi ’0‘ s° bili težki, tesnobni, saj smo {J* zagrinjali okna, v naselju pa ni 00 k 4 nobena luč. Takrat nas je bilo tlfli k?6'!1110, včasih 15 ali samo 5. V 0it ig: C4$u so se pričela dela KOL-3. In bilo tukaj novo leto 1981.
'»gh Januarju 1981 nas je doletela ,//it f^4 nesreča, saj je močan vihar )M’ lrUd^a' skladiščna šotora. Z veliko ipF bj|0a snio uspeli rešiti tisto, kar je Ih l1* ?0d njimi- V začetku leta so se ^CbdneIa naSP i*! ? ?02 D. Abu . bni Pa )e zaživel šele marca — Oj 4’ ko so se ta dela razmahnila, so minevali, vojna je imela n'0'	naše delo svojega. Na Abu
družab-
|kj! .?k> naše delo svojega.
"tog.nu ni bilo pravega unu.au-V* 'n športnega življenja, zato smo ikG^omajske praznike organizirali ■■ !'rgj Vr,i izlet v Mosul. Bilo je 1(le|^o lepo, čeprav se izleta niso vsi
e*e z izgradnjo Trimo hale je Abu
H»'
•o P*
rjo;
*tu
tel
Ghraib zaživel. Takrat smo dobili novo ambulanto, sobo za gledanje televizije in videa, dvorano za igranje tenisa in biljarda, ter majhen bife. Zal nam ni uspelo organizirati knjižnice, čeprav smo imeli iz Jugoslavije naročenih 1.500 knjig, vendar jih še do danes nismo dobili.
Tudi z nabavo hrane je bilo težko, saj smo jo kupovali na iraškem trgu, tako da o kakšni svinjini ali dobri klobasi ni bilo govora. V drugi polovici leta se je Abu Ghraib začel polniti, zato smo morali na novo postaviti še dve bivalni Jelovica baraki.
Na P-220 D se je pojavil Mercator in začeli smo nabavljati hrano pri njih. Ta se je takoj popestrila v zadovoljstvo vseh nas.
Za 29. november je bil ponovno organiziran izlet v Mosul, vendar ta ni uspel tako kot majski. Kmalu za tem zopet praznovanje novega leta 1981-82. V januarju smo začeli z asfaltnimi deli, ki so na žalost trajala do srede aprila. Tako smo dobili novo nogometno in košarkarsko igrišče, celo dvorišče je dobilo novo preobleko, tako da smo se rešili hudega prahu poleti, pozimi pa blata. V tem času smo v stanovanjskem delu zasadili eukaliptuse, borovce in oleandre.
Mercator je maja 1982 na Abu Ghraibu postavil hladilnice in skladišče za hrano. Tako smo imeli praktično vse doma, saj so odpadle dolge vožnje na P-202 D, kajti dostikrat se je zgodilo, da si prišel nazaj praznih rok.
V drugi polovici leta smo naselje
razširili še za dve manjši in eno večjo Jelovica barako: Takrat nas je bilo že blizu 200. V tem času so se vršila tudi mnoga športna tekmovanja, na katerih smo dosegli zelo dobre rezultate. Organiziranih je bilo več turnirjev.
Konec leta 1982 se je ustanovilo Kulturno umetniško društvo Šotor, ki je uprizorilo prvo igro v decembru mesecu v skladiščnih šotorih Abu Ghraiba. In že je tu novo leto 1982-83.
Naj poudarim, da smo vsa novoletna praznovanja skrbno pripravili. Organizirali smo bogate srečolove, skrbeli za pijačo in jedačo, saj so se ob teh priložnostih zbrali vsi monterji iz vseh naših gradbišč od Rutbe do Basre.
Ravno tako so bile organizirane proslave ob praznikih kot so 1. maj, 29. november, na katerih so nastopali naši delavci, ravno tako pa tudi otroci, katerih starši so zaposleni tukaj v IMP-ju. V počastitev dneva mladosti je bil odigran tudi 12 urni
nogomet, kar je bilo že objavljeno v Glasniku.
Ravno tako se vsako leto spomnimo naših žena ob njihovem praz-ifiku. Vse delavke so takrat skromno obdarjene, priredi pa se tudi zakuska, otroci pa izvajajo program.
V	prvi polovici leta 1983 je Kulturno umetniško društvo Šotor izvedlo vrsto uspelih uprizoritev. Žal pa je po odhodu tov. Lapuha to društvo razpadlo. V letu 1983 ni bilo v naselju večjih sprememb, le število prebivalcev se je povečalo, saj so bili objekti v polnem teku.
V	začetku leta 1984 smo imeli zopet težave s skladiščnimi prostori, saj jih je vihar čisto raztrgal. Z veliko truda se je na tem mestu postavila železna konstrukcija na katero se je za-kovičila pločevina in tako Abu Ghraib nima več svojih, že od daleč vidnih šotorov, po katerih ga je vsakdo že od daleč spoznal.
Dela se zaključujejo, vsi objekti so v zaključni fazi, na Abu Ghraibu je še zmeraj 150 ljudi, ki delajo na samem A-G-ju ali na drugih projektih kot so P-196, P-195, AKS, P-SD, P-500-B, P-A in drugih.
Bliža se tudi novo leto 1985, videli bomo,kaj nam bo prineslo. Upam, da kaj novih del, da bo lahko Abu Ghraib še naprej opravljal funkcijo zbirnega centra IMP-ja, kot jo je do sedaj.
VLADIMIR LAMPRET
lillllill
Črpališče vročevodnega omrežja v Toplarni Trbovlje.
Objekti, ki jih gradimo: Toplarna Trbovlje
Trboveljčanov ne bo več grela nafta
!l]29e težave ovirajo razvojno delo
vsi
lotrarazvojni načrti so pregledani 'eiov,p str°kovnih služb v tozdu in teoa' °r8anizaciji. Na osnovi osvo-ana Pa 50 naPcte vse moči v nabavi, proizvodnji, da se %>v 3jŠi poti Pride do novih iz"
Razvoj potrebuje opremo
bvjj, v°jni sektor tozda Trata — Avtomatika ima jasno zarisan plan razvoja jelkov. Vsem zaposlenim v tozdu je jasno, da brez lastnega razvoja in "••ja sodobnih izdelkov ni svetle prihodnosti.
*čla • 2v°ju in tehnološki pripravi tetiQVV °t’delavi osem novih pro-o : ’s katerimi bomo osvojili nov 'teg delkov za izvoz in domače tet ’/^Pravili lastno uvozno odvi-injeZ)risPevaIi k stabilizaciji z osva-1 bj| 'zdc*kov, katere doma nihče ^Posoben izdelati.
Jojni Pomembne naloge je ra-tetr ektor sprejel na področju i teva '*e' Vendar nivo izdelkov S k rn.ov visokoprofesionalni pri-/#NiteeSevanju Problemov. Za za-Na ieV nem°tenega procesa ra-
1.	D Potrebno predvsem:
%ju =hn,rati obseg dela pri ra-Nketjn°v^a s‘stema, na osnovi K°snov^v Pokazateljev. Tozd je /te s * kontaktov za raziskavo tr-tepo p0stojno presodil, v katere ritetne nte se bo spustil, saj kon-fovnj 0m°či od ustreznih služb v Jtetra PtSanizaciji in sozdu ni bilo. .ten,a °’ da bi glede na potrebna 1 '4J b0 yn°raii te pokazatelje dobila. Vsaka napaka pri oceni zelo
Ntitiem'1?.1' Potreben razvojni t) °£. V t 3nJza rešitev zastavljenih l!.4’, ki ,a nha.™en ie bil izdelan e.la-h t>am v aD' ze Posredovan vsem vda , . oelovni organizaciji in v fi* A* se Poiščejo vse ^°v. p’ K peljejo k rešitvi pro-o doseženih rezultatih
lahko rečemo, da je padel na neplodna tla, oziroma je bil uporabljen v druge namene. Zahvaljujoč razumevanju znotraj tozda smo po velikih naporih prišli do prvih ključnih pozicij našega elaborata.
3. Definirati materialno bazo za nabavo repromaterialov za razvoj novih izdelkov. Proces nabave je tekel nezadovoljivo, ker je spekter zelo širok jn ekonomsko za proizvajalca nezanimiv, zlasti če ni bil vzpostavljen pristen kontakt. Tu bo potrebno poiskati še notranje rezerve, ki se bodo manifestirale skozi večjo samoiniciativnost vseh vključenih v proces.
Proces dela v razvoju elektronike teče skozi faze:
L Teoretična obdelava problema
—	zaradi stopnje zahtevnosti problemov je nujna pomoč računalnika ustreznih zmožnosti. Tu imamo še velike potrebe, rešitev pa bo možna le ob pomoči sozda in strokovnih služb.
2.	Sestavitev teoretičnega prototipa na prototipni plošči. Tu je prisoten problem opremljenosti razvoja s potrebnimi komponentami. Dokler ni dobavljena niti najmanjša pozicija, ni možno dati nespornih zagotovil o gotovosti razvoja. Izguba časa v tej fazi se meri s časovno enoto meseci.
3.	Meritve teoretičnega prototipa
—	za katere so potrebni merilni instrumenti, ki so povsem drugega ranga, kot so standardni instrumenti. Ključni merilni instrumenti so še vedno nerešeni in se moramo posluževati zunanjih uslug, kar pa ne daje željenih rezultatov, saj pri tem po-
Monterji mariborske Montaže delajo na gradbišču Toplarne Polaj v Trbovljah — to je pri rekonstrukciji in razširitvi prve toplarne s tolikšno zmogljivostjo, kjer je za Montažine monterje povsem nova stvar montaža transporta premoga in pepela.
Toplarna Polaj je imela v ogrevalni sezoni 1983/84 dva kotla na premog z močjo 4,5 megavata ter tri mazutne Steam block kotle. Zaradi dotrajanosti mazutnih kotlov in znanih energetskih težav v Jugoslaviji je bil investitor (Samoupravna interesna skupnost Trbovlje) primoran poiskati alternativno rešitev za ogrevanje mesta Trbovlje. Odločil se je za zamenjavo mazutnih kotlov z dvema 15 megavatnima kotloma na premog. Zato pa je bilo potrebno celotno kotlarno koncipirati kot enoten sistem. Potrebna pa je bila tudi rekonstrukcija starega dela kotlarne — to je takoimenovani direktni sistem.
Februarja letos se je Montaža Maribor lotila prve faze rekonstrukcije direktnega sistema. Treba je bilo namreč omogočiti nemoteno obratovanje kotlarne v poletnih mesecih.
Izdelani so bili določeni provi-zoriji, zato so lahko odstranili mazutne kotlarne in začeli z gradnjo nove kotlarne — takoi-menovanega novega indirektnega sistema. V drugi polovici marca so bila zaključena dela na provizoriju. Tako je Rudis Inženiring lahko začel z gradbenimi
MarjjaSpaterim ^rata opremila svoj razvojni laboratorij.
rahljamo znatna denarna sredstva, s katerimi bi z boljšim načrtovanjem v preteklosti lahko kupili kompleten instrumentarij. Poleg tega tak način dela zahteva veliko več časa, kot meritve v lastnem laboratoriju, poveča se količina nestrokovnega dela, strokovne izkušnje pa ostanejo drugje.
4.	Izdelava prototipa — njegovo preizkušanje v aplikacijah in testnih preizkusih pri overovljenih institucijah. Zaradi zamud v prvih fazah mora razvoj zaradi pritiska pogodbenih obveznosti delati kompromise, kar se pozneje vrača skozi spremembe v proizvodnji in s slabšo kva-■ liteto.
V elaboratu je postavitev ustreznih merilnih prog znotraj možnosti tozda. Z nabavo zelo kvalitetnega osciloskopa je bil storjen velik korak za razvoj elektronskih komponent. Le-ta je poleg računalnika ključna pozicija v elaboratu. Z nabavo osciloskopa na žalost nismo zagotovili vse pogoje za nemoteno delo. Iz navedenega je razvidno, da z obstoječo opremo ne obvladamo niti tekočih programov, še manj pa lahko pristopimo k razvoju novih sistemov, ki so še bistveno bolj zahtevni. V danem trenutku tozd ne zmore več in upamo, da bo tudi ta prispevek spodbudil odgovore delovni organizaciji in sozdu, da bodo odločno sodelovali pri reševanju zlasti birokratskih problemov.
Sami smo dokazali, da so ovire premagljive, vendar smo pri tem zanemarili svoje prioritetne naloge. V ilustracijo lahko posredujemo informacijo, da so naši izdelki bistveno cenejši kot enaki izdelki tujih proizvajalcev. Iz tega sledi, da imamo z novimi programi velike izvozne možnosti, domače kupce pa osvobajamo uvoznih omejitev, ne nazadnje pa tudi v tozdu oz. razvojnem sektorju ne bomo izgubljali časa, energije in sredstev za reševanje danih situacij in problemov z raznimi kompromisnimi rešitvami.
Zato smatramo, da nabava ustreznih merilnih instrumentov, razvojnih pripomočkov za elektroniko, ustreznega računalniškega sistema in potrebnih komponent ne smejo biti zavora za razvoj in osvajanje novih programov. Na žalost pri nastavljenih problemih ne zadošča načelna podpora, ampak so dobrodošli samo konstruktivni prispevki.
Apeliramo na odgovorne, da omogočijo razvoj programov, kateri bodo dali lep prispevek k socialni varnosti ne samo delavcev v tozdu Trata — Avtomatika ampak tudi takim, ki bodo ostali brez progra-
m0V' DUŠAN TATALOVIČ
deli, ki pa so se zaradi težav zavlekla. Postopno od 25. junija montažni izvajalci dobivajo možnost za začetek montaže kot-lovske in tehnološke opreme.
Pogodbeno določeni roki za rekonstrukcijo in razširitev toplarne so: 15. maj 1984 začetek montaže kotlovske in tehnološke opreme, 15. november 1984 začetek preizkusnega obratovanja celotne toplarne.
»Zamude pri gradbenih delih ne smejo vplivati na končni rok izgradnje«, je dejal vodja gradbišča iz mariborske Montaže Franc Obreht, »kajti mesto Trbovlje je sedaj brez možnosti ogrevanja (na vročevodno omrežje so priključeni tudi nekateri vitalni deli mesta kot so bolnica, otroški vrtec, Rudnik itd.). Takšno gradbišče kot je Toplarna Trbovlje zahteva ustrezen monterski kader, ki mora biti na določenem strokovnem nivoju in v detajle spoznan s konceptom projekta. Gradbišče je zahtevno zaradi skrajno kratkega roka in zaradi organizacije montaže, ki je odvisna od dobave opreme posameznih dobaviteljev ter zaradi obratovanja starega dela kotlarne.« Montaža Maribor s svojimi proizvajalci dobavlja in montira naslednjo opremo:
1.	) kotlovsko opremo, ki jo dobavlja TPK Zagreb,
2.	) tehnološko opremo Toplarne (rezervoarji, cevovodi,
črpalke, izmenjevalci odvod in čiščenje dimnih plinov, kemična priprava vode, ogrevanje, prezračevanje, protipožarna zaščita, rekonstrukcija in adaptacija direktnega sistema ter ostranitev mazutne kotlarne, transport premoga in pepela), ki je direktna obveznost mariborske Montaže,
3.	) elektroenergetsko opremo od Elektromontaže Ljubljana,
4.	) meritve, regulacijo in signalizacijo so delo Energoinvesta Sarajevo.
5.	) tehnološka zasnova in projektna dokumentacija sta obveznost tozda Projektiva Maribor.
Glavni nosilec posla na gradbišču trboveljske Toplarne je Rudis Inženiring Trbovlje. Ostali izvajalci del pa so Beton Zasavje, Cmotravac Beograd, Trimo Trebnje. Končni koristnik tega objekta oziroma upravljalec pa je Komunalno obrtno- podjetje Trbovlje.
Od Impeja sta na gradbišču tozda Montaža Maribor z devetimi monterji in Elektromontaža s štirimi monterji. Vodja gradbišča iz Montaže Maribor je Franc Obreht. Delovodja iz tega tozda je Franc Štumberger.
Vrednost del Montaže Maribor bo znašala vključno s podražitvami približno 150 milijonov dinarjev. Impejevi monterji iz Maribora in Ljubljane se zaradi težav z najetjem stanovanja v Trbovljah vozijo vsak dan od doma na gradbišče. Hranijo se v samopostrežni restavraciji ali pa individualno. Umivajo in preoblačijo se lahko v sanitarnem kontejnerju ali pa v starem objektu na gradbišču. Garderobo imajo v garderobnem kontejnerja	MARIJA PRIMC
Delavec bi moral vedeti, kako gre v denar izdelek njegovih rok
Zakaj naši prodajalci molčijo?
Zbori delovnih ljudi so zato, da se pogovorimo kako in kaj, da pregledamo delo — in napake, spoznamo uspehe, se spoznamo z nalogami itd. Mnogo je tega, kar naj bi takole na nekaj mesecev obravnavali, čeprav urico ali kaj več med delovnim časom. Kdo bi rekel: »To je zapravljanje časa!« a ni vedno tako, če je zbor dobro pripravljen, da prisotne aktivira. Potem se bo po zboru poznalo, da bo delo boljše, ali pa tudi ne, če so se pogovarjali površno, ali celo če se sploh niso pogovarjali, pač pa le poslušali, za kaj ob glasovanju dvigniti roke — tisti, ki so vsaj poslušali.
Zanimivo na zborih je tudi to, da potarnamo nad zalogami gotovih izdelkov,« da bo treba poskrbeti za prodajo...« kar pove nekdo, ki ni iz prodajne službe, ima pa po dolžnosti vpogled tudi v njeno delo in obenem tudi obveznost, da skrbi za izbolj-~ šanje poslovanja. In ko takole pride na dan, da prodajni niso dovolj angažirani, da bodo morali več storiti, ker prodaja pač pomeni tudi življenje za kolektiv.
Verjetno kadrovska zasedba naših prodajnih služb strokovno ni na zadostni višini in zato se težko kosamo s konkurenčnimi prodajalci. Toda če gledamo naše izdelke,, ki so »Edinstveni« in
močno uporabni, potem lahko rečemo, da je prodaja tudi nespretna. Vendar pa večina delavcev o razmerah na področju prodaje ve zelo malo, ali celo nič, zato se tudi obnašamo, kakor se pač znamo. Nekateri delajo bolj pridno in tudi odgovorno, drugi pa spet ne, da le čas mine. Toda kmalu bo zelo zaškripalo, če bomo prodajo izdelkov še naprej imeli kot nekaj zunaj proizvodnih dolžnosti, kot izključno nalogo nekaterih, za to postavljenih ljudi, od katerih niti ne dobivamo informacij, kaj se dogaja in kaj hi morali narediti — bodisi tisti, ki prodajajo ali tisti, ki delajo. Zato po vseh pravilih prodaje ne smemo imeti za neki tabu, ki bi ga mi v proizvodnji ne smeli poznati in da nam komercialni niso dolžni ničesar povedati, pač pa lahko kaj zvemo le iz ust drugih, katerih besede ne morejo tako vžgati kot tistih, ki zadeve najbolj poznajo.
Zato bo v bodoče prav, ko se bo na zborih delavcev spet govorilo 6 prodaji, da bodo takrat prizadeti prej obveščeni in potem tudi povedali svoje, kar bi k boljšim rezultatom in razumevanju veliko prispevalo. Kajti samo govoriti o nekom, kakšen da je, še ne pomeni rešitve.
FRAN VODNIK
IZ RAZPRAV O PREDLOGIH SKLEPOV 13. SEJE CK ZKJ
Učinkovitost,
odgovornost,
enotnost
13. seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije bo gotovo pomemben dogodek v zgodovini jugoslovanskega delavskega gibanja. Tei je seja, ki je sprožila široko razmišljanje in snovanje aktivnosti, s katerimi si bo Zveza komunistov povrnila vlogo vodilne sile v družbi. Namreč, povrnila si bo vodilno vlogo 7. učinkovitostjo, z uveljavljanjem naprednih idej, z uresničevanjem perspektivnih programov. da bo torej_vodilna sila v presnavljanju družbenih odnosov in ne le v deklaracijah.
Centralni komite je dal Predlog sklepov 13. seje v javno razpravo, da bi lahko sleherni komunist povedal svoje mnenje in □rispeval k opredeljevanju kupnih akcij. Lahko rečemo, da * se osnovne organizacije v IMP ega lotile z vso resnostjo. Vse so voleg obravnav e širših družbenih oroglemov posvetile glavno pokornost analizi svojega delova-lja; komunisti so razmišljali, kaj iromi delo njihovih organizacij n katerih aktivnosti naj bi se lo-ili. da bi osnovne organizacije postale odločilni dejavnik v svo-|ih okoljih.
Sestanki osnovnih organizacij so prinesli vrsto pomembnih analiz in sklepov. Preveč jih je, da bi vse zabeležili v našem časopisu in marsikaj se tudi ponavlja, saj se komunisti v različnih okoljih vendarle srečujejo z istimi družbenimi problemi. Zato smo prosili za izjave nekatere sekretarje osnovnih organizacij, ki so povedali, kje je/bilo težišče razprav v njihovih okoljih.
In kaj smo ugotovili?
Predvsem enotno spoznanje, da si bo Zveza komunistov povrnila ugled le z uspešnim delom. V svoje programe naj bi komunisti pisali manj različnih akcij, pa bolj skrbeli, da bodo sprejeti sklepi tudi uresničeni. V to razmišljanje sodijo seveda tudi zahteve po odgovornosti, saj ne moremo pričakovati uresničevanja sklepov, če ne bo jasno, da bo tisti, ki bo delal po svoje, poklican na odgovornost. In v to razmišljanje sodijo tudi opozorila, da je treba vrste komunistov povezati in poenotiti: v IMP, v občini, v republiki, v Jugoslaviji.
Zdaj pa poglejmo, kaj so povedali sekretarji!
Komunisti moramo biti enotna sila
»Predlog sklepov 13. seje CK ZKJ je spodbudit razmišljanja in pogovore o delu komunistov. Spodbuja kritičnost in samokritičnost, zato mislim, da je pozitivno odmeval v osnovnih organizacijah,« je rekel Stane Božič, sekretar OO ZK v Kliminem tozdu Industrijska proizvodnja.
lavci. Ali pa komunisti nismo dovolj izobraženi. Vemo pa, da ljudje izrabijo različne prilike, da provocirajo komuniste, češ, kako pa ti zagovarjaš posamezne odločitve višjih organov ZK.«
Nato je povedal, da v njihovi osnovni organizaciji niso brali stališč, pač pa so se predvsem obrnili k svojemu delu. Vzeli so v
Govorili ste tudi o nalogah komunistov pri gospodarjenju in izvajanju programa gospodarske stabilizacije. Kaj je tu po vašem mnenju najbolj pomembno?
mi.
roke svoj akcijski program in analizirali delo komunistov v osnovni organizaciji in zunaj nje. V ugotovitve teh razprav so zapisali tudi kritiko komunistov, ki ne izvajajo svoje vloge pri uresničevanju naloge ZK.
»Če nekdo dobi konkretno zadolžitev, jo izpelje,« je rekel Božič. »Tu gre za nekaj drugega: za delovanje komunistov v delovni sredini. Mora se stalno zavedati, da je član ZK, da se mora zato pri obravnavi raznih problemov izpostavljati in aktivno sodelovati. Pri nas pa se marsikdo postavi ob stran in je le opazovalec.«
Mislite, da bo tej razpravi in sprejemu Sklepov 13. seje boljše?
»Ko smo razpravljali, zakaj tako, so nam mnogi odgovarjali: Poglejte koliko je dogovorjenih nalog — tako v delovni organizaciji, občini, republiki, pa federaciji, ki niso uresničene. Danes se dogovorimo za neko akcijo, jutri pa pridejo administrativni ukrepi in razne omejitve, ki vse postavijo na glavo. Delavci to poslušajo, berejo, gledajo TV. Komunist pride do dileme, ali ima smisel zagovarjati vse te ukrepe. Določena stališča mu je težko agovarjati, ker imajo prav de-
»Nikakor se ne morem sprijazniti s tem, da komunisti v eni Osnovni organizaciji govorijo tako, v drugi pa o istih zadevah popolnoma drugače. Saj imamo enotno politiko, iste naloge, isti statut! Tudi delati bi morali vsi enako. Pa poglejte, kaj se dogaja. Mi imamo pri izvozu ventilatorjev velike težave zaradi ležajev. Če bi bili enotni, komunisti v tovarni ležajev ne bi smeli dopustiti, da delajo tako slabe ležaje, ki jih ne moremo izvažati. Ali če komunisti na primer v Litostroju sprejemajo stališče o neki zadevi, kjer smo povezani, bi moralo to obvezovati tudi nas. Takšna skupna stališča bi morali uveljaviti v reproverigi, ne pa da se vsaka firma zapira v plotove.«
Skratka Zveza komunistov bi morala postati povezovalna sila.
»Drži, ZK ne bi smela podpirati takšnih teženj po zapiranju. Danes ugotavljamo, da smo komunisti precej izgubili na ugledu. Edini način, da si ga spet priborimo je podpirati pozitivne usmeritve in se dosledno boriti za njihovo uresničitev «
13. seja CK ZKJ je bila namenjena točno temu: kako bo Zveza komunistov uveljavila svojo vodilno vlogo v družbi in si povrnila ugled. Mislite, da je bilo to doseženo?
»Po mojem je 13. seja šele korak k temu cilju.« ' ln kaj želite, da bi komunisti naredili za svojo večjo učinkovitost in ugled?
»Rad bi, da bi enkrat vsi enotno izpeljali eno konkretno akcijo v vsej Jugoslaviji in to tudi uresničili. To bi bilo potem tudi tisto, da bi lahko vsakomur, ki nam očita neučinkovitost, rekli: No vidiš, tole smo se zmenili in tudi naredili. Če pa mi zdaj samo analiziramo vsak svoje delo, kritiziramo in ugotavljamo pomanjkljivosti in če bo ostalo le pri tem, to ne bo dovolj. Moramo tudi kaj narediti!«
Besede nam ne bodo
vrnile ugleda
Sekretar Panonijine osnovne organizacije ZK Janez Škrilec je povedal, da je bila skupna seja Panonijinih in Bliskovih komunistov š predsedstvom Občinske konference Z K Murska Sobota le prvi del razprav o nalogah po 13. seji CK ZKJ.
V tej razpravi so obravnavali probleme globalno, v. nadaljevanju bodo komunisti obravnavali
stanje v svojčm okolju in tudi opredelili akcije.
»Ti sklepi nas tudi obvezujejo, da moramo bolj odločno pristopiti k reševanju problemov: izboljševanju organizacije dela v proizvodnji in režiji, k izpolnjevanju planskih obveznosti, razvojnih usmeritev, izboljšanju prodajno-nabavnega sistema v delovni organizaciji. Z eno besedo, obravnavati moramo delovanje vseh bistvenih dejavnikov,« je rekel Škrilec in nadaljeval: »To seveda ni le obveznost zaradi sklepov 13. seje, pač pa je to naša stalna naloga, saj članstvo v ZK obvezuje vsakega komunista, da se izpostavlja s svojim delom. Zadnje čase pa opažamo, da ni vedno tako, ker se splošne razmere močno odražajo na zavesti komunistov. Gre za nasprotja, ko se komunist ne zna več opredeliti, kako bo deloval, oziroma ko ne ve, kako naj zagovarja določena delovanja. Nesporna je ugotovitev, da se je vpliv Zveze komunistov precej zmanjšal. Smo torej pred nalogo, da se opredelimo, na kakšen način vrniti ugled Zvezi komunistov.«
Govorili ste o moralnih dilemah, ki tarejo komuniste. Bi hoteli konkretneje povedati, kaj imate v mislih?
• »Pogljemo samo delovanje našega trga! Pravimo, da je dinar edino plačilno sredstvo. Kljub jasnim zakonskim določilom, pa poslujemo tako, da moramo v Jugoslaviji plačevati z dolarji in markami. Ko se komunist sooči s takšno dilemo, se težko odloči, kako naj ravna.«
Ali mislite, da takšne dileme zares čuti prav vsak komunist — recimo delavec za strojem? Saj on pravzaprav ne ve, kako se vaši nabavni pogovarjajo z dobavite-
lji materialov. Večina komunistov se s temi in drugimi protislovji v naši gospodarski praksi ne srečuje neposredno, jih podrobno niti ne pozna.
»Nasprotno, mislim, da je ravno plačevanje z devizami doma eden tistih problemov, ki jih delavec zelo močno občuti na svojo koži. Prv ič je treba te odločitve sprejemati na samoupravnih organih in zborih delavcev. Drugič mu stalno očitamo, da ne izvaža dovolj, pri čemer mora uporabljati dvakrat ali trikrat dražje surovine, kot so na> svetovnih trgih in doseči konkurenčno ceno. Razlika gre naravnost iz dohodka njegove delovne organizacije, posredno pa iz njegovega žepa —r enako kot denar za nakup deviz.«
Stf govorili tudi kaj o delovni zavesti in disciplini? Pri nas delamo dostikrat napako, da'zelo na splošno govorimo o organizaciji dela. ne stopimo pa na prste nevestnežem in malomarnežem. Organizacijske izboljšave najbrž lahko dajo rezultat le, če je tudi disciplina primerna.
»Moram reči, da smo imeli v Panoniji probleme, ker je bila disciplina prešibka. V zadnjem času, ko so se problemi nakopičili, pa se mi zdi, da so delavci spoznali, da tako ne bo šlo več naprej in lahko trdim, da se je disciplina precej popravila. Vsi smo bolj poprijeli za delo in ni več toliko samovolje, kot je je bilo. Že sam položaj je prispeval k temu, da se je disciplina precej popravila, nekaj pa je bilo tudi prisile.«
Prej ste rekli, da je ugled Zveze komunistov padel in da je treba opredeliti smeri delovanja, da bo ZK spet uveljavila vlogo vodilne sile v družbi. Natanko to je bil namen 13. seje. Mislite, da je seja svoj namen dosegla, oziroma ali se vam zdi, da predlogi sklepov pomenijo korak v pravo smer?
»Razprave o sklepih 13. seje 461*1 komunistov ne bodo vrnile ugleda. Mislim, razprave same «<|!Wbe, če ne bodo konkretne, akcijske in spodbujevalne. In tudi ne bo uspeha, če bo vse ostalo pri eni razpravi in eni akcij, kot se je že dostikrat zgodilo pri raznih od vrha sproženih akcijah, ki smo jih obravnavali enkrat ali dvakrat, potem pa so že prišli novi problemi in pozabili smo na prejšnje akcije, čeprav smo prej govorili, da sO to trajne naloge! Vpliv, ugled in aktivnost bomo komunisti dosegli, ko bomo spoznali, da si moramo ugled dvignili mi sami. Tega nam ne bo dvignila nobena enkratna akcija in tudi ne spodbuda z višjih vrhov. Vsekakor pa pričakujemo, da bomo imeli v svojih voditeljih zgled.«
Najti načine za uskladitev mnenj
»Ena bistvenih tem v naši razpravi po 13. seji CK ZKJ je bilo akcijsko povezovanje ' naše osnovne organizacije v okviru delovne organizacije IZ1P in v celotnem sozdu.« je povedal sekretar OO ZK v tozdu Inženiring Franci Zajc.
»Tozd. Inženiring je kot tozd skupnega pomena tesno povezan z ostalimi IMP-jevimi tozdi, zato tildi komunisti čutimo nujnost, da bi našli način za usklajevanje stališč o ključnih vprašanjih. Ugotavljamo pa, da se v delovni organizaciji komunisti še nekako povezujemo — pred kratkim smo imeli akcijsko konferenco — pogrešamo pa povezovanje v okviru celotnega sozda, kjer bi se morali komunisti poglobljeno pogovarjati o svojem delu in o poslovni usmeritvi celotnega poslovnega sistema, pa delovnih organizacij in tozdov, ki so vanj združeni, vključno seveda s tozdom Inženiring.
Tozd Inženiring je tozd. skupnega pomena za celoten sistem
IMP, toda komunisti v naši osnovni organizaciji ugotavljamo, da razvojna usmeritev našega tozda na sozdovi ravni ni docela razčiščena. To se kaže tudi pri oblikovanju razvojnega programa za naslednje srednjeročno obdobje— 1986 do 1990. Trenutno je pri oblikovanju teh razvojnih usmeritev odprtih še mnogo vprašanj.
Menim, da bi moral Inženiring kot tozd skupnega pomena za montažno dejavnost voditi aktivnosti za boljšo organiziranost montaže. Seveda bi morali te aktivnosti opredeliti in izvajati skupaj z montažnimi tozdi. In kaj naj bi obsegale? Ukrepe za konkurenčnost na trgu! Tu pa je cela vrsta nalog: od zmanjšanja stroškov in pocenitve montažnih storitev, odpravljanja primerov, kjer se določene službe podvajajo, zagotavljanja možnosti, da bomo lahko ponudili kredite za pridobivanje del, pa do tega, da bi razširili svojo dejavnost do in-
nekaj narediti na obeh straneh ^ tako pri izvajalcih kot v vašefl1 tozdu. Ali ni tako?
»Seveda. Zmanjšanje str®" škov zahteva med drugim skrc6' nje režije, oziroma njeno racio' nalizacijo. Obenem pa je treh3 za pridobivanje novih pošlo1 okrepiti prisotnost naših kotne" cialnih služb na tržišču. Inženlj
ring je v tej smeri že nareo
I*
vestitorjev na področje kompleksnejših poslov.«
Omenili ste prizadevanje za večjo konkurenčnost pri pridobivanju del, kjer naj bi po vašem ’ Inženiring nekako kazal pot montažnim tozdom, da bodo ceneje in bolje delali. Vsekakor je to res vprašanje, kjer bo treba poenotiti stališča komunistov, saj bodo v montažnih tozdih, če , se bo govorilo, zakaj smo predragi, go*ovo omenili tudi to, da so storitve Inženiringa predrage. Gotovo problemi niso tako črno-beli, kot jih včasih nekateri prikazujejo in prepričan sem, da bo treba za učinkovitejše delo
korak, saj je z novo"organizacij1’ ustvaril možnosti za bolj5e spremljanje in vodenje objekte1 tako doma kot. v tujini. To 50 ključne smernice in mislim, dabf treba srednjeročni plan asnO" vati v tej smeri.
Pa še nekaj je zelo pomenih; no! Osnova za vse te naloga . naj bi jih izvrševal Inženiring' r dober in izkušen kader. Zato P°' svečarno vso pozornost kadre'3' nju novih, sposobnih stroko1 njakov, pa tudi dodatnemu izp° polnjevanju delavcev, ki so vT® ženiringu že zaposleni. Reče111 lahko, da se velik del Inžen"'11
govih delavcev danes izpop01
njuje v različnih smereh: učen)č tujih jezikov, pridobivanje poglj jev za zunanjetrgovinsko reg' stracijo, razne oblike stroko1' nega usposabljanja.«
Zakaj molčimo?
»Govorili ste o delu delegacij za občinsko skupščino in sise, da delegatski sistem ne deluje, da so gradiva nerazumljiva in da je še cela vrsta napak, jaz pa vam povem, da je bila včeraj seja konference delegacij in smo prišli le trije od osemnajstih,«, je rekel predsednik akcijske konference ZK v delovni organizaciji Iko Slavko Somrak.
Ja, tako kot drugod ob obravnavi sklepov 13. seje, so tudi OOZK v 1KU vzele na muho delegatski sistem. Ugotovile so cel kup napak in problemov, zaradi katerih bojda delegati težko delajo. Slavko Somrak pa je — konkretno in pod vtisom stalne nesklepčnosti na konferenci delegacij — rekel: »Problem je nezainteresiranost delegatov, pa naj bo komunist ali ne.«
In nato je Slavko Somrak iz Itaka spregovoril še o eni pomembni zadevi: »Imam občutek, da se mnogi komunisti bojijo povedati, kaj mislijo. In tudi nasploh, poglejte, kakšni so naši sestanki: nihče se ne oglaša za besedo. Zgodilo se mi je. da mi je kolega dal listek in na njem napisano, kaj naj povem. Kaj je zdaj to? Ali si komunisti ne upamo povedati svojega mnenja. V tozdu Trata Avtomatika se spet pojavljajo anonimna pisma. Koga se bojimo, da si problemov ne upamo obravnavati odkrito, pošteno, javno?«
»Koga da se bojimo?« je p°v" zel Lovro Rogelj iz Ipka. ^ menim, da tu ni vprašanje strah11, pač pa učinkovitosti. Če bi se !ju' dje koga bali, bi že ukrepali-mojem je problem učinkoviti’5'1 Gre za uresničevanje gesla: Sl1’ glav več ve kot ena. Imamo lep®
zamišljen delegatski sistem, k1 P1' je strašno neučinkovit. Baza f
neuka. V začetku, ko so izvol'1 delegate, so postavljali vprašanj3 a ko niso dobili odgovorov, 511 postali apatični.«
-edal’
In še je Lovro Rogelj pov da je Ipko nosilec konference oe legacija za raziskovalno skup nost: »Toda niti slučajno ne d° bivamo gradiv, čeprav srno no silci konference. Kaj šele, da gradiva dobivali ostali deleg3'1
To je papirnata vojna, kise J ljudje ne gredo več. In če dobi
gradiva, poglejte, kakšna so! K bi bilo lahko povedano v tr stavkih, je napisano v celem
ratu, ki ga nobeden ne prebere, '. Družba bo morala ugoto1'
zakaj sistem ne deluje.«
Dvoje mnenj z neke razpra o sklepih 13. seje. Mnenji, ki ■ nekoliko nenavadni, ki g°v° 0 o globokih problemih. Res s dostikrat molčeči. Res smo n
činkoviti. Ali molčimo, ker5 euc"1
neučinkoviti — ali smo neu;
nisi"111
koviti, ker molčimo in si m"
SV”iC? LOJZE JAVORNll
Vsak nosi odgovornost
Aktivnosti v zvezi z razpravo 13. seje CK ZKJ so se v osnovnih organizacijah že zaključile. Na sestankih se je veliko govorilo o odgovornosti, vendar malo \ lastnem okolju. To odgovornost smo oddaljili iz našega okolja, čeprav bi morala biti tudi pri nas prisotna. Odgovornost v ožjem smislu je sposobnost pripisati članu Zveze komunistov, organom ali organizaciji posledice zaradi nepravilnega ravnanja ali obnašanja. Pripisati posledice običajno pomeni izreči vzgojno-politični ukrep. -
Odgovornost kot celota se uresničuje predvsem preko odgovornosti članov Zveze komunistov, organov in organizacij pred delavci v tozd i oziroma delovni sredini kjer član Zveze komunistov deluje. Ta odgovornost se običajno konkretizira in izraža v kritiki in v neprestani pozornosti delavcev, do tega kaj Zveza komunistov in njeni člani počno, kako so aktivni, kako uresničujejo interes delavskega razreda.
Dotaknil bi se samo dveh vrst odgovornosti, ki je ne izvršujemo dosledno. Član Zveze komunistov odgovarja za dresniče-vanje sprejetih sklepov. Če se ob sprejetju ni strinjal, če je glasoval proti, mu statut daje mož-
riranje napak drugih. Ll. 0d-organ Zveze komunistov J ^ govoren, če ničesar ne pok' a da bi se odgovornost dj -
obravnavala. Delavci. ,e
Iiiirl ip in nhrnni ko nOZOlTll	.-v
a.	.	s"10
Člani Zveze komunist« , v odgovorni za svojo paslV $a-celotnem družbenem ,r1£eprsv moupravnem življenju „3-
GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ
GLASNIK
NOVEMBER 1984, PRILOGA
Posebna priloga z usklajenimi osnutki sozdovih aktov o osebnih dohodkih
Samoupravni sporazum SOZD IMP o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
Stran 5
Metodologija za vrednotenje del in nalog v SOZD IMP
Stran 12
Enotni katalog del in nalog v SOZD IMP
Stran 16
Pregled pripomb in izdelava usklajenega besedila Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
1.	Izdelava usklajenega besedila ter prilog
1.1.	Predhodna obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo se je končala 15. 9. 1984. Do tedaj so na osnutek dale pripombe vse delovne organizacije razen Klime Celje in Izipa. Predloge so dale tudi Interna banka 1MP. delovna skupnost sozda, delovna skupnost Emond ter temeljni organizaciji TEN — Energetika in TEN —Telekomunikacije. Pripombe so obravnavali ožji strokovni kolegij generalnega direktorja sozd dne 1. K). 1984, koordinacijski odbor sindikata dne 25..9. 1984, komisija za planiranje in družbenoekonomske odnose in komisija za samoupravljanje pa na skupni seji dne 2. 10. 1984 in 4. 10. 1984. Na podlagi predloga strokovnih služb sta obe komisiji sprejeli dne 25. 10. 1984 še dodatne sklepe. Komisiji sta na podlagi pripomb izdelali usklajeno besedilo ter predlagali delavskemu svetu sozd, da glede na precejšnje spremembe besedila in enotnega kataloga ter upoštevaje dejstvo, da je šele sedaj na razpolago celotno gradivo poleg sporazuma, metodologije in enotnega kataloga tudi ustrezni opisi tipičnih del ter izračuni njihove zahtevnosti — določi dodatnih 30 dni za obravnavanje spremenjenega besedila in prilog.
2.	Pregled pripomb ter stališč, ki sta jih zavzeli komisiji
2.1.	PM1 je menil, da ima osnutek premalo določb o ustvar janju ter ugotavljanju dohodka in čistega dohodka, kar sicer lahko ureja tudi poseben sporazum. Komisi ji sta to pripombo zavrnili, ker je bil namen urediti le skupne osnove za ugotavljanje in delitev sredstev za osebne dohodke.
2.2.	Pojem dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti iz 3. člena osnutka, bi bilo potrebno po mnenju DO IKO še preveriti v praksi, medtem, ko je stimulacija iz 2. odstavka odveč. Promont pa je predlagal, naj bi se ta dohodek na podlagi tega sporazuma ugotavljal le pri poslih skupnega pomena za sozd. Menil je tudi, da predvidena definicija ne upošteva različne organizacije tozd in DO, kar bi lahko pomenilo različna merila za udeleženke. Zadnjo pripombo sta komisiji sprejeli ter v 3. členu sprejeli takšno definicijo, ki izloča vpliv organizacije na ugotovljeni dohodek, ki je rezultat posebnih ugodnosti. Ker je ta dohodek enotna kategorija, ki lahko pomembno vpliva na delitev OD sta komisiji pripombo, naj se na nivoju sestavljene organizacije ugotavlja le tisti del tega dohodka, ki nastane pri skupnih poslih, zavrnili.
2.3.	PMI je predlaga, da terminologija iz 4. člena uskladi z zakonsko, kar je bilo sprejeto. Prav tako sta komisiji sprejeli predlog PMI, da se v 1. točki 7, člena pri OD posebej navede, da gre le za OD za živo delo, ker je del OD na podlagi minulega dela zajet v drugem odstavku.
2.4.	Sprejet je bil predlog PMI, naj se v 10. členu predvidi vpliv ki ga imajo skupne osnove na ravni delovne organizacije na določanje vrednosti točke.
Zavrnjen pa je bil predlog PMI naj se s tem sporazumom predvidi možnost, da se v okviru delovne organizacije določi enotna vrednost točke, ker takšna določba ne spada v sporazum, ki ureja skupne osnove na nivoju sozda.
2.5.	Po mnenju Livarja je interval vrednosti točke iz 10. člena pre-tog ter naj bi se ta določba upoštevala le, če bi to dovoljevali rezultati gospodarjenja. Komisiji sta to pripombo zavrnili, ker je namen te določbe, da sc onemogoči prikrivanje slabega gospodarjenja z prenizkimi osebnimi dohodki. Sprejeli pa sta Livarjev predlog naj se šteje, da organizacija posluje z motnjami le, če poleg tega, da ne zagotavlja
OD v okviru intervala, tudi ne dosega povprečnih rezultatov v svoji panogi (podskupini), ter ustrezno spremeni 12. člen.
2.6.	Predlog IKO naj se posebej predvidi, da sc sredstva skupne porabe združujejo le s posebnimi sporazumi, je bil zavrnjen, ker združevanja brez posebnega sporazuma ne dovoljuje zakonodaja, poleg tega pa je to tudi predvideno s temeljnim sporazumom o združevanju sredstev. Pripombi KI imata in Prornonta naj sc določi zgornja oz. spodnja meja združevanja teh sredstev, komisiji nista upoštevali, ker sc ta razmerja urejajo v sas o temeljih združevanja, medtem ko naj ta sporazum predvsem ureja skupne osnove za delitev OD.
2.7.	Promont je predlaga, na j sc v 17. členu predvidi le združevanje tistega dela dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, ki je nastal pri skupnih poslih, Emond pa naj se procent združevanja zniža na 20. Ker gre za dohodek, ki ni rezultat dela. ter glede na dejstvo, da je definicija tega dohodka zadosti ozka, sta komisiji menili, da je potrebno čim več tega dohodka združevati. Na koncu je bil sprejet predlog naj gre 25 odstotkov tega dohodka združuje v sestavljeni organizaciji, 25 odstotkov pa v delovni organizaciji.
Upoštevana je bila tudi pripomba delovne organizacije IKO, naj se poudari, da se ta sredstva združujejo le na podlagi posebnih sporazumov (2. odstavek).
2.8.	Zavrnjen je bil predlog PMI, da se faktor zahtevnosti del in nalog za dela v tujini iz 22. čl. določa z referendumom. Sporazum o razporejanju delavcev na delovišča v tujino, ki je bil pripravljen s sodelovanjem komiteja za delo SRS, tega ne predvideva.
2.9.	Komisiji nista sprejeli predloga PMI, da se v poglavju Oblikovanje razvida del in nalog, dodajo določbe iz katerih izhaja, kako se v skladu z delitvijo dela določi posamezna dela in naloge oz. področja dela. Predlagane določbe so namreč le splošno načelo.
2.10.	Pripombe Prornonta in Kiimata, da so razponi med razredi v
27.	členu preveliki sta komisiji sprejeli ter namesto 37 določili 73 razredov. S tem je bila deloma upoštevana tudi pripomba Prornonta, da bi bilo potrebno predvideti možnost vrednotenja z vsemi razpoložljivimi točkami. Nista pa komisij sprejeli pripomb Livarja, da glede na raznolikost dejavnosti in organizacije sistem tipičnih del v sozd IMP ni primeren, saj pojem tipičnih del zajema dela, ki so najpogostejša ter značilna za sistem, raznolikost v sistemu pa tudi-ni takšna, da bi teh del ne poznali. Poleg tega pa je potrebno upoštevati vsebino pobud za enotno ureditev OD v sozd, zlasti pa glavni motiv: omogočiti primerljivost vrednotenja del. Določitev vrednosti razredov po posameznih stopnjah zahtevnosti, brez enotnega kataloga, tega ne bi omogočala. Tudi pobuda delovnih organizacij IKO in Emond naj se predvidi večji razpon med najmanj zahtevnim in najzahtevnejšim delom, nista sprejeta, ker predvidena razmerja upoštevajo že usklejana družbena stališča.
2.1 L Na predlog Emonda je bil dopolnjen 28. člen, ki v tretjem odstavku določa postopek pri vrednotenju del, ki niso tipična.
2.12.	Emond, Iko in Livar so predlagali naj se sporazum, ki ureja ugotavljanje uspešnosti, pripravlja vzporedno. Ker ni nujno, da skupne osnove obsegajo tudi osnove za ugotavljanje uspešnosti, zlasti pa glede na dejstvo, da je postopek osnutek sporazuma za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ‘že skoraj pripeljal do predloga, sta komisiji menili, da ne bi bilo umestno s postopkom čakati.
2.12.	V skladu s predlogom Livarja in Panonije se je dodatek za nadurno in nočno delo v 33. in 34. členu povečal na 50 odstotkov od osnove.
2.13.	Komisiji sta tudi sprejeli predlog PMI, da se dodatek za delo na dan plačanega praznika iz 36. člena poveča na 135 odstotkov, vendar pa delavcu za ta dan ne pripada nadomestilo.
2.14.	Ker so bila stališča o višini dodatka na stalnost in*delovno dobo nasprotujoča — PMI, Emond in Iko so predlagali naj ostane višina teh dodatkov kot dosedaj. Livar pa se je strinjal z osnutkom glede višine dodatka na stalnost, predlagal pa je povečanje dodatka na delovno dobo — sta komisiji v 37. členu predvideli kot osnovo l'e zgornjo mejo obeh dodatkov, ki naj bi skupaj znašali največ 1 7 odstotkov od osnove, ter v prehodnih določbah predvideli možnost, da se glede tah razmerij lahko ohrani zatečeno stanje.
2.15.	Komisiji sta zavrnli predlog Emonda, naj osnovo za nadomestilo OD za čas zastojev predstavlja le OD v posameznem mesecu, ker bi takšna osnova predstavljala večji riziko (39. člen)
2.16.	Na predlog delovne organizaci je IKO, je bila v 40. členu črtana določba o omejitvi izplačevanja nadomestila zaradi zastojev pri delu na 7 dni.
2.17.	Ker se ta sporazum sprejema na referendumu, osnove za določitev nadomestila za čas bolezni, nesreče pri delu in nege družinskega člana pa se večkrat spreminjajo, sta se komisiji odločili, dav 41. členu sporazuma predvidita obveznost udeleženk, da te osnove vsako leto enotno odločijo.
2.18.	Na predlog delovne organizacije fKO je v 46. členu tabela za določanje višine plačila, ki delavcu pripada za inovacijo, zamenjana z ustrezno formulo. Takšna ureditev odpravlja potrebo po revalorizaciji meril. Komisiji sta v skladu s pripombo te delovne organizacije tudi jasneje določili roke za plačevanje inovacij iz 1. odstavka 47. člena, ter v 49. členu izpustili gornjo mejo pavšalnega zneska.
2.19.	Sprejet je bil predlog PMI naj se osebni dohodki pripravnikov vežejo na tozd oz. delovno organizacijo, v kateri dela ter dela, za katera se usposablja, tako da naj bi osnovo za njegov osebni dohodek predstavljalo 70 odstotkov količnika sestavljenosti del, za katere se usposablja. Pripomba delovne organizacije IKO naj se sporazum pri urejanju osnove za OD pripravnikov sklicuje na družbeni dogovor, iz navedenih razlogov ni bila sprejeta (50. člen).
2.20.	Komisiji sta v 51. členu upoštevali predlog PMI, naj se predvidi možnost, da se nagrade učencem in študentom lahko povečajo
glede na uspešnost do 35 %, s čemer je deloma upoštevana tudi pripomba ter predlog delovne organizacije IKO, naj se osnove za plačilo teh del dvignejo (do 100%).
2.21.	Glede na nasprotujoča stališča do ureditve nagrade za mentorstvo v 52. členu sta komisiji v tem členu določili le najvišjo mejo te nagrade.
2.22.	Livar je sicer menil, da sta določbi iz 56. člena in 57. člena preveč pomanjkljivi, ter zato nesprejemljivi, vendar pa sta komisiji sprejeli predlog PMI in delovne skupnosti sozd, da se kot merilo za ohranitev višine osebnega dohodka, ki ga je prejemal delavec, preden je bil zaradi starosti oz. bolezni razporejen na manj zahtevna dela, poleg najmanj l()-letne delovne dobe v okviru sozd 1MP, upoštevata tudi starost in delovna doba (ženska 50/30, moški 55/35).
2.23.	Kljub stališču PMI, naj se minulo delo na podlagi delavčevega prispevka ugotavlja v obdobju 5 let, mnenju Emond, da so določbe o minulem delu preveč pomanjkljive ter predlogu delovne organizacije IKO, naj se poglavje o minulem delu zamenja z določbami o kolektivni stimulaciji, sta komisiji v celoti ohranili dosedanje določ-
be, ki urejajo ta razmerja (58. do 60 člen). Po mnenju delegatov namreč navedene določbe omogočajo izračun osebnega dohodka na podlagi minulega dela, teorija in praksa pa zaenkrat tudi še nista ponudili boljšega modela.
2.24.	V 63. členu je bila na predlog PMI predvidena možnost, da tozd oz. delovna organizacija, ki solidarnostno združuje sredstva za dogovorjeni del sklada skupne porabe, lahko sorazmerno poveča oblikovana sredstva skupne porabe.
2.25.	Pri pregledu pripomb, ki se nanašajo na vrednotenje zahtevnosti del in nalog iz enotnega kataloga, sta komisiji upoštevali enotno metodologijo ter naložili pristojni službi sozd, da pripravi konkretne ocene. Po sklepu komisij je potrebno:
2.25.	1. V enotnem katalogu zajeti še naslednja dela:
2.25.1.1.	dela v delovnih skupnostih in tozd skupnega pomena:
—	aplikacijski programer 1.
—	sistemski programer I.
—	samostojni operater sistema
—	operater za zajemanje podatkov
—	vodja predstavništva 1., II.
—	vodja	uvoza
—	vodja	izvoza
—	samostojni ZT referent
—	ZT referent
—	vodja ekonomske propagande
—	propagandist L, II.
—	vodja	projekta	L,	11.
—	vodja	ponudbe	L,	II.
—	vodja delovne enote
—	vzgojitelj
—	vodja bifeja
—	kuharica
—	servirka:
2.25.1.2.	ostala dodatna tipična dela:
—	elektrovezalec (v katalogu — energetik)
—	vodilni referent (v KSS brez te oznake)
—	mizar
—	ključavničar
—	vzdrževalec na el. dej.
—	dela na področju jakega toka (v katalogu — energetiki)
2.25.2.	iz enotnega kataloga izpustiti dela vodje vzdrževanja, pravnika, vodjo finančne službe
2.25.3.	enako je vrednotiti dela monterjev in varilcev, višjega bi-lancista, vodilnega referenta, planerja analitika, organizatorje in projektante:
2.25.4.	višje vrednotiti dela livarjev, talilcev, ličarjev, galvanizer-jev, vzdrževalcev, bilancistov:
2.25.5.	nižje vrednotiti dela vodje FRS;
2.25.6.	določiti razpon zahtevnosti del v proizvodnji največ v obsegu 1 do 11
2.25.7.	razpon zahtevnosti povečati pri delih konstruktorjev, v razvoju in tehnologiji (za 2 razreda).
TONE MAROLT
Na osnovi 115. člena Zakona o združenem delu in 14. člena Sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela IM P — Industrijska montažna podjetja, o. sol. o. Ljubljana in v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno po.abo smo delavci na referendumih z večino glasov na določeni dan sprejeli v:
1.	DO PROMONT
1.1.	DS PROMONT
1.2.	TOZD OV
1.3.	TOZD KM
1.4.	TOZD MK
2.	DO PM1
2.1.	DS PM1
2.2.	TOZD MM
2.3.	TOZD IB
2.4.	TOZD PROJ
2.5.	TOZD EKO
2.6.	TOZD BLISK
3.	DO EMOND
3.1.	DS EMOND
3.2.	TOZD EM
3.3.	TOZD DVIG
3.4.	TOZD TEN-E
3.5.	TOZD TEN-T
3.6.	TOZD ISO 4. DO IKO
4.1.	DS IKO
4.2.	TOZD TRATA-A
4.3.	TOZD TRATA-Č
4.4.	TOZD ITAK
4.5.	TOZD SKIP
4.6.	TOZD IPKO
—	Projektiranje, montaža	Ljubljana
—	Delovna skupnost DO
PROMONT	Ljubljana
—	Ogrevanje vodovod	Ljubljana
—	Klima montaža	Ljubljana	'•
—	Montaža Koper	Koper
—	Projekt, montaža industrija	Maribor
—	Delovna skupnost DO PMI	Maribor
—	Montaža Maribor	Maribor
—	Inženirski biroji	Maribor
—	Projektiranje gradbenih
objektov Maribor ■	Maribor
—	Elektrokovinar	Ptuj
—	Montaža in obdelava kovin Murska Sobota
—	Elektro montaža, oprema,
naprave, dvigala	Ljubljana
—	Delovna skupnost DO
EMOND	Ljubljana
—	Elektromontaža	Ljubjjana
—	Dvigalo	Ljubljana
—	Tovarna elektronaprav —
energetika	Ljubljana
—	Tovarna elektronaprav —
telekomunikacije	Ljubljana
—	Industrija stiskalne opreme Slov. Konjice
—	Industrija kovinske opreme
—	delovna skupnost DO IKO
—	Avtomatika — proizvodnja regulacijske opreme
—	Proizvodnja regulacijskih naprav, črpalk in armatur
—	Industrija termičnih aparatov in konstrukcij
—	Strojno kovinska industrijska proizvodnja
—	Industrija plastične in kmetijske opreme
Ljubljana
Ljubljana
Ljubljana
Ljubljana
Ljubljana
Ljubljana
Podpeč
5. DO LIVAR	— Livar	Ivančna gorica
5.1. DS LIVAR	— Delovna skupnost DO	
	LIVAR	Ivančna gorica
5.2. TOZD LSN	— Livarna sive in nodularne	
	litine	Ivančna gorica
5.3. TOZD TA	— Tovarna armatur	Ivančna gorica
5.4. TOZD VIPO	— Vzdrževanje in proizvodnja	
	orodij	Ivančna gorica
5.5. TOZD LB K	— Livarna barvnih kovin —	
	Galjevica	Ljubljana
6. DO 1ZIP	— Inženiring, zastopanje,	
	izobraževanje, projektiranje,	
	proizvodnja	Ljubljana
6.1. DS IZIP	— Delovna skupnost DO IZIP	Ljubljana
6.2. TOZD INŽ	— Inženiring izvoz-uvoz	Ljubljana
6.3. TOZD PB	— Projektivni biro	Ljubljana
6.4. TOZD MARKETING		Ljubljana
6.5. TOZD TEHNOMONT		Ljubljana
6.6. TOZD ALCHROM	— Proizvodnja mlekarske ih	
	ostale procesne opreme	Ruše
6.7. TOZD 1C	— Izobraževalni center	Domžale
7. DO KLIMA	— Proizvodnja kovinskega	
	instalacijskega materiala	Celje
7.1. DS KLIMA	— Delovna akupnost DO	
	KLIMA	Celje
7.2. TOZD IP	Proizvodnja kovinskega	
	instalacijskega materiala	Celje
7.3. TOZD MP	— Napeljava in popravilo	
	gradbenih instalacij	Celje
8. DO TIO	x	— Tovarna instalacijske opreme	Idrija	
9. DO KLIMAT	— Industrija klimatske opreme	
	in strojev	Ljubljana
10. DO PANONIJA	— Kovinska in elektro	
	industrija	Murska Sobota
11. DS SOZD IMP	— Delovna skupnost	
	SOZD IMP	Ljubljana
12. DS IB IMP	— Delovna skupnost	
	Interna banka IMP	Ljubljana
OSNUTEK
Samoupravni sporazum SOZD IMF o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
1.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom delavci temeljnih organizacij združenega dela, enovitih delovnih organizacij in delovnih skupnosti v sestavi sestavljene organizacije združenega dela IMP — Industrijska montažna podjetja, o.sol.o., Ljubljana, Titova 37 (v nadaljnjem besedilu: delavci v TOZD) določamo skupne osnove in merila za ugotavljanje in razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
2.	RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA
2.	člen
Čisti dohodek kot del dohodka razporejamo:
— del čistega dohodka za osebne dohodke
—	del čistega dohodka za skupno porabo
—	del čistega dohodka za poslovni sklad
—	del čistega dohodka za rezervni sklad
—	del čistega dohodka za druge potrebe
3.	člen
V ustvarjenem dohodku posebej ugotavljamo del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti. Ta del dohodka se ugotavlja kot razlika med korigiranim ustvarjenim čistim dohodkom na delavca TOZD in trikratnim čistim dohodkom delavca gospodarstva SRS, doseženem v prvih devetih mesecih preteklega leta.
Del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti razporejamo v poslovni sklad najmanj v višini 80 % ugotovljenega zneska.
Korigiran ustrezni čisti dohodek na delavca TOZD sc ugotovi z izračunom na naslednji način:
k('D
t + d
KČD = korigiran čisti dohodek na delavca TOZD it = čisti dohodek TOZD
h = delež dohodka delovne skupnosti delovne organizacije, SOZD in Interne banke, ki ga financira TOZD 'c = število delavcev TOZD
d = povprečno število delavcev delovne skupnosti DO in IB, ki jih financira TOZD
zaradi povezanosti pri doseganju poslovnih rezultatov v okviru sestavljene organizacije, usklajujemo delavci vrednosti točke za tekoče poslovno leto. V okviru letnega plana sozd IMF določimo interval vrednosti točke, ki pa ne more biti večji od ± 10 % od z letnim planom določene vrednosti Vrednost točke v okviru določenega intervala lahko temeljne organizacije spremenijo mesečno, glede na dosežene primerjalne poslovne rezultate in v skladu s samoupravnimi splošnimi akti delovna organizacije.
Usklajena planska vrednost točke in interval odstopanja se lahko spreminjata le z rebalansom plana SOZD IMF, ki ga sprejme delavski svet SOZD.
4.	člen
( isti dohodek ugotavljamo in, razporejamo med letom začasno v periodičnem obračunu, dokončno pa v zaključnem računu.
5.	člen
Poslovodni organi so ob predložit vi, zaključnega računa dolžni v poročilu prikazati, kako so izpolnjena določila tega samoupravnega sporazuma z enotno metodologijo SOZD IMF.
■	6. člen
Razmerje delitve čistega dohodka kot je prikazano v 3. členu določamo delavci TOZD z letnim planom. Pri planiranju čistega dohodka moramo upoštevati skupne interese delavcev v SOZD izraženih v temeljih planov TOZD in Samoupravnih sporazumih o temeljih planov DO in SOZD IMF, družbenih dogovorih o razporejanju in delitvi dohodka. čistega dohodka in skupne porabe in v okviru določenih razmerij delitve, ki jih sprejemamo z letnimi plani SQZD IMF.
7.	člen
Pri razporejanju čistega dohodka pokrivamo prednostno nasledil je elemente:
1.	Izplačane akontacije OD za živo delo
2.	Del čistega dohodka za dogovorjeno skupno porabo v odvisnosti od družbenega dogovora. Samoupravnega sporazuma in planskih opredelitev v SOZD IMF
3.	Del čistega dohodka za rezervni sklad po zakonsko predpisani stopnji
4.	Del čistega dohodka za poslovni sklad — obvezni del, ki ga je potrebno oblikovati najmanj v višini:
_— obveznosti za razširjeno reprodukcijo v SIS materialne proizvodnje po sk len jenih.samoupravnih sporazumih o temeljih plana oz. ustreznih zakonskih predpisih
—	obveznosti za posojilo Skladu federacije za hitrejši razvoj nezadostno razvitih republik in dveh avtonomnih pokrajin
—	najmanj 80 L dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti.
Razlika med ustvarjenim čistim dohodkom in vsoto elementov
točke 1—1 tega člena je ostanek čistega dohodka, ki ga delavci namenjamo za:
—	osebne dohodke po minulem delu
—	skupno porabo dodatni program
—	poslovni sklad dodatni del.
8.	člen
Pri določanju predloga razporejanja ostanka čistega dohodka po zaključnem računu se uporabljajo kazalniki iz 140. člena Zakona o združenem delu in iz 65. člena Zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu zlasti po kazalnikih:
—: akumulacija na uporabljena poslovna sredstva
—	bruto osebni dohodki in skupna poraba na delavca.
Dosežene vrednosti se primerjajo s planiranimi in doseženimi \
SOZD IMF. skladno z metodologijo planiranja IMF.
9.	člen
Temeljne organizacije, ki z ustvarjenim čistim dohodkom ne pokrivajo:
—	izplačanih akontacij OD po merilih iz tega SaS
—	dela ČD za skupno porabo dogovorjeni del
—	dela ČD za poslovni sklad — obvezni del
—	dela ČD za rezervni sklad
poslujejo z motnjami in so dolžne pripraviti skupaj z DO in SOZD program za odpravo motenj.
Del čistega dohodka za osebne dohodke
10.	člen
Vrednost del in nalog določamo z analitično oceno, iz.raža pa še v številu točk kot izhodiščni osnovi. , .
Pri planiran ju sredstev za osebne dohodke na podlagi živega dela in
11.	člen
Temeljne organizacije in delovne skupnosti skupnega pomena oblikujejo dohodke iz naslova živega dela glede na povprečno vrednost točke v SOZD IMF..
12.	člen
Temeljne organizacije, ki ugotovijo, da s svojim dohodkom ne zagotavljajo ali ne bodo mogle zagotoviti spodnje meje intervala vrednosti točke in hkrati ne dosegajo povprečnih rezultatov v svoji podskupini in dejavnosti ter zato izplačujejo nižjo vrednost, se obravnavajo kot organizacije, ki poslujejo z motnjami.
Del čistega dohodka za skupno porabo
13.	člen
Del čistega dohodka za skupno porabo delavcev je namenjen za neposredno porabo delavcev in za investicije v objekte in opremo družbenega standarda. Z delom čistega dohodka za skupno porabo zagotavljamo sredstva za prehrano med delom, počitek, rekreacijo in zadovoljevanje kulturnih in stanovanjskih potreb delavcev, prav tako tudi za jubilejne nagrade, socialne pomoči delavcev in delo sindikata.
Sredstva skupne porabe TOZD se lahko združujejo s sredstvi za skupno porabo, ki jih uporabljajo delavci v drugih TOZD v DO, SOZD in ki jih uporabljajo občani v krajevni skupnosti ali drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z namenom zadovoljevanja skupnih potreb. Pri uporabi sredstev sklada skupne porabe TOZD se mora upoštevati načelo solidarnosti, vzajemnosti in dobrega gospodarjenja.
Metodologija planiranja določa delitev sredstev skupne porabe na dogovorjeni del in dodatni program. ’
14.. člen
Za solidarnostno zagotavljanje najnujnejših sredstev dogovorjene skupne porabe tistim TOZD, ki tega.sami ne zmorejo ali v okviru svoje DO, skladno z temeljnim samoupravnim.sporazumom o združevanju sredstev SOZD IMF združujejo delavci 5% razporejenih sredstev za skupno porabo v okviru sestavljene organizacije. Pogoje /a uporabo teh sredstev določi delavski svet SOZLT
Del čistega dohodka za poslovni sklad
15. člen
Del čistega dohodka, ki ga razporejamo za poslovni sklad oblikujemo v višini obveznega dela skladno s 7. členom tega sporazuma in dodatnega dela.
;	16. člen
Pri razporejanju dela ČD za poslovni sklad — dodatni del upoštevamo usmeritve iz srednjeročnih in letnih planov TOZD, DO in SOZD IMF o minimalni planski stopnji akumulacije za posamezne proizvodne programe, obveznosti po sprejetih samoupravnih sporazumih o združevanju sredstev v SOZD IMF ali izven in obveznosti po plačilu dolgoročnih kreditov, ki zapadejo v tekočem letu.
17.	člen -
Delavci bomo del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti združevali za pomoč pri prestrukturiranju TOZD, ki poslujejo z motnjami.
Za namen iz prvega odstavka bomo združevali 25 % dohodka iz prejšnjega odstavka v okviru delovne organizacije, 25 % pa v okviru sestavljene organizacije.
Sredstva bomo združevali na podlagi posebnih sporazumov v skladu s temeljnim sporazumom o združevanju sredstev.
Del čistega dohodka za rezervni sklad
18.	člen
Delavci TOZD razporejamo del čistega dohodka za rezervni sklad najmanj v višini; ki jo določa zakon.
Z letnim planom SOZD IMF se lahko določi-obveznost višjega odstotka dela čistega dohodka za rezervni sklad, če to zahtevajo objektivne razmere s ciljem ohranitve socialne varnosti delavcev.
19.	člen	,	,
Z namenom, da zagotovimo materialno osnovo za realizacijo solidarnosti in socialne varnosti delavcev SOZD IMF. združujemo del sredstev rezerv v SOZD IMF, za namene, ki jih opredeljuje Temeljni samoupravni sporazum o združevanju sredstev SOZD.
—	Strokovnost:
—	profil poklica
—	funkcionalna znanja
—	delovne izkušnje
—	odgovornost:
—	za lastno delo
—	za vodenje in usklajevanje
—	za delo in predmete dela
—	napor:
—	umski
—	fizični
—	napor čutil
Del čistega dohodka za druge potrebe
20.	člen
Delavci TOZD lahko z letnim planom razporejamo del čistega dohodka za določene druge potrebe.
—	delovne razmere:
—	nevarnost nezgod
—	umazanija in prah
—	velike temperaturne razlike/višinska razlika ropot in vibracija
.— voda in vlaga/kisline in hlapi
—	umetna svetloba
3.	DELITEV SREDSTEV ZA OD
21.	člen
Sredstva za OD oblikujemo tako, da bo višina osebnih dohodkov odvisna od:
—	živega dela:
—- zahtevnost dela
—	uspešnost dela
—	ustvarjalnost pri delu —• dodatki in nadomestila —-■ minulega dela
22.	člen
Za vrednotenje del in nalog v tujini uporabljamo enaka merila kot za dela in naloge v domovini, ob upoštevanju faktorja zahtevnosti del, ki ga za posamezne dežele določi delavski svet SOZD. To podrobneje opredeljuje Samoupravni sporazum o razporejanju delavcev na delovišča V tujino SOZD IMF.
3.1.	OBLIKOVANJE RAZVIDA DEL IN NALOG
23.	člen
Razvid del in nalog izhaja iz organiziranja delovnega procesa in služi za oblikovanje delovnega področja in delovnega programa delavca ter za razporejanje delavcev.
24.	člen
Metodologija sestavljanja opisu del in nalog je za SOZD enotna.
—	dela in naloge, šifra D N
—	opis dela
—	sredstva in predmeti dela
—	osnove za delo
—	cilj dela
—	obseg dela ■— nadrejeni
—	podrejeni
—	zdravstvene zahteve
—	zaščitna sredstva
—	opisi del in nalog za vrednoten je po metodologiji SOZD IMF
—	posebne zahteve
—	opombe
—; datum
3.2.	VREDNOTENJE ZAHTEVNOSTI DEL IN NALOG
,25. člen
Zaradi tesne povezanosti v procesu dela v SOZD IMF udeleženke tega sporazuma opredeljujemo tipična dela in naloge v enotnem katalogu del in nalog SOZD IMF.
26. člen
Pri vrednotenju zahtevnosti del in nalog po metodologiji SOZD IMF bomo upoštevali:
27. člen
Dela in naloge vrednotimo tako, da bo razpon med enostavnimi in najbolj zahtevnimi deli in nalogami ob normalni uspešnosti dela od 1 do 4,93 znotraj SOZD in 1:6 do družbeno verificiranega najenostavnejšega dela.
Dela in naloge razvrščamo glede na zahtevnost v 73 razredov. Vrednost razreda je izražena v točkah.
RAZRED	TOČKA , vrednost razr.	REALT razni.
73	750	6,00
72	735	5,88
71	720 -	5,76
70	700	5,60
69	685	5,48
68	665	5,32
67	650	5,20
	630	5,04
65	615	4,92
64	595	4,76
63	•580	4,64
62	565	4,52
61	550	4,40 .
60	538	4,30
59	525	4,20
58	512	4,09
57	499	3.99
56	486	3,88
55	474	3,79
54	462	3.69
53	450	3,60
52	438	3,50
51	426	3,40
50	414	3.31
49	402.	•3,21
48	392	3,13
47	382	3,05
46	.	372	2,97
45	364	2.91
44	356 <	2,84
43	348	2,78
42	341	2,72
41	334	2,67
40	327	2,61
39	320	2,56
38	313	2,50
37	306	2,44
36	296	2,36
. 35	289	2,31
34	282	2,25
33	275	2,20
32	268	2,14
31	262	2,09
30	256	'	2,04
* 29	250	2,00
28	244	1,95
27	238		1,90
26	232		1,85
bs	226		1,80
24	220		1,76
23	215		1,72
22	210		1,68
21	205		1,64
20	200		1,60
19	195		1,56
18	190		1,52
17	185		1,48
16	180		1,44
15	176		1,40
14 -	172		1,37
13	168		1,34
12	164		1,31
11	160		1,28
10	156		1,24
9	152		1,22
8	148		1,18
7	144		1,15
6	140		1,12
5	137		1,09
4	134	<X	1,07
3	131		1,04
2	128		1,02
1	125		1,00
28.	člen
Dela in naloge vrednotimo po naslednjih metodah:
—	razvrščanje po enotnem katalogu del in nalog SOZD IMF
—	po primerjalni metodi glede na sorodnost del in nalog s tipičnimi po Enotnem katalogu SOZD IMF
po metodologiji za vrednotenje del in nalog SOZD IMF Metoda razvrščanja po enotnem katalogu je osnovna metoda vrednotenja del in nalog v SOZD IMF.
Zahtevnost del v temeljni organizaciji ter tipična dela v delovni organizaciji se vrednotijo v skladu s 2. in 3. alineo prvega odstavka, nato pa se dela na podlagi ocenjene zahtevnosti uvrstijo v enega izmed razredov iz 27. člena.
3.3.	UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI
29.	člen
Za ugotavljanje delovne uspešnosti opredeljujemo skupne osnove in merila v Samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje uspešnosti dela delavcev v SOZD IMF.
30.	člen
Delovno uspešnost pri izvajanju del in nalog merimo in ocenjujemo za skupino ali posameznega delavca po osnovah:
—	količini opravljenega dela
—	kvaliteti opravljenega dela
—	dosežena gospodarnost živega dela
S kriteriji za ugotavljanje količine opravljenega dela ugotavljamo obseg opravljenih del in nalog v primerjavi s predvidenimi.
S kriteriji za ugotavljanje kvalitete opravljenega dela ugotavljamo rezultat opravljenega dela, ki je izražen v natančnosti in pravilnosti opravljenega dela, doseganja standardizirane kvalitete izdelkov ali storitev, samostojnosti opravljanja del, izpolnjevanje dogovorjenih rokov, posrednem odnosu do dela in delovnih sredstev, ipd.
S kriteriji za ugotavljan je gospodarnosti presojamo predvsem s kolikšnimi stroški se dosegajo razultati glede na planiranje ali vkalkuli-rane.
31.	člen
Za izvrševanje del in nalog, za katere se ugotavlja delovna uspešnost, zagotavljamo normalne delovne pogoje, ki pri normalnem pri-zadevanju in fizičnem naporu zagotavljajo izpolnitev predvidene količine, kvalitete in gospodarnosti rezultatov dela.
3.4.	DODATKI IN NADOMESTILA ZA ČAS ODSOTNOSTI Z DELA
3.4.1. Dodatki
32.	člen
Dodatke k osebnemu dohodku izplačujemo delavcem za posebne delovne pogoje, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa in se občasno pojavljajo.
Dodatki za nadurno delo, za nočno delo ter za delo ob nedeljah in praznikih se ne izključujejo.
Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dan praznika se izključujeta.
Dodatke izplačujemo pod enakimi pogoji tudi učencem usmerjenega izobraževanja ter študentom na praksi.
Nadurno delo
33.	člen
Za delo preko polnega delovnega časa delavcev izplačujemo dodatek v višini 50 % od osnove osebnega dohodka za živo delo za poln delovni čas.
Nočno delo
34.	člen
Za delo v nočnem času pripada dodatek v v išini 50 % od osnove za živo delo in poln delovni čas.
Delo v nedeljo
35.	člen
Za delo v nedeljo pripada delavcu dodatek v višini 35 % od osnove za živo delo in poln delovni čas.
Delo na dan praznika
36.	člen
Za delo'na dan plačanega zveznega ali republiškega praznika pripada delavcu poleg osebnega dohodka dodatek v višini 135% od osnove za živo delo in poln delovni čas.
Delavcu v tem primeru ne pripada nadomestilo za delo na dan praznika.
Dodatek rta stalnost in delovno dobo
37.	člen
Dodatek na stalnost in delovno dobo skupaj znašata največ 17 % od osnove za žjvo delo in poln delovni čas.	■
3.4.2. Nadomestilo osebnih dohodkov za čas odsotnosti
38.	člen -
Delavcu pripadajo nadomestila za čas odsotnosti z dela v primerih:
1.	rednega dopusta
2.	posebnih okoliščin (poroka, selitev, rojstvo, smrt, ipd.)
3.	izobraževanja ih izpopolnjevanja
4.	vojaških vaj, usposabljanja in pouka za obrambo, poziva vojaških in drugih organov h katerim je delavec klican brez krivde
5.	udeležba na mladinskih delovnih akcijah
6.	zastojev pri delu
7.	prazničnih dni, ki sovpadajo z delovnimi dnevi po delovnem koledarju
8.	samoupravljalnih obveznosti oz. opravljanja delegatskih in družbenopolitičnih funkcij
9.	udeležbe v civilni in narodni zaščiti
10.	bolezni in nege družinskega člana
1	39. člen
Udeleženci bomo za izračun nadomestila za odsotnosti, navedene v členu od L—6. točke uporabljali kot osnovo povprečno akontacijo osebnih dohodkov zadnjih treh mersecev, za izračun nadomestila za odsotnosti navedene od 7.—9. točke pa povprečno mesečno akontacijo osebnega dohodka, doseženo v mesecu, v katerem je nastala odsotnost, v kolikor predpisi ne določajo drugače.
Delavcu ne pripada nadomestilo iz 4. in 8. točke prejšnjega člena v primerih, ko lahko delavec ali TOZD uveljavi zahtevek za povrnitev izgubljenega osebnega dohodka (v sodnem ali upravnem postopku oz. kadar opravlja določene samoupravne ali delegatske funkcije in pd.).
40. člen
Za čas zastojev dela, do katerih pride brez delavčeve krivde, ima delavec pravico do nadomestila v višini 70 % od osnove. Za čas zastojev se šteje čas ko delavec ni delal zaradi:
—	pomanjkanje oz. nepravočasne dobave materiala oz. opreme
—	daljša okvara strojev ali neusklajenost v dinamiki gradbenih in instalacijskih del
—	prekinitev dela iz razlogov višje sile
hkrati pa delavcu ni bilo moč zagotoviti drugega primernega dela ali uporabiti druge ukrepe, kot so: prerazporeditev delovnega časa in dopust.
4 1. člen
Delavci bomo vsako leto v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva s planinskimi akti enotno določili višino nadomestil, ki delavcem pripada za čas bolezni, za čas odsotnosti zaradi nege otroka oz. ostalih družinskih članov.
42. člen
Delavcu na začasnem delu v tujini se obračunavajo nadomestila , osebnega dohodka na isti način, le da se osnove povečajo s faktorjem za posamezno državo.
3.5. INOVACIJE IN RACIONALIZACIJE
43.	člen
Delavci ustvarjamo pogoje in spodbujamo razvijanje inovacij, racionalizacij ter drugih oblik ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi kot podlaga za stalno izboljšanje rezultatov dela v organizacijah združenega dela.
44.	člen
Udeleženci se zavezujemo v samoupravnih splošnih aktih graditi merila za določanje višine nadomestila, ki delavcu pripada na podlagi naslednjih oblik ustvarjalnosti:
—	izumov
—	tehničnih izboljšav
—	novih oblik izdelka, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje z modelom, slik in risb, ki se dajo prenesti na izdelek in izpolnjujejo pogoje za zavarovanje z vzorcem
—	blagovnega oz. storitvenega znaka
—	organizacijskih in poslovnih izboljšav
—	koristnih predlogov
45.	člen
Udeleženci se zavezujemo določiti višino nadomestila za inovacije na podlagi gospodarskega učinka inovacije.
Gospodarski učinek inovacije v določenem letu U, = (R- - Ro) (S, So)
R, = fakturirana realizacija za del proizvodnje na katerega se nanaša inovacija, v i-tem letu po uvedbi inovacije
R„ = fakturirana realizacija za del proizvodnje na katerega se nanaša inovacija, pred vsako inovacijo (po prodajnih cenah leta i)
Sj ='ce„lotni direktni in indirektni stroški (vključeno z amortizacijo te investicije v zvezi z inovacijo) za del proizvodnje za katerega se nanaša inovacija, v i-tem letu po uvedbi inovacije
S = cel0tni direktni in indirektni stroški za del proizvodnje, na katerega se nanaša inovacija pred uvedbo inovacije, (vrednoteno po cenah in kalkulativni postavki leta i)
Gospodarski učinek inovacije se izračuna na podlagi ustrezne dokumentacije najkasneje v 1 mesecu po zaključnem računu za preteklo leto v planski oz. drugi strokovni službi.
46. člen
Višino plačila, ki delavcu pripada za inovacijo se določi z naslednjim izračunom:
Kjer pomenijo:
n — odstotek deleža od gospodarskega učinka inovacije P — znesek gospodarskega učinka inovacije (prihranek) pOD — povprečni OD SRS v gospodarstvu za 29 mesecev
47.	ČLEN
Nadomestila za inovacije bomo delavci izplačevali v času uporabe inovacij v delovnem procesu in sicer od dne uvedbe v delovni proces najdalj:
—	za izum, vzorec ali model — 7 let
—	za tehnično izboljšavo (model ali vzorec) — 5 let
—	za organizacijsko izboljšavo — 2 leti
—	za koristen predlog — 1 leto
Pod pogoji, določenimi z zakonom, se lahko pravica do plačila podaljša še za 7 let.
V	kolikor se izum, vzorec, model ali tehnična izboljšava tehnično ali ekonomsko amortizira pred iztekom roka iz 1. odstavka, delavec izgubi pravico do plačila, ko se tehnična izboljšava amortizira.
48.	člen
V	letni analizi poslovanja TOZD bomo posebej prikazali dohodek, ki je rezultat ustvarjalnosti, kot tudi nadomestila, ki jih bomo priznavali avtorjem inovacij.
49.	člen
Za pospeševanje inovacijske dejavnosti lahko pristojni organ TOZD nagradi delavca za koristni predlog v proizvodnem procesu s pavšalnim zneskom.
3.6. OSEBNI DOHODEK PRIPRAVNIKOV, NAGRADE UČENCEV USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA IN NAGRADA ZA MENTORSTVO
Osebni dohodek pripravnikov
50.	člen
Osnova za obračun osebnega dohodka pripravnika je 70 % količnika sestavljenosti del oz. nalog, za katere se pripravnik usposablja oz. na katera bo razporejen po končani pripravniški dobi. Vrednost enote dela v obračunskem obdobju se določa enako kot za ostale delavce.
Uspešnost dela pripravnikov bomo ugotavljali glede na cilje pripravniške dobe z več možnimi merili: količina dela, kakovost dela, uspešnost vključevanja, vodenje dnevnika itd.
Nagrade učencev usmerjenega izobraževanja in študentov
51.	člen
Osnova za izračun nagrade je povprečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu SRS v devetih mesecih preteklega leta, za 182 ur po naslednjih merilih:
1.	proizvodno delo in delovna praksa učencev usmerjenega izobraževanja
—	1. letnik do 20 . osnove
—	II. letnik do 25 % osnove
—	III. letnik do 30% osnove
—	IV. letnik do 35 % osnove
2.	počitniška praksa učencev usmerjenega izobraževanja in študentov
—	od 11. do V. stopnje zahtevnosti	35 % osnove
—	VI. stopnja zahtevnosti	45 % osnove
—	Vil. stopnja zahtevnosti	60 % osnove
Na podlagi ocene uspešnosti pri delu se lahko nagrada učenca ali študenta ustrezno poveča do največ 35 %.
Nagrada za mentorstvo
52.	člen
Za uvajanje učencev ali pripravnikov na delo pripada mentorju oz. delavcu — inštruktorju (ki ni razporejen na delovne naloge inštruktorja), v skladu z merili naštevilo učencev ter letnika, ki ga obiskujejo, nagrada v višini največ 14 % od povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v devetih mesecih preteklega leta, za 182 ur, za čas zakonsko določene dobe pripravništva.
7. NAJNIŽJI IN ZAJAMČENI OSEBNI DOHODEK
Najnižji OI>
5.3. člen
/n polni delovni čas je vsakemu delavcu zagotovi jena najman j tolikšna akontacija osebnega dohodka, da mu zagotavlja materialno in socialno varnost za povprečno izpolnjevanje delovnih obveznosti.
Višino najnižjega zneska OD se določa v skladu z zakonom.
Zajamčeni OD
54.	člen
Pravico do zajamčenega osebnega dohodka v primeru motenj oziroma izgub v poslovanju v TOZD zagotav I jamo po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Obseg sredstev za zajamčene osebne dohodke znaša 8(1 O v predhodnem četrtletju povprečno mesečno izplačanih sredstev za osebne dohodke v TOZD.
Sredstva za izplačevanje tako določenega obsega sredstev za zajamčene osebne dohodke si delavci zagotavljamo iz:
—	ustvarjenega čistega dohodka
—	iz sredstev rezerv TOZD
—	združenih sredstev iezer\ DO
- združenih sredstev rezerv SOZD
—	če ni mogoče v celoti kriti zajamčenih OD iz zgoraj navedenih skladov, se krijejo iz sklada skupnih rezer\ \ občim ali republiki
Sredstva iz prvega odstavka tega člena delijo delavci v TOZD po določbah tega sporazuma in drugih samoupravnih aktov. Pri tem osebni.dohodek za izpolnjevanje delovnih obv eznosti za polni delovni čas ne sme biti nižji od zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavcev.
55.	člen
POZD lahko oblikuje večja sredstva za OD od 80 0 mesečno izplačanih sredstev za osebne dohodke v predhodnem četrtletju na delavca vTOZD (vendar največ 100 0 do povprečja SOZD):
—	če je izguba v poslovanju manjša od stanja rezervnega sklada na zadnji dan obračunskega obdobja
-— če je izguba večja od stanja rezervnega sklada na zadnji dan obračunskega obdobja, pa ima TOZD sklenjene posebne samoupravne sporazume za pokrivanje izgub na ravni DO ali SOZD.
3.8.	SOLIDARNOST V PRIMERIH ZMANJŠANIH SPOSOBNOSTI ZA DELO
56.	člen
Delavcem, ki so se pri delu ponesrečili in je zaradi tega njihova delovna sposobnost zmanjšana zaradi poklicne bolezni, se za čysčakanja na prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo solidarnostno zagotavlja razlika med nadomestilom, ki ga prejema od SPIZ in OD. ki bi ga prejemal, če ne bi prišlo do nesreče oz. poklicnega obolenja.
57.	člen
Delavcem, ženskam nad 50 let oz. s 30 leti delovne dobe, moškim nad 55 let oz. s 35 leti delovne dobe, ki ne morejo več uspešno opravljati del oz. nalog, na katera so bili razporejeni in ki so najmanj 10 let združevali delo v okviru sozd IMP, bomo zagotovili manj zahtevna dela oz. naloge,	ki so jih sposobni opravljati. Višina oseb-
nega dohodka teh delavcev ostane enaka, kot bi ga prejeli za dela oz. naloge pred razporeditvijo na man j zahtevne naloge. To določilo velja tudi za delavce s posebnimi pooblastili in nalogami in za delavce, ki opravljajo naloge poslovodnih organov .
3.9.	MINULO DELO
58.	člen
Del ČD, ki ga delavci ustvarijo za osebne dohodke na podlagi minulega dela se razporeja na delavca skladno š prispevkom, ki ga je posamezni delavec s svojim živim delom dal k rezultatom poslovanja v preteklih 2 letih. 2 leti je dogovorjena doba, v kateri se izrazi večji del učinkov tekočega akumuliranja in manjših naložb oz. združevanja sredstev, o katerih odloči delavski svet TOZD.
59.	člen
Če TOZD v sestavi SOZD IMP investira ali združuje sredstva za investicije v osnovna in trajna obratna sredstva, kjer njegov delež pre-
sega vrednost lastnega poslovnega sklada po stanju .3 1 .,12. preteklega leta in k jer sc določitev sprejme na zboru delavcev, se osebni dohodek na podlagi minulega dela ugotavlja skozi rezultate te investicije skladno z merili in standardi opredeljenimi v posebnem samoupravnem sporazumu in skladno z deležem investicije oz. združevanja v skupnih dolgoročnih virih sredstev TOZD.
60.	člen
Delavci delovnih skupnosti in organizacij skupnega pomena so upravičeni do osebnega dohodka iz naslova minulega dela skladno s prispevkom v skupnem rezultatu poslovanja temeljnih organizacij za katere so opravljali storitve v zadnjih 2 letih.
3.10.	AKONTACIJA OSEBNIH DOHODKOV
6i, Člen
A. Akontacija osebnega dohodka
A = B + C + D +.E + F
A = akontacija osebnega dohodka
B = osebni dohodek iz živega dela
C = osebni dohodek iz nadomestil
D = osebni dohodek iz dodatkov
F = osebni dohodek za inovacije in racionalizacije
F = osebni dohodek iz minulega dela
A.F Osebni dohodek iz živega dela
B = a + b
a — e . g . j	c = a/ e
b = f.g.j	d = b/f
182
B = osebni dohodek iz živega dela a = osebni dohodek iz rednega dela b = osebni dohodek iz nadurnega dela brez dodatkov c = osebni dohodek ene ure rednega dela d = osebni dohodek ene ure nadurnega dela brez dodatka e = število ur rednega dela f = število ur nadurnega dela g = bi uto OD na mo po zahtevnosti del m nalog h = zahtevnost del in nalog i = vrednost točke
j = faktor delovne uspešnosti izračunan iz osebne ocene, delovne norme
Če je B sestavljen iz več delovnih nalogov, je seštevek po posameznih delovnih nalogih.
A.2. Osebni dohodek iz nadomestil
C, = (M„_x / Nn'_x). e . k
C, = nadomestilo po členu 39 in 40
M = vsota akontacij osebnega dohodka zadnjih x mesecev brez osebnega dohodka za inovacije in racionalizacije N = vsota fonda ur zadnjih x mesecev e = število ur odsotnosti iz dela po členu 39 in 40 k = procent, ki pripada glede na vrsto odsotnosti C2 = M . e . k
C: = neto nadomestilo za čas bolezni M = povprečni neto osebni dohodek za preteklo leto
A.3. Osebni dohodek kot dodatek
D = (c . e . k) + (d . e. k)
D = vsota dodatkov, ki so del osebnega dohodka c = bruto osebni dohodek na uro za redno delo b = bruto osebni dohodek na uro za nadurno delo e = število ur posamezne vrste upravičenosti do dodatka k = procent dodatka glede na vrsto upravičenosti
A.4. Osebni dohodek za inovacije in racionalizacije
E = osebni dohodek za inovacijo in racionalizacijo
za vsak posamezni primer poda višino SSa in pravilnika komisije za
inovacije in'racionalizacije.
A.5. Osebni dohodek iz minulega dela
F = (A + E) . L
F = osebni dohodek iz minulega dela A = dogovorjena osnova za izračun migulega dela L = faktor minulega dela E = osebni dohodek iz inovacij in racionalizacij
4.	NAMENSKA SREDSTVA IZ SKUPNE PORABE
62.	člen
Del čistega dohodka za skupno porabo delimo na dogovorjeni in dodatni del sklada skupne porabe.
63.	člen
Dogovorjeni del sklada skupne porabe vsebuje:
—	regres za letni dopust
—	regres za topli obrok med delom
—	jubilejne nagrade
—	del sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj
—	del sredstev za delo za najnujnejša dela sindikata
Višina posameznih izplačil dogovorjenega dela sklada skupne porabe se okvirno določa v srednjeročnih planskih dokumentih, natančno pa vsako leto v planskem aktu SOZD IMF na podlagi usklajevanja na komisiji za planiranje in družbenoekonomske odnose delavskega sveta SOZD.
Ce posamezen TOZD ni sposoben zagotoviti dovolj sredstev za dogovorjeni del SSP, se sredstva združijo iz solidarnostno združenih sredstev na nivoju SOZD IMF. V tem primeru TOZD. ki združujejo sredstva, sorazmerno povečajo oblikovana sredstva sklada skupne porabe.
64.	člen
Dodatni del sredstev SSP zajema vsa ostala izplačila iz SSP za različne namene (po SaS, DD, za zadovoljevanje družbenih potreb delavcev), pri čemer se aktivnosti, potrebe in razmerja opredelijo v planskih dokumentih SOZD IMP.
5.	POSTOPEK SPREJEMANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
65.	člen
Pobudo za sprejem tega samoupravnega sporazuma lahko dajo delavci TOZD neposredno ali preko delavskega sveta in delavskega
— ■ > .................................................
sveta delovne organizacije, samoupravna delavska kontrola, osnovne organizacije sindikata in pristojni organ družbeno-politične skupnosti.
Pobude v smislu prvega odstavka tega člena se dajo v pisni obliki delavskemu svetu SOZD IMP.
66.	člen
Delavski svet SOZD IMP posreduje pobudo za sprejem samoupravnega sporazuma delavcem TOZD v razpravo.
Na osnovi stališč delavcev TOZD delavski svet SOZD IMP izoblikuje predlog samoupravnega sporazuma in sproži postopek za sprejem.
67.	člen
Delavski svet SOZD IMP po potrebi imenuje stalno ali začasno komisijo za spremljanje izvajanja in usklajevanja osnov in meril med TOZD v sestavljeni organizaciji.
6.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
68.	člen
Temeljne organizacije, v katerih ureditev dodatka na stalnost in delovno dobo ob uveljavitvi tega sporazuma dopušča skupno izplačilo, ki je višje od zgornje meje iz 37. člena tega sporazuma, smejo to ureditev obdržati do celovite ureditve minulega dela.
69.	člen
Samoupravni sporazum je sprejet, ko ga z osebnim izvajanjem — referendumom sprejme večina delavcev v vsaki TOZD in DS v sestavi SOZD IMP.
70.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejemajo po istem postopku kot je predviden za njegov sprejem.
71.	člen
Sestavni del tega sporazuma sta Metodologija vrednotenja zahtevnosti del in nalog in Enotni katalog del in nalog SOZD IMP.
72.	člen
Ta sporazum začne veljati 8 dni po sprejetju.
).
?
OSNUTEK
Metodologija za
del in nalog v
OPREDELITEV STOPENJ IN VREDNOSTI 5 6 7 ELEMENTOV ZA ZAHTEVNOST DEL IN NALOG
vrednotenje SOZDIMP
programirano izobraževanje	ZT reg., pravosodni
ob delu, kjer zakon zahteva 25 izpit - strokovni strokovni izpit	izpit
tekoče izobraž. za strokovno delo
I. Strokovnost
1.	Profil poklica
Strokovna usposobljenost in znanja, ki so pridobljena z rednim šolanjem. Izražajo se v ustrezni stroki (smeri) in stopnji izobrazbe ter s poklicnim profilom po veljavni nomenklaturi poklicev.
Strokovna usposobljenost:
Strokovna usposobljenost in znanja, ki sv- pridobljena z rednim šoki n j.-n za varav! jz, : a Zv-a v ■ v - h	i zv ‘ -- i/.zj ■ ' ustrezni
stroki (sn.zii) in siopuip	iposli v	.vlom po ve-
ljavni nomenklaturi.
Stopnja	Program izobraževanja	Kvalifikacija do 1. 198,1 točke	
1.	Najožji profil 6 mesečno usposabljanje	NK delavec	40
2.	Ozki profil	PU delavec	60
	7 -1 2 mesečno	nizka strokovna izob-	
	usposabljanje	razba	80
3.	Specializirani profil	P K	
	2-letno usposabljanje	.	2 letna poklicna šola	
4.	, Široki profil	KV	100
	3-letno usposabljanje	3 letna poklicna šola	120
5.	Profil tehnika 4-letno usposabljanje	SS, V K srednja šolska izob- , razba	
			
			
6.	Profil inženirja	VŠ	160
	6-letno usposabljanje	višja šolska izobrazba	
7.	Profil dipl. inženir	V S	190
	8-letno usposabljanje	visoka šolska izobrazba	
8. programirano izobraževanje,	šola za poslovne
kjer je treba izdelati določen 30 delavce strokovni program in opredeliti sistem dela neke delovne sredine
3.	Delovne izkušnje
So pogoj za uspešno izvajanje de! in nalog in jih delav ec pridobi pri enakih in podobnih delili in nalogah v stroki. Glede na svoj pomen v delovni sredini zahtevajo dela in naloge različne čase za pridobivanje delovnih izkušenj.
Stopnja	opis	Vrednost v točkah
1.	delovne izkušnje do 1 meseca	5
2..	delovne izkušnje 3 mesece	10
3.	delovne izkušnje 6 mesecev	15
4.	delovne izkušnje 12 mesecev	25
5.	delovne izkušnje 24 mesecev	40
6.	delovne izkušnje 36 mesecev	65
7.	delov ne izkušnje 48 mesecev	90
8.	delovne izkušnje 49 in več mesecev	120
II. Odgovornost
1. Odgovornost za lastno delo
Da hi bila dela in naloge opravljene čim bolj kakovostno in dosežen čim večji delovni prispevek, jih mora delavec samostojno, vestno in pravočasno opraviti. Stopnja odgovornosti se izraža v pomenu del in nalog ter samostojnosti pri njihovem izvajanju.
2. Funkcionalna znanja
Ker redno šolanje ne more delavcu posredovati vseh strokovnih znanj in usposobljenosti, ki so značilna za posamezni delovni proces. Stopnja uvaja delovna organizacija zahtevo po dopolnilnem usposabljanju za | delo na raznih seminarjih, tečajih in šolanju ob delu.
vrednost
Stopnja opis	v točkah
1.	proučevanje in uvajanje za enostav no delo v času do 20 ur
2.	tečaji in seminarji od 20 do 40 ur za določeno delo in nalogo s preizkusom znanja
3.	programirano, izobraževanje, ki zahteva več krajših oblik usposabljanja in zaključni preizkus
4.	programirano strnjeno usposabljanje od 60 do 100 ur s preizkusom znanja
5.	izobraževanje ob delu'za posamezno delo in nalogo od 100 do 200 ur z zaključnim izpitom
6.	programirano izobraževanje
ob delu, kjer se zahteva zaključni izpit s seminarskim delom
3 interno uvajanje ob delu
tečaj iz varstva pri a 6 delu
prva pomoč inter. teč. za delo na strojil ali napr.	4
izpopolnjevanje za 9	delo na posamez-
nem stroju ali napravi
tečaj oz. seminarji	5
12	o knjigovodstvu
specialistični tečaj za delo s stroji oz. napravami
dodatno stalno izob-	5
15	raževanje glede na
novosti gospodar, ali zakonov funkcionalno izob-2(1	raževanje za	7
posebne naloge
Vrednost
Opis_______________________v točkah
Enostavna, pogosto ponavljajoča dela in naloge, ki jih delavec izvaja s preprostimi orodji in brez njega, delo je stalno nadzorovano in je pri napakah škoda neznatna.	Ib
Enostavna dela in naloge, ki jih delavec izvaja s preprostim orodjem in pod nadzorom. Verjetnost škode je ob napakah manjša.	20
Manj zahtevna dela in naloge, ki jih delavec izvaja pod občasno kontrolo in z zahtevnejšimi stroji oz. orodji. Napake povzročajo manjšo škodo in ne-' znatno vplivajo na nadaljnji potek dela.	30
Zahtevnejša dela in naloge, kjer se ne kontrolirajo podrobnosti. Delavec je samostojnejši pri reševanju trenutnih problemov. Napake povzročajo precejšnjo škodo in vplivajo na nadaljnji potek dela. Delo z zahtevnejšimi delovnimi sredstvi.	40
Zahtevna dela in naloge, kjer se rezultati le občasno kontrolirajo. Delavec je pri izvajanju samostojen. Napake povzročajo večjo materialno škodo in motijo nadaljnji potek dela. Delovna, sredstva so zahtevna.	55
Zahtevna dela in naloge, kjer je izražena delavčeva samostojnost in kreativnost. Napake povzročajo veliko materialno škodo in lahko za dalj časa zavrejo nadaljnji potek dela. Delovna sredstva so zelo zahtevna.	70
Zelo zahtevna dela in naloge, kjer mora biti delavec popolnoma samostojen in hitro reagirati na
nastale probleme. Napake pri delu cesto lahko povzročijo nenadomestljivo materialno škodo in škodo na ugledu, delovne organizacije. Delovna sredstva so izredno zahtevna in terjajo poznavanje celega niza zapletenih operacij.	95
8. Povsem samostojna in izjemno zahtevna dela in naloge, kjer je delavec prepuščen hitremu in učinkovitemu reševanju ključnih problemov. Napake lahko povzročajo materialno razpadanje in nepopravljiv^ škodujejo ugledu delovne organizacije.
Cesto so rezultati dela vidni šele kasneje, ker ima
delo dolgoročen značaj.	120
7.	Delovna sredstva in reprodukcijski material so
velike vrednosti. Že pri normalni pazljivosti je verjetnost okvar večja in vsaka okvara povzroča delovni sredini veliko škodo. Občutno se zmanjša dohodek in nastajajo velike motnje v proizvodnji.	35
8.	Delovna sredstva in reprodukcijski material so
izjemno velike vrednosti. Že najmanjša okvara povzroča velike izgube in predstavljajo zastoji ogromno materialno škodo, ki bistveno zmanjšuje dohodek.	40
III. Napori
2. Odgovornost za vodenje in usklajevanje
Določeni delavci so po svojem položaju v delovni sredini odgovorni za delo in varnost drugih, ki so vezani v delovne skupine, oddelke, sektorje in v delovno organizacijo kot celoto. Dolžnost teh delavcev je usklajevati, koordinirati in kontrolirati izvajanje del in nalog znotraj enega delovnega procesa in med organizacijskimi enotami.
Stopnja Velikost del. skupin Teža del in nalog	Točke
1.	do 10 delavcev	z manj zahtevnimi oz. meš. deli	10
2.	od 10—30 delavcev	z man; zahtevnimi oz. mes. deli	20
	do 10 delavcev	z zahtevnimi deli	
3.	od 31 —100 delavcev	manj zahtevna oz. meš.	35
	od 11—30 delavcev	zahtevna	
	od 1 — 10 delavcev	zelo zahtevna	
4.	nad 100 delavcev	manj zaht. oz. meš. dela	50
	od 31—100 delavcev	zahtevna	
	od 10—30 delavcev	zelo zahtevna	
	svetovanje pri vod.	raznovrstna	
5.	vodenje TOZD	raznovrstna	80
	pomoč pri vodenju TOZD/enovite DO	raznovrstna	
	svetovanje in vod. SOZD strokovna dela		
6.	vodenje TOZD/enov. DO		115
	pomoč pri vodenju DO vodenje področja na nivoju SOZD		
7..	vodenje DO pomoč pri vod. SOZD		150
8.	vodenje SOZD	raznovrstna dela	180
3. Odgovornost za delovna sredstva in predmete dela
Ta odgovornost izhaja iz neposredne pristojnosti rokovanja z delovnimi stroji in napravami tev reprodukcijskim materialom. Izraža se z verjetnostjo okvare, višino škode in s posledicami, ki jih povzroča nastala škoda.
Vrednost
Stopnja	_________Opis	vtočkab
1. Umski napor — raznovrstnost dela in napor pri delu z ljudmi
Pri reševanju del in nalog je zaradi njihove raznovrstnosti in sestavljenosti potreben določen umski napor. Zahtevnejša dela in naloge terjajo več umskega napora. Socialni odnosi ali delo z ljudmi predstavljajo posebno kategorijo umskega napora, ki je odvisen od frekvence stikov delavca z drugimi osebami. Stopnja umskega napora in njegov vpliv sta odvisna od trajanja stika z izvorom napora. Tudi najenostavnejša dela in naloge zahtevajo določen umski napor.
Značilnost posameznih del in nalog je ta, da se povečan umski napor lahko javlja občasno, ciklično ali stalno s povečano intenzivnostjo.
Vrsta de!
Kontrola
Umski napor — delo z ljudmi
Točke
1.	enostavna
2.	enostavna, metoda dela
stalna občasno majhen občasna občasno moten
ciklična povečan
redka stalni stiki z ljudmi
redka nujno sodelov. z večjimi skupinami
občasno stalno povečan
povezovanje z dejavniki izven del. skupine
stalno povečan stalni stiki z dejavniki izven delovne skupine stalno zelo močan stalni poudar. stiki z DPO in družbeno skupnostjo
10
15
znana
3.	manj zahtevna, metoda dela znane vendar se menjajo
4.	zahtevnejša, metoda dela znana vendar se često menjajo
5.	zahtev, metoda dela in se stalno menjajo, potrebna samostojnost
6.	zelo zahtevna metoda dela se stalno izmenjujejo, potrebna velika iznajdljivost
7.	zelo zahtevna strokovna, potrebna kreativnost in samostojnost
8.	najzahtevnejša strokovna, potrebna kreativnost, samostoj., iznajdljivost, ter hitrost v ukrepanjih
2. Fizični napor
Značilnost nekaterih del in nalog je, da zahtevajo od izvajalcev
večje telesne aktivnosti. Izražajo se v prisilni drži telesa, dvigovanju
bremen, ritmu dela, dolgem stanju itn. Fizični napor je lahko občasen,
cikličen in stalen.
'80
1.	Delovna sredstva in reprodukcijski material so zelo majhne vrednosti, tako da škoda in okvara bistveno ne vplivata na potek dela in dohodek delovne sredine.
2.	Delovna sredstva in reprodukcijski material so manjše vrednosti. Pri normalni pazljivosti je verjetnost škode majhna, vendar pa škoda vpliva na potek dela in dohodek delovne sredine.
3.	Delovna sredstva in reprodukcijski material so večje vrednosti, tako da okvare in škoda povzročata motnje pri nadaljnjem poteku dela. Zaradi tega se zmanjšuje dohodek,
4.	Delovna sredstva in predmeti dela predstavljajo veliko vrednost. Verjetnost in višina škode povzročata resnejše motnje pri poteku dela in se pri okvarah pojavlja večji izpad dohodka.
5.	Verjetnost škode in težjih zastojev je velika. Zaradi izpadov je potek dela močno moten, dohodek pa je občutno padel. Delovna sredstva terjajo daljše popravilo, večje količine reprodukcijskega materiala, so neuporabne.
6.	Zaradi občutljivosti in visoke cene delovnih sredstev je verjetnost okvare že pri normalni pazljivosti zelo velika. Ob zastoju nastaja velika izguba. Zaradi tega je možen velik izmet.
		Fizični napor	Intenzivnost	Poudarjenost	Točke
	1.	minimalen	občasno	močno	10
5	2.	manjši	občasno	močno	15
	3.	povečan	ciklično	povečan	20
10	4.	obremenitev do 15 kg napeta drža telesa s prisiljenim ritmom dela	ciklično	močno	25
15	5.	obremenitev nad 15 kg s prisilno držo telesa (čepe, stoje) in vsiljenim ritmom dela	nad polovico del. časa	močno	30
	6. obremenitev do 15 kg napeta drža telesa in prisiljen ritem dela		stalno	močno	40
20	7.	obremenitev nad 15 kg napeta drža telesa in prisiljen ritem dela .	stalno	močno	60
25	8.	obremenitev nad 30 kg napeta drža telesa in prisiljen ritem dela	stalno	močno	8!)
3. Napor čutil
Pri določenih delih in nalogah so čutila zelo obremenjena in so za-30 radi tega izpostavljena okvaram. Okvare se javljajo predvsem na
sluhu in vidu, redkeje pa tudi na vonju (kemično delovanje) in tipu (temperaturne spremembe). Tak napor je lahko občasen, cikličen in stalen v okviru delovnega časa. Sem štejemo tudi psihični napor.
Opis stopenj
B Višinska razlika
Delo v težjih delovnih pogojih, ki zahteva hojo po stopnicah, lestvi in odru,v višino ali globino.
A in B se med seboj izključujeta
Napor čutil — poudarjenost
1.	občasna močna obremenitev
2.	občasna zelo močna obremenitev
3.	ciklična izpostavljenost ob povečani obremenitvi
4.	ciklično močno obremenjena
5.	ciklično zelo močno obremenjena
6.	povečana obremenitev
7.	močna obremenjenost
8.	zelo močna obremenitev
IV. Delovne razmere
Posebnosti delovnih razmer sc pojavljajo lahko občasno, ciklično in stalno.
1. Nevarnost nezgod	,
Določena dela in naloge so nevarne delavčevemu zdravju, čeprav so upoštevani vsi varnostni predpisi. Pri obravnavanju je treba upoštevati verjetnost in težo nezgod ali obolenj.
Intenzivnost	Točke	A delovanje B višinska razlika		Intenzivnost
	5			
kratek čas	10	1. a — med 25730°C ali	— 1757:	občasno
kratek čas	15	b — do ± 1		
		2. a — med 30755°C ali	—572°C	občasno
kratek čas	20	— do ± 1		
kratek čas	25	3. a — med 30°/55°C ali	—572°C	ciklično
stalna	30	b — do +5		
stalna	35	4. a — med 55740°C ali	— 1070°C ciklično	
stalna	40	b — do ± 5		
		5. a — nad 40°C ali pod	—10°C	ciklično
b — do +5
6.	a — med 30/35°C ali ~ b — nad +5
7.	a — med 35/40°C ali -b — nad ±5
8.	a — nad 40°C ali pod -b — nad ±5
-5/2°C stalno -10/0°C stalno -10°C stalno
močna •	5
zelo močna	6
povečana	'7
močna	8
zelo močna	9
povečana	10
močna	15
zelo močna	20
Stopnja Vrsta nezgod / zaščita
—	manjše
—	ni potrebna
—	manjše
—	obvezna
Inten-
zivnost
Poudar-
jenost
Točke
4. Ropot in vibracije
Poleg delovanja razmer na več čutil hkrati, so često poudarjeno obremenjena posamezna čutila. Ropot in vibracije zelo ovirajo človeka pri delu in vplivajo na njegova čutila.
4.
5.
6. 7: 8.
šobijo delavca za nekaj časa
—	obvezna
-	s posledicami, ki za dalj časa onesposobijo delavca
—	obvezna
-	s posledicami, ki za dalj časa onesposobijo delavca
-	s hudimi posledicami
—	obvezna
-	s hudimi posledicami
—	obvezna
-	s hudimi posledicami -— obvezna, popolne
zaščite ni
občasna	močna zelo močne	5	Stopnja	Moč ropota	Intenziteta	Točke
občasno		K)	1.	od 70—80 decibelov	občasen	5
ciklično	povečana	15	2.	močen od 81—90 decibelov	' občasen	6
				zelo močen		
ciklično	močna	20	3.	od 70—80 decibelov	cikličen	7
				povečano	cikličen	
			4.	od 81—90 decibelov		o
ciklično	zelo močna	25	5.	močen od 91 —100 decibelov	cikličen	9
stalno	povečana	30	6.	zelo močen od 70—80 decibelov	stalen	10
stalno	močno	35	7.	povečano od 80—90 decibelov	stalen	15
stalno	zelo močno	40	8.	močno od 91 —100 decibelov zelo močen	stalen	20
2. Umazanija in prah	, ,	„ . ,
Zaradi nevarnosti infekcije in obolenj dihal, koze itd. sodita umazanija in prah v težje delovne razmere.
v'	Količina umazanije in prahu__________________
Stopnja	Intenzivnost	Poudarjenost	Točke
1.	občasno	močno	5
O	občasno	zelo močno	6
3.	ciklično	povečana	7
4.	ciklično	močna	8
5.	ciklično	zelo močna	9
6.	stalno	povečana	10
7.	stalno	močna	15
8.'	stalno	zelo močna	20
A. Voda in vlaga
Pri izvajanju del in nalog se delavec izpostavlja izjemno vlažnemu okolju oz. opravlja dela z uporabo vode.
B. Kisline in hlapi
Pri izvajanju del in nalog se delavec izpostavlja vplivu kislin in hlapov, kar vpliva na dihalne organe in delovno počutje.
A in B se izključujeta.
M£«33£5S. vlivanju v k.p. ,=, pri
livarskih elementov so temperaturne razmere tolikšne, da neugodno vplivajo na delovno počutje in zdravje delavcev.
A izpostavljenost vodi in vlagi Stopnja B izpostavljenost kislinam in jhaponj_ 1
1.	a/b .	močna
2.	a/b	zelo močna
3.	a/b	povečana
4.	a/b	močna
5.	a/b	zelo močna
6.	a/b	povečana
7.	a/b	močna
8.	a/b	zelo močna
Intenziteta
občasna
občasna
ciklična
ciklična
ciklična
stalna
stalna
stalna«
Točke
vC oc	4-
5.	A. Umetna svetloba
Določena dela in naloge se izvajajo pri umetni svetlobi, kar vpliva na kvaliteto dela in obremenjuje vid delavca.
B. Prepih, vremenske razmere
Določena dela in naloge se izvajajo pri neugodnih vremenskih razmerah.
A in B se med seboj izključujeta. l
Stopnja	A odstopanje od normalne svetlobe B izpostav, neugodnim klima!, razmeram	Intenziteta	Točke
1 a	za 10%	občasno	3
b	močno		
2 a	za 15 %	občasno	• 4
b	zelo močnim		
3 a	za 15%	ciklično	5
b	povečana		
4 a	za 20%	ciklično	6
b	močne		
5 a	za 25%	ciklično	7
,b	zelo močne	-	
6 a	za 15%	stalno	8
b	'	povečana		
7a	za 20%	stalno	9
b ■	močne		
8 a	za 25%	stalno	10
b	zelo močne		
l
OSNUTEK
Enotni katalog del in nalog
v SOZDIMP
		Stopnja izobrazbe	Raz- red	Točke	RR
1.	Generalni direktor	VIS	73	750	6,00
2.	Nam. gen. direktorja	VIS	71	720	5,76
3.	Pomoč, general, direktorja VIS		69	685	5,48
4.	Direktor DO	VIS	71	720	5,76
5.	Pomočnik direktorja DO	VIS	67	650	5,20
6.	Direktor TOZD (večje) —				
	enovite DO	VIS	69	685	5,48
7.	Pomoč, direkt. TOZD				
	(večji) enovite DO	VIS	65	615	4,92
8.	Direktor TOZD — manjši VIS		67	650	5,20
9.	Tajnica	SR	37	306	2,44
10.	Direktor PAOS	VIS	66	630	5,07
11.	Vodilni planer analitik	VIS	58	512	4,09
12.	Samost, planer analitik	VIS	52	438	3,50
13.	Planer analitik	SR	46	372	2,97
14.	Vodilni organizator	Vl$	58	512	4,09
15.	Samostojni organizator	VIS	52	438	3,50
16.	Organizator	VIŠ	46	372	2,97
17.	Sistemski programer	VIS	59	525	4,20
18.	Aplikacijski programer	VIS	54	462	3,69
19.	Samostojni operater sist.	SR	35	290	2,31
20.	Zajemalec podatkov	SR	29	250	2,00
21.	Direktor FRS	VIS	66	630'	5,04
22.	Vodja računovodstv. (več				
	TOZD ali brez				
	nadrejenega	VIS	59	525	4,20
23.	Računovodja	VIŠ	53	450	3,60
24.	Višji bilancist	VIŠ	48	392	3,13
25.	Samostojni bilancist	VIŠ	44	356	2,84
26.	Višji referent v FRS	SR	39	320	2,56
27.	Samostojni ref. v FRS	SR	35	289	2,31
28.	Referent v FRS	SR	31	262	2,09
29.	Direktor v KSS	VIS	66	630	5,04
30.	Vodilni referent v KSŠ	VIS	48	392	3,13
31.	Višji referent v KSS	VIŠ	44	356	2,84
32.	Samostojni referent v KSS SR		39	320	2,56
33.	Refreni v KSS	SR	35	289	2,31
34.	Administr. referent v KSS	SR	31	262	2,09
35.	Strojepisec	III. stopnja	25		226	1,80
36.	Vodilni pravnik	VIS	58	512	4,09
37.	Samostojni pravnik	VIS	52	438	3.50
38.	Kurir	II.	23	215	1.72
39.	Vratar — čuvaj	II.	19	195	1,56
40.	Čuvaj	I.	13	168	1,34
41.	Telefonist	II.	19	195	1,56
42.	Hišnik	IV.	33	275	2,20
43.	Kopirec	II.	25	226	1,80
44.	Snažilka upravnih				
	prostorov	I.	9	152	1,22
45.	Vodja bifeja	IV.	35	289	2,31
46.	Kuharica	IV.	33	275	2,20
47.	Specializirana kuharica	III.	25	226	1,80
48.	Servirka	II.	19	195	1,56
49.	Vzgojitelj	VIŠ	47	382	3,05
50.	Direktor komerciale	VIS	66	630	5,07
51.	Vodja prodaje	VIS	61	550	4,40
52.	Vodilni komercialist	VIS	58	512	4,09
53.	Samostojni komercialist	VIS	52	438	3,40
54.	Samost, referent v prodaji	SR	42	341	2,72
55.	Referent v prodaji	SR	33	275	2,20
56.	Samostojni kalkulant	SR	41	334	2,67
57.	Obračun, referent				
	— fakturist	SR	31	262	2,09
58.	Vodja predstavništva	VIS	60	538	^30
59. Vodja projekta		VI§	60	538	
60. Vodja ponudbe		VIS	61	550	4,40
61.	Vodja uvoza	VIŠ	59	525	MO
62. Vodja izvoza		VIS	Sl	515	MO
63.	Sam. zunanjetrg. referent	VIŠ	£0		S.51
64.	Zunanjetrgovinski referent	SR	M	35H	2,4,}
65.	Propagandist	VIŠ	43	348	2,78
66.	Vodja nabave	VIŠ	58	512	4,09
67.	Vodilni referent v nabavi	VIŠ	48	392	3,13
68. Samostojni referent					
	v nabavi	SR	41	334	2,67
69.	Referent v nabavi	SR	32	268	2,14
70.	Vodilni projektant	VIS	59	525	4,20
71.	Samostojni projektant	VIS	54	462	3,69
72.	Projektant	VIŠ	46	375	'	2,97
73.	Tehnični risar	II.	23	215	1,72
74.	Vodja skladišč	VIŠ	49	402	3,21
75.	Vodja skladišča	SR	41	334	2,67
76.	Samostojni skladiščnik	IV.	33	275	2,20
77.	Skladiščnik	II.	29	250	2,00
78.	Skladiščni delavec	I.	15	176	1,40
79.	Vodja transporta	SR	44	356	2,84
80. Voznik viličarja do 2,5 t		II.	27	238	1,90
81.	Voznik viličarja nad 2,5 t	II.	31	262	2,09
82.	Voznik vozila do 3,5 t	III.	31	262	2,09
83.	Voznik vozila nad 3,5 t	III.	35		
84.	Specialist avtomehanik	V., IV + IZS	39	320	2,56
85.	Avtomehanik	IV.	32	268	2,14
86.	Direktor razv. sekt. v DO	VIS	66	630	5,04
87.	Vodja razvoja	VIS	62	565	4,52
88.	Vodilni razvijalec	VIS	59	525	4,20
89.	Samostojni razvijalec	VIS	53	450	3,60
90.	Razvijalec I.	VIŠ	48	392	3,13
91.	Razvijalec II.	VIŠ	40	327	2,61
92.	Razvijalec III.	SR	34	282	2,20
93.	Vodja konstrukcije	VIS	60	538	4.30
94.	Vodilni konstrukter	VIS	55	474	3,79
95.	Samostojni konstrukter	VIS	51	426	3,40
96.	Konstrukter I.	VIŠ	48	' 392	3.13
97.	Konstrukter II.	VIŠ	40	327	3,27
98.	Konstrukter III.	SR	34 *	282	2,25
99.	Direktor tehničnega sektorja	VIS	66	630	5^04
100.	Vodja tehn. pripr. dela	VIS	60	538	4,30
101.	Vodilni tehnolog	VIS	55	474	3,79
102.	Samostojni tehnolog	Vis	51	426	3,40
103.	Tehnolog I.	VIŠ	48	392	3,13
104.	Tehnolog 11.	VIŠ	40	327	3,25
105.	Tehnolog III.	SR	34	282	2,25
106.	Vodja tehnične kontrole	VIS	58	512	4,09
107.	Vodilni tehnični kontrolor VIS		49	402	3,21
108.	Samostojni tehnični kontr. SR		42	341	2,61
109.	Vodja operativ. prip. dela VIS		60	538	4,30
110.	Samost, planer v OPD	SR	41	334	2,67
111.	Samost, refer. v OPD	SR	37	306	2,44
112.	Referent v OPD	SR	33	274	2,20
113.	Vodja regul.. meritve in servis	VIS	60	538	4,30
114.	Vodja meritev prototipov	VIS	57	499	3,99
115.	Vodilni merilec	VIS	55	474	3,79
116. Samostojni merilec		VIS	51	426	3,40
117.	Merilec I.	VIŠ	48	392	3,13
118.	Merilec II.	SR	40	327	3,25
119.	Merilec 111.	SR	34	282	2,25
120. Delovodja vzdrževanja		V.. IV. + IZS			
		+ IZP	45	365	2,91
121.	Vzdrževalec specialist
122.	Vzdrževalec
123.	Vodiltji serviser
124.	Samost, serviser
125.	Servisni monter
126.	Vodja proizvodnje
127.	Obratovodja
128.	Delovodja I.
129.	Delovodja II.
130.	Vodja operativ. izvedbe
131.	Vodja montaže I.
132.	Vodja montaže II.
133.	Vodja montaže III.
134.	Vodilni monter I.
135.	Vodilni monter II.
136.	Vodilni monter III.
137.	Monter specialist I.
138.	Monter specialist II.
139.	Monter specialist III.
140.	Monter I.
141.	Monter II.
142.	Monter III.
143.	Specializ. monter I.
144.	Specializ. monter II.
145.	Pomožni monter
146.	Varilec specialist I.
147.	Varilec specialist II.
148.	VarileCiSpecialist III.
149.	Varilec I.
150.	Varilec II.
151.	Varilec III.
152.	Specializirani varilec I.
153.	Specializirani varilec II.
154.	Pomožni varilec
155.	Vodilni konstr. ključavn. I. V.,
156.	Vodilni konstruk.
ključa v. II.	V., IV. + IZS +
V., IV. + IZS	41	334
IV.	34	282
VIŠ	51	426
V., IV. + IZS	42	341
V., IV. + IZS	34	282
VIS	58	512
VIŠ	50	414
V., IV. + IZS +		
IZP	48	392
V., IV. + IZS +		
IZP	45	364
VIS	61	550
VIS	57	499
VIŠ	53	450
VIŠ	51	426
V., IV. + IZS +		
IZP	49	402
V., IV. +		
+ IZS + IZP	46	372
V., IV. +		
+IZS +IZP	43	348
V., IV. + IZS	40	327
V., IV. + IZS	38	313
V., IV. + IZS	35	289
IV.	34	282
IV.	32	268
IV.	30	256
II.	29	250
II.	26	232
II.	23	215
V., IV. + IZS	40	327
V., IV. + IZS	38	313
IV.	35	289
IV.	34	282
IV.	32	268
IV.	30	256
II.	29	250
II.	26	232
II.	23	215
V., IV. + IZS +		
IZP	47	382
157.		IZP	43	348
	Konstruk. ključav. spec. I. V., IV. + IZS		42	341
159.	Konstruk. ključav. spec. II. V., IV. + IZS		39	320
159.	Konstruk. ključavničar I.	IV.	37	306
160.	Konstruk. ključavničar II. IV.		35	289
161.	Konstruk. ključavničar III. IV.		32	262
162.	Konstruk. ključavničar IV. IV.		29	250
163.	Special. konstruk. ključ. I. II.		27	238
164.	Special. konstruk. ključavn. II.	II.	25	220
165.	Pom. konstruk. ključav.	II.	21	205
166.	Vodilni orodjar I.	V., IV. + IZS +		
167.		IZP	47	382
	Vodilni orodjar II.	V., IV. + IZS +		
		IZP	43	348
168.	Orodjar specialist I.	V., IV. + IZS	42	341
169.	Orodjar specialist II.	v., IV. + IZS	39	320
170. Orodjar L		IV.	37	306
171.	Orodjar II.	IV.	35	289
172.	Orodjar III.	IV.	32	262
173.	Orodjar IV.	IV.	29	250
174. Specializirani orod. I.		II.	27	238
175.	Specializirani orod. II.	II.	25	220
176.	Pomožni orodjar	II.	21	205
177.	Vodilni brusilec I.	V., IV. + IZS +		
		IZP	47	382 '
178.	Vodilni brusilec II.	V., IV. + IZS +		
		v.,	43	348
179.	Brusilec specialist I.	V., IV. + IZS	42	341
180.	Brusilec specialist II.	v., IV. + IZS	39	320
181.	Brusilec I.	IV.	37	306
182.	Brusilec II.	IV.	35	289
183.	Brusilec III.	IV.	32	262
2,67
2,25
3.40
2.72
2,25
4,09
3,31
3.13
2,91
4.40 3,99
3.60
i,<io
3,21
2,97
2,78
2.61 2,50 2,34 2,25
2.14 2,04 2,00 1,85
1.72
2,61
2,50
2,31
2,25
2,14
2,04
2,00
1,85
1,72
5,05
2,78
2,72
2,56
2,44
2,31
2,14
2,00
1,90
1,80
1,64
3,05
2,78
2,72
2,56
2,44
2,31
2,14
2,00
1,90
1,80
1,64
3,05
2,78
2,72
2,56
2,44
2,31
2,14
184.	Brusilec IV.
185.	Special. brusilec 1.
186.	Special. brusilec II.
187.	Pomožni brusilec
188.	Vodilni ličar L
189.	Vodilni ličar II.
190.	Ličar specialist I.
191.	Ličar specialist II.
192.	Ličar I.
193.	Ličar II.
194.	Ličar III.
195.	Ličar IV.
196.	Specializirani ličar I.
197.	Specializirani ličar II.
198.	Pomožni ličar
199.	Vodilni energetik I.
200.	Vodilni energetik II.
201.	Energetik specialist I.
202.	Energetik specialist II.
203.	Energetik I.
204.	Energetik II.
205.	Energetik III.
206.	Energetik IV.
207.	Specializ. energetik I.
208.	Specializ. energetik II.
209.	Pomožni energetik
210.	Vodilni talilec I.
211.	Vodilni talilec II.
212.	Talilec specialist I.
213.	Talilec specialist II.
214.	Talilec I.
215.	Talilec II.
216.	Talilec III.
217.	Talilec IV.
218.	Specializirani talilec I.
219.	Specializirani talilec II.
220.	Pomožni talilec _221. Vodilni kalupar 1.
222.	Vodilni kalupar 11.
223.	Kalupar specialist I.
224.	Kalupar specialist II.
225.	Kalupar L
226.	Kalupar II.
227.	Kalupar III.
228.	Kalupar IV.
229.	Specializ. kalupar I.
230.	Specializirani kalupar II.
231.	Pomožni kalupar
232.	Vodilni livar I.
233.	Vodilni livar II.
234.	Livar specialist I.
235.	Livar specialist II.
236.	Livar I.
237.	Livar II.
238.	Livar III.
239.	Livar IV.
240.	Specializir. livar 1.
241.	Specializir. livar II.
242.	Pomožni livar
243.	Vodilni rezkalec I.
244.	Vodilni rezkalec II.
245.	Rezkalec specialist I.
246.	Rezkalec specialist II.
247.	Rezkalec L'
248.	Rezkalec II.
249.	Rezkalec III.
250.	Rezkalec IV.
251.	Specializ. rezkalec I.
IV.	29	250	2,00
II.	27	238	1,90
II.	25	220	1,80
II.	21	205	1,64
V., IV. + IZS +			
IZP	47	382	3,05
V., IV. + IZS +			
IZP	43	348	2,78
V., IV. + IZS	42	341	2,72
V., IV. + IZS	40	327	2,61
IV.	37	306	2,44
IV.	36	296	2,36
IV.	34	282	2,25
IV.	29	250	2,00
II.	27	238	1,90
II.	24	220	1,76
uso	22	210	1,68
V., IV. + IZS +			
IZP	47	382	3,05
V., IV. + IZS +			
IZP	43	348	2,78
V., IV. + IZS	42	341	2,72
V., IV. + IZS	39	320	2,56
IV.	37	306	2,44
IV.	35	289	2,31
IV.	32	262	2,14
IV.	29	250	2,00
II.	27	238	1,90
II.	25	220	1,80
II.	21	205	1,64
V., IV. IZS +			
IZP	47	382	3,05
V., IV. + IZS +			
IZP	43	348	2,78
V., IV. + IZS	42	341	2,72
V., IV. + IZS	40	327	2,61
IV.	39	320	2,56
IV.	37	306	2,44
IV.	36	' 296	2,36
IV.	32	268	2,14
II.	29	250	2,00
II.	25	226	1,80
II. USO	22	210	1,68
V., IV. + IZS +			
IZP	45	364	2,91
V., IV: + IZS +;			
IZP	41,	334	2,67
V., IV. + IZS	39	320	2,56
V., IV. + IZS	37	306	2,44
IV.	36	296	2,36
IV.	34	282	2,25
IV.	32	268	2,14
IV.	27	238	1,90
II.	23	215	1,72
II.	21	205	1,64
I. uso	19	195	1,56
V., IV. + IZS +			
IZP	45	364	2,91
V., IV. + IZS +			
IZP	41	334	2,67
V., IV. + IZS	39	320	2,56
V., IV. + IZS	37	. 306	2,44
IV.	36	296	2,36
IV,	34	282	2,25
IV.	32	268	2,14
IV.	27	238	1,90
II.	23	215	1,72
II.	21	205	1,64
I. uso	19	195	1,56
V., IV. + IZS +			
IZP	45	364	2,91
V„ IV. + IZS +			
IZP	41	334	2,67
V., IV. + IZS	39	320	2,56
V., IV. + IZS	37	306	2,44
IV.	35	289	2,31
IV.	32	268	2,09
IV.	30	256	2,04
IV.	27	238	1,90
II.	25	225	1,72
252. Specia/iz. rezkalec II.	II.	22	210	1,64
253. Pomožni rezkalec	I. OSO	19	195	1,56
254. Vodilni elektronik 1.	V., IV. + IZS + IZP	45	364	2,91
255. Vodilni elektronik II.	V„ IV. + IZS + IZP	41	334	2,67
256. Elektronik specialist I.	V., IV. + IZS 39	320	2,56
257. Elektronik specialist II.	V., IV. + IZS 37	306	2,44
258. Elektronik 1.	IV.	35	289	2,31
259. Elektronik II.	IV.	32	268	2,09
26«. Elektronik III.	IV.	30	256	2,04
261. Elektronik IV.	IV.	27	238	1,90
262. Specializirani elektronik I	11.	25	225	1,72
263. Specializirani elektronik II.	II.	22	210	1,64
264. Pomožni elektronik	II.	19	195	1,56
265. Vodilni strugar I.	V., + IZS + IZP	45	364	2,91
266. Vodilni strugar 11.	V., IV.--+ IZS + IZS	41	334	2,67
267. Strugar specialist I.	V., IV. + IZS 39	320	2,56
268. Strugar specialist II.	V., IV. + IZS 37	306	2,‘44
269. Strunar I.	IV.	35	289	2,31
270. Strugar II.	IV.	32	268	2,09
272. Strugar III.	IV.	30	256	2,04
272. Strugar IV.	IV.	27	238	1,90
273. Special. strugar I.	II.	25	225	1,72
274. Special. strugar II.	II.	'22	210	1,64
275. Pomožni strugar	I. USO	19	192	1,56
276. Vodilni galvanizer I.	V., IV. + IZS + IZP	45	364	2,91
277. Vodilni galvanizer II.	V., IV. + IZS + IZP	41	334	2,67
278. Galvanizer specialist I.	V., IV + IZS 39	320	2,56
279. Galvanizer specialist II.	V., IV. + IZS 37	306	2,44
28«. Galvanizer I.	IV.	35	289	2,31'
281. Galvanizer II.	IV.	33	275	2,20
282. Galvanizer III.	IV.	32	268	2,14
283. Galvanizer IV.	IV.	27	238	1,90
284. Specializir. galvanizer I.	II.	23	216	1,72
285, Specializir. galvanizer II.	II.	19	195	1,56
286. Pomožni galvanizer	I. USO	17	185	1,48
287. Vodilni sest a vi j. element. I.	V., IV. + IZS + IZP	43	348	2,78
288. Vodilni scstavlj. element. II.	V., IV. + IZS + IZP	39	320	2,56
289. Sestavljal, elem. special. I. V., IV. + IZS 37		306	2,44
290. Sestavljal, elem. special. II.	V., IV. + IZS 35	289	2,31
291. Sestavljal, elementov I.	IV.	33	275	2,20
292. Sestavljal, elementov II.	IV.	31	262	2,09
293. Sestavljal, elementov III.	IV.	29	250	2,00'
294. Sestavljal, elementov IV.	IV.	25	226	1,80
295. Specializ. sestav, elem. I.	II.	23	215	1,72
296. Specializ. sestav, elem. II.		II.	20	200	1,60
297.	Pomožni sestavlj. elem.	I. USO	18	190	1,52,
298.	Vodilni vrtalec I.	V., IV. + IZS +			
		IZP	43	348	2,78
299.	Vodilni vrtalec II.	V., IV. + IZS +			
		IZP	39	320	2,56
300. Vrtalec specialist I.		V„ IV. + IZS	37	306	2,44
301.	Vrtalec specialist II.	V., IV. + IZS	35	289	2,31
302.	Vrtalec I.	IV.	33	275	2,20
303.	Vrtalec II.	IV.	31	262	2,09
304.	Vrtalec III.	IV.	29	250	2,00
305.	Vrtalec IV.	IV.	25	226	1,80
306. Specialist vrtalec I.		II.	23	215	1,72
307. Specialist vrtalec II.		II.	20	200	1,60
308.	Pomožni vrtalec	I. vso	18	190	1,52
309.	Vodilni stiskalec I.	V., IV. + IZS +			
		IZP	43	348	2,78
310.	Vodilni stiskalec II.	V., IV. + IZS +			
		IZP	39	320	2,56
311.	Stiskalec specialist I.	V., IV. + IZS	37	306	2,44
312. Stiskalec specialist II.		V., IV. + IZS	35	289	2,31
313.	Stiskalec I.	IV.	33	275	2,20
314.	Stiskalec II.	IV.	31	262	2,09
315.	Stiskalec III.	IV.	29	250	2,00
316.	Stiskalec IV.	IV.	25	226	1,80
317. Specializir. stiskalec I.		II.	23	215	1,72
318. Specializir. stiskalec II.		II.	20	200	1,60
319.	Pomožni stiskalec	I. USO	18	190	1,52
320.	Vodilni lesni obdeloval. I.	V., IV. + IZS +			
		IZP	43	348	2,78
321.	Vodilni lesni				
	obdelovalec II.	V., IV. + IZS +			
		IZP	39	320	2,56
322.	Lesni obdelovalec spec. I.	V., IV. + IZS	37	396	2,44
323.	Lesni obdelovalec spec. II. V., IV. + IZS		35	289	2,31
324.	Lesni obdelovalec I.	IV.	33	275	2,20
325.	Lesni obdelovalec II.	IV.	31	262	2,09
326.	Lesni obdelovalec III.	IV.	29	250	2,00
327.	Lesni obdelovalec IV.	IV.	25	226	1,80
328. Specializ. lesni obdelov. I. II.			23	215	1,72
329. Specializ. lesni obdelov. II.II.			20	200	1,60
330.	Pomožni lesni obdelovalec I. USO		18	190	1,52
331.	Vodilni polirec I.	V., IV. + IZS +			
		IZP	42	341	2,72
332. Vodilni polirec II.		V„ IV. + IZS +			
		IZP	40	327	2,61
333.	Polirec specialist I.	V., IV. + IZS	37	306	2,44
334. Polirec specialist II.		V., IV. + IZS	36	296	2,36
335.	Polirec I.	IV.	32	268	2,14
336.	Polirec II.	IV.	31	262	2,09
337.	Polirec III.	IV.	30	256	2,04
338.	Polirec IV.	IV.	28	244	1,95
339. Specializ. polirec I.		II.	22	210	1,68
340.	Specializ. polirec II.	II.	18	190	1,52
341.	Pomožni polirec	I. USO	17	185	1,48
POJASNILO K ENOTNEMU KATALOGU:
V rubriki Stopnja izobrazbe uporabljamo naslednje okrajšave, ki so usklajene s terminologijo vzgojnoizobraževalnega sistema SRS: VIS — program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe V1Š — program za pridobitev višje strokovne izobrazbe SR — program srednjega izobraževanja
1ZS — program za izpopolnjevanje, ki omogoča pridobiti naslov specialist
1ZF — program za izpopolnjevanje po končanem programu za pridobitev strokovne izobrazbe
USO — program za usposabljanje oseb. ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost.
Rimske številke L, 11., lil., IV., V. se nanašajo na stopnje izobraževanja po sistemu usmerjenega izobraževanja.
>
?
8
\
I

r
\ ■
*
»
)
>-
/'
l Pov°"Zd Montaža Maribor bo ta mesec pridobil nov objekt: odprto in pokrito skladišče z 930 kv. metri neto I ,V( s|;ne- Ta objekt je imel tozd v svojem srednjeročnem programu. Gradbena dela so poverili GIP Gradis 0r’ ki je začel delati 4. junija. Vidimo torej, da bo objekt zgrajen v nepolnih šestih mesecih, kar je Pfj.fl?> ker je to Gradisova tipska hala. V Montaži so z delom Gradisovcev zadovoljni, čeprav zamujajo za ha|01Zno štirinajst dni. Toda zamuda gre na rovaš, betonarne'~kjer niso pravočasno izdelali elementov za so v V?edtem ko so se delavci na gradbišču pošteno potrudili in zamudo celo nekoliko zmanjšali. Prav tako Pfavj ar'b°rski montaži zadovoljni s sozdovo investicijsko grupo, ki je nudila strokovno pomoč pri pribo^ §radnje ter pri izvajanju del in je s tem tudi pripomogla k hitri gradnji. Elektroinstalaci j e na objektu1 lico vredlla organizac>ja Elektra Maribor. V okviru te investicije so tudi asfaltiral’ dvorišče in uredili oko-p0 >zmen 2500 kv.metrov. Vsa dela bodo stala 25 milijonov dinarjev, podražitev pa ne bo, ker so bile J.) abe sklenjene na fiksne cene. Na sliki: Prizidek mariborske Montaže je praktično že končan. (Foto: L.
Kolikokrat stoji proizvodnja zaradi navadne malomarnosti
Petkrat mu rečeš,
on pa mirno pozabi
Kako lepo je, če človek pametno besedo takoj razume, jo vzame, na znanje in izvrši nalogo, če se mu je tako velelo. Da bi proizvodnja tekla v redu, imamo razne dolžnosti, da se veš na koga obrniti v potrebni zadevi. Do tu je lepo in razumljivo, če ne bi poznali še druge razvade nekaterih, ki zginejo, kot bi se v zemljo vdrli. Ti pa ga rabiš in pretakneš vse kotičke, moža pa nikjer, medtem ko delo stoji, tebi pa ne pride na misel, kaj pa če je iskani smuknil v pisarno na klepet o neslužbenih zadevah...
To so malenkosti, ki lahko postanejo velike zadeve, če ne celo kar problemi, kajti pri delu smo lahko zelo odvisni drug od drugega. In če se en člen te verige kje zgubi, lahko nastanejo težave ali škoda... Marsikomu njegov poklic postane z leti dolgočasen, pa jo z delovnega mes'a 'rad kam ubere, ne da bi povedal, kje ga je najti. Med takimi Zgubljenci se radi najdejo tudi taki, ki jim kakšna naloga ne gre od rok, pa se rajši kam skrijejo, češ bodo že rešili problem, čeprav se obenem zaveda, da je to njegova naloga in samo njegova.
V proizvodnji pa se imamo tudi za tovariše, tovarišem pa je treba pomagati. Otti, ki ne more dela-
ti, pa čaka, išče, tudi kotne » vse po spisku«, rešitve pa ni, delo trpi. Volja za delo je prizadeta tudi s tem, ko pogrešanega nekdo tovariško opravičuje, češ, to se pri njemu večkrat zgodi, dobi kako naročilo enkrat, dvakrat... večkrat, pa se potem izmotava: »Pozabil sem,« Presneto, tako zlahka se izgovori na pozabljivost, niti ne potrudi se, da bi to rekel skesano, pa smo še naprej kolegi — menda se ne bomo zaradi takšne malenkosti za ušesa vlekli?
Koliko je med nami takih drobnih zapletov, ki pa v seštevku pomenijo zelo veliko, moralno in tud: materialno, če ne še kako drugače. Tisti izgovor na pozabljivost skriva v sebi tudi malomarnost, samo o sebi tako nihče ne reče, lepše se sliši, »pozabil sem«, da kdo še pomisli, poglej ga, ubožca, koliko skrbi in dela ima, pa ni čudno, da se mu kaj ne zmeša. Navsezadnje je še kar dobro, da naredi, kolikor pač naredi, pa živimo dalje. Takole bi se najbrž vsak lahko poglobil vase in spoznal, koliko lepše bi marsikaj naredili, če ne bi poznali tistega: »Pozabil sem«, ki ga kar prevečkrat dopuščamo, tudi neupravičeno, čeprav vemo, da ima delo svoj z zahteve in red.	FRAN VODNIX
Razprave o t redlogu, da bi se 4 koizl : il IR II
* Nadaljevanje s 1. strani
Poved?*1 delavci so medtem res že je (ja]| sv°je mnenje. 12. oktobra tazpr °^Ov delavski svet v javno vičen V° E*aborat ekonomske upra-Peč , stl vključitve tozda Ipko Pod-
Sir°kovTkim0na ČaPraVJC m°V
sprejp: , koleS1j isti dan dopoldne nianjtr .eP’ da ie Elaborat po-Kotbv m ga je treba dopolniti. RUdinP?Vedal ikov glavni direktor tenCe 2p-ac na sei‘ akcijske konfeta v tem elaboratu ni dovolj
itlcnii K strokovni kolegij lka uteme ■ 3 V tem elaboratu ni dovolj Stat >e"a družbena upravičenost kretno'e ?Premembe, da ni kon-. kolk Pokazano, kako bo dosežena Zv°dnih '0^‘kbenos, Ipkovih proi-, bo SOc^ sredstev, pa tudi ne, kakšna (vkliučn8 varnost Ipkovih delavcev kov) g ? z višino osebnih dohod-z don0i • Vac se je tudi zavzel, da bi 0dgovQ8jen,m elaboratom, ki naj bi triorjij'na omenjena vprašanja, 1 seznaniti vse delavce v de-
Ce Lr8an'zaciji Iko. Si.,° Elaborat de iz
dabi
Hi0žnOsJUci,ev Ipka v Emono odprla družbenV za boljše izkoriščanje Sn° sn lh sredstev, je treba to statu-bukova ',1®mbo podpreti, je rekel bilo tretV obenem pa se zavzel, da bi delav a te prednosti pojasniti vsem 2ato jern v delovni organizaciji Iko. voditi h'.tnen'l’ da se razprav ne sme ■ Polobli' ro’Pač pa argumentirano in 'šče lea° Opozoril je tudi na stavbo,. zdovega Koordinacijskega '’,Wldika,a’ da je to tako po-'ale onr Z?deva’ da bi se o njej mostne nrede!i,i vse IMP-jeve sindi-r°čali , gan'zacije. (O tem smo po-Ceprs P^JŠnj' številki Glasnika.) Ve8a strni,S° Poznali pomisleke Iko-f0d'li r;r,n°VnePa kolegija, so v lpku °bra So Pravo o Elaboratu: 26. ok-s'ttdikaln8a obravnavali delavci na : ,e ZavZe.| skupinah, 29. oktobra pa $vet. stališče tozdov delavski Pr,
ca
'°rat dejansko dokazal,
izvršilnega odbora
'in5iednic
i*e*avskem°r®an'zac'ie Ida Meglič je avci na vžfU s.vetu poročala, da so de-'ve v Bmn anie ° razlogih vklj učilih in rn°’ osebnih dohodkih, do-^ajav« ,cgle$ih, stroških svobodne l|b do je e a v Emoni ter obvezno-adov0|j: v Primeru izločitve dobili 91 Podpr|f odgovore, zato so elabo-Na kri '■
»?v,>ikiaR °' v°diini v tozdu in pred-^Pbovj	so jim zatrdili,
oseK°n j so ilm zatrdili, da nižji ^"'dohodki v Emoni ne
L r°^i pn. mh razmerjih in da bodo 01 so zHv. .ootriih skupnih služb nižji l (Lovrotj V 1MP
fc0tl10 za «v° *prepričan sem, da irf^Oai Dinp obodno menjavo dela \ ?9l»j. (^e hn ' 11,5 m'l‘jona dinarjev li razvoj , mP ta denar znali vložiti S Glede ? lahko veliko naredi-aianizaciie °nVeznos'i do delovne
■»
n.?°sebninfnos,i doSkipa treba rešiti u?.n' o niihn,amouPra'nim sporazu-okba PosebeV razmej"vi in da se bo
v lnih sk|P?lpk°vi delavci na sindi-
Wov delavski'’ V sozd Emona- Je
~ - Vskl svet na predlog di-
;^v
iav0i
Sti sve, naj bl se sestal de-- , 'ovne organizacije Iko
in sprejel sklep, da se strinja z lpkovo izločitvijo ter opredelil akcije, da bodo sporazumno urejene vse medsebojne obveznosti. Če Ikov de avski svet omenjene odločitve ne bo sprejel, se bo 12. novembra sestal Ipkov delavski svet in razpisal referendum o izločiivi v roku 15 dni. Če bo delavski svet delovne organizacije sprejel sklep, kakršnega si v lpku želijo, bo tozdov delavski svet javno obravnavo podaljša!, tako da bo" referendum predvidoma razpisan decembra letos in izveden februarja prihodnje leto. Ipko pa naj bi se po tej varianti vključil v Emono s 1. julijem 1985.
Tako udi piše v omenjeni žabe-" ležki, ki so jo podpisali direktorji delovne organizacije Emona Inženiring, delovne organizacije Iko in tozda Ipko Miha Berčič, Rudi Buko-vac in Lovro Rogelj. Ipkov delavski svet se je s tem dogovorom v celoti strinjal.
Čeprav Ipkov delavski svet o Elaboratu sploh ni odločal, pač pa je podaljšal javno razpravo, kaže, da je odločitev že padla. Člani akcijske konference ZK v delovni organizaciji Iko ljub pomislekom in kljub kritikam na račun ravnanja Ipkovih vodilnih delavcev niso videli druge možnosti, kot da voljo Ipkovega kolektiva vzamejo na znanje, saj ima ta kolektiv po Zakonu o združenem delu pravico sam odločati o svoji statusni organiziranosti. Če so delavci prepričani, da se jim v Emoni odpira boljša perspektiva, jim po zakonih ni mogoče preprečiti sprejema takšnih odločitev.
Direktor tozda Ipko Lovro Rogelj je dokazoval, da je vključitev Ipka.v Emono družbeno popolnoma upravičena in strokovno edino pravilna, saj je Emona v Sloveniji opredeljena kot nosilka razvoja hlevske opreme Rogelj je zavrnil mnenja Ikovih in sozdov ih služb, da ima ipko dobre perspektive v sozdu IMP, ker sodi njegova proizvodnja na področje kovinsko-predelovalne industrije in ker se v IMP vse močneje razvija področje kmetijske opreme. Rogelj na to odgovarja, da druge IMP-jeve organizacije proizvajajo kmetijske stroje, medtem ko je hlevska oprema nekaj povsem drugega. Proizvodnja kletk in druge hlevske opreme mora biti tesno naslonjena na tehnologijo reje in pitanja, zato je po njegovem nujna povezava z Emono. Kot trdi, tudi ustrezni organi Republiškega izvršnega sveta in Gospodarske zbornice opredeljujejo Emono kot nosilko razvoja te opreme.
Bilo je tudi vprašanje, kaj sozd IMP sploh nudi lpku. Na to vprašanje je odgovoril namestnik sozdo-vega generalnega direktorja Janez Stanovnik. Najprej se je dotaknil razvojnih vprašanj Seveda bi morali \ sozdu z enega mesta zaokrožati programsko raznovrstnost in preprečevati podvajanja, je rekel To bomo naredili s strokovno službo usmerjevalnega razvoja. Ni pa v sozdu denarja za konkretne razvojne naloge. Tega mora zagotoviti vsak tozd stlm.
Nato je Stanov nik menil, da se lp-kovi delavci odločajo zdaj med dvema bistveno različnima načinoma dela. Doslej so proizvajali farmsko opremo, kjer so vse dobili od zunaj, kar je v sekakor najlažja pot. Ali pa je zares njihov dolgoročni interes biti proizvodno odvisen od enega samega tehnologa in prodajalca, ki jim ho lahko narekoval vse pogoje? Povezovanje z Emono bo pomenilo to. Če pa hočejo, da bo Ipko postal tržni proizvajalec širših dimenzij in razvil proizvodni program, ki bo ustrezal nosilcem različnih tehnologij, potem Ipko to lahko doseže le v IMP.
Predvsem pa je Stanovnik obsodil
»sprehajanje« iz sistema v sistem v iskanju kratkoročnih rešitev — kajti glavna naloga je učinkovito proizvajati z družbenimi sredstvi.
Stanovnik je tudi odločno poudaril, da je sozdovo vodstvo proti vsaki dezintegraciji in spomnil je tudi, da ni doslej še nihče v sozdu IMP ostal brez socialne varnosti. Res so razlike v osebnih dohodkih in res razvoj ni povsod enako hiter. Toda vzrok je prav v tem, da nekateri iščejo kratkoročne učinke, kar ovira izpolnjevanje pomembnih skupnih ciljev.
Stanovnik je tudi opozoril, da sozda ne smemo enačiti z režijo — s skupnimi službami in nadaljeval: Ne trdim, da IMP deluje optimalno. Trdim pa, da brez večjih sistemov ni napredka. Poglejte računalniški sistem, ki ga gradimo: Kdo danes še lahko uspešno posluje brez njega!? Poglejte združevanje sredstev za skupne naložbe, proti katerim so mnogi odpori! Toda obrnite se 10 ali 15 let nazaj in odmislite vse tovarne, ki smo jih zgradili z združevanjem. Razvoj je, tega ne more nihče zanikati. in tisti, ki trdi, da IMP ne zagotavlja socialne varnosti, solidarnosti, razširjene reprodukcije, nima prav.
Bilo je mnogo drugih argumentov, s katerimi so poskušali prepričati predstavnike Ipka, da njihova želja po povezovanju z Emono, ni primerna. Posebej so opozarjali, na pretrese, ki jih bo doživela delovna organi-
zacija Iko. Tu sta predvsem dve vprašanji:
1.	) Skupne službe delovne organizacije iko so bile ustanovljene, da bi deiale za 5 tozdov. Zdaj bo eden manj. V skupnih službah bo torej preveč ljudi. Fo prvi prognozi, ki so jo že uradno poslali v Ipko, bo v Ikovih. skupnih službah 19 delavcev »viška«. V lpku so obljubili, da bodo ta problem korektno rešili.
2.	) Skipove težave. Od takrat, ko je Skip gradil v Podpeči,'se je stalno otepal z nelikvidnostjo. Letos ob devetmesečnem obračunu pa je zabredel celo v rdeče številke — izkazal je za okrog 10 milijonov dinarjev izgube, manjka mu pa še 120 milijonov dinarjev, da bi dosegel likvidnost. Vsekakor bi morali najprej rešiti Skipove probleme, so rekli vodilni v lku in v drugih tozdih, enako pa tudi predstavniki partijskih organizacij, šele potem pa se pogovarjati o lpkovi izločitvi.
V lpku so rekli, da so z izločitvijo pripravljeni počakati, ne pa se o njej pogovarjati, ker so se že odločili. •
Bil pa je tudi predlog, da bi sodelovanje z Emono obravnavali bolj kompleksno. Emona-lnženiring že zdaj pri gradnji farm ne sodeluje le z Ipkom, pač pa še s celjsko Klimo in še s katerim IMP tozdom. Morda pa v teh hlevih potrebujejo tudi avtomatsko regulacijo ali kakšno drugo opremo, ki bi jo lahko razvijali in iz-
delovali v IMP? Dogovorjeno je, da se bodo predstavniki IMP in Emone sestali novembra, da bi razpravljali o teh možnostih.
LOJZE JAVORNIK
Misli o pridnosti
Pridnost je lastnost, ki je ne mara vsak.
Priden pri delu je nekaterim premalo priden.
Kar s pridnostjo pridobiš,je tvoje bogastvo.
Pridnost v delu, voljstvo v počitku.
zado-
Ne meni, se za meni, zakaj garaš.
tistega, ki
Pridnosti ni lahko ukrasti.
Vzorna pridnost tudi okostenele zdrami.
FRAN VODNIK
Panonija
Proslava ob dnevu inovatorjev
Odbor za inventivno dejavnost pri občinskem svetu Zveze sindikatov Murska Sobota j » v Panonijini jedilnici organiziral proslavo ob dnevu inovaterav.
Proslave so se udeležil: predstavniki družbenopolitičnih organizacij in delovnih organizacij, raziskovalne skupnosti in obrtnega združenja.
, Navzoče, še posebej inovatorje, je pozdravil direktor delovne organizacije IMP-Panonija Emil Zel ko in povedal, da so imeli v Panoniji letos doslej dvanajst inovacij.
V kulturnem programu so nastopili člani Kulturnega društva Mura. Nato je predsednik občinskega sindikalnega sveta Janez Drvarič podelil priznanja triindvajsetim inovatorjem.
Priznanja so prejeli inovatorji z osnovne šole Beltinci, Liva, Panonije, osnovne šole Petrovci, Tovarne mlečnega prahu, Mure, Konstruktorja in trije člani obrtnega združenja.
Fakturirana realizacija — september 1984
'''""\Real. TOZD		Plan	(v 10Jdin		Izvršitev			Indeks Izvršitve			
		1984	za 9 mes.	sep.	Septem.	9 mes.84	9 mes.1983	letni plan	plan za 9 mes.	plan sept.	izvj 8 4/6
		1	2	3	4	5	6	7	5	9	10
1. OV		1.505.400	1.113.406	119.529	184.695.733	1.097.878.080	'760.067.S87	73	99	155	144
2. KM		647.500 .	463.506	55.988	55.363.210	388.016.163	302.254.624	60	84	99	128
3. MK		644.834	463.637	52.877	48.322.578	435.406.390	432.402.413	68	94	91	101
- SD		8.457	6.331	694	890.370	7.285.751	5.801.809	86	115	128	125
PROKOT		2.806.191	2.046.880	229.088	289.271.891	1.928.586.384	1.500.526.833	69	94	126	129
4. m		1.175.000	787.300	125.500	130.810.401	1.098.609.602	596.289.561	94	140	104	184
5. IB		44.400	29.750	4.740	6.028.331	32.380.739	24.712.730	73	109	127	131
6. PKOJ.		66.300	44.400	7.100	9.403.824	50.080.170	34.249.730	76	113	132	146 .
7. EKO		- 577.700	387.200	61.700	64.300.544	464.474.737	332.399.944	80	120	104	140
EMI		1.863.400	1.248.650	199.070	210.543.100	1.645.545.248	989.651.609	88	132	106	166
8. EM		•830.000	599.159	73.490	105.642.485	677.208.110	683.029.808	82	113	144	99
- brez izvoza		770.000	555.845	68.177	94.155.350	592.301.438	442.757.708	77	107	138	134
9. DVIG		, 380.493	274.667	33.691	36.282.586	233.461.001	191.718.579	61	85	108	122
10. TEM-E		715.000	516.141	63.307	84.517.093	488.185.100	400.786.169	68	95	134	122
11. TEM-T		590.000	425.906	52.240	77.594.653	488.750.203	327.432.681	83	115	149	149
12. ISO		377.400	272.436	33.416	57.459.637	331.509.316	320.038.190	86	122	172	104
- CX		69.700	50.314	6.171	5.134.751	42.973.577	41.757.775	62	85	83	103-
EMCND		2,962.593	2.138.623	.262;315	366.631.205	2.262.087.307	1.874.763.202	76	106	140	121
13. KLJMAT		850.000	555.700	78.200	105.473.169	684.683.493	326.530.241	81	123	135	210
14. TIO		900-000	640.000	84.000	69.045.393	491.455.804	417.142.990	55	77	82	118
15. BUŠK		580.000	420.300	58.600	53.056.318	368.384.533	263.855.422	64	88	91	137
16. PANCMJA		2.062.667	1.473.165	'234.872	117.265.000	'1.271.553.998	969.602.666	62	86	50	131
17. TRA-A		600.000	438.000	54.000	103.376.579	693.130.492	357.926.783	116	158	191	194
18. TRA.-Č		550.000	407.000	49.500	68.301.513	451.288.990	260.155.956	82	111	138	173
19. HM		315.000	234.675	28.350	44.917.942	300.689.681	185.253.496	95	128	158	162
20. SKIP		611.000	501.900	62.700	19.568.070	479.942.389	337.052.023	79	96	31	142
21. IPKO		528.000	403.853	46.742	48.272.429	489.551.157	354.308.694	93	121	103	138
IKO		2.604.000	1.985.428	241.292	284.436.533	2.414.602.709	1.494.696.952	93	122	118	162
22. ISNL		1.152.560	844.430	104.447	117.592.108	889.781.910	650.322.750	77	105	113	137
23. TS "		504.000	372.649	46.100	38.607.916	339.937.279	260.850.921	67	91	84	130
24. VIPO		175.300	132.091	14.900	18.641.545	148.234.990	86.558.643	85	112	125	171
25. IBK		360.000	256.006	35.000	42.404.455	284.276.674	147.805.277	79	110	121	192
LIVAR		2.191.860	1.605.176	200.447	217.246.024	1.662.230.853	1.145.537.591	76	104	108	145
26. IP	873.000		636.420	72.460	,104.152.341	818.006.105	481.676.159	94	129	144	170
27. MP	569.500		411.300	52.400	40.635.372	424.185.599	318.949.035	74	103	78	133
KLIMA	1.442.500		1.047.720	124.860	144.787.713	1.242.191.704	800.625.194	86	119	116	155
28. INŽ	186.771		140.000	14.800	23.075.315	112.068.770	74.932.156	60	80	156	150
29. MARK	156.184		117.200	12.400	11.085.278	91.521.846	78.891.279	59	78	89	116
30. PB	180.613		135.300	14.300	48.432.503	136.107.930	102.853.352	75	101	339	132
31. ZAST^TEH	233.940		175.600	18.600	41.256.722	211.443.502	186.121.380	90	120	222	114
32. AI£H	251.000		171.000	25.000	36.192.061	211.888.774	147.286.344	84	124	145	144
33. IC	28.233		20.130	3.030	3.589.516	21.769.073	17.300.020	77	108	118	126
IZIP	1.036.741		759.230	88.130	163.631.395	784.799.895	607.384.531	76	103	186	129
- PD	30.244		23.000	3.000	4.656.440 _ •	22.120.294	17.746.668	73	96	155	125
TAKO JE RASLA KUMA CELJE
Klimovci so znali delati, pa se tudi razvedriti
V celjski Klimi smo se 22. oktobra letos pogovarjali z nekdanjima Kliminima delavcema Lovrom Blažinom in Štefanom Jugom o zgodovini te delovne organizacije.
Lovro Blažin, ki je bil zaposlen v Klimi od leta 1955 do upokojitve 1974 kot vodja splošnega sektorja, je povedal, da o letu nastanka podjetja, iz katerega je zrasla Klima, ni pismenih dokumentov, pač pa so nekateri delavci, ki so bili pred drugo svetovno vojno zaposleni v tem podjetju — obrtni delavnici zasebnika Got-frida Grada v centru Celja in po osvoboditvi do prve registracije podjetja leta 1947, povedali, da sega zametek Klime v leto 1904. Ko se je pisala zgodovina podjetja ob sedemdesetletnici (leta 1974), so bili nekateri od tistih delavcev še živi.
Ne pozabimo izkušenj iz preteklosti!
Celjska Klima je ena IMP-jevih organizacij z najbogatejšo tradicijo. Njeni začetki segajo celo v čas pred prvo svetovno vojno, v leto 1904, ko je po nekaterih pričevanjih v Celju osnoval svojo delavnico obrtnik Gotfrid Grad.
Seveda je današnja Klima nekaj povsem drugega kod predvojne obrtne delavnice. Šele po drugi svetovni vojni se je začela razvijati Klima, kakršno poznamo danes. Proizvodni program prezračevanja in klimatizacije so začeli razvijati na začetku petdesetih let. Tudi ime podjetja se je večkrat spremenilo.
Kljub temu pa je dejstvo, da segajo prvi začetki te organizacije še mnogo dlje nazaj v preteklost. In čeprav nimamo v rokah nobenega dokumenta, ki bi neizpodbitno dokazal resničnost trditve, da je Gotfrid Grad odprl svojo delavnico ravno 1904. leta, stari Klimovci trdijo, da njihova organizacija letos praznuje osemdesetletnico.
To je bil en razlog, da smo se odločili v tej številki opisati razvoj Klime Celje, v glavnem seveda njen razvoj po vojni.
Drugi razlog pa je pobuda občinskega sindikalnega sveta v Celju, da bi bilo prav, če bi v delovnih organizacijah bolj načrtno zbirali in shranjevali gradivo o zgodovini delavskega gibanja in razvoju delovnih organizacij. Uredniški odbor Glasnika je menil, da je treba to pobudo podpreti, ker s tem ohranjamo pričevanja o dosežkih v preteklosti, o problemih in o tem, kako smo jih reševali. Vse to.je namreč osnova, na kateri gradimo jutrišnji razvoj. Danes pišemo o zgodovini Klime, kasneje bomo pisali tudi o razvoju drugih IMP-jevih organizacij.
Klimovce, še aktivne in upokojene, ki imate gradiva, slike ali spomine na pomembne dogodke t' preteklosti svoje organizacije - - tudi na predvojne čase — pa prosimo, pomagajte nam! Pokličite predsedniku Sindikalne konference Konrada Kaučiča ali delegatko v Uredniškem odboru Glasnika Helgo Vovk! V Klimi bodo izdati tudi poseben časopis, v katerem bo zbranega še več gradiva o dosedanjem razvoju pa tudi perspektivah za prihodnost, i, imate dokumente ali podatke, ki bi sodili v ta časopis, pomagajte, da bo čim boljši!
o
Če
Tovariša Blažin in Jug sta orisala razvoj Klime po vojni. »Decembra 1945 je bilo v Klimi zaposlenih okoli 30 delavcev Ka reje se je štev ilo delavcev večalo in je do leta 1955 naraslo na 150,« je povedal Lov ro Blažin
Seveda pa se Klima takrat še ni imenovala Klima. O tem je Štefan Jug rekel: »Podjetje se je od leta 1945 večkrat preimenovalo Sprva je bilo služnostno podjetje Instalacije MLO Celje, potem kovinsko podjetje Celje, nadalje Kovinsko po-
djetje Klima Celje. Sedanje ime je dobilo leta 1966 in se glasi: »Klima, industrija aerotermičnih naprav, Celje.«
bil že direktor in je vodil podjetje do svoje smrti 1957. Na njegovo mesto je prišel Marjan Mazej, ki je bil dotlej tehnični vodja in bil potem direktor do leta 1976, ko je prevzel mesto direktorja inž. Lojze Zupanc «
Štip, Diplomatska naselja na Dedi-nju v Beogradu.«
Kako pa je bilo s ključavničarsko dejavnostjo?
Sprva je bil sedež podjetja v nekdanjih Gradovih prostorih v Vodnikovi ulici, kjer so bili prostori neustrezni za delo. Tam sta bili dve pisarni in ključavničarska delavnica z majhno kovačnico. V letih 1948 in 1949 so delavnico dogradili, kar je bilo osnova za razvoj podjetja. Istočasno so dobili 5 majhnih pisarn, v katerih so delali od leta 1948, vse do leta 1962 direktor, splošne službe,
Kaj so delali v tem majhnem podjetju? En del je bila montažna dejavnost. O njej je Štefan Jug povedal:
»Instalacijska dejavnost, ki se je začela v letu 1945 je bila sprva nekako do leta 1947 bolj služnostnega značaja. Od tega leta pa je podjetje že prevzemalo prva večja gradbišča. To so bila Bolnišnica Celje, Zdravstveni dom, Kulturni dom Trbovlje, Dom onemoglih Polzela, Tovarna papirja Krško, Tekstilna tovarna
»Ta se je začela razvijati leta 1948 po nacionalizaciji zasebnih delavnic (Ključavničarstvo Globočnik, Strojno ključavničarstvo Planinšek, Strojna finomehanika Drofenik, Kleparstvo Štok in Instalaterstvo Okrožnik). Od začetka po osvoboditvi so v podjetju delali ograje, ključavnice in popravilo ključavnic in drugo. Kasneje od približno leta 1948 oz. 1949 po nacionalizaciji zasebnih delavnic pa so začeli serijsko izdelovati majhne serijske izdelke, ki so bili nujno potrebni pri obnovi porušene domovine. Izdelovali so štedilnike, »čučavce« in školjke za stranišča, jedilni pribor, česalnike (»strigle«) za živino in drobno orodje (žago za železo) itd. Podjetje je raslo, se bolje organiziralo in začelo misliti na boljšo proizvodno «
Ijen, ker sta delovala brezhibno. Takrat smo začeli resno konkurirati zagrebškemu Ventilatorju. Kmalu nato smo začeli dovolj množično izdelovati razne kondenzne lonce, za katere nam je priskrbel dokumentacijo tov. Marjan Mazej, ki je bil takrat naš zunanji sodelavec.
vodilnih mestih kadri, ki so zrasli
podjetju.«
Ves ta nagli razvoj pa je bil P°v zan in prežet z razvojem samoupr3 nih odnosov.
Prihod Barija Šentjurca za direktorja podjetja je pomenil prvo veliko prelomnico v povojnem Kliminem razvoju. Ta direktor je v podjetju postavil boljšo organizacijo.
Po smrti tov. Barija Šentjurca leta 1957 smo na lastno željo dobili za direktorja tov. Marjana Mazeja, ki je že dve leti prej opravljal v Klimi funkcijo tehničnega vodje in tako sodeloval pri načrtovanju razvojne usmeritve naše proizvodnje. Pod njegovim vodstvom smo začeli še intenzivneje delati in dopolnjevati proizvodni program. Direktor Mazej si je oskrbel sposobno ekipo strokovnjakov in drugih sodelavcev, ki so še danes v podjet ju. Pod vodstvom direktorja Mazeja je Kljma zgradila novo tovarno z dvema proizvodnima halama, aneksom za pisarne in skladišča ter z vsemi drugimi pritiklinami. To tovarno smo v glavnem gradili z lastnim denarjem in z mnogimi udarniškimi urami. Je pa b.ila ta tovarna velika pridobitev za Klimo, saj nam je omogočila tudi industrijski način proizvodnje,« je pripovedoval Štefan Jug.
»Samoupravljanje je bilo v Kh
vedno dobro razvito,-predvsem 23 ’ ker smo imeli že od vsega začet mnogo sposobnih sindikalnih akt,v stov. Po letu 1955 se je delavski st žedobro uveljavil. Seje so bile do pripravljene. Za potnembfiejšesk
pe, ki jih je sprejemal ta organ, s° j
glavnem pripravljeni vari3,1
predlogi. O teh so se člani org31) • upravljanja že pred sejo med se posvetovali: pa tudi s skupinami lavcev so se posvetovali, preden bili sklepi sprejeti. Vsi pomembne! sklepi so bili vedno sprejeti le p0?1^ soji organov upravljanja, ne P3 P°
kakšnimi koli vplivi posameznik0 Najbolj aktivni so bili organi upr3^ Ijanja pod vodstvom Štefana Jff’ Ivana Rihterja, Riharda Lenardič , posebno aktiven pa je bil Kom Kavčič,« je povedal Lovro Blazl


»Takrat smo organizirali tehnično vodstvo, obratovodstvo in vodstvo posameznih oddelkov,« se spominja Štefan Jug. »S tako izboljšano organizacijo je podjetje začelo razmišljati tudi o boljši in zahtevnejši proizvodnji. Zastavljen je bil proizvodni program opreme za prezračevanje, ogrevanje, sušilce in kasneje tudi hladilništva. Organizirali smo tehniško službo, v kateri so bili tovariš Ri-toper, Klepej, Inkret in kasneje tov: Boben. Leta 1953 smo osnovali Konstrukcijski oddelek, ki ga je vodil inž. Boris Kapel, ki je bil sicer naš prvi projektant.
Štefan Jug pa je še dodal ne ^ misli o razvoju in delu družbenop0 tičnih organizacij:
Naglo razvijajoča se Klima je seveda potrebovala mnogo usposobljenih delavcev. O kadrovski politiki je Lovro Blažin povedal naslednje:
»Od družbenopolitičnih orga01^ cij je bila najprej ustanovljena sin ^ kalna organizacija. Njen prvi Pr6 sednik je bil Jože Žagar, monter06^ tralne kurjave. Bkrati s sindika,0( je bila organizirana tudi osnovna ganizacija Zveze komunistov. Ce
»Bkrati z razvojem je moralo podjetje misliti tudi na razvoj lastnega kadra tako, da je vsako leto sprejelo v uk veliko učencev za industrijsko in tudi za montažno dejavnost.
prav spominjam je bil prvi sekte13)
Miki Gradišnik. Leta 1950 je ..
m° J
izvoljen prvi delavski svet, ki
Lovro Blažin in Stefan Jug med pogovorom, v katerem sta obudila mnoge spomine na razvoj Klime.
V tem letu se je tudi zaposlil v Klimi Janez Zakojšek", ki je bil takrat še mlad strojni tehnik, vendar je že imel mnogo strokovnih izkušenj. Konstruiral je nove kaloriferje. Po njegovi zasnovi smo začeli izdelovati prve ventilatorje in s tem začeli razvijati naš proizvodni program. Spominjam se, da smo kmalu po začetni proizvodni ventilatorjev prevzeli v proizvodnjo dva velika radialna ventilatorja za rudnik Kakanj (s kapaciteto okrog 200.000 kubičnih metrov na sekundo in tlakom 170mm vodnega stolpca). Konstruiral ju je tov. Zakonjšek in kupec je bil zelo zadovo-
Težko pa je bilo z izobraževanjem učencev v montažni dejavnosti zaradi terenskega dela, kajti vsak učenec je moral iti takoj, ko je prišel v uk, na teren na gradbišče, kjer ni imel pogojev za izobraževanje zlasti ne prvo učno leto in sicer iz objektivnih in subjektivnih razlogov. Zato je podjetje kasneje ustanovilo oddelek vajencev, v katerega so bili vključeni vsi učenci v prvem učnem letu, kjer naj bi bili pridobili osnovno znanje. Uspeh pri tem je bil viden.
prvi predsedoval Franjo Lesar, čavničarski mojster.«
kij3'
6d-
Podjetje je imelo v času svojega razvoja tudi precej štipendistov v srednjih in na visokih šolah. Poleg tega je mnogim delavcem omogočilo, da so študirali ob delu s tem, da jim je plačevalo šolnino in odobrilo dopuste za študij. Na ta način si je zagotovilo lasten kader. Tako so sedaj na
Sam Štefan Jug pa je bil prvi pr| sednik upravnega odbora poo]e
Štefan Jug se tudi spominja, da Klimi posvečali precej pozori1 organiziranju družabnega	.,
delavcev: »Sindikat je prirejal žabne večere in razne izlete. Kas° je to funkcijo prevzelo društvo LJ ske tehnike. Bil sem večkratni Pr°j sednik sindikalne podružnice, Pr sednik delavskega sveta in uPr
nega odbora ter lahko trdim, da
ni zgodilo, da bi bili kdaj nesklep1
iškem
čeprav so bile seje v popoldan: času. To so bili časi, ko nas je bl’°'ja, lovico manj zaposlenih kot dan6S«|6. lepo je bilo v Klimi,« je zaključil
fan Jug.
MARIJA PR

komercialna in tehnična služba z nabavo in računovodstvom. V teh prostorih je nastal tudi zametek oddelka konstrukcij. Uprava s projektivo se je v letu 1966 preselila v poslopje Doma OF, kasneje pa se je na zahtevo delavskega sveta preselila v današnje prostore.«
Klimovci o sebi, svojem delu, načrtih in pričakovanjih
»Dobro bo že, če ne bo slabše«
V kakšnih pogojih so delali Kli-mini delavci?
»Proizvodni prostori so bili zelo tesni, zaradi česar so morali večje izdelke delati kar na dvorišču. Zaradi prostorske stiske je prihajalo celo do nesreč pri delu. Še pod težjimi pogoji kot proizvodni delavci so delali monterji vodovoda in centralne kurjave. Od leta 1945 do uvedbe terenskih dodatkov in denarnih povračil za prenočevanje za montažne delavce na terenu ni bilo urejeno prenočevanje Tako so montažni delavci, ki so delali na terenu stanovali kar na odprtih zgradbah, predvsem po kleteh gradbišč. Pri prevažanju materiala za delo na gradbiščih so prevažali tudi postelje, žimnice in odeje za monterje. Prehrana ni bila urejena, prejemali so le minimalni terenski dodatek in delavci na gradbiščih so se znašli, kakor so vedeli in znali.«
»Sto ljudi, sto čudi,« pravimo. In s tem hočemo reči, da smo ljudje zelo, zelo različni. Pa smo res? V Klimi smo naredili preizkus: štirim delavkam in delavcem iz različnih oddelkov, ki vrhu vsega spadajo še v različne generacije, sem zastavil ista vprašanja. Preberite odgovore!
Seveda pa so Klimovci postopno izboljšali svoje proizvodne prostore. »Toda v povojnih letih smo vse gradili z lastnim denarjem in z udarniškim delom, zato so bili osebni dohodki dokaj skromni, je poudaril Lovro Blažin.
Kdo so bili direktorji Klime v njenem obdobju?
O tem je govoril Štefan Jug. »V začetku nismo imeli direktorjev Po letu 1945 so bili upravitelji. Prvi upravitelj je bil Štefan Dermastja po poklicu monter, ki je bil v podjetju eno leto. Pred njim je bil sicer par mesecev upravitelj lastnik tovarne Tehnic (sedaj Libela) Anton Rebek Za Dermastjem je bil upravitelj Dušan Svetek, ki je upraviteljeval v podjetju od leta 1946 do 1949. Svetka je nasledil Stanislav Ot. ki je bil uprav mk eno samo leto — to je v letu 1950. Za njim je bil upravitelj Ludvik Leskovšek (brat pokojnega ministra za industrijo Luke Leskovška). Njegov naslednik je bil Bari Sentjurc po poklicu mehanik. Ta je
Odgovarjali so:
Ančka Vodeb, rojena leta 1932. V Klimo je prišla avgusta 1950 (to je bila njena prva zaposlitev) in začela delati v knjigovodstvu osebnih dohodkov, kasneje v blagajni, pa na saldakontih in nato je postala vodja knjigovodstva, pred letom dni pa vodja knjigovodstva. Vmes je v Klimi spoznala moža, se poročila, imela tri sinove, od katerih prvi dela v Klimi, eden je pri vojakih in tretji študira. Prihodnje leto se bo Ančka Vodeb poslovila od Klime: šla ho v pokoj.
Blaga Jazbinšek, rojena leta 1949, vodi skladišče vijačnega materiala v tozdu Industrijska proizvodnja. Njeno polno ime je Blagorodna in je Makedonka, rojena v Gjevgjeliji, kjer je naredila ekonomsko srednjo šolo. Službe ni dobila, imeli pa so starši njive, na katerih so sadili paradižnik, ki ga je prihajala prodajat v Celje. Tu je spoznala moža, ki je stanoval v hiši poleg tržnice. Poročila se je, našla službo v Klimi, kjer je od septembra 1971. Ima trinajst let staro hčerko.
Alojz Pogorevc je klepar v delavnici tozda Montažna proizvodnja. Rojen je leta 1952. Že kol vajenecse je učil v Klimi, redno pa je v njej zaposlen od leta 1972, Je poročen in ima dva otroka: enajst in devet let.
Branko Sitar, ključavničar v tozdu Industrijska proizvodnja Rojen 1961. Tudi on je bil v Klimi že kot vajenec, redno pa od leta 1980. Je poročen, ima dvomesečnega sina.
Ančka Vodeb: »Rada sem v Klimi in delala sem vedno rada. Včasih smo
tudi več delali. Saj veste, kako je bilo po vojni. Takrat smo veliko delali. Potem si rasel s Klimo in bil vesel, če je uspevala. In je uspevala. Lahko rečem, da se v Klimi dobro počutim. No, res, veselim se, ker grem v pokoj, saj petintrideset let dela je veliko, pa
vnuke že imam in se jim bom
lah*0
posvetila.«
Ste dosegli tisto, kar ste pri
■jčak°'
.va-
li, da boste v službi dosegli?
Nadaljevanje na 7.
Kaj vam pomeni delo?
V prvem vprašanju sem svoje sogovornike spraševal po njihovem delu Kaj jim delo pomeni, kaj ho-čejo-doseči. oziroma, ali imajo občutek. da so to že dosegli. Hodijo na delo / \ eseliem ali N <!:ihn vrvlin°
V Klimi smo se pogovarjali
TAKO JE RASLA KLIMA CELJE
Šport ima v Klimi bogato
tradicijo
Pričevanja o celjski Klimi ne bi bila popolna, če se ne bi dotaknili tudi športnega življenja. V 1MP vemo, kako uspešni so Klimini športniki, sgj so že trikrat zapored skupni zmagovalci na sozdovih letnih igrah. Pričevanje Jožeta Lorbka, ki je bil prvi organizator športne aktiv nosti v tej organizaciji, pa kaže, da so današnji uspehi Kliminih športnikov logični rezultat dolgoletnega dela in tradicije. •
Jože Lorbek je danes v Klimi vodja učencev. Preberite, kaj nam je povedal!
»V Klimi sem zaposlen od leta 1946 — to je od tedaj, ko je bila nacionalizirana zasebna delavnica Bernarda Globočnika, pri katerem sem se leta 1944 začel učiti za ključavničarja. Ta delavnica se je tako kot • Gradova priključila MIO Instalacijam Celje. Kasneje se je Instalacijam prikl jučila še kleparska delavnica zasebnega obrtnika Ožeka iz Zidanškove ulice, za njo pa še Plinarna vodovod. MLO Instalacije Celje pa so se potem imenovale MLO Instalacije, plinarna, vodovod. Okoli leta
_va posnetka iz Kliminega arhiva. Zgornji je nastal okrog leta 1956. Spodnji dokazuje, da takratno po-<*letje Instalacije leta 1949 ni imelo trdno opredeljenega proizvodnega programa.
1958 ali 1959 sc jelo podjetje preimenovalo v Kovinsko podjetje Celje.«
Kdaj ste v Klimi začeli gojiti šport in katere panoge ste najprej gojili?
»Šport sem jaz začel organizirati leta 1946, to je tedaj, ko smo.se združili v MLO Instalacije. V podjetju sem začel zbirati nogometaše in organizirati prijateljska srečanja v nogometu s sindikalnimi organizacir jami sosednjih podjetij. Prvo nogometno srečanje je bilo že leta 1946 na igrišču Glazije (to je igrišče Kladi-var). Rezultat tekme z Libelo je bil 2 proti 2. Libelini športniki so bili že športno opremljeni, mi pa smo bili vsak v svoji civilni opremi, kakršno je pač kdo imel. Na naslednje tekme, ko smo igrali z drugimi podjetji (tovarna Metka Celje, Celjski tisk, Emo Celje, Rudnik Pečovnik, Žična Celje, itd.) sem si sposojal opremo za naše športnike pri Libeli.
Leta 1947 pa je začel organizirati športna tekmovanju Občinski sindikalni svet Celje. V ta tekmovanja smo se vključevali športniki iz vseh celjskih podjetij, s
Isto leto smo Klimini športniki začeli tekmovati tudi v industrijskem mnogoboju, v katerem smo že prvo leto dosegli prvo mesto v takratnem celjskem okraju. Kot zmagovalci smo dobili za nagrado komplet športnih copat. Kot zmagovalci na tej tekmi smo šli na republiško tekmovanje v industrijskem mnogoboju, ki je bilo v Ljubljani. Za to tekmovanje smo že dobili nekaj opreme (hlačke in nekaj majic). Copate smo imeli od nagrade, ki smo jo dobili v Celju na omenjenem tekmovanju. Ob prihodu na republiško tekmovanje v Ljubljani smo bili zelo presenečeni, ko smo videli naše nasprotnike — tekmovalce iz Ljubljane. Jesenic, Maribora, Kranja, itd. v kompletni športni opremi (imeli so sprinterice in sploh vso športno opremo). Bilo nas je strah ob misli, kako bomo mi takšni amaterji, siromašno opremljeni v primerjavi z njimi, tekmovali z njimi. Trema nas je kar kmalu minila, saj smo že v prvi panogi v teku na 1500 metrov prevzeli vodstvo v tekmovanju. Na tekmi 1500 metrov sem bil jaz daleč prvi, saj sem imel na cilju približno 100 metrov prednosti pred drugimi. Prvi je 50 metrov za menoj prišel na cilj Klimin tekmovalec. Njegovega imena se ne spominjam več. Na tem republiškem tekmovanju v Ljubljani je bilo tekmovanje v
šestih disciplinah, od katerih so bile poleg teka na 1500 metrov, met krogle, skok v daljino, skok v višino, tek na 100 metrov ter proste telovadne vaje. Pri vseh panogah razen prostih vaj smo poželi najvišja mesta. Pri prostih vajah, ki smo jih tudi dobro izvedli, pa so nas krivično ocenili tako, da smo v skupnem dosežku dobili samo 3. mesto. Za nagrado pa smo tedaj dobili športne drese.
Tekmovanja v industrijskem mnogoboju so potem zamrla.‘Organizirala pa so se v Celju športna tekmovanja v nogometu, odbojki in lahki atletiki. -
Okoli leta 1947 ali 1948 smo v Celju v okviru sindikalnih športnih iger začeli organizirati odbojkaška prvenstva na katerih smo Klimini športniki uspešno zastopali tedaj še majhen delovni kolektiv. V Celju smo dosegli 2.’do 3. mesto. Od nas sta bila boljša Ingrad in Emo Celje.
Sčasoma so se začele v Celju razvijati še druge športne panoge, kot so košarka, mali nogomet, kegljanje, streljanje, plavanje, pa balinanje, ki so ga kmalu opustili, ker je bila predraga ura za koriščenje igrišča.
Klimini športniki smo v Celju leta in leta držali L in 2. mesto v nogometu. kar dokazujejo mnoga priznanja in pokali.
Okoli leta 1955 smo postali celjski okrajni prvaki v nogometu, ko smo na Glaziji premagali takratnega slovenskega Ugaša Rudarja Velenja.
Tekma se je končala z neotii.Lenim • rezultatom 2:2. šele v podal j-s e. nam je uspelo premagati ome njen ; ekipo s 3:2 ter zato prejeti lep pokal okrajnega prvaka Celja v nogometu.
Tekmovanja v vseh navedenih panogah so v Celju postala redna prvenstvena tekmovanja, v katera so se vključile tudi ženske v odbojki, kegljanju in v streljanju.
V Klimi sem bil jaz od začetka športne dejavnosti pa do leta 1965 glavni organizator športa. Za menoj je prevzel organizatorsko na šport-_nem področju Bojan Presečnik, potem Konrad Kavčič, pa spet jaz, potem Jože Martinec, zdaj pa je športni referent za šport Bojan Bombač."
Od težavnega začetka dalje mi je pri organizaciji športa v Klimi največ pomagal nekdanji predsednik sindikata Štefan Jug, ki je tudi poskrbel za nabavo šjrortne opreme. Pomagal je pri zaposlovanju dobrih športnikov v Klimi, ki sem jih jaz pripeljal v našo firmo zato, da smo bili v športu močni.
Ko je bila leta 1977 30-letnica športa v Klimi, se v ta namen organiziral pokalni turnir v nogometu, na katerem so sodelovale tudi ekipe, ki so tekmovale z nami v začetku razvoja športne dejavnosti v Celju.
Moja želja je, da bi tudi nadaljnje športne jubileje proslavili na primeren način, za kar iiaj bi poskrbel Klimin sindikat.«
MARIJA PRIMC
Spominski posnetek nogometašev, ki so branili Climine barve v letih 1947—1967.
II	Saj nisem nikoli imela kakšnih ■°sebnih ambicij. V knjigovodstvu *en' imela dobre vodje in sem dobila 0r|Selje za to d6*0 8 In potem je čisto
Gkrito priznala: »Veste, jaz nisem l°lena za vodjo — da bi komandirajo Ampak, ker sem imela dobre predpostavljene, ki so me vpeljali v e|°- in ker imam dobre sodelavke, Tesno naredimo, kar je treba n are-
j *n na koncu: »Zdaj tega sicer še ne U)|m, ampak vem, da bom Klimo ™£reša!a, potem ko bom upokoje-
v Blaga Jazbinšek: »Delo mi pomeni ,Se- Rada delam, posebno v proi-,v°dnji. Čeprav imam ekonomsko ne bi bila rada v pisarni, rajši pn' v proizvodnji. Ko sem prišla v e*je, bi prijela za vsako delo, ma-?ri za čiščenje. Potem sem našla . *t° v Klimi kot pomožna skladiščni-Jj- Delala sem in se učila slovensko.
9ram pa reči, da so me sodelavci I*'0 lepo sprejeli, mi pomagali in k° sem se že v enem mesecu prese-Tdjivo veliko naučila. Skratka, de-. a sem še in še, tudi nadure, naučila
III	se slovensko in dokazala sem, da
se motili tisti, ki so prej govorili:
" ’ o ta Makedonka, saj ne zna niti
5ajbi
luvensl o«,
s, r? y°rej ste kot Makedonka imeli ^ i t-kaj težav. Prej pa ste rekli, da so i,K sodelavci lepo sprejeli.
! Ja lepo sprejeli in pomagali so mi j X- s kateri skupaj delam. Sicer sem L.morala tudi kaj požreti. Nc bi !E>, da bi me kdo napačno razumel, . Gkšne stvari so povsod. Bila je . jX skepsa, češ tam doli si je di-l^kjmo kupila.«
K Kaj želite doseči v poklicu?
' JI, ^svojim delom sem zadovoljna, s ačo tudi, skratka nimam nobenih °sebnih ambicij.«
■šli razmišljate, kako bo jutri?
i *Ja, premišljam, vendar ne vem,
j 3ko bo. V Klimi smo zadovoljni, saj b anto plače v redu in dela je dovolj. v d'no to si želim, da bi bilo delo čim
m5; kajti če bo dovolj dela, bodo tudi
njacc- Na splošno pa s stabilizacijo
X01 zadovoljna. Tudi kot komuna pravim, da to ni v redu.«
Kaj ni v redu?
(j JDene so podivjale, plače jih ne bajajo. Z možem še voziva, toda
- .it i* *»,. 8» t>	V4

kako bodo živeli tisti, ki zaslužijo 15.000 dinarjev mesečno, pa imajo dva ali tri otroke?«
In zdaj na pravijo: Deset let ste predobro živeli, treba je stisniti pas, plačati dolgove. Se strinjate s tezo, da smo \ si skupaj deset let predobro živeli? Mislite, da ste tudi vi predobro živeli?
»Ja, mislim, da smo res vsi predobro živeli. Zdaj za vse krivijo komuniste, pa niso živeli samo oni dobro — vsi smo. Dobil si stanovanje, dobil si kredit. Zato mislim, da niso samo oni zgoraj krivi za današnje stanje, ampak je vsak po svoje prispeval k temu. In včasih, ko nam je šlo tako dobro, smo vedno kaj jamrali. Zdaj pa rečem, če bo ostalo tako, kot je zdaj, bose kar v redu. Samo da nebo slabše.«
Alojz Pogorevc: »Jaz sem se želel učiti za rudarskega tehnika, vendar nisem bil zdrav. Potem sem poslal prošnje raznim podjetjem, med drugim tudi Klimi, ki mi je ponudila, da se izučim za kleparja.«
Torej ste postali klepar po naključju. In kako ste danes zadovoljni s svojim poklicem? Kako gledati v prihodnost? Želite napredovati?
»Sprejel sem ga, čeprav takrat nisem vedel, kakšen je ta poklic. Toda danes sem zadovoljen. Naprej v šole nisem šel, ker je bilo pred leti manj možnosti za izobraževanje ob delu in tudi nisem v idel možnosti, da bi prišel kam naprej. Tako bo moje sedanje delo največ, kar bom dosegel. Saj imam svoj poklic rad in sem se nanj navadil.«
Kaže, da v i svoje cilje prilagajate možnostim?
»Res bo tako. Ampak saj ni druga možnosti, kot da se dela.«
Ste v Klimi Zadovoljni?
»Sem, drugače bi že šel. Saj sem imel možnost, pa nisem hotel oditi.«
In kaj vas je obdržalo?
»Odnosi so dobri, v delavnici imam prijatelje, tudi osebni dohodki so dovolj dobri «
Kaj pa bi bilo boljše? Saj menda se da kaj izboljšati!?
»Predvsem bi morali izboljšati organizacijo in sicer doseči boljše sodelovanje operativcev in sploh režije z delavnico. Tu je še precej rezerve.«
Branko Sitar: »Za ključavničarski poklic sem se odločil, ker me je vese-
lil. Učiti sem se začel leta 1976 in z delom sem danes zadovoljen. Tudi v Klimi sem zadovoljen, saj imam za ključavničarja s štirimi leti delovnih izkušenj razmeroma dobro plačo.«
Toda delo je težko, razmere v delavnici niso prijetne.
»Res je. Imamo dim, ropot. To seveda ni prijetno, je pa naše delo pač takšno. Tu ne moremo nič.«
Ste se že kd j ukvarjali z mislijo, da bi šli kam drugam?
»Sem razmišljal o tem in tudi možnost sem imel. Ko sem prišel iz vojske, bi la ho šel za vzdrževalca v Štore. Pa nisem šel, ker bi imel slabšo plačo. Plača je to, kar človeka vleče, vsaj zaenkrat «
Ali imate cilj, kaj bi radi dosegli v službi?
»O teh stvareh ne razmišljam. V Klimi imamo v proizvodnji tehnike, ni prostih mest, da bi prišel naprej.«
A če bi bila možnost, hi vas mikalo voditi skupino ljudi?
»Seveda bi me.«
Zakaj? Zaradi denarja, ugleda ali česa drugega?
»Na ugled ne dam veliko Denarja je več, če si skupinovodja.«
Kaj pa zasebno življenje? .
Ančka Vodeb: »Tudi v zasebnem življenju sem zadovoljna. Z možem imava tri fante, ki so končali šole. Klima nam je dala stanovanje, tako da s tem nismo imeli problemov. Ko so bili otroci majhni, sem morala precej delati. To je šlo na račun zasebnega življenja. Ampak z možem sva to nekako uredila. Tudi on namreč veliko pomaga doma. Ko so bili otroci majhni in sem morala delati popoldne, je on poskrbel za otroke.«
Zanimivo, da jemljete to tako samoumevno.
»Ja, mladi danes javkajo, kadar je treba delati popoldne. Mi smo si takrat pač pomagali, kot smo vedeli in znali: mož, mama. . Nikoli nismo niti pomislili, da ne bi delali popoldne, če je bilo treba. Skoz to je starejši tudi dobil štipendijo od Klime in je zdaj projektant.«
Vidim, da vam je to všeč.
»Ja, mi je, ker bo to še nekak stik s Klimo. Ce toliko let nekje delaš, ti

f .'s. jh sitji.i , < A .i .i- v *•	v !,
služba poslane drugi dom.«
Kaj pa vaš standard? Ste zadovoljni?
»Ko so bili otroci manjši, nam ni šlo ne vem kako dobro Saj nismo živeli v pomanjkanju, toda prav dosti si nismo mogli privoščiti. Hodili smo na izlete, pa vsako leto smo šli na dopust, da bi pa zidala ob treh otrokih, z možem nisva mogla niti pomisliti. Imava stanovanje, avto, pa otroke. Kakšnih posebnih želja pa tako nisva imela.«
Kaj pa naprej?
»Prihodnje leto, ko bo pokojnina, bo denarja seveda manj. Ampak človek, ko je upokojen, nima več posebnih želja, in upam, da bo sin dobil službo. Naredil je srednjo gradbeno šolo, a že dve leti zaman išče zaposlitev. Pred sedmimi leti, ko se je odločal za šolo,.pa je v gradivu, ki smo ga dobili, pisalo, da je po gradbenih tehnikih strašno povpraševanje. Toda medtem ko se je šolal, so se razmere spremenile. Eno leto je bil prijavljen na zavodu, a zanj ni bilo nič. Potem je šel odslužit vojsko. Upam, da ho zdaj imel več sreče.«
Blaga Jazbinšek: »Kar sem si zamislila, se mi je uresničilo. V Klimi sem dobila najprej dvosobno, potem 1 t isobno stanovanje in s tem sem pre-zadovoljna. Doma gospodinjim, rada hodim v naravo in hribe, berem, šivam gobeline.«
Ali kdaj primerjate, kako vam je tu in kako bi v am bilo v Makedoniji? Kje je bolje?
»Tam je veliko slabše. Mnoge sošolke, s katerimi sem skupaj hodila na ekonomsko šolo, so danes za stroji. pa še bog, da so sploh dobile službo. Mnoge so še danes, po šestnajstih, sedemnajstih letih brez zaposlitve. Jaz sem v primerjavi z njimi na konju. Slovenci znate bolje živeti kot doli. Doli garajo, garajo, na koncu pa...«
Kaj pa brezposleni?
»Če nimajo zaposlitve, sadijo paradižnik, papriko. Človek prime za vsako delo, da se preživi. V službi pa dobi delavka za strojem osem tisočakov. Vem, tu pravite, da na jugu niso pridni, pa to sploh ni res. Povsod s« dobri in slabi.«
Kaj bi naredili, če bi imeli možnosti?
»Rekla sem, da sem zadovoljna s
tem, kar imam. Toda če bi dobila kak denar, bi si naredila majhno hišico na deželi, da bi tam dočakala penzijo in da bi v njej živela, ko bom upokojena. Drugega pa ne potrebujem «
Bi se vrnili v Makedonijo?
»Saj priznam, dostikrat me daje domotožje. In vedno rada hodim na obiske in na dopust, ampak da bi tam stalno živela, si ne morem več predstavljati.
Alojz Pogorevc: »Imam osnovne stvari in pravzaprav bi rad to le še izboljšal. Družino imam, avto tudi, sicer bolj delavskega (fiat 1300) in imam stanovanje, družbeno, dobil sem ga od Klime Imam pa zemljo in bi rad zidal. Samo draginja ...«
Zdaj so bolj slabe možnosti za zidavo, mar ne?
»Postaviti nameravam majhno počitniško hišico. Če ne bo drugače, bo lesena. Zdaj bom obdelalzemljo: nasadil bom drevje, povrtnine, malo vinograda. Pozneje bom na parceli postavil še hišico.«
Je vrtnarjenje vaš konjiček?
»Naj bi bil konjiček, je pa tudi potreba. Saj veste, kako draga je danes hrana.«
Če rečeš konjiček, nekako razumeš dejavnost, s katero se človek sprosti. Ali ni žalostno, da postaja zdaj konjiček nekakšna druga služba: delo za zboljšanje standarda?
»Ja, po svoje je res žalostno.«
Ali bi rekli, da živite bolje, kot so vaši starši in ali mislite, da bosta vaša otroka živela bolje, kot vi?
»Ja, živim bolje od staršev in mislim, da bodo otroci živeli bolje kot mi.«
Kaj pa bosta vaša otroka?
»O tem še nismo razmišljali, saj je še čas. Vem pa, da bodo problemi Otroci imajo želje, toda zaposlitev ni. To bo resna težava.«
Prej pa ste rekli, da pričakujete, kako bodo vaši otroci bolje živeli kot vi...
»Ja. Mislim, da se bodo te stvari do takrat uredile.«
Branko Sitar: »Stanovanje imam Z bratom in očetom smo ga uredili v očetovi hiši. Za naprej želim le izboljšati to, kar imam: opremo stanovanja, avto in podobno. Stremeti za čim večjim, na primer da bi zidal, to pri današnji plačah ni možno.«
Ali kdaj razmišljate, kaj bi naredi-
li, če bi nenadoma dobili veliko denarja? Recimo, da bi zadeli na loteriji
»Ne, o tem ne razmišljam. Jaz verjamem le v svoje roke in v to, kar narediš.«
Pa vendar! Kaj-bi naredili z denarjem, če bi ga nenadoma-dobili? Bi ga znali porabiti?
»Če že vprašate: spravil bi se zidat, da bi imel svojo bajto.«
Štiri leta, pravite, da ste mnogo delali, da ste si uredili dom. Ste našli čas za kakšnega konjička?
»Ne, nimam nobenega konjička «
Kaj pa prej,"ko ste še hodili v šolo?
»Tudi ne. Kar je bilo telovadbe pri pouku. Skok v daljavo mi je dobro šel.«
Pa ste kdaj trenirali?
»Ne, nikoli. Doma sem iz Ponikev, do Celja je 20 kilometrov. Kot dijak nisem imel možnosti, da bi se popoldne ukvarjal s športom. Potem, ko si spravljaš skupaj življenjske. stvari, je te možnosti še manj.«
Mnogi fantje vaših let si pa to lahko privoščijo. Jim zavidate?
»Sploh ne.«
Kaj 'pa kino?
»Zdaj, ko je otrok, je s kinom konec. Prej.sva hodila.«
Preden sla se poročila?
»Tudi še kasneje. Samo malega ne moreš pustiti samega.«
Vam ni žal?
»Seveda ti je po svoje žal, toda življenje te prisili, da se nekaterim stvarem odrečeš. Pa saj to ni tak problem. So druge stvari, ki se ne dajo odložili, če hočeš kaj imeti «
Pravite: Kaj imeti. Toda kaj imate, če pazite na dvemesečnega sina, namesto da bi šli v kino, ali ši kaj drugega privoščili? Kaj pa imate navsezadnje od mulca, ki se dere? Ali ni pravzaprav neprijetno - varovati majhnega otroka? Je v tem kakšno zadovoljstvo?
»Ja zame je. Če se že enkrat odločiš, da imaš otroka... — saj mu zdaj res ne moreš kaj posebnega nuditi, ampak...«
... Hočete reči, da človek najde zadovoljstvo v tem, ko izpolni neko obveznost, za katero se je sam odločil?
»Tako nekako«.
Hvala lepa za pogovor!
LOJZE JAVORNIK
K' .!
IMP je bil sopokrovitelj kongresa Solarna arhitektura 84
Sonce greje zastonj
V Ljubljani je bil 13. in 14. septembra kongres Solarna arhitektura 84. Kongres je organiziralo Slovensko društvo za sončno energijo (SLOSE), med pokrovitelji pa je bil tudi naš sozd IMP, poleg Gospodarske zbornice Jugoslavije, Jugoslovanskega združenja za sončno energijo in Zveza arhitektov Slovenije.
Ta kongres je bil vsekakor po
memben dogodek za uveljavljanje spoznanja o nujnosti izkoriščanja sončne energije. Posebno pozornost in odobravanje je zbudilo dejstvo, da je sopokroviteljstvo prevzel sozd IMP kot največji jugoslovanski proizvajalec aktivnih sončnih sistemov. Naše organizacije pa so izkoristile to priliko, da so predstavile svoje izdelke iz tega programa in doslej zgrajene objekte.
Cilj kongresa Solarna arhitektura je predsednik Slovenskega društva za sončno energijo Jože Drnovšek takole opisal: »Naš cilj je prvič spodbuditi interes za uvajanje sončne energije na političnem, gospodarskem strokovnem in zakonodajnem področju. In drugič želimo dati svoj prispevek k racionalnemu uvajanju energetsko varčnih sistemov.«
Med predstavniki pokroviteljev je udeležence kongresa pozdravil tudi pomočnik IMP-jevega generalnega direktorja inž. Stane Završnik in jim zaželel uspešno delo.
Referenti na kongresu so obravnavali izkoriščanje sončne energije z različnih gledišč — od vprašanj urbanistične zasnove naselij, arhitekture, ki bo v čim večji meri koristila sončno toploto in bo energetsko varčna (pasivno izkoriščanje sončne energije), do tehničnih problemov in vprašanj pri gradnji aktivnih sistemov (sončni sprejemniki, toplotne črpalke, kombinacije), pa tudi do vprašanj v zvezi s podnebjem in vremenom, kar tudi pomembna za izkoriščanje sončne energije. Povzetke nekaterih razprav bomo objavili v tej in naslednjih številkah.
Najbolj pomembno pa je, da so strokovnjaki z argumentirano besedo opozorili, da bi morala naša družba podpirati napore za izkoriš-
čanje sonce energije ih obnovljivih energetskih virov nasploh.
Že ob začetku svetovne energetske krize so jugoslovanska strokovna združenja poslala Zveznemu komiteju za energetiko predlog, da je treba napore za intenzivnejši prodor nekonvencionalnih energetskih virov podpreti v enaki meri kot opiranje na lastne energetske vire. Po nekaj letih ugotavljamo, da se to ni zgodilo in uvajanje nekonvencionalnih ter obnovljivih virov energije ni dobilo enake podpore kot razvoj rudarstva in elektroenergetike.
Na posvetovanju se je dr. Peter Novak obrnil na podpredsednika Zveznega komiteja za energetiko Predraga Jovanoviča, ki je to funk-
cijo šele pred kratkim prevzel, z vprašanjem, kako je družba to dopustila. Podpredsednik Komiteja se je strinjal, da bi to morali hitro spremeniti. Kongres je imenoval strokovni koordinacijski odbor, ki bo že pred leti zbrano dokumentacijo dopolnil z novimi podatki in dognanji ter jo poslal Zveznemu komiteju z zahtevo, da ta uveljavi oblike družbene pomoči za razvoj nekonvencionalnih in obnavljivih energetskih virov, kar so v mnogih državah po svetu že naredili.
Predsednik Zveznega komiteja za energetiko Predrag Jovanovič se je seznanil tudi z IMP-jevimi proizvodi in sistemi za izkoriščanje sončne energije, z objekti, ki smo jih opremili s sončnimi sistemi, pa tudi s problemi, ki tarejo proizvodnjo. Ogledal si je tudi proizvodnjo sončnih sprejemnikov v delovni organizaciji Klimah	L. J., M. P.
Kongres Solarna arhitektura ’84 je bil v mali dvorani Cankarjevega doma.
IMP je vodilni jugoslovanski proizvajalec opreme za izkoriščanje sončne energije
Veliki sistemi in paketi za hiše
IMP kot eden pokroviteljev kongresa Solarna arhitektura 84 je to priložnost izkoristil za predstavitev svojih dosežkov na tem področju. Predstavniki naših organizacij so sodelovali na strokovnem delu seminarja, posebej pa so organizirali tudi predstavitev sozda IMP.
Na predstavitvi je Janez Zaviršek najprej opisal sozd IMP, naštel proizvodne programe, preletel zgodovino in predstavil način našega tržnega in poslovnega nastopa.
Vinko Kuder pa je z razlago in diapozitivi predstavil najpomembnejše objekte, ki smo jih doslej opremili z našimi sistemi za izkoriščanje sončne energije.
Povedal je, da smo v IMP-ju začeli razvojno delo na sistemih za izkoriščanje sončne energije že pred dese-
timi leti. Že prej smo proizvajali črpalke, regulacijske elemente in prenosnike, ki bi se jih dalo prilagoditi za izkoriščanje sončne energije, nato smo razvili še sončni sprejemnik, ki je zasnovan na sodobni tehnologiji, ima zelo dober izkoristek in ga lahko vgrajujemo v baterijo brez zunanjih razvodov.
Kuder je pokazal slike prvih objektov z našimi sončnimi sprejemniki: Avtocamp Lucija, Marina Portorož in počitniški dom upokojencev v
Iz referatov s posveta o solarni arhitekturi
Vračanje k izkušnjam naših prednikov
Na posvetu Solarna arhitektura 84 so strokovnjaki raznih področij govorili o problemih v zvezi z izkoriščanjem sončne energije. V Glasniku bomo objavili odlomke oziroma povzetke nekaterih razprav. Začenjamo v tej številki, prispevke o uporabi sončne energije pa bomo objavljali tudi v naslednjih številkah.
Marjan Bežan, inž. arhitekture, predsednik Zveze društev arhitektov Slovenije je na začetku spregovoril o odgovornosti arhitektov za snovanje energetsko varčnih stavb. Ozrl se je v zgodovino in ugotovil, da so se že graditelji stavb v davni preteklosti zavedali te naloge. Avtorjev teh stavb ne poznamo, zato Bežan imenuje njihova dela »anonimna arhitektura regionalne dediščine«, toda njihove stvaritve jasno izražajo »skrb za varnost, zaščito, toplino in udobnost bivanja.
V skladu s podnebjem in pokrajino, v kateri je nastajala, uporablja avtohtono naravno gradivo: phano glino, v kateri slutimo odsev najstarejšega človeškega bivališča ustvarjenega v zemlji ali z zemljo, ali žgana opeka panonskih in kozjanskih domov, les in kamen gorenjske krajine, mešani zid Notranjske, kamen kraške in primorske tipike itn.
Skrb za zaščito pred mrazom in težnja po stalni ugodni temperaturi bivališča je bila sestavni del razmišljanj in snovanj njihovih anonimnih graditeljev in soustvarjalni element njihove izrazne tipike (arhitekture). Skrban razmislek o postavitvi in zasnovi bivališča — njegovega tlorisa kot bi danes rekli, premislek o postavitvi peči, razvrstitvi in kombinaciji prostorov, velikosti in mestu odprtin, izkoristek kletnih prostorov ali hlevov za večjo akumulacijo toplote in še vrsta drugih od primera do primera premišljenih rešitev kaže na prisotnost tovrstnega razmišljanja pri snovanju anonimne arhitekture naše kulturne dediščine.
Sinteza raznovrstnih vplivov skozi ustvarjalčevo (graditeljevo) delo je oblikovala tipiko objektov in kolikor je bilo premišljenega kar zadeva toplotno zaščito in izkoristek razpoložljive energije, ki jo je dala zemlja ali njeni viri, bodisi sonce, tolikanj je bila to tudi »energetska arhitektura«.
Industrijska doba je arhitekturi in gradbeništvu prinesla izreden razvoj konstrukcij, uveljavi se novo. industrijsko mišljenje, podprto na močan razvoj naravoslovja, znanosti in tehnike, na vse večjo specializacijo znanja, kar vsekakor prinaša svoje dosežke obenem je pa tudi povzročilo neuravnoteženost človeške kulture in tudi arhitektonsko neuravnoteženost stavb, ki so nastajale iz take kul-
ture. Znanstveno mišljenje vidi različne probleme kot tehnična vprašanja — posledica so energetsko potratni objekti, kjer ni arhitekt prav nič razmišljal, kako bi prostorsko zasnovo stavbe čim bolj prilagodil klimatskim razmeram.
Po Bežanovem mnenju je zdaj potrebno dvoje:
a)	Oblikovati zavest o obveznosti razmišljanja o pasivni rabi sončne energije pri nastajanju urbanistične arhitekture in stavbne tipike. Morda so smeri razvoja nakazane s pionirskimi primeri urbanističnih zasnov" nordijskih držav: kompleksi stan. gradnje E sle, Eslovv, Landskrona ali center v Trondheimu.
b)	Nadaljnja iskanja raznolikih možnosti uporabe sončne energije pri graditeljstvu.
Dr. Peter Novak z Ljubljanske Fakultete za strojništvo je začel z ugotovitvijo, da je oskrba z energijo ključni problem, ki ga bo treba rešiti za nadaljnji razvoj človeštva. Danes so glavni energetski viri, z vsemi ekološkimi posledicami, pretežno fosilna goriva, ki jih v velikem obsegu izkorišča najbolj razviti svet in si, zaradi njihove relativno nizke cene, vztrajno povečuje kapital. Nerazvitim deželam, katerim je že sedanja cena fosilnih goriv previsoka, nuklearna tehnologija pa nedosegljiva ostane edini izhod izkoriščanja naravnih danosti v okolju v katerem žive. Z gotovostjo lahko trdimo, da je med temi danostmi sončna energija najpomembnejša..
Danes smo pri njeni uporabi na začetku — uporabljamo jo v glavnem za pridobivanje hrane. Zavedamo se. da je to nestalen vir z veliko intermi-tenco ter zelo majhno gostoto. Toda to je elektromagnetno valovanje, ki ga lahko spremenimo v druge oblike energije v plasti, ki ni debelejša od nekaj mikrometrov.
Vse ostalo, kar danes tvori naprave za uporabo sončne energije je balast, ki zaradi nerazvite tehnologije onemogoča široko in ceneno uporabo tega čudovitega vira’. Zaradi nestalnosti vira mora zagotoviti akumulacijo energije. Brez dvoma je to eden najtežjih problemov, katerega rešitev pa z razvojem vodikove tehnologije postaja vse bolj realnost.
Razmišljanja o prihodnosti pri energetski oskrbi naših naselij in industrijskih kompleksov se sučejo
okoli dveh rešitev: široko uvajanje jedrske tehnologije (fisije in fuzije) in skrajno ^motrna raba energije ter uvajanje alternativnih virov — sončne energije v vseh njenih pojavnih oblikah (voda, veter, neposredno sevanje) in geotermalne energije.«
O nalogah arhitektov pa je Peter Novak rekel: »V zgradbah ki jih je do danes zgradilo človeštvo za različne namene porabimo za njihovo normalno delovanje med 30 do 50 odstotkov fosilnih goriv. Eksplozija prebivalstva na zemlji, ki smo ji priča, bo pritisk na gradnjo novih bivališč in proizvodnih obratov ekspo-nencialno povečevala. S tem bo rasla tudi potreba po energiji. Ker pa gradimo vsaj pri nas, zgradbe, katerih življenjska doba je več kot sto let (naši betonski spomeniki, bodo preživeli verjetno več deset generacij) mi z njimi že danes odrejamo bodočim rodovom potrebno energijo, ne da bi sploh vedeli od kod in po kakšni ceni bo na razpolago. Zato ni slučaj, da se danes srečujemo na tem posvetovanju ob temi, ki je za vse na svetu zelo pomembna: kako zajeti energijo sonca za ogrevanje zgradb na najbolj preprost, učinkovit način, s sistemom, ki bo imel dolgo življenjsko dobo in bo ekonomsko sprejemljiv. Brez dvoma je to naravno ogrevanje in hlajenje zgradb s soncem, ki je po celem svetu sprožilo pravi val novih idej, imen itd. Danes se srečujemo s solarno arhitekturo, z pasivno arhitekturo, z bioklimatskim projektiranjem itd. V resnici pa pravzaprav v vseh teh objektih, zgrajenih po teh principih, srečujemo le zelo prefinjen odnos snovalcev zgradbe do bodočih uporabnikov. To. kar smo pozabili v eri hitrih novogradenj, in kar so predniki zelo cenili, se sedaj, zaradi energetske krize, postopoma vrača nazaj v organizem in arhitekturo.«
Precej pozornosti je zbudila Novakova trditev, da bi lahko s smotrno zasnovo objektov, s premišljeno uporabo izolacije in z izkoriščanjem sončne energije prihranili kar 75 odstotkov energije. Seveda pa je treba prej rešiti še marsikateri problem, o čemer je Pet Novak rekel:
Za širšo uporabo sončne energije pri energetski oskrbi mest in naselij pa nam stojijo poleg težav zaradi nestalnosti vira. še težave, ki so vezane na našo dosedanjo prakso. Ne glede na nivo tehnološkega razvoja je danes uporaba sončne energije utemeljena za pripravo tople vode v v seh turističnih objektih, z novimi sistemi pa tudi v eno in večstanovanjskih objektih. Če vemo, da letno
Izoli, ki so bili zgrajeni leta 1981 in 1982.
Povedal je, da smo največ sončnih sprejemnikov prodali na Črnogorsko primorje in pokazal posnetke hotelov Mogren in Avala v Budvi ter To-polica v Baru, ki so vsi arhitektonsko lepo rešeni. Hotel Topolica so odprli lani in sončni sprejemniki so v letnih mesecih povsem dovolj za ogrevanje sanitarne vode. V upravi hotela so izračunali, da bodo prihranki energije tolikšni, da se jim bodo stroški za' vgradnjo sončnega sistema povrnili že v petih letih.
Obširno je Kuder predstavil Slovensko plažo v Budvi, saj je to največji sončni sistem za pripravo sanitarne vode v Evropi. Že v prvi fazi so vanj vgradili 1.730 sprejemnikov. Arhitetkt jih je postavil nad parkirišče, ki bi sicer bilo pokrito s trsjem. Tako je ubil dve muhi na mah: Našel je dober prostor za sončne sprejemnike, parkirišče pa ima še boljšo senco, kot bi jo dajalo trsje. Sončni sistem v Budvi ima hranilnike toplote s prostornino 360 kub. metrov.
Pri tako velikem hotelskem naselju so morali seveda misliti tudi na primer, ko ni sonca. Takrat ogrevajo sanitarno vodo s toplotnimi črpalkami. Imajo tri, lahko pa vključijo tudi samo eno ali dve, če ni potrebe, da bi delovale vse tri. Slovenska plaža v Budvi je torej v celoti prirejena na nekonvencionalne energetske vire.
Na koncu svojega prikaza je Kuder orisal tudi IMP-jeve sončne
Zgoraj: Predstavniki IMP-ja v razgovoru z zveznim sekretA'^ za energetiko in drugimi gosti. Spodaj IMP-jev razstavni Pr°
v Cankarjevem domu.
sisteme za individualne hiše — še posebej novost: termosol.
V Cankarjevem domu je imel IMP tudi svoj razstavni prostor, kjer so bili prikazani nekateri elementi za izkoriščanje sončne energije ter slike objektov. Imeli smo tudi informacijski center s katalogi in prospekti, kjer
so bili stalno predstavniki na^?„tli lovnih organizacij, ki so lahko j

informaciji
Udeleženci kongresa so za - c. stavitev IMP-jeve »sončne opr^ je pokazali kar precej zanimanja. - ve naš sozd tako prispeval, da raZF ; niso ostale zgolj pri teoriji-
vgradimo v zgradbe električnih boj-lerjev s priključno močjo, ki je večja od dveh jedrskih elektrarn tipa Krško, in da s soncem lahko pridobimo najmanj polovico potrebne toplote, potem o primernosti teh sistemov ne gre več dvomiti.
Dokaj novo za našo gradbeno prakso pa je uvajanje neposrednega ogrevanja zgradb s soncem, ob ustreznih rešitvah so prihranki tudi nad 50 odstotkov brez bistveno večjih investicij. Ker pa ima naravno ogrevanje s soncem ali pasivna arhitektura lahko tudi svoje negativne posledice v poletnem obdobju, mora biti uvajanje teh novosti skrajno štu-diozno in strokovno kvalitetno.
Da bi se omogočil hiter in kvaliteten razvoj solarne arhitekture in urbanizma, so tudi predpisi na področju gradbeništva v dopolnjevanju. Tako bo novi JUS U. J5. 600 stimuliral uporabo naravnega ogrevanja s soncem, pravilnik o rabi alternativnih virov energije, ki je v pripravi v SR Sloveniji pa celo zavezuje vse investitorje v variantne študije za uporabo, poleg ostalih, tudi sončne energije.
Seveda pa moramo ob tem spremeniti tudi razmišljanja, ki so danes-prisotna v naših urbanističnih zavodih in upravnih organih, ki pogosto prepočasi sledijo razvoju.
Menimo, da razen v izjemnih primerih v vseh novogradnjah ne bi smeli dovoliti več zasnov, ki ne bi upoštevale možnosti za naravno ogrevanje, hlajenje in prezračevanje zgradb. To mora biti naša usmeritev v naslednjem obdobju. Take zgradbe že po svoji zasnovi rabijo manj kot polovico energije zaradi dobre toplotne zaščite. Če v obratovanju nato izkoristimo še sonce, potem tak objekt potrebuje le 25 % letne potrebne toplote od klasičnih zgradb To bi bil naš največji prispevek k stabiliziranju našega gospodarstva. Da bi lahko to uresničili pa potrebujemo znanje. Zelo malo je danes arhitektov. urbanistov in gradbenikov, ki podrobno poznajo celotno problematiko. Zato morajo naše srednje in visoke šole, kakor tudi delavske univerze pristopiti k ustreznemu dopolnilnemu izobraževanju kadrov.
Dopolniti bi bilo potrebno tudi tehnologijo toplotne zaščite, da bi le-ta bila cenejša in trpežnejša. Napori nekaterih domačih proizvajalcev izolacijskih materialov že kažejo šadove. Posebno pozornost moramo posvetiti sanaciji starejših objektov. Mnogi so zasnovani tako, da se lahko z minimalnimi stroški spremene v objekte pasivne arhitekture. Raziskovalno delo pa bomo morali v SFRJ bolj koordinirati in usmeriti predvsem v razvoj novih in cenenih materialov tankih plasti za prevleke na steklih, v izgradnjo večjega števila eksperimentalnih demonstracijskih objektov, v razvoj novih tehnologij z manjšo porabo materiala, nižjo ceno in daljšo življenjsko dobo.
Ljubomir Miščevič z zagrebške Fakultete za arhitekturo je navedel kot zgled Francijo:
»Francoska vlada je že leta 1975 sprejela ukrepe za pospešitev izkoriščanja sončne energije v družbenem in zasebnem sektorju, leta 1978 pa je začela zasebnikom dajati subvencije in sicer 1.000 frankov na kv meter vgrajenih sončnih sprejemnikov, če je naprava individualna, in 500 frankov za kv. meter na kolektivnih sistemih. Samo v letu 1978 sta prvi »solarni« državi ZDA in Francija investirala 460 milijonov dolarjev za koriščenje sončne energije. Leta 1980 so v Franciji v okviru akcije »5.000 solarnih hiš« razpisali istoimenski arhitektonski natečaj. Po nagrajenih projektih so v nekem kraju pri Parizu zgradili 20 vzorčnih solarnih hiš. Od začetka 1983 je v Franciji obvezni del projektne dokumentacije prikaz, kako se bo hiša energetsko obnašala. Novi predpisi v Franciji omenjujejo dovoljeno porabo energije na kv. meter (prej so imeli predpisane minimalne zahteve po toplotni izolaciji) in opredeljujejo tri »solarne ravni« stavb glede na delež sončne energije v vsej energiji. Tisti, ki dosežejo boljši izkoristek, lahko računajo na subvencijo ali ugodnejše posojilne pogoje: V zadnjem času pa se v Franciji trudijo, da bi pomagali stanovalcem starejših hiš. Z vgradnjo pasivnih solarnih elementov na prej slabo izoliranih ali
steklenih južnih pročelij d°s ® znatne energetske prihranke-«^ jej Nato je Miščevič opozom, ,aVe; tudi zemljepisna lega naše ug zelo dobra za izkoriščanje energije, da pa je bilo doslej premalo narejenega. Zato je P~ ujli-
V smislu dolgoročnejše s
ril:
zacije gospodarske politike >n ja energetskih potreb je skrajni c^’( o se na vseh ravneh razvijeta z : energetski problematiki in u* ,j<r obnašanje — od najvišjih d n1 nepolitičnih instanc in strokovni gov do najširše javnosti.« jej;6
O primernosti zemljepis"® ngj-govori naslednji podatek: » ec novejših raziskavah je na^vno nejša zemljepisna lega za pas' ^ dc
koriščanje sončne energije 0 fi' 48 stopinj zemljepisne š,rl" gei1' pomeni, da leži v najpnm6"^ gč območju vsa Jugoslavija sev z6|jv črte Zadar—Kragujevac, k‘U „(0pifli Ijepisna širina Maribora je 4 in pol.«	ja **
Tudi Miščevič je opozori), -„je morajo arhitekti poglobiti v i -ali
tradicionalne arhitekture, saJ sfl0-
preprosti graditelji v starih c gtev?;! vati stavbe tako, da so	1
podnebne razmere in ob c11" naj'
porabi energije ustvarjali ka boljše bivalne razmere.	ra<Jbf
Tudi Ljubomira Taseva z » kDpji> nega inštituta Makedonija u loSi je uvodoma rekla, da je P.,ektuhr dobro Doznala solarno ar	tli5'
V dokaz je omenila 300 le j0 n v Galičniku in Debru, ki	^.0
južni strani dnevne Prost° ’ okf' tem ko je severna stepa s0nčrl Na uspešno izkoriščan e zpo' energije vpliva že urbanis - ano reja objekte v prostoru- »	sai"
da pasivna solarna arhite	jjti Za
s sončno energijo ne mor ^ijm3 . dostne toplote v ekstJe™ceva 'C skih razmerah, saj je	n(jar
ravno takrat omejena.	oS,j s
po teh načelih,’potrebujejo^ p* dodatne toplotne	s° vi
tiče aktivnih solarnih	0braVI’ e
pravilni projektantski	,< j
možnosti skoraj neomeje
rekla Taseva.
Soglasnik, stran 9
skrbimo za varstvo pri deiu
Teorija dobro -
' letošnji osmi številki Glasnika nas je članek, objavljen na prvi strani z na-»Niti nase ne pazimo«, opozoril na naslednje stvari: Afi.Impejevi de-poznajo predpise o varstvu pri delu? Ali imajo zaščitna sredstva! Kakšen Whov odnos do te problematike, ki je v bistvu skrb za samega sebe in tudi za KStožcnje v tovarni?
praksa pa«.
Delavci isrjajo izpite, pa sc ne rav-gl° Po pravilih, imajo zaščitna sred-,a Pa jih ne uporabljajo. y julijski številki Glasnika je , °eirtik načel tudi vprašanje mleka t . nl zaščitnega sredstva.
,a^lo smo vprašali delavce, ki dc-. j? na področju varstva pri delu v . »aj tozdih in delovnih organizaci-n' kaj oni mislijo o teh stvareh.
: *ndrej Hudoklin iz Emonda nam > ?al izhodišča. Povedal je, da ima
3 4kun
je,
o varstvu pri delu tri določila j' djpP^aNjanju delavcev za varno
j j,, ^ V splošnih določbah predpisu-'da mora biti vzgoja in tzobraževa-J' v zvezi z varstvom pri delu se-l^avnj del splošnega in poklicnega "nraževanja v šolah vseh vrst in Penj, uvajanja v delo in strokov-usposabljanja delavcev v orga-2acijah združenega dela.
£,,*■ r smo vsi delavci končali dolo-sTe šole,« je dejal »vemo, koliko ^ ?' šolah slišali o varstvu pri delu.
ckateri malo, nekateri "Zdih
pri delu. pa nič. V
čim'1 Pa sc vsi trudimo, da bi to vrzel Uj Dol j zapolnili pri udeležencih , Crjenega izobraževanja.« jo-) Delavic, ki se prvič zaposluje-dcl^rai0 biti usposobljeni za varno ljv° P« posebnem programu teoretika in praktičnega usposabljanja.
žalpst sc to določilo slabo uresni-p l®ko na področju teorije kot tudi vJcbčnega dela. K sreči pa to ne e Ja.Za naše' štipendiste, ki se tzobra-iicgv-P0programih usmerje-
a ?■) Določilo Zakona o varstvu pri
Predpisuje Za delavce občasne 1 zkuse znanja o varstvu pri del . Kga določila sledi, da morajo
; C|zkus znanja delavci, ki opravlja-L' v°dijo ali nadzorujejo dela — to pravi vsi zaposleni, lav a^°n do*°ča izpitni rok le za de-*jCe' ki neposredno opravljajo, vo-;d° nadzorujejo dela, pri katerih (j„.,evja nevarnost okvar zdravja. Ti le't“^c' morajo položiti izpit v dveh
tj*-' Pred nekaj leti sov Emondu de Pri JoSeznanjali s predpisi o varstvu s|ai, c u na predavan jih, ki pa so bila j,-0 obiskana. Zato jim sedaj rajši p,^)° pismeno gradivo, ki ga delavci
vrejo. Pripravi ga Emondova
Cii ‘ a Za varstvo pri delu. Z okrožni -lavln °b preizkusih znanja pa de-dr Xc Oznanjajo z novostmi na po-varstva pri delu.
pana . so torej delavci dovolj sez-Pri j61'1 s Prav'!i in predpisi o varstvu te Da pa bodo varno delali pa žatj'Tai° pravil in predpisov tudi dr-sr„ Pn delu. Seveda pa morajo nepo-ni v>x1je del stalno kontrolirati
UpJ? Podrejene in jih opozarjati na ruvanje predpisov ri varstvu pri it ČitniL*31" vclia tudi za uporabo zaš
*'u Srpzlct«.,
sredstev.
tar trnondu namenjajo dovol j de-za nabavo osebnih zaščitnih redki*eV -Vodilni delavci imajo (z dr,. 011 izjemami) pozitiven odnos Qars‘va pri delu.
klin. -bičku pa pravi Andrej Hudo-Kakšnega predpisa o pitju
•n:
miek.
oskr(? n’’ Obstaja pa star predpi' Vručih°Van,u delavcev, ki delajo r>h fan, ' tehnoloških postopkih, z gazi-Z 'od° (slana voda), tc^ •.c!a 1969 in najbržc tudi pred za pl.1|'i,s°m so v Impcju dobili bloke nih j’.,lra mleka monterji vodov odtaja s ttiacij. monterji centralne kuhale.. kop:; :i in priložnostno ttien. uSe skupine delavcev oziroma ga šc rjev- Mleko so dobivali ali pa druKih'Cdn<> dobivajo tudi delavci v Pri sv-d.h izven Impeja. ki imajo (graf,.!'lcm delu opravka s svincem bfahu na'udustri ja), ali pa delajo v 11 "tučnih ?v'lska industrija: Tovarna ' vsebjno ^mil). Sicer pa se strinjam z
Snikun" članka, objav l jenega v Gla-'n ga „ c^rlka K 1984 Zaka j ni mleka
v* Gruden, vodja službe za "stiovj yr' dd11 v Promontu: »Na ttiora j/fkona o varstvu pri delu de|a jZ(1 c'1' organizacija združenega 't prale-11 Pro8ram o teoretičnem cev>a,.1Cncm usposabljanju de lav-
Zakon o varstvu pri delu določa, da sojza varno delo delavcev in varne delovne pogoje delavcev'dolžni skrbeti vsi delavci ter vodstveni in vodilni delavci.
V	Promontu imajo Pravilnik o sredstvih in opremi za osebno varstvo. Delavci v te j delovni organizaciji imajo na voljo vsa potrebna zaščitna sredstva.
Problem pa je v tem, da so ta zaščitna sredstva zelo draga, da je nekatera zelo težko dobiti na naše in tržišču (zaščitne obleke, ki morajo biti iz 100 odstotnega bombaža).
Glede pitja mleka je bilo stališče povojne medicine dela. da mleko* znižuje toksičnost oziroma strupenost škodljivih plinov in dimov, ki jih delavci vdihavajo na nekaterih delovnih mestih — predvsem varilci, delavci v galvanah itd. Sedanje stališče strokovnjakov službe za medicino dela in Službe za varstvo pri delu pa je, da mleko ne zmanjšuje strupenosti plinov in dimov, ki jih delavci vdihavajo pri delu na nekaterih delovnih mestih, čeprav pa delavcem v Promontovih tozdih na nekaterih delovnih mestih še vedno dajejo mleko (včasih ga zaradi problemov s preskrbo ne dobi jo).
V	nekaterih primerih mleko celo škoduje zdravju oziroma povečuje toksičnost (delavci, ki so izpostavljeni vdihavanju bencinskih halpov). Po mnenju službe za varstvo pri delu in mnenju medicinskih strokovnjakov bi bilo koristno, da bi monterji in varilci na gradbišču predvsem v zimskih mesecih namesto mleka pili topel čaj z limono ali z vitaminom C.
Livarjevi delavci vsaki dve U ti polagajo izpite iz varstva pri delu. Občasno. jih seznanjajo s predpisi na teni področju v njihovem glasilu, ki ga izda jajo enkrat mesečno, v Novicah, ki izhajajo dvakrat ali po potrebi tudi večkrat na teden, pa ustno in s pismenimi navodili. Sicer pa ie glede varstva pri delu v Livarju precej strog -režim zaradi specifičnih del v livarni, kjer je večja nevarnost, da pride do nesreč.
Čeprav so vsi delavci fomalno usposobljeni za varno delo po programih teoretičnega in praktičnega usposabljanja s področja varstva pri delu, pa sc pri delu premalo drži jo predpisov in navodil. Zato prihaja do večjih ali manjših nesreč.
Kršilce predpisov z omenjenega področja pogosto obravnavajo disci plinske komisije in jih najstrožje kaznujejo (prenehanja delovnih razmerij).
Zaščitne opreme imajo v tej delovni organizaciji dovolj, ki je iz domače proizvodnje in ne ravno najboljše kvalitete (očala in zaščitne rokavice) kar tudi vpliva na pogostost nesreč. Delavci neradi uporabljajo zaščitno opremo, ker jih delno ovira pri delu (očala, zaščitne maske itd.).
Vodilni delavci imajo za varno delo v vseh Livarjevih tozdih precej posluha.
Mleko dobivajo delavci v tozdu Livarna barvnih kovin, medlem ko v ostalih tozdih dobivajo delavci po znižanih cenah sokove, mineralno vodo in druge brezalkoholne pijače. Glede pitja mleka kot zaščitnega sredstva je Livar prosil za mnenje Univerzitetni inštitut za medicino dela prometa in športa. Mnenje Inštituta je. da v livarni ni treba uživati mleka zaradi zaščite, priporoča pa. naj delavci pijejo sokove in mineralno vodo.
V Livarju menijo, da bi bilo prav. če bi v Glasniku več pisali o varstvu pri delu in v njem objavili novosti s lega področja.
O zdravniških pregledih pravijo, da so predolgotrajni in premalo temeljiti. kar se kaže v lem. da včasih
zdravniki spregledajo nekatera obo • .lenja, ki sc kasneje razvije jo v težji obliki, ki bi jih lahko preprečili, ec bi pravočasno ukrepali. Zato. pravi jo v te j delovni organizaciji, da ie že čas, da bi že enkrat dokončno uredili Im-pejevo ambulanto in jo tudi kadrovsko okrepili.
V ruškem tozdu Alchrom takole skrbijo za”varstvo svojih delavcev pri delu:
Lani so vse delavce poslali na zdravniške preglede. Vsako leto pa pošiljajo na periodične preglede delavce, ki so precej izpostavljeni škodljivim vplivom (varilci, brusilci). Vsakega pol leta je zdravniško pregledana delavka iz njihovega obrata družbene prehrane.
Letos je 19 delavcev (vodstveni delavci in en delavec elektro stroke) opravilo izpite iz varstva pri delu. Za druge proizvodne delavce pa načrtujejo, da bodo opravili iz.fRtc prihodnje leto.
Od delavcev, ki so pri delu izpostavljeni močnemu hrupu, predvsem pri predelavi pločevine, zahtevajo uporabo zaščitne vate in od delavcev na nekaterih delovnih mestih tudi uporabo glušnikov. Delavci ta zaščitna sredstva neradi uporabljajo, posebno glušnike.
S preselitvijo predelave pločevine v nove proizvodne prostore bo hrup zmanjšan, ker bodo poskrbeli za zvočno zaščito.
Brusilci, ki delajo v prahu, morajo uporabljati zaščitne respiratorje. kar posebno v vročih dneh ni prijetno, a jih vendar stalno uporabljajo.
Vodilni delavci v proizvodnji hi morali bolj poučiti proizvodne delavce o uporabi vseh zaščitnih sredstev. kajti kazenske sankcije premalo zaležejo:
Delavci, ki so pri delu izpostavljeni škodljivim vplivom (varilci, brusilci), dobivajo pri delu dnevno pol litra mleka v pollitcrski embalaži. Ker pa delavci mleko odnašajo domov, namesto da hi ga popili med delom, ra zmišlja jo. da bi jim ga začeli nalivati v skodelice.
hrane Šegula, referent za varstvo pri delu ir. požarno varnost v tozdu Llektroko vinar je povedal. da imajo v Elcktrokovinarjevi proizvodni hali precej problemov z zdravjem delavcev in zaščitnimi sredstvi. Eivktroko- -vinarjeva hala ima namreč le dve ladji, \ katerih delajo posode: v eni večje, v rogi manjše. Strojev imajo bolj malo. pojejo kladiva in drugo preprosto orodje, ki ustvarja močan hrup, odmev v hali pa sc povečuje. Pred leti so hali pregradili z azbestno zaveso, ki malo pomaga, toda ropot je po vseh mcritvalršc vedno prehud in zdravju škodljiv.
Referent za varstvo pri delu je po-’ skrbel, da so nabavili zaščitna sredstva: švedsko vato in antifone, delavcem pa so tudi pojasnili, zakaj ju morajo uporabljati. Toda mnogi delavci teii zaščitnih sredstev ne uporabljajo. Razbijanje s kladivom pač ni neprekinjen hrup, tako da marsikdaj zaščita res ni potrebna, delavca pa ovira pri sporazumevanju. To je vzrok odpora proti zaščitnim sredstvom. Posledica pa je. da zdravnik na rednih pregledih ugotavlja okvare sluha pr: večini delavcev. No, na zadnjem pregledu zdravnik vsaj ni ugotovil poslabšanja, s čemer moramo biti zadovoljni. Prava rešitev bo prišla, ko se bodo opremili z boljšimi orodji in stroji, ki bodo omogočili večji delovni učinek: pa tudi sluh bo manj trpel.
Pri montažni dejavnosti v Elek-trokoviriarju nimajo nobenih problemov z varstvom pri delu. saj že več let ni bilo nobene nesreče.
Izpite polagajo vodilni delavci na Delavski univerzi. Za delavce pripravi predavanje kar referent, pri čemer obdelajo varstvo pri delu in tudi požarno varnost. Po predavanju imajo test in tisti, ki se na njem slabo odrežejo, se morajo pripraviti na do-
datna vprašanja.
Šegula pravi, da v Elektrokovi-narju ni odpora proti študiju varstva pri delu, posebnega navdušenja pa tudi ne, vsaj pri večini delavcev. Kar se prakse tiče, meni Šegula, da se spoštovanja predpisov o varstvu pri delu ne da nikoli doseči s prisilo, pač pa edino, če delavec spozna, da je treba misliti nase: »Ko pridem na objekt, delavcem kar povem, da nisem tu, da bi stal za vogalom in jih nadziral. Tu sem, da jim pomagam in svetujem. Delavec mora razumeti, da sc mora pri delu na višini privezati zaradi sebe in ne zalo, ker tako piše v pravilniku.«
Stanc Novak, vodja Kliminc službe za varstvo pri delu:
»Vsak na novo zaposlen delavec je poučen o varnem delu za tisto delo. ki ga bo opravljal. Vsaki dve leti opravijo delavci tudi tečaje iz varstva pri delu. Te tečaje opravijo po skupinah po sorodnih proizvodnih nalogah. Tečaje organizira Klimina služba za varstvi) pri delu.
Za vodilne in vodstvene delavce pa Klima organizira predavanja in izpite prek Inštituta za varstvo pri delu Maribor Poslovna enota Celje. Pri predavanjih sodelujejo tudi Klimini strokovn jaki. Predavanja in izpiti so v delovni organizaciji Klima v popoldanskem času
Osebna zaščita sredstva imajo vsi delavci, ki morajo ta sredstva uporabljati pri svojem delu. Za zaščitna sredstva daje Klima vsako leto velike vsote denarja.
Vodilni in vodstveni delavci v Klimi imajo precej posluha ::a varstvo pri delu. Letos je bilo pri delu 46 lažjih nezgod. Te so v upadanju.
Klima pošlje na zdravniške preglede vse šoferje kamionov, viličarjev in dvigalistov. Klimina služba za varstvo pri delu vsako leto organizira tudi cepljenje proti gripi. Cepljenje je prostovoljno, a se ga vseeno udeleži okoli 80 odstotkov delavcev.«
MARIJA PRIMC LOJZE JAVORNIK
r /a v.„
llK»faj1 “do. na osnovi katerega Prvič . usPosabljati delavec, ki se ^r°BraivJ^OS*u!cit’- Teoretični del v4rstVo I<1 !zvaj;,j° delavci službe za seiJiinar-^n ^e*u v obliki uvodnega trj -Ja''la katerem predavajo dve '^Mvu , 11 rv osnove Zakona o l)SubniJi \nPožarni varnosti, o Pri di-i,, /<lsc'tn'l' sredstvih, o varstvu
na gradbiščih itd.
•arstva „L'C literaturo za izpit iz Ci*$u [JV dc‘u' ki ga mora opraviti v Vilrno,!, i '^ncga usposabljanja za ni» Paš; !' rrakitčnidclusposablja-^ro’ aka oh delu na gradbišču Todač,dclavnici.
* hVarnimiLnPačiVniJt;d,=lavec seznan!tn
Dan Panonije — že skupaj z Bliskom
Ob prazniku murskosoboške občine so tudi delavci 1’anonije p raz novali svoj »dan Panonije«. Letos je bilo praznovanje drugačno ko doslej — dan Panonije so prvič praznovali skupaj z Bliskom.
Jubilanti, petdesetletniki in upokojenci obeh kolektivov so sc zbrali v hotelu Diana. Vse je pozdravil predsednik Panonijinc sindikalne organizacije Ladislav Abraham. Nato so v kulturnem programu nastopili pionirji osnovne šole Ivan Cankar iz Bogojine, ki so zaigrali partizanski skeč in zaplesali prekmurske plese. Nastopili sta tudi rccita-torki iz Bliska in Panonije.
Direktor delovne organizacije IMP-Panonija Emil Zel ko je v svojem govoru rekel, da imamo dovolj moči in volje za uspešen razvoj, zdaj ko je z združitvijo Bliska in Panonije nastal kolektiv s 1.100 delavci. Upokojence je 'povabil, naj prihajajo v delovno organizacijo in prenašajo svoje izkušnje na mlajše člane kolektiva.
Emil Zel ko ni šel mimo težav, ki nas pestijo. To so težave s prodajo izdelkov, problemi pri prodoru na tuja tržišča, visoEa infla-
cija in vse višje obrestne mere Nič čudnega, da je v Sloveniji vst več kovinskopredelovalnih de lovnih organizacij, ki se otepajo > izgubo. Toda Zelko je menil, dt jcTrcba gledati z optimizmom ir z delovno disciplino, da bi pre magali vse probleme in uspešni poslovali. '
Nato smo vsi navzoči z enomi nutnim molkom počastili sporni! na preminule sodelavce. Poten sta direktor in predsednik sindi kalne organizacije podelila priz nunja zaslužnim delavcem, jubi laniom in sodelavcem, ki so leto napolnili 50. leto starosti. Pred se dni k Bliskavega sindikata pa j izročil darilni bon osnovni šol Ivan Cankar iz Bogojine, nad ka teto ima Blisk patronat.
Po slovensem delu prireditvi so se udeleženci še dal j časa za držali na tovariškem srečanju.
Na sliki: Biiskovi in Panonijin upokojenci.
FRKl
Oh požaru v Sladkogorski
Mnogo možnih vzrokov
Sredi oktobra so časopisi pisali o požaru v tovarni papirja Sladkogorska. Navedeno je bilo, da sta domnevna krivca dva LVfP-jeva monterja. O tem smo dobili članek vodje oddelka za varstvo pri delu v delovni organizaciji P>11:
P
L. 1
Uš*

uporabl ja vedno pred-
zaščitnih sredstev.
I
V sredo, 24. oktobra je tik pred koncem delovnega časa zagorel pomožni objekt na Vojkovi 58. Že nekaj minut po požaru in alarmu so prispeli gasilci, ki so zelo hitro omejili požar. Gasili so s štirih strani in ogenj je bil hitro pogašen. Pri tem so s svojim naglim posredovanjem znova dokazati, da so pripravljeni naglo in učinkovito pomagati in gasiti. Vaja, ki so se je udeležile tri gasilske enote CZ in enota prostovoljnega industrijskega gasilskega društva je uspela m opazujočim delavcem dokazala, da so gasilci dobro opremljeni in izurjeni. V rekordno
sik ""m načini'dela""«.'.* ..r"	kratkem času so napeljali gasilne cevi od hidrantov do mesta požara in požar
vurngCKji- da delavci- n t, i"	n*’"	pogasili. S svojo požrtvovalnostjo in delom bodo v svoje prostovoljne gasilske
- n°-	-	dUd vedno vrste gotovo pritegniti marsikoga, ki je bil doslej na njihovih vajah le gledalec.
RUDI WAND
Trenutno uradno še niso znane vse podrobnosti, ki so botrovale nastanku požara v Sladkogorski tovarni papirja. O požaru oziroma njegovem nastanku lahko torej govorim izključno na osnovi nekaterih svojih raziskav in analize.
Ker sem bil o nastanku požara obveščen s skoraj šesturno zamudo, sem na kraj nesreče prispel, ko je bila ognjena stihija že ukročena. Delavci organov za notranje zadeve in preiskovalni sodnik so ob mojem prihodu že raziskovali vzroke požara, med drugim so tudi zasliševali delavce IMP-PM1 iz tozda Montaža, ki so pripravljali instalacijo za centralno ogrevanja v etaži nad mestom, kjer je nastal požar.
Ob nastanku požara oziroma v trenutku, ko je požar izbruhnil, je nastala močna eksplozija, požar pa se je razširil v prostoru s tako hitrostjo, da je delavcem, ki so se zadrževali v tem prostoru le z največjo težavo uspelo pobegniti ognjeni stihiji.
Znaki kot so močna eksplozija, izredna hitrost širjenja požara v prostoru kažejo, da je požar povzročila po vsej verjetnosti prevelika koncentracija papirnega prahu v zraku in usedline tega prahu, ki se zbirajo na zidovih, sfropu in ostalih napravah. O eksploziji, ki je nastala pred izbruhom požara, ie govoril Uidi glavni direktor Sladkogorske tov. Kocbek, kar je objavil časopis Večer.
V etaži, kjer je izbruhnil požar, je bil vskladiščen toaletni papir, obenem pa v tej etaži leče proin-odni proces. Verjetno ni bil najboljši način, da je prostor služil za skladišče izredno lahko vnetljivemu materialu - toaletnemu papirju, obenem pa tudi za redni proizvodni proces. Pri proizvodnji papirja nastajajo dolo-ččne koncentracije papirnega prahu, ki se useda v prostoru. Obratujoči stroji ne le ustvarjajo nove količine papirnega prahu, pač pa tudi povzročajo mešanje zraka v prostoru, s tem pa se tudi dviga in meša usedli papirni prah, kar povzroča dodatno nasičenost zraka s papirnim prahom. Mešanje zraka še pspešujejo razni prehodi v prostor in iz njega, kakor tudi odprtine za razne instalacije, ki jih je gradila tovarna in so bile izdelane za prehode.
Ob eksploziji in nastanku požara je nasičenost zraka po vsej verjetnosti presegla dovoljeno m,ejo, zaradi česar je papirni prah eksplodiral in s tem povzročil vžig papirja.
Papirni prah bi lahko eksplodiral tudi zaradi okvare na električnih instalacijah, ali, ker si je v prostoru
nekdo prižgal cigareto ali tudi zaradi tega, ker se je kateri izmed strojev' pregrel. Nadalje bi eksplozija lahko nastala zaradi okvar na električnem motorju, ali okvare na razsvetljavi, oziroma morda zaradi tega, ker obstoječa elektroinstalacija ni bila izvedena v varovalni izvedbi.
Po prvih izjavah, ki jasno kažejo na to, da naj bi požar nastal zaradi eksplozije papirnega prahu oziroma njegove nedovoljene previsoke koncentracije v zraku, so nekateri vse bolj pričeli namigovati na to, da naj bi požar povzročila delavca tozda Montaža iz Maribora, ki sta delala eno nadstropje nad prostorom, kjer je izbruhnil požar.
Delavca 1MP sta v trenutku nastanka požara, po izjavah, pripravljala instalacijo na delovni mizi, ki je bila oddaljena od odrezane cevi, ki ima premer 1 colo ali še manj. Cev je speljana skozi betonsko ploščo in je ostanek stare instalacije, ki ie bila odstranjena pred časom. Kdo jo je odstranil, odnosno prerezal, nam ni znano.
Pri svojem delu, torej pri pripravi instalacije, delavca v trenutku nastanka požara nista uporabljala ognja, pa tudi pripravljala nista ina-stalacije tako. da bi pri tem povzročala iskrenje ali žareče opiate in tako dalje.
Po prvih izjavah odgovornih delavcev Sladkogorske sta bila pri pripravljanju instalacije prisotna dva njihova gasilca. Kasneje so te izjave zamenjale nove izjave, češ da gasilcev pri delu sploh ni bilo.
Pri tem je treba povedati, da so bili gasilci odnosno gasilska straža vedno prisotni, kadar so naši monterji delali z ognjem. V trenutku požara gsilca nista bila prisotna, saj za tako prisotnost pri tem delu, ki Sta ga delavca IMF tokrat opravljala, ni bilo nikakršne potrebe, saj se po izjavi delavcev ni izvajalo tako delo, da bi pri njem obstajala nevarnost za nastanek požara. Izkušnje zaradi katastrofalnega požara, ki ga je Sladkogorska doživela pred leti zaradi samovžiga papirnatega prahu so vodstvo te tovarne dovedle do spoznanja, da je varstvu pred požarom posvečala več pozornosti kot prej.
Vendar pa vse kaže, da tudi pove; čCna budnost in več skrbi za požarno varnost še ni bilo dovolj. Delavec, ki je v Sladkogorski imel skrb za varstvo pred požarom je izjavil, da v tovarni niso opravljali meritev koncen-
tracij papirnega prahu, kar bi moral, biti pogosta, če že ne vsakodnevn praksa.
Delavci IM P so pri montaži raznil instalacij sicer tudi varili, vendar, ni kakor ne v času in tistega dne, ko i> nastal požar. Samo zaradi tega. ker j bila na delovnem mestu, kjer so de lavci pripravljali instalacijo posta’ ljena varilna garnitura, delavcev IM ne bi smeli že v naprej zaznamovat kot morebitne povzročitelje požara
Ni mi znan potek preiskave, ki teč: o požaru in je tudi vprašljivo, kakšn bodo končni rezultati te preiskave
Pogoji dela, ki ga je Sladkogorski oddala IMP, so bili izredno dežki ir bi po veljavnih predpisih moral ustaviti proizvodnjo. Vendar pa je IMP razumel težave Sladkogorske ir tudi to, da zaradi obnavljanja insta lacij tovarna ne more mirovati, kerb to bilo tudi s širšega družbenega vidika nesprejemljivo. Zato je deli pod takšnimi pogoji sprejel in jif izvajal. Povedati je treba, da se je Sladkogorska težav pri izvajanju de; zavedala in je tudi izvajalcu IMP-ju diktirala svoje varnostne ukrepe po katerih se je moral ravnati.
Menim, da ni prav, da se v javnosti zamolči vsa problematika Sladkogorske in se enostavno hoče naprtit1 vso krivdo IMP-ju, odnosno njenim delavcem za domnevno malomarno opravljanje dela.
Resnično bo izredno težko ugotoviti vso problematiko, ki je botrovala nastanku požara, zato bi bilo prav, da bi se težišče raziskave nastanka požara preneslo z ene domnevne točke na več možnih variant, ki so morebiti botrovale nastanku požara.
O informiranju, odnosno pouče vanju naših delavcev o varstvu pret požarom le to, da je v IMP to staln; praksa, saj je delavce treba sprot poučevati in jih oozarjati na nevar n os ti, ki jih skriva vsako delovišči posebej. Na vsakem gradbišču delavce seznanjajo vodje montaž in vo dilni monterji, saj je tako tudi ure jeno z internimi samoupravnimi akti Znanje varstva pred požarom pa sc preverja tudi v okviru varstva pr delu. V Sladkogorski je tudi sam investitor še posebej bedel nad požar nim varstvom.
Ne morem si kaj, da našim delav cem ne bi verjel tega, kar so ini pove dali, obenem pa ne verjamem izja vam, da so naši delavci delali površn-in malomarno. Vse do izbruha po žara je bilo vodstvo Sladkogorske ■ celoti zadovoljno z delom delavce IMP, saj so, neoziraje se na težke po goje dela, delali pošteno, požrtvo valno in kvalitetno.
JOŽE PUHA?
m
Naša disciplina:
C
i
nnnr
mnc
nr~irfr
nnnr
nnr~n
nnnr
—it—inn
—	Spet ste zamudili! Mar ne veste, kdaj začnemo delati?
—	Ne tega pa čisto zares ne vem. Ko jaz pridem v tovarno, že vsi delajo...
Obraz iz kolektiva: Stojan Dregarič iz računskega centra, amaterski slikaj
Slika golo laž — res
Poleg IMP-jeve uprave na Titovi cesti so spomladi odprli picerijo Kalvan. Ta lokal so hitro vzljubili tako IMP-jevci kot delavci ostalih podjetij v soseščini — Dela, SCT-ja in drugih. Celo mnogi stalni gostje lokala pa niso niti opazili, da Kalvanov lastnik podpira umetnost Tako seje na stenah tega lokala že zvrstilo nekaj slikarskih razstav. Oktobra so na ogled slike IMP-jevca — Stojana Dre-gariča iz računskega centra.
Stojan je v Kalvanu razobesil svoje slike, vzel dopust in se utaboril ob šanku. In rečem vam, da je bil v nekakšni slovesni obleki, prav zares. Nisem ga vprašal, zakaj straži slike. Ne verjamem, da je čaikal morebitnega kupca. Kolikor ga poznam, mu , to ni padlo na pamet. Vprašanje je tudi, ali ga sploh zanima, kaj bodo ljudje rekli o njegovih slikah, saj je gotovo vedel, da jih niti devet od desetih niti ne opazi. Eno je gotovo: spri cerji niso bili nepomembni za njegovo zadrževanje v Kalvanu. Stojan je Štajerc — toliko za pojasnilo. Kaj pa je poleg belih špricerjev še iskal v lokalu in če je tudi dobil, ne vem.
»Vse je gola laž,« mi je rekel ti-
stega večera, ko sem ga intervjuval, dan po otvoritvi razstave.
Misli časnikarstvo nasploh, najin intervju ali svoje slike? Vražje težko je začeti pogovor s takšno iztočnico.
No, najbrž da bi mi pomagal, je nadaljeval. »Vsaka moja slika ima svojo zgodbo. Nobena ni neumna. Morda samo na videz.«
V tem je prišel mimo akademski slikar Marjan Skumavc, sicer Delov novinar, ki je pri Kalvanu razstavljal pred Dregaričem. Izkoristil sem izjemno priliko in prosil Skumavca, naj oceni slike svojega mlajšega amaterskega kolega. Rade volje je dal posebej za IMF Glasnik, naslednjo izjavo:
Naše notranje rezerve
O njih govorimo, izkoristimo jih pa ne
»Imamo še velike delovne rezerve,« je rekel »glavni« mojega tozda, tako pa bi mogli reči skoraj vsi ostali po naši domovini, predvsem pa v sozdu IMP.,
Pri takih odkritjih, ki se dnevno pojavljajo, odpravljajo pa ne, nastane dilema, kaj je to: delovna rezerva? Kje se skriva, kar mnogi ne vedo, čeprav v njej sodelujejo. Kakšen vrag vendar ustvarja te naše rezerve, delovne namreč? Kdaj bo prišel dan, ko bomo rekli: »Izkoristili smo vse rezerve!?«
Naš »glavni« mi je tudi rekel: »Smo na špici IMP-jevih tozdov po uspehih.« To vsi radi verjamemo, čeprav se lahko potrdi, pa tudi ne. Delovne rezerve, pa »glavni« tudi vidi, govori o njih, kar slišimo le redki. Smo pa zato lahko vsi skupaj v bazi sposobni poglobiti se vase ter odkrivati, odkrivati. ..Inče je to zapisano, bomo še vedno rekli, ni vse povedano. Vsak bi lahko še kaj dodal, samo sramu ne sme poznati, ali ovinkarjenja.
Kar začnimo z začetkom delovnega dne! Koliko jih je, ki se pripravijo za delo v svojem času, torej izven osemurnega delavnika? Takole, kakih dvajset minut časa gre za preoblačenje. Tisti, ki pa , tega opravila nimajo, v klepetu zapravijo tak čas, predrto se oprimejo dela. Kavica, pa cigaretka pri kar velikem odstotku vzameta čez dan kar velike minute, če rečemo v povprečju kar 30—40, pa gre tako že ura v nekoristen — nič.
To je ie del delovne rezerve...
Joj pa nastane, če pogledamo tiste, ki se šele okrog sedme prima-jejo v delavnico, potem pa se kakih 30 minut dolgočasijo, ob 13.30 pa se že pripravljajo za domov, čiste vesti, po svoje. Dan je minil, koliko je bilo storjenega iz delovnih obveznosti, pa ni važno.
In ne bi bili ljudje, če se ne bi malo pogovarjali, pa čeprav gre le za prazno besedičenje. Toda kar številni porabijo dnevno zato cele pol urice, ker menijo, da se to pač ne pozna pri tako velikem kolektivu. Taki so povsod, ki se ne potrudijo za delo.
Dolgčas, ta tudi ni priljubljen. Mnogi pač delajo tako, da se dolgočasijo tudi za strojem in zakaj ne bi s kakimi 5—10 minutnimi odhodi drugam to neprijetno počutje odpravili. Kaj pa tiste pol urice tako zapravljene...?
'Pa še kaj? O ja! Vsak za sebe ve kako si krajša aktivni delovni čas. V ta način obnašanja pa se vmeša »glavni«, ki se mu ne smeji, ampak je celo mrk v pogledu, ko pravi: »Za delo me ne skrbi, ampak to, kako ga bomo opravili...«	FRAN VODNIK
Med dopusti se je pokazalo,
da je marsikoga prav lahko nadomestiti
Eden je delal za tri ali štiri (slabe)
Ko nas je večina po dopustih spet vključena v vsakdanje delo in odgovornost, je prav, da se spomnimo tovarišev, ki so, bi rekli, delali tudi namesto nas na mnogih področjih. Kot vemo, mora marsikatero delo teči brez zastojev tudi med dopusti, zato morajo nekateri podvojiti svoje delo, kar se marsikje ni imelo za kak podvig, ampak skoraj za dolžnost.
Kdor izmed nas je med dopusti pogledal v svoje delovno okolje, je opazil vrzel. Manj rok je bilo za delo. Toda ni ostalo samo pri tej ugotovitvi, saj vemo, da so še mnoge kapacitete nepopolno izkoriščene in to pride lepo do izraza v času letnih dopustov. Kako bi sicer pojasnili, da pet delavcev nadomesti pri delu še tri. Možno je, a ne bi verjeli, da se takrat, ko so razredčeni, bolj vržejo na delo in dosežejo večjo storilnost.
A kako jim uspe tako povečati storilnost? Kar priznajmo, da se običajno med delom kar dosti klepeta in po pravilu je na razpolago več tem za diskusijo, več ko je delavcev v obratu. Tako veselo klepetamo, čeprav besede nimajo delovne koristi, kajti pač moramo ločiti med delovnim dogovorom in debato »kar tako«.
Lahko si priznamo tudi, da zbrani z vseh vetrov, vnašamo na delo tudi svoje navade, ki pa so lahko kar daleč od delovnih dolžnosti, ker so nekateri prepričani, da se da s kolegi pogovoriti o mnogih stvareh le med delom. Med te nujne pogovore seveda obvezno prištevamo športne dogodke v določenih dneh, ki jih nekateri pren.levajo z vseli strani, ne zavedajoč se, da tak razgovor zmanjšuje delovne rezultate, ki so uokvirjeni v osem ur, kjer naj bi ustvarili sredstva za svoje potrebe.
Ker pa je še daleč do tega, da bi se vsi popolnoma zavedali svojih dolžnosti za ustvarjanje dohodka, bomo še dolgo imeli take, ki bodo med delom, če se le more molčali, spet drugi bodo sebi in drugim kratili čas z besedami, ker se pač dobijo s tovariši ravno ob delu, po »šihtu« pa se razgubijo na razne strani.
Jasno, da je delovni uspeh enih in drugih zelo različen, o čemer pa jih precej sploh ne razmišlja. Kar poglejte okrog sebe, koliko debat, počitkov!
Če je tak odnos do dela koristen ali ne, lahko vsak razsoja.
FRAN VODNIK

Stojan Dregarič pred svojimi slikami, razstavljenimi v Kalvanu. Tretja z leve je slika z okroglo-giavci in trikotncglavci.
Nogometna tekma med starimi in mladimi v tozdu Itak
Delamo skupaj
Starim je zmanjkalo
moči
Pa se še zabavajmo!
Prva tekma med starimi in mladimi je bila organizirana, ko je bila Trata še obrat. Na stadionu Ljubljane 13. 11. 1971 so mladi katastrofalno premagali stare z rezultatom 4:0. Nekaj naslednjih let se tekme niso igrale, nato pa je IO OOS v tozdu Itak prišel na idejo, da bi lahko bile te tekme tradicionalne. Tako smo letos odigrali že četrto tekmo.
Dosedanji rezultati so bili izenačeni: mladi do 27 let in stari so imeli po eno zmago, en remi in eno izgubljeno tekmo. Zato je bila ta tekma še toliko bolj privlačna, saj je pokazala, kdo je boljši tudi v skupnih srečanjih.
V soboto 13. 10.1984 ob 10. uri smo se zbrali na igrišču Panonija NK Ilirija. Igrišče je bilo razmočeno in težko za igro. Gledalci so zato pričakovali, da imajo mladi več možnosti za zmago. Vendar so stari silovito napadali in taka igra se jim je obrestovala, saj so povedli z 1:0. Veselje so mladi kmalu izenačili na 1:1. Stari so imeli terensko premoč, vendar je njihov igralec v kazenskem prostoru igral z roko in sodnik je moral pokazati na enajstmetrovko — 2:1 za mlade. Starim, ki smo bili slabše kondicijsko pripravljeni, je začelo primanjkovati moči. Tako so mladi do konca prvega polčasa dosegli še en gol in vodili že 3:1.
Med odmorom so se stari dogovorili za drugačno taktiko in vsak igralec je dobil svojo zadolžitev. Z veliko elana so začeli drugi polčas in kmalu izenačili na 3:3. V finišu jim je zopet pričelo primanjkovati moči. Ko smo že vsi mislili, da bo ostal rezultat nerešen, so mladi dosegli zmagoviti gol. Tako so mladi zasluženo zmagali z rezultatom 4:3.
Po odigrani tekmi smo se okrepili z jedačo in pijačo v Mostecu. Za mizami nismo dolgo ostali. Kot športniki smo se razdelili v skupine in začeli balinati. Tekme so trajale vse do večera. Bil je prijeten dan, le da se ga člani kolektiva niso udeležili v takem številu kot prejšnja leta.
S. S.
Precej dobro smo delali in pridobljeni denarci naj ne bi kar tako izgubili svojega pomena, pa smo si privoščili piknik, kajti, če smo že pri delu skupaj, zakaj ne bi tudi nekaj uric uživali ob naloženih mizah.
Petkovo popoldne je zaživelo obre-žeje Save za Črnučami od tozdovcev Avtomatike. V naravi se je peklo, točilo in — uživalo. Toda nismo samo sedeli za mizo, saj je bil ta naš piknik tudi športno obarvan. Eden je šel parkrat v teku delati družbo tekačicama iz Črnuč, 58 let star, pa se ni dal ugnati. Še najbolj razburljivo pa je bilo ob vlečenju vrvi: nikakor ni bito mogoče določiti števila tekmovalcev, ob samem merjenju sil so tudi malo goljufali. Bil je smeh, še najbolj pa takrat, ko se je Jože s soplesalko prevrnil v prah, pa je bilo čiščenja kar veliko, jeze pa nič: saj smo se zbrali, da se poveselimo in skrbeli smo za tako vzdušje, čeprav nismo mogli tudi mimo problemov v proizvodnji, neuradno seveda, torej sproščeno, kar med delom ni tako.
h tozda z okrog 200 ljudmi se je piknika udeležilo sedemdeset zastopnikov, čeravno je bil odprt vsem, a so iz določenih sektorjev prav vsi manjkali — kdo ve iz kakšnih razlogov. Mame so šle domov med svoje gospodinjske obveznosti, nekim je bito predaleč tistih tisoč metrov sprehoda. So pa bili tudi taki, ki niso prišli čisto iz principa, češ tod bo pa tisto pa ono in je dobro biti daleč stran. Pa niso ravno strahopetci, vendar imajo svoj prav: »Sit sem jih že v službi, mamam bi raje dati denar...«
To je pa tisto, ko vse gledamo skozi denar. Seveda piknik je neke vrste zapravljanje — posebej časa, naroči se hrana in pijača za tričetrt ljudi iz tozda, pride jih le tretjina, ki potem trošijo, uživajo in še kam nesejo... Vidite pri tem grešijo tisti, ki so imeli možnost piknika se udeležiti, pa so raje svoj jaz potrdili odklonilno.
Sicer je res težko reči, kdo vse ima o čem prav, bo pa verjetno držalo, da se je bolje dobiti kje v naravi, za mizo, ob igri, kot pa v gostilni, kjer se jih zbere 6 ali 8 in se ves večer zalivajo v ozkem krogu in je tako kolektiv razbit na skupine.	F. V.
»Ne vem sicer, ali ima to,smisel, ampak takole bom rekel: kolega je amater avtodidakt. Kot pri mnogih avtorjih tudi na Dragočevih slikah lahko vidiš reakcije na trenutne družbene situacije. Saj to je slikarstvo vedno bilo, odzivanje na okolje.«
Nato se je Skumavc obrnil k slikam. Pri prvi je rekel: »Poglej to kompozicijo, ki je značilen podzavestni izbruh brezizhodnosti in obupa. Tu imava, kot vidiš, krog, ujet v kvadrat. Na splošno velja, da kvadrat dopušča več izhodov kot krpg. Tu pa je krog, ujet v kvadrat, vse zve-riženo, vse se razletava. Ali pa tretja slika, zelo fajn kompozicija, kjer imaš spet ostrine, ki sc nabadajo ena na drugo. Ali pa slika, na kateri je v kvadrat ujeto razrezano jabolko. Skratka, na vseh slikah sc pojavlja ostrina, razrezanost.«
In na koncu je Skumavc rekel: »Z zelo enostavnimi sredstvi je avtor nekaj povedal. Nobenega blefiranja ni tu s čopiči in barvami, to so čisto navadne risbe s svinčnikom, tehnično izredno preproste. Vidiš, da ni treba kamiona rekvizitov, če hočeš nekaj povedati — seveda, če imaš kaj povedati. Skratka, če bo fant še naprej tako razmišljal, kot razmišlja, zna nekoč v prihodnoti še kaj narediti.«
In kaj praviš na to mnenje o svojem delu, sem vprašal avtoria. »Pravim: Gola laž.«
Kolega Skumavc, priznan slikar, je rekel, da so tvoje slike povedne, prikazujejo neke stiske in tegobe tvoje podzavesti. Kako pa bi ti sam razložil, kaj hočeš pokazati na slikah? sem vprašal dalje:
»Prikazati hočem laž kot golo laž.«
Nekako se nisva mogla začeti pogovarjati. Potem mi je pomagal. »Ti slike niso všeč. Te slike so izraz ta rdečih...«
Kakšnih rdečih?
»Ljudje vidijo vesoljce zelene, jaz jih vidim rdeče.«
Skumavc s potekom pogovora sploh ni bil zadovoljen. In je strokovno pojasnil. »Pri slikarstvu se zgodi, da kot avtor sam ne veš, zakaj malaš in kaj malaš. To je, kot če kav-saš. Dejansko avtor pri slikah manj uživa kot gledalec, ker on se pri slikanju razdaja. Tako kot tale natakarica tu, ki toči špricerje. Ona — ab-stinentka — toči in toči ves dan. In se čudi, zakaj ljudje to žre jo.«
»Vse to je gola laž,« je pripomnil Dfegarič.
»Daj no daj, saj vsi psihbpati radi malajo,« je rekel Skumavc. »In otroci tudi.«
. beJ»Ql
Kot vidite, je pogovor med o tp* slikarjema postal polemičen. K3! pa so slovenske kulturne pA vemo, saj občasno beremo knj®v
liste. To pa je bila slovenska kult" -
polemika v živo, v Kalvanu, ob Y cerjih. Priznam, da sem kot no ■ povsem odpovedal in nisem 31 « več beležiti misli in protimisli, k' kar prehitevale. Pa tudi lastnik‘bj me je opozoril: »Da ne bos slabe luči na Kalvan! Mi z srcem podpiramo kulturo.« ! k.
nekaj m-" h
Torej spustimo tistih i
strokovne debate o slikarstvu,
nivm
bila itak na takšnem kulturnem ^
ju, da bi bila širokim ljudskim m" j( cam bržčas nedostopna, čep1?^, ‘Mp
cam
bilo
---- izrazoslovje sicer vsak^i ^
Tako je bilo pač s polemikami Pfav
Potem so prijatelji odpelji'JL 58 mavca in Dregarič je lahko 1,6 J
teno govoril o sebi. Svoje čase! f> , član sindikalnega izvršilnega od ^ J nrecei aktiven na sem gavpl-'"1 «
precej aktiven, pa sem ga vpi meni, da je delo v osnovni org3' ciji sindikata vplivalo na njeg°v karsko ustvarjanje.
»Ljudje, ki živijo za zgod°^ niso vredni, da sploh živijo,« je °ž< nil. In nadaljeval: »Zanalašč l1* j šel v Maribor na kulturno srecaL Ker jaz se ne grem blefa. Ne gf6.^ poznanstev. Jaz ne bi nik°*' * službe preko prijateljev. Sl iščem zaradi službe.«
Ali slike tudi prodajaš — 1 čem?	.	,
»Ja prodajam jih za sedemo3! sočakov brez stekel — ali z3$! Lahko si eno izbereš: boš dob^ stonj ali dal zanjo 17 tisočakov ^ dinarja manj ali več.«	I
Za sliko se nisem potego'
val,.
me je zanimalo vprašanje,
kaj*11
dajjj
avtor z njimi povedati. Seved-trapasto in zastarelo vprašanji J pričan sem, če tega sami še ne slika govori predvsem to. kar^|(, |
to. karjjj h odkrijete v njej. Pa vendar .J ^
nekaj hoče povedati. In jaz sem^.., pred seboj avtorja. Kaj? Kaj pokazati?
dah, bil
»Povedal ti bom v treh bese 3 j| ne. v dveh: Gola laž.« Zdi se mj>.
v teh kompozicijah tudi nekaj ^ *Z\ ko'-’,
nalniškega. Ravno obratno k°‘ v|j: » mavc, vidim jaz nek red. P^° jeji “i
nje. Ostre kompozicije meni 0e , tel jejo razsekano, razcefrano, ' A Nfj nekako tehnično, hladno. B' | da imam prav?
»Povsem si se usekal.«
|kc
__________ __________
No in potem je I«: rekel: »V ^ J mojih slik ima zgodbo.	m)•
pa ti bom povedal njeno zg . J a
,k<ipt
Izbral sem tretjo sliko, <
i«
prej govoril tudi Skumavc- ., v , okrogloglavci m trikotnog'3'. nfcd' ‘
Lahko s'J p:
pojasnil Dregarič. — stavljaš tudi moške in žensko pitalizem in socializem.«
A to je bil šele začetek. L3 p
je sklonil k meni in mi lZ.-, jab' sliko obrnem, ne bo prav	-j tg
Odvisno, kje imaš glavo-.1' cH1-L ženska, kapitalizem — soci3
so le prispodobe. Ne bodi r3Z. jjelf j kot ženska! Prej ali slej se F j!
sliki vedno znajdeš nekom1'Pr ^
----: \/_i_:___ rln nt?Kvp __ p)
gami. Vedno ima nekdo ne^ nogami in sedi na stolnima pa.r psov — hudičev.
drobne figure? Psi niso lačni so, samo lačni so. In J1. „
vseeno, če sami sebe pojed°'
Za eno sliko sva bila zmeni., \
m
:if
,j:
d3':
njeno zgodb-> n n ;e Dreg^^jl Zdaj nam je . v-s jasno. - Ji' g vanu je še i :ei slik, P™ J laži, k, jih je -=ba razvodja /	:
nik lokala pravi, da bo raz* ^ ; p-ta še do konca meseca. biikj | bo končala ob dnevu Lapi* Torej lahko poskusite! m« bo$' f gre za nagradno igro Do našli v sebi.
LOJZE JAVORI
ZAHVALI
Ob nenadni in trag|
ičfl'
izgubi našega sina i° ^ j0 Božidarja Zadete zahvaljujemo de p q Delovne skupnost’ n0 Emond za vso lZ jp
razumevanje
pomoč,
““druŽna zadel
Ob smrti sv°je. ^po Marije Merkun se • Qt. zahvaljujem osnov* v ganizaciji s,nd,„taža ter tozdu Elektromo rjja-vsem sodelavce žajje,
teljem za izraženo*1	t6f
podarjeno cV ^ zadnJ' spremstvo na nj
E”"- FRANC MERI‘U"