ŠT. 4 - XIV
GLASILO KOLEKTIVA INDUPLATI JARŠE
VSEBINA:
Prvomajski ogenj na Grin-tavcu
Sledimo z materialom
Informacije za lažje vodenje
M. Jerman — Tradicionalna proslava
Vesti
J. Mavko — Prodaja v februarju 1965
Predvolilna dejavnost v kolektivu
I. Sešek — Novo iz tekstilne stroke
Iz sindikalnega zapisnika
Sklep: več mladine v aktivne vrste telovadcev
Rezultati volitev
E. Rojc — Dragi tovariši v kolektivu
Sindikat bolnim ženam Seznam
Smučarji na Mali planini L. Zabukovec — Proizvodnja v februarju 1965 V. Habjan — Obvestila iz kadrovske službe Zahvali Nekrolog
A. Škarja — Poročilo o nesrečah
Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Člani UO Induplati
1964/65
Prvomajski ogenj na Grintavcu
Bilo jc leta 1949, torej prva povojna leta.
April je bil deževen in dež se je obetal tudi za prvi maj. Vkjub vsemu smo se odločili, da prižgemo za 1. maj 1949 ogenj na vrhu Grintavca. Bila nas je precejšna družba. Večina so bili pravi planinci.
Takole je bilo:
30. aprila smo v dopoldanskih urah »žicali« skladiščnika tovariša Žargija za pločevinaste posode, v katero smo nalili odpadno nafto. V 3 vreče pa smo natlačili odpadno prejo. Vso to prtljago sva z Ivotom pretovorila do železniške postaje, kjer smo sc ob pol 12. uri na vlaku dobili s kolegi iz Domžal. Do Kamnika je šlo vse v redu. Tudi tovor ni predstavljal odvečnega bremena.
V Kamniku sta Sine in Janez poiskala primerno vozilo (avtobusa namreč ni bilo), s katerim smo sc mi in prtljaga odpeljali dalje do Kamniške Bistrice. Spominjam se še, da je bilo to vozilo neki džip.
Na zadnji postaji, do kamor smo se peljali je šlo zopet vse v redu. Odslej je bilo treba tovor nositi — pa ne takoj. Deževalo jc namreč tako močno, da smo se odločili nekoliko počakati.
Od predvidenih 30 minut je trajalo več kakor dve uri in v 30 minutah smo imeli namen popiti samo kozarček močnega, pa smo ga tudi več tako. da smo pri resničnem znaku za odhod nesli poleg prtljage in tovora v goro še vsak svojega svedrovca.
Dež seveda ni prenehal. To je bilo usodno za tiste, ki so se odločili za lažji tovor — za tovor preje. V kantah je bilo namreč okoli 18 1 nafte, kar je predstavljalo prav tolikšno težo v kg.
Sprva jc še šlo, potem so postajale vreče vedno težje. Poleg preje smo nosili še vodo. Vseeno se naša »prvomajska« kolona ni pretrgala. Sele pred vrhom, na plazu, pod Kokrškim sedlom, so zadnji zahtevali, da naj prvi nekoliko počasneje nadaljujejo hojo. V kočo na Kokrškcm sedlu smo prišli že v trdi temi. Se temneje je bilo za tiste, ki so prišli zadnji.
Bil sem takrat prvič na sedlu, zato sploh nisem vedel, da je do vrha še poldrugo uro hoda. Užival sem' le v soglasno sprejetem sklepu, da nocoj ne bomo nadaljevali poti, in da bomo zaradi slabega vremena ogenj prižgali pač šele 1. maja. Znanci v dolini, ki so bili obveščeni, da bo na vrhu zagorel ogenj, nas tako ne bi videli, ker so bili Grintavci zaviti v oblake.
Mokri in utrujeni smo zatorej poiskali zavetje v domu na Sedlu ter popili še toliko kolikor smo posamezniki smatrali, da smo ga v dolini premalo in nato trdno zaspali.
Naslednji dan smo le štirje nadaljevali pot proti vrhu. Popo, Mičo, »Svogur« in jaz. V začetku je kazalo, da se bo vreme popravilo, pa nas je že na pol poti zajel snežni metež, ki ni in ni prenehal. Po dveh urah smo bili na vrhu. Z kurjenjem znova ni bilo nič.
Po krajšem postanku smo se vrnili do koče in potem dalje v dolino. Izlet, ki pred šestnajstimi leti ni predstavljal nič posebnega, čeprav smo tedaj pretežno pešačili tudi po ravnem, je danes le še lep spomin na vrsto veselih dogodivščin, ki smo jih doživeli tiste dni.
Vem, da je vsakdo doživel kaj posebnega za 1. maj, prav gotovo tudi letošnji prazniki ne bodo minili brez veselja in posebnih podvigov, zato vas dragi bralci vabim, da opišete, kje ste bili 1. maja in kaj ste tam doživeli. Uredništvo vam bo prispevek, katerega bomo prejeli do 15. maja 1965 honoriralo dvojno.
Ne pozabite! 1. maj je naš praznik, je dan, katerega praznuje delovni človek širom zemeljske oble. Zanima nas, kako ste preživeli ta praznična dneva. Če pa boste ostali doma, pa sc spomnite, kako je bilo nekoč. Tudi to je zanimivo.
Napišite in objavili bomo!	T. Hnik
Informativni sestanek vodij organizacij pri direktorju Kamilu Marincu
Štedimo z materialom
Komentar k rezultatom poslovanja
V	soboto 20. marca se je sestal razširjeni kolegij na redno sejo ter pod vodstvom direktorja Kamila Marinca kritično obravnaval rezultate poslovanja za januar in februar letošnjega leta.
O uspehih proizvodnje je poročal šef tehnične službe ing. Srečo Bergant. Pripomnil je, da je količinska proizvodnja predilnice letos manjša, kakor predhodna leta. Vzrok za to je zmanjšanje strojnega parka, po sklepu samoupravnih organov.
Slaba kvaliteta surovin (preje) in pomanjkanje določenih številk preje, sta vzrok za padec produktivnosti v tkalnici. Slaba kvaliteta materiala onemogoča tkalkam večstrojno delo, zato primanjkuje tudi delovne sile.
Ugodnejši so rezultati v konfekciji in filmski tiskarni. Tiskarna obratuje že dokaj časa v treh izmenah.
Boljša kot predhodna leta je tudi prodaja naših izdelkov. Tako smo v prvih mesecih 1965 iztržili za 28.8 %** več, kakor leto dni pred tem. Boljši je tudi finančni rezultat, kateri je višji od planiranega in za polovico višji od istega v letu 1964.
Za 42.9 «/o so se dvignili tudi osebni dohodki napram enakim v lanskem letu.
Proizvodni in finančni rezultati so dobri, če to ocenjujemo spričo objektivnih težav, katere imamo s surovinami. Vsekakor pa moramo stremeti za količinskim povečanjem obsega proizvodnje v tkalnici ter pri tem hkrati zmanjšati delovno silo v predilnici.
V	razgovoru so se navzoči strinjali s predlogom, da je treba vse zaposlene pozvati k skrajni štednji z reprodukcijskim in drugim materialom. To nam narekuje težavno stanje z nabavo materiala, kakor tudi dejstvo, da imamo v proizvodnih oddelkih danes opravka z dosti dražjimi surovinami (leacril = skoro 3300 din/kg; lan = okoli 800 din/kg).
Le skupni napori privedejo do pozitivnih rezultatov, zato je naša naloga STEDITI S POTROSNIM MATERIALOM POVSOD TAM, KJER JE TO MOGOČE!
INFORMACIJE ZA LAŽJE VODENJE
V petek 6. marca letos smo bili povabljeni k tovarišu direktorju. V družbi predstavnikov DS, UO, sindikata, mladine, ZK, Partizana nam je bilo uvodoma pojasnjeno, da bo odslej to stalna oblika obveščanja predstavnikov organizacij v podjetju za lažje vodenje in izvrševanje svoje funkcije.
»Sklepe« je rekel direktor Marinc, »na našem sestanku ne bomo sprejemali, ker za to nimamo pravice. Sklepe, oziroma ustrezne predloge lahko iznesete na sestankih vaših organizacij in le ljudje sami, torej večji skup ljudi je upravičen sprejeti sklepe. V nadaljevanju je tovariš direktor omenil najvažnejše vprašanje, to je preskrba s surovinami. Induplati ima dovolj surovin (lanu in sintetike) do konca maja letos. Nekaj manj je bombažne preje. Naše podjetje, je nadaljeval direktor, ni pripravljeno na sklep, da je treba za 1 $ uvoza tudi izvoziti za 1 $. Ugodnejšo formulacijo takšnega sklepa je sprejela tekstilna industrija SFRJ nedavno v Beogradu, kjer so predlagali, da bi izdelovalci tehničnih tkanin bili pogojeni, da za izvoz v vrednosti 1 $ lahko uvozijo reprodukcijskega materiala in opremo za 4 $. Ustrezni predlog tekstilcev Jugoslavije banka še ni akceptirala.
Predvolilni sestanek v predilnici
Prilika zatorej veleva, da posvetimo zaenkrat (in seveda tudi v prihodnje) še več pozornosti izvozu naših izdelkov.
Za renoviranje podjetja moramo predelati nekaj strojev. Sedanji so iztrošeni in premalo produktivni. Težnja po izvozu nam narekuje izdelavo metaliziranih tkanin, katere bomo lahko v dokajšnji količini izvažali.
Predlog občnega zbora našega sindikata januarja letos je bil ugodno sprejet, zato predvidevamo, da bomo članom našega kolektiva lahko nudili letovanje v Umagu v času sezone za 600 din na dan (+ turistično takso) a izven sezone za 450 din dnevno. Te ugodnosti bodo deležni vsi, kakor to predvideva naš statut. Delitev dobička pa je preživeta stvar, je rekel direktor Marinc in nadaljeval, da sc lahko ponovno preide na takšno delitev, vendar morajo za realizacijo tega člani predlagati, koliko denarja mesečno naj se od zasluženih osebnih dohodkov zadrži v blagajni v ta namen. Denarja razen zasluženega ni — tega pa delimo mesečno pri izplačilu OD.
Fond za izobrazbo kadrov nam dovoljuje letos širokogrudnejšo politiko trošenja teh sredstev. Predlagali bomo torej, da se dodeli štipendije našim rednim štipendistom in tudi drugim sinovom in hčeram naših sodelavcev, čeprav ti ne bodo nikdar zaposleni v Induplati. S tako politiko omogočamo višjo življenjsko raven našim delavcem. S tem povezano, je dejal tov. Marinc, pa izjavljam, da so popolnoma neumestne opazke, katere dajejo posamezniki na račun naših negdanjih štipendistov.
Navzočim je bilo tolmačeno tudi vprašanje nastavitve strokovnjakov za komercialno službo. Zaključno smo slišali še o težavah v naši kurilnici, kjer se zavoljo nestrokovne manipulacije preveč greje kondenčna voda in podobno. Za domžalsko pošto smo dali letos 4 680 000 din, za obnovitev strojnega parka v tkalnici pa bomo dobili v prihodnjih tednih 6 avtomatov.
Skupno so še predlagali, da bi na sestanke OO KZ v Induplati vabili tudi nečlane ZK, ltcr bodo na sejah in sestankih ljudje dobili podatke o našem vsakdanjem življenju, o težavah in o uspehih.
Sestanek so navzoči ugodno sprejeli ter potrdili mnenje, da je takšna oblika obveščanja pravilna in dobra ter bo vodjem organizacij olajšano delo v njihovih enotah.
Tradicionalna proslava
V soboto 6. marca smo v podjetju pripravili proslavo v počastitev Dneva žena. Kakor že nekaj let doslej, smo tudi letošnjo prireditev in pogostitev naših žena pripravili v dvorani.
Z razliko od dosedanjih prireditev za ta praznik, smo tokrat morali povabiti nekaj sodelavk v menzo — ker je v dvorani bilo za vse premalo prostora. Vabilu sc je odzvalo preko 700 žena in deklet iz našega podjetja.
Zbrane žene je nagovoril direktor Induplati Ka-milo Marinc ter jim čestital k prazniku. V nadaljevanju je navzoče seznanil z nekaterimi sklepi kot so povišanje osebnih dohodkov za 10 %, z izobraževanjem ter novo obliko štipendiranja, katera predvideva dodelitev štipendij tudi otrokom naših delavcev, ki bodo za štipendijo prosili, a po končanem študiju ne bodo iskali zaposlitve v našem kolektivu.
Sledil je kulturni program, katerega so izvedli srednješolci bežigrajske gimnazije iz Ljubljane. Nastopajoči so deklamirali in igrali koncertno glasbo.
Za zaključek ali »ta veseli del« je bila pogostitev povabljenih žena in deklet. Zadovoljstvo in dobra volja sta se zrcalila na vseh obrazih. Dobro večerjo so gostje zalile z rujnim vinccm ter se veselo zavrtele v plesnem ritmu.
Ko smo zapisali kronologijo prireditve lahko ugotovimo, da je tudi ta, sedaj že davno tradicionalna prireditev, postala resnično manifestacija zavesti naših delovnih žena. Tolikšen obisk komaj kdaj zabeležimo in to nas veseli in krepi v zavesti, da smo složni v želji za dosego skupnih ciljev v proizvodnji in dvigu življenjske ravni delovne žene.
VESTI
Štipendije
DS je sprejel 25. 3. 1965 sklep, da štipendira vse otroke naših sodelavcev, če zaprosijo za takšno pomoč. Prosilci morajo kot pogoj uspešno dovršiti prvi letnik študija. Štipendije bodo odobrene samo onim, ki posedajo srednjo, višjo ali visoko šolo.
Štipendije bodo znašale od 12 do 20 000 din in jih štipendistom ne bo treba vračati po končanem šolanju.
Posebne obveznosti iz tega sklepa bo uredila naša kadrovska služba.
Regresi
Na svojem zasedanju je DS sprejel sklep, da bo znašal pension za člane kolektiva (glej sklep DS z dne 28. 4. 1964)
izven sezone ........................ 400 din
v sezoni............................. 600 din
K navedenim cenam pensiona je treba vsakokrat še prišteti veljavne turistične takse.
Kdor bo preživel dopust drugod bo pred odhodom na letovanje dobil potrdilo, s katerim bo lahko plačal račun s tem, da mu podjetje Induplati vrne 500 din na dan. Plačilo se bo izvršilo z virmanom. Razliko v ceni nad 500 din plača vsak koristnik sam.
Prijave za Umag sprejemajo v pisarni menze do
20.	aprila letos!
Novi milijoni za domžalsko pošto
Iz sklada skupne uporabe bomo za dograditev domžalske pošte prispevali 4 milijone 680 tisoč din. Takšen sklep je sprejel DS 25. marca letos.
Spremembe proračunskih prispevkov iz osebnega dohodka
Z novimi predpisi je bil uveden prispevek iz delovnega razmerja po novih stopnjah, istočasno pa sta bila ukinjena redni in dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka.
V zvezi s preračunavanjem prispevkov po novih predpisih je DS na svojem zasedanju dne 25. 3. 1965 sprejel sklep, da se bodo prispevki iz osebnih dohodkov obračunavali tako, da bo delavec prejel za 3.75 % višje, čisto izplačilo osebnega dohodka kot doslej in sicer od 1 marca 1965 dalje.
Denarne kazni v dobro blagajne samopomoči
Denarne kazni, katere plačujemo za slabo kvaliteto dela in denarne kazni, za izrečene disciplinske prestopke, bomo v prihodnje nakazovali v dobro blagajne Tovariške samopomoči.
1 "/u za šolstvo
Induplati Jarše in Občinska skupščina Domžale sta se sporazumela, da bomo prispevali v Družbeni sklad za šolstvo brez obveznosti vračila 1 ”/» od obračunanih bruto osebnih dohodkov.
Sporazum velja za leto 1965.
4»—50 naših sodelavcev bo šlo na preventivno okrevanje
DS je sprejel sklep na predlog šefa kadrovske službe, da se tudi letos omogoči 40 do 50 našim sodelavcem brezplačno preventivno letovanje.
V poštev pridejo zdravstveno šibki delavci in tisti z nižjimi osebnimi dohodki. »Preventivcem« bo omogočeno letovanje v naših domovih v Umagu ali na Mali planini. Koristniki te ugodnosti bodo marali razpolagati s svojim rednim letnim dopustom — 7 dni.
Zvedeli smo nadalje, da bo 10 članov kolektiva, ki so zdravstveno šibkejši omogočil letovanje Zavod za socialno zdravstvo Ljubljana, kateri bo plačal potrebni pension za 3 tedne.
Koristnike te ugodnosti bodo rabili za ta dopust polovico svojega rednega letnega dopusta, polovico pa bodo dobili izrednega plačanega dopusta.
Stanovanjska gradnja
Samoupravni organi so sprejeli na zadnji seji sklep, da se z 4 milijoni dinarjev pomaga individualnim graditeljem stanovanj in stanovanjskih hiš. Nadaljnjih 8 milijonov din je DS namenil za odkup gradbenega Zemljiča severno od podjetja (Preserje-vzhodno od železniške postaje Jarše).
Interesentom, ki se bodo odločili za gradnjo stanovanjskih hiš na tem področju bo kolektiv pomagal z 9 milijoni din.
Proslave 20-letnice osvoboditve se bodo udeležili
Janez Bartolj, Marija Kisilak, Rozka Grčar, Jože Klešnik, Jože Knep, Helena Urbanija, Pavle Zupan, Angela Deržič in Franc Vavpotič se bodo 8. maja letos udeležili proslave 20-letnice osvoboditve, kot predstavniki našega podjetja, ki bo ta dan v Ljubljani.
Sprejet program
DS je sprejel program izobraževanja za leto 1965, ki ga je predložila ustrezna služba v podjetju.
Skupni stroški v ta namen so predvideni v višini 11 milijonov 590 tisoč din.
Seje v prihodnje v mali dvorani poleg menze
Zaradi preureditve sedanje sejne sobe v govorilnico bodo seje samoupravnih organov v prihodnje v mali dvorani poleg menze (strelišče). Prostor je v ta namen primerno urejen.
DS je sklenil, da bodo seje odslej vedno s pričetkom ob 14.30 uri.
Prodaja v februarju 1965
Prodaja naših izdelkov je v februarju potekala dobro. Plan prodaje je bil prekoračen za 10,2 % in je s tem pokrit primanjkljaj iz januarja. Ugotoviti moramo, da so iskani vsi naši proizvodi, le še šotori čakajo, da se sezona prične. Ker je na trgu pomanjkanje raznih surovin, se prekomerno išče blago, ki se ta čas še proizvaja. Naš najbolj iskan artikel je pollaneno platno in smo v tem popolnoma razprodani. Celo primanjkuje nam za kritje obstoječih naročil.
Makulaturnega blaga smo v februarju imeli 5 303 m2. Ta količina je sicer 14 °/o izpod količine v februarju preteklega leta, vendar še zelo visoka.
Izvoz je v februarju dobro potekal in smo mesečni plan presegli za 41,65 °/o. Nujno je, da držimo izvoz na tem nivoju, ker so nam ustvarjene devize prepotrebne za nakup surovin.
Predvolilna dejavnost v kolektivu
3.	in 4. marca letos smo imeli v našem kolektivu predvolilne sestanke, na katerih so odborniki poročali svojim volivcem predvsem o proračunu občine Domžale za leto 1965.
V sredo 3. marca sta vodila zborovanji tovariš Janko Ukmar v volilni enoti predilnice in tovariš Ivan Deržič v volilni enoti tkalnica. Naslednji dan sta bila zbora v pripravljalnici, katerega je vodila tovarišica Marica Jermanova in v volilni enoti za vzdrževanje, uprave in družbenega standarda. Slednji zbor je vodila sedanja odbornica te enote tovarišica Danica Blejčeva.
Navedeni odborniki zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Domžale so poročali o proračunu občine za letošnje leto ter omenili predvsem participacijo posameznih dejavnosti, ki bodo ustvarile predvideni dohodek. Razumljivo, tako je bilo povedano, je, da bo največ sredstev proračuna ustvarila industrija, medtem ko so ostale dejavnosti udeležene z manjšo udeležbo. Tako bodo kmetijstvo, gostinstvo In drugi ustvarili le svoj, dosti manjši delež od industrije.
Gospodarski plan predvideva pri izdatkih precej sredstev, predvsem za šole in boljše pogoje za šolanje. Kar 25 milijonov dinarjev bomo porabili za prevoze šoloobveznih otrok do šole, če so ti oddaljeni več kakor
4	km od šole. V letošnjem letu bomo v šolah izdali za malice otrokom tudi potrebna denarna sredstva ter bodo otroci prejemali malico brezplačno. Za boljše pogoje šolanja bo letos dograjena šola na Brdu, v prihodnje pa šola v Moravčah in nato še v Mengšu.
5	tem ukrepom naj sc omilijo pogoji šolanja, kateri sedaj zahtevajo triizmensko delo. Za manj nadarjene otroke pa se bo primerno uredila šola na Homcu s
, J *• ' 1
Viktor Ves predlaga na zboru volivcev novega kandidata za občinskega odbornika
potrebnim internatom v stavbi Zadružnega doma, ki je že več let nedograjen na Homcu.
Pereče vprašanje je nadalje novogradnja stanovanj. Načrt predvideva v letošnjem letu izgradnjo 189 novih stanovanj, od tega 52 v zasebnem lastništvu. Za ostale, ki se za gradnjo zanimajo, bodo urejena zazidalna zemljišča. K slednji akciji bo pristopila tudi naša tovarna ter bomo za gradnjo stanovanj izdali ca. 40 milijonov din iz fonda za stanovanja, ki bo v prihodnje pripadal ali boljše povedano ostal podjetju, a smo ga bili doslej dolžni plačati občinskemu stanovanjskemu skladu.
Od 274 km občinskih cest je v domžalski občini asfaltiranih le 11 km. Načrta predvidevata v letu 1965 ureditev nekaterih cest predvsem v Domžalah in Mengšu. Ostale ceste naj bi se do nadaljnjega le bolje vzdrževale.
Preskrba prebivalstva s prehrambenimi, oblačilnimi in potrošnimi dobrinami bi naj bila v prihodnje tudi boljša. V ta namen bodo v trgovsko omrežje investirali Prehrana Ljubljana, Mercator Ljubljana in Napredek Domžale. Zanimiv je predvsem načrt, kateri predvideva, da bo prodajo mesa in mesnih izdelkov zopet prevzelo trgovsko podjetje Napredek iz Domžal.
Nekateri načrti govorijo nadalje o naseljenosti in zaposlenosti prebivalstva naše občine. Plan predvideva, da se bo število zaposlenih tekom leta povečalo za 189 ljudi. Vkljub ostrejšemu kurzu glede preskrbe z uvoženimi surovinami, doslej še ni ostal nihče brez dela. Motnje, ki bi se pojavile, je bilo na sestankih povedano, bomo morali odpraviti in stremeti za dosego postavljenih nalog od katerih je v celoti odvisen tudi proračun, ki znaša preko 1 milijarde za naštete in ostale naloge v tem letu.
Morda še kratek komentar: Odborniki Deržič, Ukmar, Jermanova in Blejčeva so sc pripravili na sestanke. Sestanki ali zbori volivcev so bili prav tako pripravljeni in — o tem sem prepričan — tudi volivci v kolektivu so bili o zborih pravočasno obveščeni. Žal pa so mnogi naši sodelavci odšli brezbrižno mimo zborovalcev, skratka, po končanem delu domov.
Prepričan sem, da demokracije ne pojmujemo tako. Sc manj je umestno, da postavljamo številna vprašanja, včasih celo upravičeno na mestih, kjer to ni umestno in kjer na vprašanje ne bomo dobili zahtevanega odgovora. Takim razpravam pravimo nergaštvo. Običajno so to vedno isti ljudje.
Prav je zatorej, da se sklicev udeležujemo ter tam postavljamo vprašanja, ki nas težijo. Primeri se, da mnogih vprašanj sploh ni treba več postavljati ker jih že odborniki pojasnjujejo v svojih poročilih.
Se to. Naših zborov volivcev v Induplati so se udeležili tudi predstavniki iz občinskega odbora SZDL, sindikatov ter drugi. To gesto pozdravljamo, hkrati pa ugotavljamo, da nam je zelo žal, ker ni bilo tekom zadnjih 2 let nikogar k nam na seje DS, kjer bi bilo tudi umestno spregovoriti proizvajalcem in upravljal-cem nekaj besed o sredstvih, katere občina potrebuje za uresničenje svojih načrtov.
O.	Lipovšek
DOPISUJTE V SVOJ LIST -DOPISUJTE V »KONOPLAN«!
Novo iz tekstilne stroke
Izdelava ccrad iz sintetičnih vlaken
Danes se v vse večjem številu izdelujejo ponjave iz sintetičnih vlaken, katere so popolnoma nepremočljive in veliko bolj odporne proti vremenskim nepri-likam kot ponjave iz naravnih vlaken. Ker so te ponjave izredno lahke so zelo primerne za manipulacijo. Apreture na tkanini so na bazi PVC, neoprana, hyp-lana ali poliuretana.
Obstojajo trije osnovni načini izdelave ponjav: šivanje-varjenje in lepljenje. Pri šivanju moramo paziti na debelino sukanca in da igla ne pušča pri šivu luknjice, skozi katere lahko pronica voda.
Varjenje se vrši s pomočjo visokofrekvenčnih aparatov ali s pomočjo grelnih elementov.
Lepljenje zahteva nekaj predhodnih operacij kot so: brušenje robov, katere bomo lepili, odstranjevanje maščob z lepljenih mest itd. Sam postopek lepljenja pa ne zahteva nobenega specialnega stroja.
Vpliv tkanja in priprave statev na skrčenje pollancnih in bombažnih tkanin
(Textil Praxis)
Vpliv tkanja in priprava statev na skrčenje v naslovu omenjenih tkanin je ugotovljeno na podlagi sistematičnega raziskovanja. Dokazano je, da se s povečanjem gostote osnove, zmanjšanjem gostote votka, beljenim votkom, z grobimi številkami preje v votku, večjim frotiranjem v vezavi, nizko napetost votka povišuje stkanje osnove in zmanjšuje skrčenje po votku in obratno. Večja napetost niti v osnovi in votku zelo povečajo mečkanje tkanine, dočim zmanjšanje napetosti niti poveča odpornost tkanine proti mečkanju v obeh smereh. Ravno tako se lahko doseže večjo odpornost tkanine proti mečkanju, če se zmanjša napetost osnovnih niti.
Naptester — aparat za kontrolo napetosti niti
(Industrie Textil)
Naptester je aparat, ki omogoča merjenje napetosti niti, od katere je odvisno dobro in pravilno delo v tkalnici, ker preveč napete niti utrujajo material (se rad trga), medtem ko preslabo napete niti ravno tako otežkočajo delo v tkalnici.
Merjenje napetosti niti v škrobilnici se vrši pred vstopom niti v sredstvo za škrobljenje, po odcejanju, po sušenju in pri navijanju na valj. Pri tkanju se merjenje vrši čim bliže osnovnemu valju, potem ko namestimo križne palice. Ne smemo pozabiti izvršiti merjenja na obeh koncih osnove, da se tako izognemo razlikam in neenakomernosti.
Zgodovina in tehnologija metaliziranih tekstilnih materialov
(Chemischreimiger und Faerber Ztg.)
Olepševanje tekstilnih materialov z kovino je znano že več stoletij. Najbolj znana tkanina te vrste je brokat. Razvoj sodobne tehnike oz. izdelava kovinskih folij, kovinskih vlaken in kovinskega »prahu« je omogočila, da se uporaba kovin za olepšavanje tkanin zelo razširja. Poleg možnosti, da se kovinska vlakna oz. folije vtkejo direktno v tkanino, je razvita tudi posebna metoda, da se kovinski sloj nanese na tkanino tako, da kovina v obliki pare kondenzira na površini tkanine in se poveže z vlakni na površini.
Naprave za naparivanje kovine na tekstil so tako konstruirane, da omogočajo zelo točno kontrolo debeline naparjenega sloja — kondenziranega kovinskega prahu.
Švedske netkane tkanine
(Textil Praxis)
Pri izdelavi tako imenovanih netkanih tkanin gre tehnika izdelave v dve smeri. Po eni strani izdelati čim cenejšo tkanino, tako da se po enkratni uporabi lahko zavrže. Druga varianta pa je izdelati trajnejšo tkanino, ki se lahko oplemeniti in služi za oblačenje.
Na Švedskem, domovini celuloze, delajo na tem, da se take tkanine izdelujejo iz smrekovega lesa, na strojih za izdelavo papirja in to v velikih količinah. Razumljivo je, da taka proizvodnja v primerjavi s klasično tekstilno proizvodnjo zelo poceni. Način združevanja celuloznih vlaken še ni popolnoma jasen. Verjetno se združevanje teh vlaken doseže z neko posebno dodelavo.
Po ameriškem načinu se doseže zlepljenje vlaken tako, da se doda neka sintetična vlakna ali posebno sredstvo za lepljenje. Potemtakem je švedski način izdelave enostavnejši in zato cenejši, proizvodnja je neomejena, vprašanje je samo, kako bodo to tkanino sprejeli potrošniki.
Iz sindikalnega zapisnika
Jarše, 1. marca
Izvšni odbor naše sindikalne organizacije je na svoji 2. redni seji v navzočnosti 8 svojih članov sprejel naslednje sklepe in predloge:
— Samoupravni organi naj sprejmejo na predlog sindikata sklep, da bi letovanje v našem domu v Umagu letos stalo za člane kolektiva in njihove svojce (sklep DS z 28. 4. 1964) 600 din na dan in dodatno še predpisana turistična taksa.
V času izven sezone (maj, junij in september) bi naj stal dnevni pension ustrezno manj.
— DS predlaga sindikat, da bi omogočili zamenjavo kraja letovanja s katerimkoli domom na obali med Reko in Zadrom. S tem bi omogočili našim članom letovanje tudi v drugih krajih in obratno.
— Kdor bi letoval samoiniciativno bi naj prejel regres v višini med vplačano in ekonomsko ceno v našem domu.
— Rok za prijavo letovanja v našem domu naj se podaljša in tako omogoči neposredna odločitev večjemu številu naših članov.
Rok prijave naj bo po sklepu sindikalne organizacije objavljen po zvočniku v kolektivu, s plakati in v Konoplanu.
Sindikat je sprejel na predlog Mare Vrabec tudi sklep, da se podobno, kakor doslej tudi letos omogoči tistim sodelavcem, ki finančno niso sposobni plačati niti predvidenega zneska za dnevni pension, letovanje v Umagu na račun blagajne sindikalne organizacije Induplati.
Realizirati ta sklep je dolžna posebna komisija.
Blagajna sindikata je prispevala 30 000 din za izlet smučarjev, članov kolektiva v naš dom na Malo planino, katerega so priredile vse organizacije v podjetju dne 13. in 14. marca letos.
Rdeči križ Slovenije bo izvedel krvodajalsko akcijo za člane našega kolektiva v dneh 18. in 19. marca letos. RK predvideva, da bo darovalo kri 120 naših članov. IO sindikata je zadolžen, da sprovede ustrezno propagando za čim boljši odziv.
Sidikat je zadolžil Viktorja VESA in Ivana VAVPOTIČA za člana komisije, ki naj preverita realnost in umestnost prošnje Zofije Papež, naše sodelavke, katera želi posojilo za nakup manjše hišice v Moravčah.
Sindikat je prošnjo Z. Papeževe načelno odobril.
Več mladine v aktivne vrste telovadcev
XIV. občni zbor TVD PARTIZAN JARŠE je bil v petek 12. marca 1965. V dvorani strelcev je bilo preko 60 članov društva, ki so pozorno sledili poročilom in tudi sami sodelovali v plodni diskusiji, ki je dala društvu nove smernice in zagotovilo, da se naš mladi rod zaveda pomembnosti telesnokulturnega izživljanja.
Občni zbor je pričel dosedanji predsednik Otmar Lipovšek. Uvodoma je pozval navzoče, da z enominutnim molkom počastijo spomin na umrlega člana športnika Jožeta Ulčarja. Za tem je predlagal dr. Franca Jerovca za delovnega predsednika občnega zbora.
Dr. Jerovec je pozdravil navzoče, predvsem goste in predlagal izvolitev ostalih organov občnega zbora. Tej formalnosti so sledila poročila predsednika, blagajnika in diskusija. Dosedanji predsednik O. Lipovšek je poročal o stanju v društvu in takoj na začetku naglasil, da se je izognil vsakemu komentiranju posameznih navedb. Rekel je, da prepušča komentarje občnemu zboru, kjer pa bo tudi sam sodeloval.
»TVD Partizan Jarše šteje 254 članov, od tega 126 aktivnih« je poročal tovariš Lipovšek in nadaljeval, da gojijo člani kegljanje, namizni tenis, odbojko in košarko, streljanje, nogomet in seveda osnovno dejavnost, to je telovadbo. Vse vrste vodi 14 vodnikov.
Člani društva so aktivno nastopali na 58 tekmovanjih, na 2 akademijah, bili so na 3 izletih, izvedli so 1 kros in enkrat sodelovali na manifestacijskem zboru ob priliki občinskega praznika.
Za izvajanje svoje dejavnosti ima društvo na razpolago prostor za telovadbo (oder dvorane), potrebne pritikline za garderobe in kopalnico. V posebni stavbi so kegljišče in strelišče; na prostem pa so nogometno igrišče s stezo za atletiko in drugimi napravami. Poleg glavnega igrišča sta tudi še igrišče za odbojko in asfaltirano igrišče za košarko.
Poedine vrste imajo na voljo dovolj pripomočkov in opreme za posamezne dejavnosti in je društvo s temi dobro opremljeno. »Skoda, da sta ob tako ugodnih pogojih zamrli košarka in odbojka in da se atletika sploh ne goji«, je rekel predsednik Lipovšek.
Nevšečnosti, je pripomnil nadalje predsednik, so v tem, da vemo, kdo je lastnik naše dvorane, kamor se razumljivo v zimskih mesecih zatekajo vsi oddelki za izvajanje svoje dejavnosti, da pa ne vemo, kdo dvorano lahko uporablja. Pretežno so tu sporazumi, vendar ne v vseh primerih. Potrebno je o tem spregovoriti, da bo delo še boljše kot doslej, je zaključil svoje poročilo Otmar Lipovšek.
Blagajniško poročilo je podala Metka Kepa ter navedla posamezne postavke dohodkov in izdatkov. Društvo med preteklim letom ni bilo nikoli v denarni zadregi. Denar nam ni nihče dal v roke, naše podjetje pa nam je dovolilo, da smemo zbirati odpadni papir in ga vnovčiti. To je bilo za nas dovolj, zato lahko govorimo, da je bilo finančno poslovanje v redu in zadovoljivo.
V diskusiji so člani predlagali, da se za razumno sodelovanje s sindikalno podružnico Induplati ter z upravo iste tovarne in tovarne papirja, kartona in lepenke Količevo pošlje zahvalno pismo na njihove naslove s pozivom, da bi delo v tej obliki nadaljevali.
Jani Škofič je predlagal nabavo nove mize za igranje namiznega tenisa. V diskusiji je omenil, da je igralcev veliko in da zaradi utesnjene možnosti ne pridejo vsi na vrsto. Rešitev vidi v predlagani nabavi še ene mize.
Marjan četnik je kratko opisal delo nogometašev, kateri so v jesenskem delu tekmovanja zasedli II. mesto. Predlagal je, da se v TVD Partizan Jarše ustanovi še pionirska nogometna enajsterica. Le z mladino in delom z mladino, je zaključil trener četnik, bomo uspešni.
Diskutanti so analizirali še nadaljna vprašanja ter predlagali nekatere sklepe, kot tega, da se naj tudi v prihodnje vršijo vse nogometne tekme v predpol-danskem času.
Živahno in konstruktivno so v diskusijo posegli tudi vodniki poedinih telovadnih vrst. Občni zbor je sprejel njihova poročila kot napotek za boljše delo v prihodnje.
V diskusiji je bil sprejet še sklep, da se v juniju organizira šahovsko tekmovanje za memorial Jožeta Ulčarja. Tekmovanje naj organizira uprava društva in naj postane tradicionalno.
Po diskusiji je predsednik nadzornega odbora Aroj Zornada podal poročilo in predlagal razrešnico sedanjemu odboru.
Predlog tovariša Zornade so člani sprejeli soglasno in izvolili nato nov upravni odbor, kateri šteje odslej 19 članov, od tega 3-članski nadzorni odbor in 3-član-sko disciplinsko razsodišče.
Izvoljeni so bili naslednji člani društva:
Albin ŽIBERT, predsednik dr. F. JEROVEC, podpredsednik Marija OREŠNIK, tajnik Metka KEPA, blagajnik Helena GERBEC, gospodar dr. Marija ŠIŠKA, zdravstvenik Tone MIŠ VEL J, načelnik Mira BUČAR, načelnica ing. Srečo SMOLE, podnačelnik ing. Avgusz OREHEK, član Nace RODE, član Jani ŠKOFIČ, član Marjan ZUPAN, član
Člani nadzornega odbora so:
Vida ANDROMAICO, predsednik Lado ZABUKOVEC, član Vincenc DORNIK, član
Člani častnega razsodišča so:
Otmar LIPOVŠEK, predsednik Jože KNEP, član Janez POGAČAR, član
'Rezultati volitev
Zadnje volitve v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Domžale smo v našem kolektivu izvedli tudi mi v volilnih enotah III (pripravljalnica) in V (ople-menitilnica, obrat za vzdrževanje, uprava, menza in ambulanta).
V III. volilni enoti sta kandidirali Ema KOROŠEC in Berta GORNIK. Volilci so z veliko večino zaupali svoje glasove Emi KOROŠEC, katera bo v naslednjih štirih letih zastopala to enoto v občinski skupščini.
V V. volilni enoti je prav tako prepričljivo zmagala Vera HABJAN pred Francko ŠIMENC ter bo tudi ona zastopala svojo volilno enoto naslednja 4 leta.
Volilna enota 23 — Preserje, je z 267 glasovi izvolila za svojega odbornika v občinski zbor občinske skupščine Domžale Ivana Vavpotiča. Na terenu je v 23. volilni enoti volilo od skupno 542 volilcev 446, Neveljavnih glasov je bilo 38.
Zvedeli smo, da so bili volilni imeniki pripravljeni precej pomanjkljivo in bo treba to delo za prihodnje volitve preveriti in popraviti. Delno so za tako pomanjkljivost krivi tudi volilci, ki niso preverili spiske. V redu so bili pripravljeni volilni imeniki za volitve v zbor delovnih skupnosti.
Volitve so bile v petek 26. in v nedeljo 28. marca letos.
cDragi tovariši v kolektivu!
Odzval se bom vabilu za sodelovanje v našem časopisu.
V letih se je zbralo toliko statističnega gradiva, v kratki in jedrnati vsebini. Gotovo bo koristno služilo vsem, ki se zanj zanimajo. Med slednje štejem gospodarstvenike. Preprostega delavca statistike v tolikšni meri ne zanimajo, zanj je zanimivejše kdo se je poročil, kdo na novo zaposlil v podjetju in kdo je podjetje zapustil.
Smatram, da so objavljene slike največ vredne, ker dokumentarno govorijo o našem delu in razvoju. Poučni so članki naše zdravnice; jedrnati in resnični so nadalje prispevki višje medicinske sestre Majde, katera bi lahko še več pisala iz svoje bogate prakse na terenu.
Redno bi lahko objavljali v Konoplanu tudi zapiske naših strokovnjakov iz potovanj v inozemstvo. Ti prispevki naj bi opisovali poleg strokovnega dela še več o življenju in zaslužku v tujih krajih in kaj sc za tak denar dobi. Zanimivo je zvedeti, koliko stanc v tujini kruh in koliko meso. Pa čevlji in obleke in še več. Tako nam je v svojem potopisu iz Poljske nekoč pripovedoval Franjo Rihtar.
Pogrešam tudi prispevke Spele. Pogrešam, vsi pogrešamo odkritih, resničnih člankov iz našega vsakdanjega življenja. Zdi se mi, da si ne upamo povedati v obraz o teh stvareh, o tem, kaj je prav in kaj ne. Bodimo tovariši, po starem bratje, pa pišimo po domače, odkrito in preprosto — od direktorja da zadnjega delavca, ki dela v prašni predilnici. Predlagam, da bi se v potrebnih primerih takoj oglasili in rekli, to je prav in to ne. Vemo, da se veliko greši kjer se veliko dela.
Pišimo tudi o tem, da se Janez muči z neprimernim orodjem, in da Micka po delu v predilnici nima možnosti skopati se. Se mnogo je zanimivega, kar ozrimo se in poglejmo, kako sc Tone prizadeva pri gradnji svojega doma in Francetovo zajčjerejo tudi omenimo. Brono obiščimo in povprašajmo, odkod tako lepe rožce in Pavli priznajmo njeno delo z otroki. Pa Mirana in Stefana vprašajmo, kako se imata v stanovanju pa hkrati odgovorimo, kam z malimi otroci, ko so starši na delu.
Zanima nas, kdo bo kolesarjem kolesa popravljal. Kaj bo, če Peter odpove! Kdaj bo prostor za popravilo koles urejen? V naši trgovini pri vratarju bi lahko prodajali npr. zračnice in ventile za kolesa.
Izlet na Veliko planino pozimi. Na startu naših smučarjev
Piše naj se nadalje o malem človeku in njegovi upravičenosti do letovanja z njegovimi osebnimi dohodki. Omogočimo delavcu letovanje v Umagu, ne pa onim, ki imajo celo Marke.
Kujmo si svojo usodo sami, brez strahu.
Kot priporočilo za pisanje si oglejmo naš dnevni tisk (Delo-rubrika bralcev, Pavliha, TT itd). Zato, dopisniki na dan s preprosto besedo!
er	.	.	—- —.........
Pred vhodom v Induplati so se zbrali v ponedeljek 22. marca krvodajalci. Z a akcijo se je prijavilo 139 članov kolektiva
Sindikat bolnim ženam
Med sklepi naše sindikalne organizacije najdemo tudi tega. ki pravi, da sc naj ob priliki Dneva žena obdari z 5 009 dinarji nagrade, vse članice našega kolektiva, katere sc zaradi bolezni ne bodo mogle udeležiti tradicionalne proslave praznika.
V evidenci smo imeli tedaj 12 žen, ki so bile (ali so še) dalj časa bolne. Vsem prizadetim je blagajna sindikalne organizacije Induplati nakazala denarno nagrado.
Ko komentiramo razne akcije moramo pritrditi, da je bil sprejeti sklep izglasovan soglasno s strani izvršnega odbora sindikata Jarše, in da so sklep pozdravili tudi vsi člani kolektiva. Obdaritev bolnih žena je članstvo še bolj povezalo in utrdilo vero v dejstvo, da se radi skupno poveselimo ob raznih uspehih in praznikih, da pa hkrati ne pozabljamo na vse tiste, ki so tudi »naši«, a iz določenega razloga ne morejo v družbo.
Ob tej priliki je naše uredništvo prejelo sporočilo tovarišice Angele Urankar iz Doba 132, katera se sindikalni organizaciji v Induplati za darilo najiskre-neje zahvaljuje.
Sindikat in uredništvo pa želita naši sodelavki iz tkalnice tovarišici Uran kar j e vi kar najhitrejše okrevanje, da bi zopet čila in zdrava prišla v naš krog in se vključila v vsakdanje življenje.
SEZNAM
Strokovna knjižnica INDUPLATI posluje že 10 let vsak dan, razen ob ponedeljkih in sobotah. Desetine knjig je bralcem na razpolago. Žal je knjig neprimerno več, kakor bralcev. Morda bi bilo umestno v vsaki številki našega glasila napisati nekaj o naši strokovni knjižnici in tako vzbuditi zanimanje za uporabo strokovne knjižnice.
Doslej sc je primerilo, da posamezni sodelavci, predvsem tisti, ki posečajo kakršnokoli šolo želijo učne knjige, katere se sicer ne dobijo. V mnogih primerih ugodimo takim željam ne pa v vseh, ker takšne knjige običajno tudi za našo knjižnico niso dosegljive.
Opozarjamo nadalje, da se strokovne knjige uporabljajo običajno dalj koit leposlovne ali romani. Slednje prečitaš in vrneš, medtem ko strokovno knjigo uporablja koristnik zato, da si s pomočjo njene vsebine pridobi zahtevano znanje, nadalje, da iz podatkov v knjigi izdela pismeni elaborat in podobno.
Zato imajo posamezniki v podjetju knjige iz strokovne knjižnice v svojih priročnih knjižnicah na delovnih mestih. Talca so specialne knjige morda samo njim dostopne, ker so bile tudi samo za opravljanje njihovega dela nabavljene. Nesmiselno bi bilo zahtevati vrnitev teh knjig. Res posamezno knjigo ne rabijo vedno, toda kadarkoli jo rabijo jo imajo pri roki. Če pa bi bila knjiga prav v trenutku, ko bi jo rabili v knjižnici bi že bilo potrebno narediti določeno pot, ki je običajno nepredvidena in zato nepriljubljena.
Drug primer je izposojanje knjig, katere čitajo zato, da pridobijo neko znanje ali točnejši vpogled v določeno vprašanje in odgovor. Ta vrsta bralcev bi bila dolžna knjigo (ali knjige) takoj vrniti.
Vse do danes pa se je dogajalo samo, da so si posamezniki knjige izposojali ne pa vrnili. Te izposojevalce knjig ne terjamo, da naj knjige vrnejo, če pa nekdo izrecno želi določeno knjigo, ki jo ima nekdo izposojeno, potem ga napotimo k prvemu, da se osebno pogovorita kako in kaj.
Koliko časa še na takšnih strojih?
S tem sestavkom skratka opozarjam, da imamo bogato založeno strokovno knjižnico, katere se sodelavci vse premalo poslužujejo.
Nekatere knjige pa sploh nimamo v naši knjižnici. Te pa si upravičenci lahko izposodijo v univerzitetni knjižnici v Ljubljani ali pa v centralni tehnični knjižnici v Ljubljani.
Začetkom marca letos nam je Centralna tehnična knjižnica v Ljubljani dostavila SEZNAM NOVO PRIDOBLJENIH INOZEMSKIH TEHNIČNIH KNJIG. Ta seznam je članom našega kolektiva v strokovni knjižnici na razpolago.
Smučarji na Mali planini
Po dolgem času se je spet zbrala v našem domu na Mali planini večja skupina članov našega kolektiva, tako, da je bil jarški dom spet za dva dni res »jarški«.
Napovedano je bilo smučarsko tekmovanje v slalomu in res je v soboto popoldne na Gojški planini prišlo do velike borbe za sekunde in manj. Zahtevno trasirana proga je marsikoga oplašila; na cilj je prišlo le 10 najpogumnejših v sledečem vrstnem redu:
1.	Franc Majdič
2.	Matevž Burja
3.	Božo Stupica
4.	Sešek Ivo
5.	Brane Zupan
6.	ing. Erna Kuhar
7.	Miro Šimic
8.	Albin Gnidovec
9.	Katja Kham
10’. ing. Srečo Bergant
Gledalci smo imeli obilo užitka pri gledanju nekaterih akrobatov na smučeh, vendar, se je vse srečno končalo in smo se vsi dobro prepihani in opihani od vetra zadovoljni spet sešli v našem domu.
Večer je minil ob komentiranju tekmovanja, kmalu pa so šale in pesmi napolnile dom; nekaj je k dobri volji pripomogel tudi cviček in dobra večerja, še več pa sproščenost in domačnost.
Prijetno vzdušje in vesela družba v domu je dokaz, da gredo ljudje radi v planino. Treba je' le malo propagande in dobrega organizatorja in ob naših prostih sobotah se lahko večkrat snidemo v našem domu na Mali planini. Zicnica in sedežnica pripeljeta prav do Zelenega roba, tako da ostane le še pol ure pešačenja po ravnini do našega doma.
Proizvodnja v februarju 1965
Slab start v januarju letos se je, kar se proizvodnje tiče, podaljšal tudi v februar. Pomanjkanje surovin v predilnici, nesortirana zaloga bombažne preje v tkalnici, in zraven še slaba kvaliteta, so vzroki nizkega izpolnjevanja postavljenih nalog. Doseženi so bili naslednji rezultati:
	Plan februar 1965	Indeks na proizv. februar 196-
Predilnica	90,fi %	68 <Vo
Tkalnica	92,3 %>	95,5 %
Oplemenitilnica	89,1 %	96,3 %>
Tiskarna	85	»/o	141,5 %
Konfekcija	119 "/u	108	«/o
Preskrba s surovinami za predilnico se je v marcu izboljšala, dočim je oskrba z bombažno prejo še vedno slaba, pa tudi kvaliteta preje se ni nič popravila, tako da v marcu ni pričakovati boljših dosežkov.
Obvestila iz kadrovske službe
Vstopi:
1.	Maljkovič Relja, trgovski zastopnik, vstopil dne 11. 3. 1965,
2.	Žinko Matija, dvoriščni delavec, vstopil dne 15. 3. 1965,
3.	ing. Dečko Anton, strojni inženir vstopil 16. 3. 1965,
4.	Pogačar Viktor, ključavničar, vstopil 16. 3. 1965,
5.	Pogačar Janko, strojni tehnik, vstopil 18. 3. 1965,
6.	Markelj Otmar, stroj, ključavničar — pom. moj. v tkal. vstopil dne 22. 3. 1965.
Novosprejetim želimo mnogo uspehov in dobro počutje v našem kolektivu.
Izstopi:
1.	Drešar Kati. predica, izstopila 13. 2. 1965,
2.	Tič Ludvik, dvor. delavec, izstopil dne 23. 2. 1965,
3.	Tič Stana, predica, izstopila dne 23. 2. 1965,
4.	Železnikar Cilka, previjalka, izstopila 28. 2. 1965,
5.	Marinkovič Smiljana, tkalka, izstopila 28. 2. 1965,
6.	Ulaga Nadja, tekst, tehnik, izstopila dne 28. 2. 1965,
7.	Drolc Vida, tkalka, upokojeno dne 28. 2. 1965,
8.	Slapšak Vera, predica, izstopila dne 15. 3. 1966
9.	Dolenc Milica, tkalka, izstopila dne 23. 2. 1965,
10.	Rihtar Janez, mojster v mokri predilnici, upokojen dne 28. 2. 1965,
11.	Troha Jože, vratar, upokojen dne 28. 2. 1965,
12.	Vrhovnik Stane, tesar, upokojen dne 28. 2. 1965,
13.	Kosanovič Dušan, trg. zastopnik, upokojen dne 28. 2. 1965,
14.	Tomc Miha, kurjač, upokojen dne 28. 2. 1965,
15.	Letnar Franc, kurjač, upokojen dne 28. 2. 1965,
16.	Anič Borka, tkalka, izstopila dne 1. 3. 1965,
17.	Balažič Franc, dvor. delavec, izstopil dne 6. 3. 1965,
18.	Dobričevič Petrovka, mok. predica, izstopila dne 9. 3. 1965,
19.	Cerar Franc, predilec, izstopil dne 11. 3. 1965,
20.	Jančar Štefka, tkalka, izstopila dne 12. 3. 1965,
21.	Recek Terezija, tkalka, izstopila dne 13. 3. 1965,
22.	Lutar Irena, predica, izstopila dne 15. 3. 1965,
23.	Kukovec Kata, tkalka, izstopila dne 15. 3. 1966,
24.	Troha Jože, ključavničar, izstopil dne 20. 3. 1965.
Poročili so sc:
Robnik Jožefa, tkalka, poročena Brdajs,
Plaznik Jožefa, predica, poročena Pervinšek, Jančigaj Marija, predica, poročena Šinkovec, Hacin Olga, snovalka, poročena Hribar.
Mladoporočencem želimo mnogo sreče in medsebojnega razumevanja.
ZAHVALI
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našo drago sestro in teto	ŽBOGAR
posebno pa tovarišu Ivanu Deržiču za izkazano pozornost, najprisrčnejša hvala.
Semič, Homec, marca 1965
sestra Bernarda in nečak Stane z^ ženo Fani
Sodelavcem, gasilcem in sindikalni podružnici v kolektivu, se iskreno zahvaljujem za izraze sožalja ob smrti mojega dobrega očeta
LEOPOLDA ŠARCA
UMRI JE LEOPOLD ŠARIČ
Vsako sporočilo o smrti nas prizadene. Tako tudi tisto od sobote 13. marca letos, ko so nam svojci pokojnika povedali, da je umrl naš dolgoletni sodelavec Polde Šarc.
Rodil se je na Homcu leta 1908. Gimnazijo in obrtno šolo je obiskoval v Ljubljani, kjer se je tudi izučil mehanikarske stroke. Z 18 leti je prvič prekoračil prag INDUPLATI in napredoval od tkalca do mojstra. Leta 1937 je odšel za leto dni v tovarno Motvoz in platno v Grosuplje. Po vrnitvi mu je bilo zaupano delo nadmojstra v tkalnici, katerega je vestno in zadovoljno opravljal vse do svoje upokojitve.
Upokojen je bil 1. decembra 1963 vendar je opravljal delo še dalje vse do odhoda v resnični pokoj to je do 7. avgusta 1964.
Že več zadnjih let svojega življenja je pokojni tožil o šibkem zdravju. Bolezen pa se mu v času pokoja ni izboljšala. Ravno nasprotno; še tisto zdravje, katero ga je navidezno delalo zdravega, je pričelo pešati in tako je moral pred svojo smrtjo v bolnico. Iz bolnice se je vrnil le za dva dni in je doma umrl.
Spomin na pokojnega Šarca nas povezuje z zgodovino našega podjetja v katerem je bil zaposlen 36 let. Mnogi današnji mojstri in predvsem tkalke so bile njegove učenke. Pri izvrševanju svojega dela je bil strog, a pravičen.
Člani kolektiva bodo ohranili ime pokojnega Leopolda Šarca v lepem spominu.
Poročilo o nesrečah za mesec februar 1965
Meseca februarja je bilo v našem podjetju 8 obratnih nesreč od katerih sta bili dve nesreči na poti na delo oz. iz dela, 6 pa jih je bilo v obratih podjetja.
Nesreče iz preteklega meseca so bile zaključene vse v februarju. V staležu bolnih pa se v mesecu marcu nahajajo še 4 osebe iz meseca februarja.
Predilnica:
1.	Regina Peče, 31, predica. Pri vezanju niti je delavko udarilo krilce p redil nega Gill stroja na kazalec desne roke.
2.	Jelka Kos, 30, mokra predica. Pri vezanju niti se je delavka vrezala v sredinec desne roke.
3.	Tončka Narat, 33, predica. Delavka je čistila prejo s tuljke, pri čemer se je vbodla v dlan leve roke.
Tkalnica:
1.	Cilka Pirnat, 31, tkalka. Pri napenjanju vlečnega valja se je delavka priščipnila v sredinec desne roke.
2.	Jože Juvan, 27, striženje tkanin. Pri sortiranju in prekladanju bal blaga, mu je bala poškodovala palec desne roke.
Obrat za vzdrževanje:
L Kristjan Drašček, 54, mizarski mojster. Na poti v službo je delavcu spodrsnilo na poledeneli cesti. Pri padcu se je udaril v zapestje desne roke.
2.	Franc Marinček, 27, pomoč, kurjača. Pri dovozu premoga v kotlarno je zadel delavec z roko ob vrata, pri čemer se je udaril v zapestje desne roke.
3.	Miha Požar, 22, ključavničar. Na poti proti domu se je delavec zapeljal z glavne ceste na domače dvorišče, ker pa je bila cesta poledenela mu je spodrsnilo in je padel. Pri padcu si je poškodoval levo koleno.
Skupno število izgubljenih dni v mesecu februarju zaradi nesreč:
ki je umrl po hudi in mučni bolezni 13. marca letos.	zaradi nesreč v mesecu januarju...............45 dni
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in vsem, ki ste mu	zaradi nesreč v mesecu februarju..............73 dni
izkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti sin Drago	skupaj	Tl8~dni