Danes na 5. strani: Prispevek od izrednega dohodka je DAVEK NA PRIDNOST Sobota, 23. februarja 1963 Štev. 7, leto XXI V OKVIRU Lani predpisana merila za delitev čistega dohodka na osebne dohodke in na sklade niso oec življenjska. Deloma zaradi objektivno povečanih proizvodnih in poslovnih stroškov, ki zmanjšujejo čisti dohodek, deloma zaradi sprememb v delitvi dohodka in čistega dohodka med. družbo in delovnim kolektivom, še bolj pa zaradi povečanih, življenjskih stroškov, kar se Praviloma mora upoštevati Pri prejemkih. polnjene obrazce o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, češ ds. predpisana merila še niso bila razveljavljena. In dva dni so zavoljo te okrožnice po računovodstvih brneli računski stroji, računali in zračuhali 'gore številk, ki nikomur nič ne povedo in zato nikomur nič ne koristijo. Delavski sveti n njih niso razpravljali. Prvič ni bilo časa za to, drugič pa, čemu PREDPISU JE ZADOŠČENO Z ato je bilo tudi rečeno, naj gospodarske organizacije opuste zapleteno računanje K faktorja po lani izišlih formulah in prav tako vse primerjave lanskih osebnih dohodkov, skladov, produktivnosti in rentabilnosti s preteklimi leti, češ da bodo izšla nova, uporabljive jša navodila za delitev čistega dohodka. Toda dva dni’ pred predpisanim rokom za oddajo zaključnih računov za leto 1962 so gospodarske organizacije dobile od družbene evidence okrožnico, da morajo obvezno priložiti zaključnim računom tudi iz- bi še ti po nepotrebnem izgubljali. čas, če so ga že morala računovodstva? Toda družbena evidenca je dobila zahtevane podatke, ki bodo po vsej verjetnosti neprebrani romali n arhiv, kajti če niso življenjski, tudi družbeni evidenci ne morejo koristiti. Čemu so jih potem računovodstva morala zbrati? Samo zaradi neživljenjskega predpisa, ki še ni razveljavljen? Na stotine delovnih ur, ki so jih člani delovnih kolektivov porabili zanje, je za to klavrno opravičilo. Birokracija ima globoke korenine. STALNOST CEN in odgovornost gospodarskih organizacij Pred našim gospodarstvom stoje v letošnjem letu velike naloge. Družbeni plan računa, da bomo dosegli dinamiko razvoja, ki je bila značilna za leta našega največjega gospodarskega poleta. Na osnovi takega gospodarskega razvoja so izračunani tudi vsi družbeni proporci, zlasti razmerje med proizvodnjo in potrošnjo. Toda vse to je odvisno zlasti od enega činitelja: od stalnosti ali vsaj relativne stalnosti cen. Proporci družbenega plana niso v svojem bistvu nič drugega kakor izračun sorazmerij določenih količin, ocenjenih na osnovi nekih relativno stalnih cen. Na osnovi tako izračunanih sorazmerij lahko družbeni plan ocenjuje posamezna gospodarska gibanja, zlasti lahko oceni razmerje med proizvodnjo in. potrošnjo in v zvezi s tem predvidi ustrezne ukrepe za usmerjanje gospodarstva. (Predvideni količini proizvodnje je treba zagotoviti ustrezno potrošno moč, ker se sicer tudi proizvodnja ne bi mogla dvigniti na predvideno raven.) Zato pa so vsi izračuni družbenega plana nekako v zraku, če se poruši osnova, na kateri so izračunana ta razmerja, če se cene bistveno spremene od predvidevanj. Zagotoviti relativno stalnost cen ali vsaj tako gibanje cen, na katero je računal družbeni plan, je zato osnovna in najvažnejša naloga gospodarstva. Sicer se vse podre: dejanska gibanja v gospodarstvu se ali odvijajo popolnoma mimo plana in čisto po svoje, tako da je plan zanimiv samo v začetku leta, ko ga sprejemamo, potem pa ostane samo še kos papirja ali pa postane plan zaradi svoje nerealnosti ovira za razvoj gospodarstva. Takoj pa nastane veliko vprašanje, ali je plan sam po sebi sposoben, da bi zagotovil tako stalnost cen, na ka- tero je računal. Ali vsaj, koliko lahko z neko zanesljivostjo računa, da se bodo cene dejansko odvijale v predvidenih okvirih. Brez tega namreč ni realnega plana, ampak kvečjemu optimistično predvidevanje, ki se bo uresničilo ali pa tudi ne. Vemo, da v tržnem gospodarstvu cena ni vzrok, ampak posledica. Na ceno vpliva najprej ponudba in povpraševanje. Čim večja je ponudba nasproti povpraševanju, toliko bolj se bo na trgu izrazila težnja po padanju cen in obratno. Tako opravlja trg tudi funkcijo usmerjevalca v družbeni delitvi dela. V med- ^azmisljanje ob OBČNEM zboru sindikata ravenskih želez ar je v Neposredno upravljanje pomeni odgovornost vseh za gospodarjenje Pravimo, da je poročilo lahko najboljši usmerjevalec Za poglobljeno razpravo, na kateremkoli zborovanju, sestanku ali občnem zboru. In če s tega zornega kota ocenju-lemo razpravo, predloge in stališča, ki so vznikla na obč-nem zboru sindikata ravenskih železarjev, potem velja reči najprej nekaj besed o poročilu samem. To je pravzaprav Preozek naslov za vse tisto, kar je predsednik tovarniškega odbora prebral o delu sindikalne organizacije za minulo eto v skopi uri. Bolje bi bilo, če bi prebrane besede ozna-*jl*j takole: To je bilo zrcalo slabosti, nalog in stališč sin-]kata, stališč, ki jih seveda ne bo mogla uveljaviti sindi-*ahia organizacija sama, kajti to ni niti v njeni moči in ne njeni pristojnosti, temveč čemur bodo morali (pa najsi te besede izogibamo kakorkoli) prisluhniti tako satno-Pravni orgšni, upravno operativno vodstvo, sodelavci Rokovnih služb, skratka kar naj uresniči kolektiv kot celota, sm ^al prepogostokrat doslej zh ° • *ahko poslušali na občnih ob°ri11 por°čila, ki so najprej hn|'aVnava5a vso zunanjo in vso v nra„n5° politiko, vsa dogajanja niu®86?1 gospodarskem življenj ®ele potem po nekakšnem v ksi,cnem zaporedju, kaj vse so hih° •*;‘vu dosegli. Toda kritič-v„ Pripomb, predlogov, pred-gaiv? P.a stališč sindikalne or-hin1Zacije do perečih proble-'ponajvečkrat ni bilo. Nada temu pa je prav meteorji kl jo je ubral tovarniški or sindikata ravenskih žele- manju plana za letošnje leto, je bilo mnogo bolj važno formiranje osebnih dohodkov kot pa vprašanje naročil, operativnih planov, priprave dela itd. Sindikalna organizacija kot celota in samoupravni organi so bili do takšnih napak ravnodušni, čeprav izkušnje govore, da je potrebno dnevno spremljanje planskih nalog, da so potrebni ukrepi samoupravnih organov, če niso na razpolago razne analize o gibanju stroškov, o vzrokih zanje, če so očitne anomalije v delitvi dohodka in v organizaciji dela itd. Samoupravni organi v ekonomskih enotah oziroma obratih, je bilo opozorjeno na občnem zboru, so na primer uveljavljali zelo različne kriterije glede kršitve delovne discipline. Obratni delavski sveti ekonomskih enot valjarne in topilnice so kaznovali vsak izostanek od nedeljskega nadurnega dela s tem, da je kršilec izgubil 10 Vo osebnega dohodka, če pa je izostal tri nedelje z dela, je bil še huje prizadet pri delitvi osebnega dohodka. In podobno je bilo v ekonomski enoti gradbenega (Nadaljevanje na Z. strani) sebojni konkurenci na trgu bodo ostali samo tisti proizvajalci, katerih lastna cena je vsaj približno enaka oziroma nižja od tržne cene. Ostali proizvajalci se bodo morali iz borbe umakniti in se preusmeriti v proizvodnji, kolikor imajo za to možnosti. Tako gre po teoriji tržnih zakonitosti. Dostikrat pa se tudi pri nas dokazuje, in pogosto upravičeno, da je to res samo teorija, dejansko pa da gredo stvari čisto drugače. Najprej nastane vprašanje, ali ponudba in povpraševanje res delujeta na trgu tako, da so cene odvisne od ponudbe in povpraševanja. Taka ponudba in povpraševanje namreč zahtevata, da se na trgu srečuje neomejeno število ponudnikov in neomejeno število tistih, ki po blagu povprašujejo. V resnici pa imamo le malo primerov take idealne konkurence. Ponudnikov, proizvajalcev je za posamezni proizvod sorazmerno malo, potrošnik pa nima izbire, da bi se obrnil na drugega proizvajalca. Tak je večinoma položaj na področju energetike, proizvodnje surovin, polproizvodov, pa tudi na področju velikega dela končnih proizvodov. Tu konkurence enostavno ne more biti, ker nimamo cele vrste proizvajalcev. Število proizvajalcev pogosto omejujejo že naravni pogoji, zelo pogosto pa sama gospodarska smotrnost. Naše gospodarstvo je premajhno, da bi si lahko privoščili celo vrsto enakih tovarn za enak ali podoben proizvod. Naloga plana je med dru-girh tudi v tem, da proizvodnjo ustrezno usmerja, tako da bo bolj prilagojena potrebam potrošnje. Iz tega pa izhaja, da so vsa naša največja podjetja ozjroma podjetja, ki delujejo na nekem specializiranem področju, v bistvu v monopolnem ali vsaj oligopolnem položaju. V takem primeru pa seveda ne moremo govoriti o oblikovanju cene na podlagi ponudbe in povpraševanja. Proizvajalec, ki je na trgu sam, ali če jih je samo nekaj, je v položaju, da diktira cene. In ker proizvajalec na področju surovin in polproizvodov lahko diktira cene, pomeni, da so vsaj posredno diktirane cene vseh proizvodov in da torej o nekem neposrednem učinkovanju zakona ponudbe in povpraševanja sploh ne moremo govoriti. In tako stanje bo ostalo tudi vnaprej. Ne moremo računati, da bi se stanje bistveno spre- ■ m ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n z*rjev. Pravv6 moremo trditi, da so od-vC;,| Jene vse administrativne sPoL!si vnanji vplivi na go-**nje, toda kljub temu ne fitj 0 in ne moremo zanema-Sam^Katerih slabosti pri nas (*ubli zato, da kolektiv ne iz-straJa Casa v razpravah za od-bre>, Jevanje zunanjih vplivov ga 'temeljitih analiz notranje-ha1Tl ania. ki. naj odkrivajo in ho aaiejo možnosti za smotr-daj, vSpodarienje ... Samo te-V$e’ e bomo temeljito poznali katei.naŠe n°tranje slabosti na ko J^koU področju, bomo lah-»o "shranjevali vse napake, ki Pojavljale doslej in zaradi katerih nas je največkrat bolela glava.« Ta, v začetku izrečena misel, je bila hkrati poziv na kritično razpravo o delu in življenju kolektiva in odgovor na vprašanje, zakaj tako kritična analiza do slabosti, ki so se pojavljale na različnih področjih. Osrednji samoupravni organ v podjetju (CDS in UO) je imel v minulem letu zadovoljivo število sej, toda, ali je bilo bistvo razprav vselej zadovoljivo. Ne, to je bil odgovor. Dogajalo se je — in to prepogostokrat — da je več ali manj vsak član v osrednjem samoupravnem organu zastopal stališče svoje ekonomske enote, zagovarjal interese tistega področja, na katerem je delal. Tako je bilo tudi v komisijah. In dogajalo se je, da so Obratni delavski sveti le preredko razpravljali o problemih svojega območja, oziroma prepogostokrat razpravljali le o delitvi osebnega dohodka, manj ali skoraj nič pa o oblikovanju dohodka, o organizaciji dela, o izkoriščanju notranjih rezerv, skratka o vsem tistem, kar naj prinese kolektivu več denarja in drugačno vzdušje. V vseh razpravah, tako je bilo rečeno, in tudi ob spreje- ■ ■ ■ ■ m m m m M S s ■ 1 s ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ /tu* Fantje, kaj pa če ih eden pogledal, če ni morda kaj v koreninah narobe, da tako hitro raste! ■■■■■■■mHUnnaMHHHHUMaHUHMM menilo, ko bo pri nas večja proizvodnja. Bilo bi gospodarsko nesmotrno, če bi težili za tem, da bi na nekaterih sektorjih zmogljivosti tako povečali, da bi bile zmogljivosti večje kakor pa možnosti prodaje in da bi se tako sprožila med proizvajalci borba za' znižanje cen in dvig kvalitete. Računati moramo z monopolom ali vsaj oli-gopolom na najvažnejših področjih proizvodnje kot stalnim pojavom našega gospodarstva. Tako je stanje v našem gospodarstvu in tako je stanje tudi v vseh razvitejših gospodarstvih, kjer vsaj vso temeljno proizvodnjo popolnoma obvladujejo monopoli in oligopoli. Zato v takih gospodarstvih, tudi če še tako naglašajo svobodo ponudbe in povpraševanja, v bistvu pristajajo na tako imenovane administrativne cene. O cenah odločajo ne glede na ponudbo in povpraševanje velike gospodarske korporacije, ki obvladujejo proizvodnjo na posameznih sektorjih. Pri nas so v takem položaju tudi manjše gospodarske organizacije, če so edini proizvajalec oz. če jih je le nekaj. Morda le s to razliko, da za večino surovin pri nas administrativno določajo cene državni organi. Ali je tedaj rešitev problema stalnosti cen pri nas v tem, da zaradi dejanskega obstoja monopola oz. oligopola na najvažnejših sektorjih proizvodnje cene posameznim proizvodom določajo administrativni državni organi? Administrativno določanje cen državnih organov pa je najvažnejši element administrativnega gospodarstva. Ali je, če gremo naprej, rešitev za naše gospodarstvo, da se vrnemo na neko ustrezno obliko administrativnega gospodarstva? Mnogi so se tudi dejansko postavili na tako stališče. Analiza rezultatov administrativnega sistema v gospodarstvu pa je jasno pokazala, da tak sistem za naše gospodarstvo ni bil najbolj uspešen in da na njegovi osnovi niso bili doseženi najboljši rezultati. Zato zagovorniki tržnega sistema stalno poudarjajo, da je treba iz našega sistema odpraviti tudi tiste preostanke administrativnega sistema, ki so se še obdržali. Med takimi elementi administrativnega sistema jih je v bistvu še največ prav na področju administrativno določenih cen. Prav na tej osnovi dokazujejo, da pri nas pravega tržnega sistema nikoli niti nismo imeli, ker so bile cene za vse najvažnejše surovine vedno administrativno določene, s tem pa posredno tudi cene drugih proizvodov. Borba zoper administrativno določanje cen po državnih organih ima dejansko svoje osnove. V prvi vrsti je treba ugotoviti, da jih določa činitelj. ki stoji izven gospodarstva. Zato so take cene prav lahko rezultat teženj, ki niso samo gospodarske. Pomenijo upravno učinkovanje na ceno, ki je posledica gospodarskih vzrokov, ne pa učinkovanje na vzroke same. Zato so take administrativno določene cene dokaj pogosto ovira za razvoj posameznih gospodarskih organizacij, ker jim onemogočajo sredstva za reprodukcijo, sem in tja celo za enostavno reprodukcijo. Lahko pa delujejo tudi obratno, da so preohlapne in navajajo na slabo gospodarjenje. V vsakem primeru je pri takem določanju ' cen interes gospodarske organizacije v prvi vrsti ne toliko, da svoje napore usmeri v znižanje svojih stroškov proizvodnje, ampak da svojo kalkulacijo čimbolj »napihne«, iker bo državni organ odločil o ceni na osnovi predložene kalkulacije. Sleherni gospodarski sistem pa mora obrniti pozornost gospodarskih organizacij v obratno smer: da se zaradi lastnega interesa borijo za to, da bodo (Nadaljevanje na 3. strani) h lig™ Sili! OB SKUPNI PLENARNI SEJI OSS IN OO SZDL V CELJU SINDIKALNI DELAVCI O MARISU: POSLEJ KONKRETNOST Nekdo je odkritosrčno pripomnil, da je Maris pravzaprav čista abstraktnost. ' ; Za prvo slovensko poslovno združenje, ustavnovl j eno pred dobrimi petimi leti, ki bi naj hkrati tudi utrlo pota nadaljnjemu povezovanju in medsebojnemu sodelovanju slovenske industrije, je to kar malce čudna oznaka. Se posebno zaradi tega, ker je bil program poslovnega sodelovanja devetih slovenskih in enega zagrebškega podjetja že od vsega začetka jasno postavljen. V njem je bilo začrtano snovanje »koncerna« za proizvodnjo gospodinjskih aparatov v Sloveniji na osnovi samostojnih gospodarskih organizacij in skupnem delovanju tistih služb, ki bi lahko zagotovile uspešnejše in kvalitetnejše poslovanje, večjo rentabilnost. Zato je načrt medsebojnega Sodelovanja v Marisu že od vsega začetka predvideval skupno proizvodnjo in predelavo električnih gospodinjskih strojev in tovrstnih naprav za potrebe obrti, industrije, gostinstva, kmetijstva in trgovine, nadalje usklajevanje proizvodnih programov, izbire in kakovosti proizvodov, skupno uporabo opreme in naprav, nabavo opreme surovin in reprodukcijskega materiala, skupno prodajo, propagandno in konjukturno službo, zunanjetrgovinsko poslovanje, skupen odkup in uporabo licenc, skupna raziskovalna in konstrukcijska dela, skupno servisno službo. Skratka, predstavniki slovenske elektro predelovalne industrije so se odločili, da s pomočjo medsebojnega sodelovanja dosežejo večjo gospodarsko ekspanzijo. Zdaj pa Ugotavljajo, da je od vseh teh načrtov ostalo samo skupno nastopanje na sejmih pod oznako Maris. Toda bolj kot govorimo o tem, ka je in kaj ni ostalo od načrtov, pravzaprav, koliko so jih člani Marisa uresničili, bi bilo zanimivo odgovoriti na vprašanje, kaj preprečuje večje medsebojno sodelovanje. Odgovor pa je skorajda nerazumljiv: ob več kot 21 milijardah družbenega proizvoda, ki ga ustvarjajo člani združenja Maris, je biro brez sredstev in brez strokovnega kadra. Skratka, vsa ta štiri leta je bilo sodelovanje obsojeno na životarjenje. Ali pa naj to pomeni, da so člani poslovnega združenja, čeprav so ga sami ustanovili, formalno sicer priznali potrebo po tesnejšem medsebojnem sodelovanju, v vsakdanjem poslovanju pa obrnili hrbet svojemu združenju in mu po tihem izrekli nezaupnico? Vsa znamenja pričajo o tem. In namesto da bi člani združenja zagotovili materialna sredstva svojemu združenju za povsem konkretne naloge, ki jih nakazuje že program, mora biro prosnjačiti za delo in za kritje stroškov. Problem je bilo celo, kako zagotoviti 4 milijone sredstev za izdelavo elaborata o perspektivnem razvoju gospodarske dejavnosti v združenju. Strokovni kader pa, ki je v biroju združenja, predstavljata dva inženirja, in še to število se obeta skrčiti na enega samega. A čemu vse to? V kolektivih ne vemo ničesar o načrtih in nalogah Marisa, niti o njegovih težavah, pripominjajo predstavniki delovnih organizacij. Prav v tej pripombi predstavnikov delovnih kolektivov, združenih v Marisu, pa se skriva prava resnica, zakaj je ostalo poslovno sodelovanje samo pri besedah in programskih načelih. Namesto da bi to medsebojno sodelovanje slonelo na zavestni odločitvi delovnih kolektivov, je bilo doslej odvisno sam od upravno tehničnih vodstev. Boj za prestiž in ljubosumnost sta zaradi tega opravila svoje. In posledice? Med posameznimi člani združenja se še vedno sproščajo nasprotja v delitvi proizvodnega programa. Nesolidnost v medsebojnem poslovanju povzroča zastoje v proizvodnji in namesto specializacije posameznih delovnih organizacij še vedno prepričanje, da je najbolje, če vsak proizvaja vse. Veriga vzrokov in posledic pa se vleče naprej: namesto ekspanzije še vedno maloserijska in zato draga proizvodnja, zaradi malih serij ni možno obnavljati dragih orodij in so tudi artikli že tipsko zastareli. In temu primerni so tudi finančni rezultati: podjetja, včlanjena v Maris, izvažajo le slabe tri odstotke od vrednosti proizvodnje, čeprav bi jo morale v višini 30 odstotkov, da bi vsaj izenačile vrednost uvoza sestavnih delov in reprodukcijskega materiala. Skladi podjetij pa, torej sredstva, ki bi naj zagotavljala materialno osnovo za razširjeno reprodukcijo, v minulem letu niso presegla 2,5 do 6 odstotkov od vrednosti bruto dohodka. Maris pa v prihodnje ne sme biti več abstraktnost, je bil sklep predstavnikov delovnih organizacij. Podatki z domačega tržišča opozarjajo. Pri zvezni gospodarski zbornici je registriranih 60 podjetij, ki proizvajajo gospodinjske aparate, medtem ko strokovnjaki pripominjajo, da bi lahko vse potrebe v državi zadostilo le 15 sodobno organiziranih podjetij. A že zdaj postaja konkurenca čedalje večja. Konkurenčni združenji EKA v Zagrebu in Standard v Beogradu že zdaj dosegata znatno večje količine pri posameznih proizvodih. A zamujeno bo čedalje teže nadomestiti. Zato tudi sklep, da je treba poslovno sodelovanje v Marisu čimprej razviti. Samo da tokrat na drugačni osnovi: na zavestni odločitvi delovnih kolektivov in zavestnem ustvarjanju materialne ognove za to sodelovanje. S. B. Kmetijsko gozdarsko posestvo v Kočevju dobro skrbi za svoje delavce. Do sedaj so jim zgradili 180 stanovanj, do kraja 1963. leta pa jih bodo še 50 in bodo s tem v glavnem rešili stanovanjski problem v podjetju. Ker so nekatere ekonomske enote dokaj oddaljene od kulturnih središč, so nabavili 12 televizijskih aparatov ter 45 radijskih sprejemnikov in jih dodelili delavcem v oddaljenih krajih. Televizor pa je dobila tudi ekonomska enota Cvišlerji, čeprav ima svoje delovišče v neposredni bližini Kočevja. Zakaj? Pred časom je namreč ponoči izbruhnil požar v enem izmed hlevov, v katerem je bilo več kot 100 glav plemenske živine. Z izredno požrtvovalnostjo je kolektivu ekonomske enote Cvišlerju kljub hudemu ognju uspelo rešiti vso živino. V znak priznanja so dobili televizor, okoli katerega se sedaj delavci redno zbirajo, kot kaže naša slika. MILAN ŠPAROVEC PO »SINDIKALNI« Pred leti so Krivenči vad-Ijali, kaj je bolj pomembno, ali še naprej graditi železarna ali pa delček sredstev potrošiti tudi za »sodoben-< kokošnjak, za takega namreč, kjer bodo tako-rekoč na industrijskem traku proizvajali perutnino. In da bi bil volk sit ter koza cela, so bili »kokošnjaku« postavljeni temelji, valjarna — nova, velika, prostorna, svetla — pa ie ima več kot svoje zunanje obrise. Ih če se ne bo tako dolgo zatikalo s sredstvi, kot se že zatika, , bo kmalu tu nekaj delavcev s pritiski na gumb avtomatiziranih naprav ustvarjalo več dohodka kot desetine drugih, v pred leti zgrajenih prostorih. Volk je sit in koza je cela, Krivenči pa še niso zadovoljni. Posebno nezadovoljni so takole, v poznih jesenskih in zgodnjih zimskih mesecih. Če bi znanstveniki iznašli metodo, da bi se lahko človek preskrbel z ozimnico kar iz železarne, potem jih objektivnih merilih planiranja v akcijo za ugotavljanje realnih možnosti doseganja obseda proizvodnje v posameznih podjetjih in panogah. vikor Sirec ODMEV NA N A S." GL A N E K PODLAGA ZA UKREPE NEPOSREDNO UPRAVLJANJE POMENI ODGOVORNOST VSEH ZA GOSPODARJENJE (Nadaljevanje na 1. strani) remonta in različni so bili kriteriji pri delitvi osebnega dohodka uslužbencev. Kakšno je bilo stališče sindikata do tako različnih kriterijev samoupravnih organov na minulem občnem zboru? »Ukrepi,- ki so jih uveljavili obratni delavski sveti, če je nekdo zamujal nedeljsko delo, so na osnovi sklepov samoupravnega organa sicer zakoniti (?), vendar, kdo naj da prizadetim odgovor, da niso upravičeni na en dan tedenskega počitka, kajti pogosti so primeri, ko posamezni delavci po ves mesec ali pa tudi dva nimajo niti enega samega prostega dne. Tovarniški odbor se zaveda, da odprava nadur v celoti ni mogoča. Potrebno pa bo razmišljati, ali ne bi bilo mogoče z boljšo organizacijo dela in razporeditvijo ljudi, zmanjšati nadurno dq|p, kajti to ni tako poceni kot si nekateri zamišljajo...« Stališče sindikata je bilo jasno izrečeno: delavec pri stroju, v topilnici ali valjarni, kjerkoli pač dela, ni kolešček stroja, temveč živo bitje. Človek je, ki potrebuje počitek, ki potrebuje čas za svoje osebno življenje, za družbeno udejstvovanje, za svoje strokovno in družbeno ekonomsko izobraževanje. »Zelo radi se jezimo, če nam ljudje postavljajo posamezna vprašanja, ali pa če niso na tekočem z dogodki, ki so za nekatere ljudi popolnoma jasni. Premalo razmišljamo o tem, kako ljudem omogočiti, da se bodo s tekočo problematiko spoznavali takrat, ko jim to dopušča čas (in če je nekdo dva meseca zaporedoma dan za dnem v topilnici, ali lahko govorimo o njegovem prostem času?). Predlagamo, da pri organih upravljanja in vodstvu podjetja čimprej osnujemo organ, ki bo načrtno, programsko usmerjal strokovno in ekonomsko politično izobraževanje ... Ob kritični analizi do posameznih problemov in slabosti na različnih področjih, ki je izzvenela, da pomeni neposredno upravljanje odgovornost vseh za gospodarjenje, se ni moč čuditi itudi kritični obravnavi in zavzemanju stališč sindikata do nekaterih zunanjih vzrokov za slabše gospodarske uspehe, kot pa bi lahko bili doseženi. »Čeprav je bilo odobreno posojilo iz sredstev splošnega investicijskega sklada za rekonstrukcijo, v minulem letu ven- darle še ni prišlo do podpisa kreditne pogodbe z Jugoslovansko investicijsko banko za nadaljnje financiranje pričete rekonstrukcije. Ker smo pri analiziranju izvršitve planskih obveznosti na sestankih tovarniškega odbora in plenumih sindikata večkrat precej ostro obravnavali vzroke, zaradi katerih ni prišlo do realizacije obljub, bi bilo v bodoče potrebno povabiti pred kolektiv odgovorne osebe iz pristojnih forumov, da nam tako zavlačevanje pojasnijo. Ne moremo razumeti, da ni nihče odgovoren za to, če nekaj milijardna vrednost proizvodnje, ki bi lahko šla brez težav ob predvidenem roku v obratovanje, kasni pol leta, vse leto ali pa tudi več ...« Takšno stališče o odgovornosti na vsej ravni torej je zavzel sindikat zato, ker je menil, da manjša izpolnitev plana v minulem letu kot je bila, ni moč pripisati slabšemu izkoriščanju razpoložljivih zmogljivosti, temveč zakasnitvi del pri rekonstrukciji. To je namreč oviralo izpolnjevanje plana investicij v minulem letu in s tem pravočasno aktiviranje novih zmogljivosti, ki so bile v minulem poslovnem planu že upoštevane. ' PETER DORNIK Članek z naslovom »Stroški in upravljanje«, ki je bil objavljen v Delavski enotnosti z dne. 9. 2. 1963, me je spodbudil k temu, da povem, kako je pri nas — s stroški in upravljanjem. V našem obrtno torbarskem in sedlarskem podjetju v Mariboru smo uvedli ekonomske enote pred tremi leti. Razen ekonomskih enot — prejšnjih dveh samostojnih obratov torbarstva in sedlarstva — imamo še predračunsko enoto upravo, v katero je vključeno tudi prodajno osebje baše trgovine. S pravilnikom o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov smo vnesli določila glede stroškov. Sklenjeno je bilo, da je potrebna evidenca o stroških, ki nastajajo v posamezni ekonomski enoti, in da so osebni dohodki ter skladi ekonomske enote odvisni od gibanja stroškov. Stroški, ki jih ima ekonomska enota z osnovnimi sredstvi — obresti, stroški za vzdrževanje itd., bremene dohodek ekonomske enote. Pri delitvi osebnih dol" dkov izloči vsaka ekonomska enota 13,5 % sredstev, namenjenih za to, ih sicer za upravo in 3,5 % za osebje, zaposleno v trgovini. S preostankom ekonomska enota samostojno razpolaga. Tako je bila višina osebnih dohodkov uprave in trgovine odvisna od višine doseženih osebnih dohodkov v ekonomski enoti. Pri takšnem načinu ugotavljanja 1 stroškov, predvsem pa udeležbi ekonomske enote na ustvarjenem osebnem dohodku, je prišlo do nasprotij in zaostrenih odnosov. Do tega je prišlo zato, ker je imela ena ekonomska enota znatno boljše ekonomske pogoje za poslovanje in s tem tudi boljše pogoje za ustvarjanje dohodka in višine osebnih dohodkov, O teh nesorazmerjih smo razpravljali na zborih ekonomskih enot in postavili odločno zahtevo, da mora predračunska enota (uprava) skrbeti enako za obe ekonomski enoti — pri sklepanju pogodb, nabavi materiala itd. — ker lahko le v takšnem primeru bremene stro- ški, ki nastajajo v upravi in trgovini, obe ekonomski enoti. Takšno načelno določilo v pravilnikih bi bilo seveda brez haska, če ne bi imel zbor ekonomske enote pred seboj prav vseh podatkov, ki mu omogočajo upravljanje. Zato da lahko organi upravljanja sklepajo o sredstvih, da so do potankosti seznanjeni s problemi podjetja kot celote in ekonomske enote posebej, mora računovodstvo podjetja redno mesečno dostavljati delavskemu svetu podjetja in zboru ekonomske enote pismeno gradivo o izpolnitvi plana • doseženem dohodku • čistem dohodku in prispevkih ® doseženem osebnem dohodku 1 ® upnikih in dolžnikih ter o 6 gibanju stroškov v mesecu ali -za ustrezno obdobje. Tako lahko sproti ugotavljamo, kje so stroški narasli, zakaj so narasli, kaj moramo storiti, da bodo nižji, kaj pokreniti, da bomo boljše gospodarili. Res, precej je razprav o tem, kakšne naj bodo pravice, pristojnosti in dolžnosti ekonomskih enot, s čim naj razpolagajo. Zdi se mi, da je to predvsem odvisno od vsakega podjetja posebej, od njegove strukture in podobno. Toda nekaj je res, in to pri nas ugotavljamo vsak dan znova, da lahko organi upravljanja v ekonomski enoti dobro opravljajo svoje dolžnosti, če imajo na razpolago vse prej omenjene podatke, predvsem P3 podatke o gibanju stroškov. FRANC MACAROL ČHg^AVA STATUTOV DELOVNIH ORGANIZACIJ težnja po samostojnosti Kako gledajo v zagrebški mestni plinarni na odnos med komunalno delovno organizacijo in komuno '._J . stonnI>ed *apletena vprašanja, ki jih urejamo na sedanji tile Ir?1 ,na®e=a družbeno-ekonomskega razvoja,- sodi odnos je 3 e*ovno organizacijo in komuno. Se posebnega pomena lov 3 V komuni pravilno določimo položaj komunalne de-živ’le organizaciie' ki ima specifično vlogo pri izboljševanju lt0^ke ravni občanov, zlasti še, ker smo glede tega ie * c*os*cj *e malo- Kako zapletena in odgovorna naloga lož ° ponazar3a stališče zagrebške mestne plinarne, obraz-n 6p° v koreferatu, pripravljenem za bližnje posvetovanje ljr iePubliškem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije za , vatslco. Na tem posvetu bodo razpravljali o izdelavi sta-°v delovnih organizacij. (jgi^lektiv mestne plinarne iz-tjitj iz tega, da je treba osve-lovn naania J,em odpadejo vse dosedanje Investicije za montažo drugih mešalcev na gradbiščih. Zaradi velikega zani z6otovm pcev za ta novI str°j so v podjetju že sedaj prešli na serijsko proizvodnjo ter bodo do 1. aprila letos prvo serijo 20 talcih mešalcev. aprila letos MILAN ŠPAROVEC od poslovnega sklada in prispevek od dohodka, vendar ostajajo ta sredstva v njihovih investicijskih skladih kot strogo namenska. S temi sredstvi, ki jim jih puščajo ljudski odbori, so organizacije reševale najnujnejše investicijske probleme. V mestni plinarni so v skrbeh, kaj bo takrat, ko se bodo — tako pričakujejo — doslej odstopana sredstva stekala v mestni komunalni sklad, iz katerega se bodo komunalne investicije vlagale po prioriteti. Obstaja nevarnost, da v takšnih pogojih ne bi zadovoljivo upoštevali potreb posameznih komunalnih organizacij. V skladu s tem je tudi problem delitve čistega dohodka komunalnih organizacij, ki opravljajo te zadeve samostojne] e. Toda — tako je zapisano v koreferatu — v praksi organov oblasti se je ohranilo še mnogo tistega, kar spreminja upravljal-sko samostojnost kolektivov komunalnih organizacij v formalnost. To se nanaša predvsem na delitev čistega dohodka, namenjenega za investicijske vloge. Organizacija mora do podrobnosti izdelati Investicijski plan; ta predlog najprej obravnava administracija ljudskih odborov, potem pa sklepa o njem pristojni stret. Takšno poseganje organov ljudske oblasti v delitev sredstev komunalne organizacije nekako izhaja iz dejstva, da organizaciji prepuščajo prispevek od dohodka in obresti od poslovnega sklada. Nezaželenega vmešavanja bi lahko bilo konec isti trenutek, kot bi organizaciji nehali prepuščati ta sredstva, to pa je odvisno predvsem od samostojnejšega ekonomskega položaja teh organizacij; ta položaj bi dosegli predvsem z ekonomskimi cenami storitev. Napačno bi bilo soditi, da v mestni plinarni ne želijo uskladiti svojega razvoja z družbenimi organi. To se jim zdi nujno, vendar pa dokazujejo, da mora biti skrb za razvoj organizacije predvsem v pristojnosti upravnih organov kolektiva. V sodelovanju z organi oblasti bi uredili tisto, česar ne bi zmogli sami. To se nanaša predvsem na plan za dolgoročni razvoj in na usklajevanje plana s potrebami občanov. V mestni plinarni omenjajo še en problem, ki se pojavlja v odnosu do organov oblasti. Težave so namreč zaradi tega, ker niso porazdeljene pristojnosti med mestnim in občinskimi odbori ter organizacijo, katere dejavnost se razteza na območje mesta z več občinami. Mnenja so, da bi morale biti takšne organizacije — mednje sodi tudi mestna plinarna — povezane z mestnimi organi oblasti. D. D. tin!ha??aljevanie na L stra.nl) °“i znižale stroške svoje dolnfodnie- 'Poleg tega je tako ipivT 'fn.ie cen lahko tudi diskri-Svoiwrska Ce ^ Podjetje s str05v1 naP°ri usPelo znižati kistv 6 Proizvodnje, bo za to v c6nau kaznovano, ker mu bo določena na osnovi dejan- sko rt U^*WV1 UCJdil- bij doseženih stroškov. Kdor je bo j, leru pogledu malomaren, t>a „ to vv bistvu nagrajen. Ali tia zinejo različni poizkusi, v°d , .letje vrže na trg proiz-rrpj ’ Kl je v bistvu enak tiste-tivL 3rt k£derega je adminlstra-t°lik določena cena, vendar le adrni»,.različen, da ne spada pod VenrtStra.tivni ukreP itd. ^i«ar ie glavni razlog zoper teto ,!stra livno določanje cen v tih L a so v vseh preteklih le-(la. * ae naraščale, kar pomeni, ?ritiec„i nae*n določanja cen ni k)juh C1 Pričakovanih uspehov. $tai, Vsemu ni bil učinkovit. retie °r administrativno dolo-tirugj, ne vplivajo na cene vseh ^ratnn Proizvodov, tako tudi rih Cp cene proizvodov, kate- VM>ehe se ----kiiL.i-j. vPli- Ptoj; svobodno oblikujejo, ajo na u7,;ri, * strukturo katerim so stroškov Posrertptrativno določene. Tako ■ 0rnnir-° cet° cena solate in ttd., j,. ,la vpliva na ceno jekla ^tošiop F »yPliva na življenjske Zeho ' ^vo delo pa je udele-, thinkt slehernem proizvodu. *tt jih trativno določati cene ??toio v rz?ti v rokah je možno ‘vh0 Pfjneru, da administrativna l0c*m° cene prav vseh *J°lh a °Y- To pa pomeni po-hspgi^tPistrativni sistem, ki v - ln ne more uspeti, ker k°dhjeasPr°tju z načinom proiz-’h»0- "*e z blagovnim zna-,eUtvija ”izv°dnje in družbeno J-:C Pa dela. Preiti Pvvuni’ da m°' ■ oblikovanje cen STALNOST CEN IN ODGOVORNOST GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ gospodarskim zakonitostim oziroma gospodarskim organizacijam, kolikor imajo zaradi svojega položaja na trgu možnost, da o višini cene same odločajo. In videli smo, da je takih orgst-nizacij vsaj v osnovni proizvodnji kar večina in da bo tako tudi ostalo. Ali je tedaj družba brez moči, da bi kakorkoli vplivala na raven cen? Neposredno več ali ali manj res, ker je cena samo posledica. Lahko pa zelo odločilno vpliva na raven cen, kolikor je sposobna, da vpliva na elemente, ki ^oblikujejo ceno, torej posredno. Vpliva lahko zlasti s kreditno in denarno politiko, z usmerjanjem splošne potrošnje, z investicijsko politiko, zunanjetrgovinskim režimom, kjer lahko doseže večji ali manjši vpliv svetovnega trga na domače cene in s tem razbija monopolni in oligopolni položaj domačih gospodarskih organizacij itd. Vpliva lahko zlasti tudi z različnimi družbenimi dajatvami. Toda tudi v tem pogledu so zelo ostro določene meje. Družbene dajatve, ki naj bi na gospodarske organizacije učinkovale tako, da bi bile prisiljene boriti se za znižanje stroškov proizvodnje, ker so se pač povečala družbena bremena, so kaj pogosto učinkovale tako, da so gospodarske organizacije za ustrezen delež povečanja družbenih bremeni v svojih stroških ustrezno dvignile cene svojim proizvodom. Iz enostavnega razloga, da so bile te organizacije v monopolnem oziroma oligopolnem položaju in so večje obremenitve preko višje cene svojih proizvodov enostavno prevalile na potrošnika. Monopolni in oligopolni položaj omogoča gospodarskim organizacijam, da lahko, kakor temu pravimo, zidajo cene. Enostavno ugotovijo svoje stroške proizvodnje, seštevek proizvodnih stroškov in kalkulirani čisti dohodek pa pomeni prodajno ceno. Trg na te organizacije ne deluje tako, da bi o ceni enostavno odločala ponudba in povpraševanje. V takem položaju nam ne ostane drugega, kakor da cene administrativno določimo. kar se je izkazalo kot neučinkovito, z vrsto drugih negativnih posledic, ali pa da ustrezno vplivamo na gospodarske organizacije, da se bodo borile za čimnižje stroške svoje proizvodnje kljub možnosti, da lahko samostojno odločajo o cenah. Interes sleherne gospodarske organizacije, da si poveča svoj dohodek, deluje na osnovi temeljnih gospodarskih zakonitosti v dve smeri: da z znižanjem stroškov proizvodnje doseže čimvečji dohodek ob določeni ceni, ali da si poveča dohodek enostavno z zviševanjem svojih cen. Lahko pa seveda gospodarska organizacija izkoristi obe možnosti. V končni fazi se vse cene določajo V bistvu na ravni povprečja svetovnega trga. Svetovni trg pa na naše notranje gospodarstvo ne more vplivati zadosti, in sicer iz enostavnega razloga, da si zaradi trenutne devizne situacije ne moremo dovoliti popolnoma svobodnega uvoza. Res pa je, da je prav v tej smeri, z vključevanjem v mednarodno delitev dela, največja možnost, da sprožimo delovanje ekonomskih zakonitosti na naše gospodarstvo, poleg ..ostalih razlogov, ki narekujejo, da se čimbolj vključimo v mednarodno izmenjavo blaga. Pri vsem tem pa seveda ne seveda ne moremo izključevati tudi same racionalnosti v ravnanju gospodarskih organizacij. Ne moremo zahtevati, da bi gospodarske organizacije delale zoper svoje lastne interese. Toda prav borba za lastni interes vključuje tako politiko zlasti na področju cen, ki obeta dolgoročne koristi. Dolgoročne koristi gospodarskih organizacij pa niso vedno samo v izkoriščanju trenutne tržne situacije za čim-višje cene, ampak v taki politiki cen, ki dolgoročno obeta največji dohodek. Dolgoročne koristi pa so brez dvoma tudi in predvsem v čimvečji stalnosti cen. Stalno več je glasov, da gospodarske organizacije ne morejo uspešno poslovati, če ne izdelajo dolgoročnega programa svojega razvoja. Dolgoročna u-smerjenost pa podreja trenutne koristi pričakovanim večjim koristim v bodočnosti. In taka dolgoročna politika se mora odraziti prav v politiki cen, ki jo vodi gospodarska organizacija. DR. FRANCE BUČAR *© T5 > 1 O & % a e, 1 © TS > © © a e s X © a | i s o s X % a u a S > © bo l • s X a £ a | 1 © i o a | o, •E a> S | ■§ 2 e 4 > o e a e ■e > o e Ul a Ob velenjskem rudniku je kolektiv Rudnika živega srebra v Idriji naš drugi »rentnik«. Pred štirinajstimi dnevi so velenjski rudarji v našem listu precej kritično spregovorili o rudniškem prispevku in ga označili kot izrazito fiskalen instrument, kot instrument, ki je kaj malo v skladu s svobodnejšim gospodarskim sistemom in načelom dohodka. Zato smo na razgovor o isti temi povabili direktorja idrijskega rudnika tovariša Cirila Pro-hinarja. Kako v Idriji ocenjujete vpliv te »rente« na poslovanje in gospodarjenje v našem rudniku? — Vpliv »rente« na gospodarjenje v našem rudniku je prav tak kot v Velenju. Samo številke so drugačne, vse drugo ostane. O tem pa, ali je ta prispevek fiskalen instrument ali ne, skorajda ne kaže izgubljati besedi. Že samo to, kako so odmerjali rudniški prispevek, pove vse o tem. Ob prehodu na nove gospodarske instrumente so namreč izračunavali, kolikšen bo ostanek hodka, medtem ko je povprečje v barvni metalurgiji 20 °/o — pa se nihče tega ni hotel niti spomniti. Toda kako si razlagate, da smo ohranili ta element starega administrativnega sistema gospodarjenja v novem, svobodnejšem sistemu, ki naj bi v celoti uveljavil načelo dohodka? — Bržčas zato, ker pomeni tudi taka »renta« avtomatičen dotok sredstev v proračun občin, republik in zveze. Zato je tudi tako malo razumevanja, da bi prispevek vendarle Namišljeni bogatini čistega dohodka v posameznih panogah in gospodarskih organizacijah. V našem primeru se je izkazalo, da bi bil le-ta za kakih 270 do 290 milijonov višji od povprečja v drugih rudnikih. To je bil vzrok, da so nam določili »rento« v višini 23°/o od prodajne cene živega srebra, ne da bi sploh upoštevali dejanske pogoje gospodarjenja in poslovanja našega rudnika. A v čem dejanske pogoje? — Ker ob prehodu na novi gospodarski sistem še niso imeli zaključnih računov za leto 1960, so pripravili izračune kar po zaključnih računih iz leta 1959. In ker smo prav takrat močno povečali proizvodnjo, je bil tudi ostanek čistega dohodka tolikšen. Ali z drugimi besedami povedano: če v tistem obdobju ne bi z boljšim delom povečali proizvodnje, če bi bili manj prizadevni, bi bil manjši tudi čisti dohodek, to pa bi bilo samo nam v dobro. Se vam ne zdi ta trditev malce čudna? — Že res, samo da je resnična. V tem primeru bi namreč plačevali »manjšo rento« ali pa bi se ji celo izognili. V vsakem primeru pa bi nam ostalo več sredstev kot zdaj. In kakšne so potemtakem posledice zaradi odvajanja rudniškega prispevka? — V minulem letu so nam sicer zaradi osiromašen j a rude znižali stopnjo rudniškega prispevka na 20,3%, kljub temu pa je znašal 320 milijonov dinarjev. Ob tako visoki številki pa nam je v minulem letu ostalo v skladih samo 52 milijonov dinarjev. Če pa ne bi bilo naše podjetje, kot vsa druga v barvni metalurgiji, oproščeno rednega 15 % prispevka iz dohodka, to je za približno 130 milijonov dinarjev, bi nam že v minulem letu zmanjkalo sredstev za osebne dohodke. Pa si je vaš kolektiv prizadeval zagotoviti drugačno delitev dohodka in je dokumentiral organom driavne uprave ta negativni vpliv prispevka? — Seveda, samo da so bili vsi poizkusi zaman. Je pač tako, da se je zadeva vedno znova zataknila pri »proučevanju«. Odgovor pa je bil vedno enak: znižajte proizvodne stroške in osebne dohodke. Pri tem pa ni hotel nihče upoštevati, da je v zadnjih letih močno upadel odstotek živega srebra v rudi in da moramo zdaj za enako količino živega srebra kot v letu 1959 izkopati približno 30.000 ton rude več in da je treba s prav tolikimi tonami jalovine zasuti izkop. Osebni dohodki so morda res nekoliko visoki, saj znašajo v povprečju 40.000 dinarjev. Toda pri tem je treba upoštevati predvsem dva argumenta. Najprej, da so v primerjavi z letom 1959 sicer narasli osebni dohodki za 32 odstotkov, da pa je bil prav tolikšen tudi odstotek porasta izkopane in predelane rude, pri čemer se število zaposlenih ni povečalo. Zagovarjamo pa te osebne dohodke tudi zato, ker so rudarji v živosre-brnem rudniku izpostavljeni še posebno nevarnim poklicnim boleznim in je delo izredno težavno. Toda vse kaže, da pri nas zelo radi uporabljamo povprečja tedaj, kadar so v prid dajatvam, manj radi pa tedaj, kadar so v dobro podjetjem. Tako smo na primer bili z našimi skladi stalno globoko pod povprečjem — v minulem letu so na primer sredstva v naših skladih dosegala komaj 4% od neto do- že odpravili, čeprav vsi in vedno znova poudarjamo, da je kaj malo v skladu z novimi načeli gospodarjenja in delitve dohodka. Seveda je potrebna družbena akumulacija, samo da naj se ta akumulacija drugače zajema, predvsem pa naj ne zmanjšuje materialne osnove za enostavno in razširjeno reprodukcijo delovnih organizacij. Prispevek pa — tak kot je — v nobenem primeru ne izenačuje pogojev gospodarjenja med posameznimi sorodnimi delovnimi organizacijami — s čimer so v začetku utemeljevali uvedbo tega instrumenta, temveč prav nasprotno administrativno postavlja nekatere delovne kolektive v priviligiran in druge spet v izredno kritičen položaj. Lahko utemeljite to svojo trditev? — Lahko. Vsi izračuni za letošnje leto nam izpričujejo, da nam bo ob koncu leta zmanjkalo približno 135 milijonov dinarjev celo za osebne dohodke. Skupaj z »rento« nas v letošnjem letu močno prizadenejo še nekateri drugi gospodarski ukrepi, ki bistveno spreminjajo naš finančni plan. Na katere ukrepe ste mi-stiiif1 — Prizadela nas je predvsem zadnja uredba o kontin-gentiranju živega srebra. Količina, ki zdaj ostane našemu rudniku za predelavo v polizdelke, se je namreč tako zmanjšala, da bo bistveno vplivala na letošnjo finančno realizacijo. Kot vsa leta doslej se bomo seveda disciplinirano vključili v zunanje trgovinsko poslovanje, kot ga terja naša skupna zunanjetrgovinska politika, vendar pa nam bo ta disciplina zmanjšala realizacijo za približno 40 milijonov. Zaradi spremenjene strukture proizvodnje — po tej uredbi le skromne količine za lastno predelavo — pa bomo morali v tem letu odvesti približno 80 milijonov več rudniškega prispevka. In kaj meni o tem vaš kolektiv? — Nejevolje ne morem zanikati. Potrudili se bomo z boljšim delom te posledice omiliti, čeprav mislimo, da je dokončna rešitev vendarle v spremenjeni delitvi dohodka med podjetjem in družbo. Naš rudnik je star približno 500 let, naprave so zastarele, mehanizacije skorajda ni. Brez skladov pa ne bo mogoče povečati proizvodnje, da o družbenem standardu sploh ne govorim. In slednjič, v čem je samoupravljanje, če nam ne ostane sredstev niti za enostavno reprodukcijo? A v tem vidite v tem primeru rešitev? — Takšni občasni ukrepi, prilagojeni trenutnim razmeram, bi morali biti veliko bolj prožni, predvsem pa ne bi smeli biti v škodo proizvajalcev, če niso ničesar krivi. Veliko pravičneje bi bilo ocenjevati delo kolektivov na osnovi dejanskih podatkov in ne po pavšalnih formulah. Tudi pri usmerjanju prodaje bi se bržčas lahko izognili marsikaterim težavam, če bi pri tem sodelovalo podjetje. Konkretno rešitev pa vidimo v tem, da se ukine rudniški prispevek in da se nam poveča izvozni koeficient od 1 na 1,32, za kolikor je v zadnjem razdobju upadla cena živega srebra na zunanjih tržiščih. Sicer pa naj bi bil naš rudnik izenačen v pogojih gospodarjenja z drugimi delovnimi organizacijami. BOJAN SAMARIN TEKSTILNI KOMBINAT MTT MARIBOR Veliki uspehi v Kočevju Kočevski rudarji so dakazali, da se s prizadevnostjo ter dobro organizacijo dela lahko dosežejo skorajda neverjetni delovni uspehi. Najboljši dokaz temu so naslednji podatki: v letu 1962 so izkopali 177.800 ton premoga, kar je za 5,4 »/o več kot v letu 1961. Plan proizvodnje so tako izpolnili za 106,5 “/o. Ta proizvodni uspeh pa so dosegli s 26 °/o manj delovne sile kot v letu 1961. To pomeni, da se je storitev v rudniku povečala za 47 ”/o. Storitev na moža je bila v 1961. letu 1246 kilogramov dnevno, v letu 1962 pa je porasla na 1856 kg premoga. Vzporedno z delovnimi uspehi so rasli tudi finančni uspehi podjetja, obenem pa se je seveda občutno zvišal tudi dohodek delavcev. Kljub istim cenam premoga v primerjavi z letom 1961 so dosegli 6 % višji celotni dohodek ter za 16 o/o zvi-lotni dohodek ter razen tegh za 16 % zvišali dohodek podejtja. V letu 1961 je znašal povprečni dohodek na zaposlenega 614.000 dinarjev, v letu 1962 pa se je povečal kar na 976.000 din ali za 57 %. Skladno s tem so zrasli dohodki delavcev za 37 %. Elektrifikacija kmetijstva rešuje pomanjkanje delovne sile. Nabava električnega motorja je najbolj smotrna naložba v gospodarstvu ELKO električni motor vas reši takega težaškega dela Novi ELK0 trofazni motor, tip T 112 M 4, 5,5 KM, 1430 obr./min. Ta motor je prenosljiv in lahko služi za pogon več strojev na vsakem gospodarstvu od slamoreznice, žrmelj, cir-kularke, črpalke do mlatilnice itd. Zaradi kvalitetne izdelave, lahke montaže, enostavnega posluževanja, predvsem pa zaradi primerne cene, se je naš ELKO motor uveljavil poleg zvenečih imen konkurenčnih podjetij na domačem tržišču v Evropi in v prekomorskih deželah. Zahtevajte tudi vi ponudbe pri naših predstavništvih ali v tovarni ELE KTROkOVI NA MARIBOR Kadrovsko socialna služba Po združitvi tekstilnih tovarn mariborskega bazena (MTT, PTM in »Merimke -iz Maribora, Ruške tekstilne industrije in Tovarne volnenih izdelkov Majšperk) v novi tekstilni kombinat MTT Maribor šteje kolektiv združenega podjetja okoli 6800 zaposlenih, od tega dve tretjini žensk. Te uspehe pripisujejo v glavnem prizadevnosti celotnega kolektiva ter reorganizaciji proizvodnje. Opustili so nerentabilni dnevni kop, premog, ki so ga prej kopali površinsko, sedaj kopljejo z jamskim kopom, kjer so uvedli mehanizirano široko-čelno odkopavanje. Z novo separacijo so zboljšali tudi kvaliteto, tako da so si zagotovili dovolj kupcev v industriji kakor tudi v široki potrošnji. V novo leto 1963 je stopil kolektiv z enakim delovnim elanom. V januarju so zabeležili proizvodnjo 15.920 ton (dnevno 630 ton), kar je za 14 "/o več kot v istem mesecu 1962. leta. Proizvodni uspehi pa še vedno naraščajo, saj so že v mesecu februarju povečali dnevno proizvodnjo na 690 ton premoga. Do sedaj največjo dnevno storitev pa so zabeležili v februarju, ko je ves kolektiv odšel na delo v jamo, da bi s tem še bolj povečal proizvodnjo ter s tem čimveč prispeval k ublažitvi pomanjkanja premoga na tržišču. Ta dan so dosegli rekord in nakopali 770 ton rjavega premoga. MILAN ŠPAROVEC S kakšnimi problemi Se spoprijema kadrovsko socialna služba v tekstilnem kombinatu Maribor in kdo jih ureja? O nekaterih podrobnostih nam je pripovedovala socialna delavka, tovarišica Marija Pušnikova. Novo podjetje je odbržalo in deloma razširilo organizacijsko shemo in oblike delovanja te službe v prejšnjem samostojnem podjetju MTT. »Mislim, da v zadnjem letu naša kadrovsko socialna služba že prihaja do večje veljave tudi v očeh kolektiva, kar kaže na to, da je nemara že našla pravo področje dela,« je poudarila tovarišica Pušnikova. x V okviru kadrovsko socialne službe so celotno dejavnost organizirali po oddelkih oziroma referatih. Tako oddelek za delovna razmerja skrbi za celotno personalno evidenco, ureja invalidnine, pokojnine itd.; skratka pomaga delavcem, da zadeve s teh področij uredijo s čim manjšo izgubo časa. Oddelek za nagrajevanje se študijsko poglablja v probleme nagrajevanja, kakršnega zdaj imajo v podjetju (točkovni sistem); študira sisteme in načela nagrajevanja nasploh. V okviru proučevanj nagrajevanja v podjetju ta služba nenehno zasleduje dinamiko nagrajevanja in tako pomeni desno roko organov upravljanja. Pri tej problematiki je dostikrat potrebna izredna pazljivost, pa tudi posluh za zaznavanje signalov, ki prihajajo iž posameznih ekonomskih enot. Samo primer: v okviru pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delijo ekonomske enote po lastnih merilih 10 % sredstev za osebne dohodke. V nekaterih enotah so na ta račun in ne glede na poslovni uspeh enakomerno dvignili vrednost točke. V drugih enotah iz teh sredstev uravnavajo višino osebnih dohodkov pri nižjih kategorijah delavcev in osebne dohodke starejših in izčrpanih delavcev. Drugje spet ta sredstva razdeljujejo glede na uspeh dela itd. Kakršna koli že je delitev, pa pride do različne vrednosti točke. Če tega ne bi študijsko spremljali, proizvajalcem ne bi bilo mogoče pojasnjevati, zakaj prihaja do razlik. Ljudje pa zahtevajo tak odgovor! In dalje: izobraževalni center je, kot kaže, v svojo dejavnost že vnesel večjo družbeno vsebino. Razen uvajanja seminarjev za novodošle delavce in najrazličnejše specializirane seminarje za člane kolektiva, ki jih je organiziral po potrebah, zdaj pripravlja tudi seminarje za člane samoupravnih organov, ker se je pokazalo, da ti ljudje, čeprav dobri delavci, vendarle ne znajo članom kolektiva pojasniti vsega, kar bi le-ti radi zvedeli. Na^ teh seminarjih so se člani organov upravljanja seznanili z vsem, kar je potrebno, da zdaj znajo tudi informirati kolektiv. V okviru izobraževalnega centra se je nadalje začela bitka za večjo kvaliteto. Center je pripravil vrsto predavanj in ponazoril, s katerimi opozarja na povezanost kvalitete in poslovnega uspeha podjetja ter s tem tudi standarda zaposlenih. Razen tega zaposluje center več inštruktorjev, ki na delovnem mestu in od enote do enote poučujejo in opozarjajo delavce na morebitne napake, na možnosti boljšega dela itd. Zanimivo je, da ekonomske enote te obiske vedno bolj zahtevajo. Socialna služba, ki zaposluje 4 socialne delavce, je prav tako izbrala zelo zanimive oblike dela. Vsakega delavca, ki pride v podjetje, povabijo na razgovor, da bi tako vsakogar kar najbolje spoznali In se seznanili z njegovimi željami, dotedanjimi življenjskimi razmerami itd. Tako se mapa z osebnimi podatki vsakega delavca obogati z najrazličnejšimi podatki, ki ob morebitnih problemih posameznikov omogočajo objektivne j še obravnavanje. Socialna služba nadalje skupaj z obratno ambulanto spremlja gibanje bolniških izostankov. 5 podrobnejšimi analizami skušajo zdaj ugotoviti, kdo predvsem in zakaj zaradi bolezni izostaja z dela, zaradi kakšnih obolenj itd. Ko bodo znani ti podatki, bodo ekonomske enote lažje iskale poti, kako bi se tem izostankom čimbolj izognili. Da bi se bolje seznanili s pogoji bolnikov na domu, so nekatere ekonomske enote že organizirale tako imenovane tovariške obiske na domu, ki obenem pomenijo obliko laične kontrole. Če se bo med temi obiski na domu pokazalo, da veliko bolnikov doma nima prave nege, bodo takoj namestili patronažno sestro, ki naj bi — razen drugega — skrbela tudi za nego bolnikov na domu. Socialna služba v tekstilnem kombinatu Maribor bo letos anketirala vse člane kolektiva, da bi ugotovila njihovo ' socialno stanje. S tem bodo prišli do podatkov o življenjskih razmerah slehernega člana kolektiva in vplivu teh razmer na delovno sposobnost ter s tem tudi na proizvodnjo. V okviru kadrovsko socialne službe nadalje deluje še oddelek za higiensko tehnično varstvo in psihološka služba, ki v zadnjem času analizira raven znanja mojstrov in drugega vodstvenega kadra. Druge, prej omenjene dejavnosti v okviru kadrovsko socialne službe seveda obravnavajo še vrsto drugih zadev z njihovih področij. Vendar naj bo dovolj to, kar omenjamo. Tudi te skope informacije namreč dovolj zgovorno opozarjajo, da se kadrovskb socialna služba v MTT posveča problemom človeka-proizvajalca. -mG ZAPISEK OB OSNUTKIH OBČINSKIH STATUTOV V ZASAVJU Na odgovornost odbornikov smo pogosto pozabljali V osnutkih novih statutov zasavskih občin je mogoče razbrati tudi kaj več o odgovornosti članov nove občinske skupnosti, kot je bilo o tem doslej napisanega. In do tega ni prišlo zaman. Dejstva in dosedanje ugotovitve namreč govore, da bi bilo mogoče rešiti vrsto zadev bolje ob večji odgovornosti odbornikov občinskih ljudskih odborov. Poglejmo si nekatera dejstva: • v drugem polletju lani niso bile zaradi premajhne udeležbe sklepčne tri samostojne seje zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v Litiji; • vrsto sej svetov in komisij občinskih ljudskih odborov je bilo potrebno lani znova sklicati, ker na prvotni sklic niso prišli vsi odborniki; • odborniki občinskih ljudskih odborov, zlasti še zborov proizvajalcev, čestokrat niso imeli potrebne povezave z delovnimi kolektivi. V prvih razpravah o osnutkih občinskih statutov je bilo že marsikaj spregovorjenega o odgovornosti odbornikov. Razprave postajajo vse bolj konkretne in pomenijo vsaka zase prispevek k dokončnemu oblikovanju teh členov statutov. Po vsesplošni razpravi bo najbrž potrebno nekatere dosedanje člene spreme- niti oziroma jih še bolj konkretizirati in dopolniti ter s tem poostriti odgovornost članov novih občinskih skupnosti do opravljanja družbenih zadev. V posameznih osnutkih statutov so na primer tole zapisali o odgovornosti odbornikov: • V osnutku statuta občine Trbovlje: Člani občinske skupnosti so odgovorni za opravljanje svojih dolžnosti občanom in občinski skupnosti. Če se član skupščine trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih neupravičeno ne udeleži seje občinske skupnosti, se lahko začne postopek za njegov pdpoklic. Odborniki so po formulaciji statuta materialno odgovorni za škodo, ki jo povzročijo pri opravljanju svoje dolžnosti občini. • Sestavljavci osnutka statuta litijske občine so zapisali, da morajo odborniki poročati svojim volivcem o delu skupščine najmanj dvakrat letno. Razen tega morajo sodelovati z >b-čani oziroma člani delovnih skupnosti svojega volilnega območja. • V osnutku statuta občine Hrastnik je odgovornost odbornikov še razširjena. Ti morajo namreč odgovarjati za svoje delo občanom, delovnim skupnostim in občinski skupnosti. ZDRUŽEVANJE PODJETIJ V KAMNIŠKI OBČINI KAJ PA DRUGE OBLIKE PROIZVODNEGA SODELOVANJA Gospodarski razlogi so narekovali nekaterim,' zlasti manjšim kamniškim kolektivom, da so lani začeli resno razmišljati o svojem bodočem razvoju. Analize, ki so jih kolektivi izdelali o svojem gospodarjenju, so v večini primerov pokazale, kako negospodarno bi bilo, če bi ti kolektivi še naprej vztrajali pri dosedanjem načinu proizvodnje, pri razdrobljeni in dragi proizvodnji. Prav na osnovi teh analiz so se nekateri kolektivi že lani odločili za združitev s sorodnimi podjetji v občini pa tudi izven nje. Tako se je obrtno podjetje »Kalcit« združilo z rudnikom Kaolina v Črni. Boljše strokovno vodstvo in večje možnosti za modernizacijo peskokopov so zelo pozitivno vplivale na povečanje proizvodnje. Za podobno združitev se je odločil tudi kolektiv podjetja »Silva« v Stahovici. Lesni obrat je sedaj samostojna ekonomska enota podjetja »Stol«, gozdni obrat pa so priključili Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana. Kolektiv »Silve« je kmalu začutil vse prednosti svoje odločitve. Proizvodnja se je povečala in z njo seveda tudi osebni dohodki. Režijski stroški so znatno manjši, saj je prejšnje številno upravno osebje zamenjal le en človek — vodja obrata. Precejšnje rezerve so se sprostile tudi z združitvijo treh trgovskih podjetij v Kamniku v eno. Novo podjetje ima sedaj večje možnosti za rekonstrukcijo in modernizacijo prodajnih prostorov, ki pa jo je spričo vedno večjih potreb občanov in zaradi povečanega turističnega prometa, ko bo jeseni odprta žičnica na Veliko planino, nujno treba izvesti. i ,P,rav teko kot doslej našteti kolektivi se je tudi kolektiv gradbenega podjetja »Graditelj« zdruzil z Splošnim gradbenim podjetjem Tržič. Menijo, da bo bolj ekonomično izkoriščanje mehanizacije lahko ugodno vplivalo na cene gradbenih storitev, ki se v sedanjih pogojih niso mogle bistveno spremeniti. Za tak majhen kolektiv, kot je Graditelj, bi bila namreč zelo neekonomična nabava drage ™eJ'anizacije> posebno ker ne bi bila polno izkoriščena. ,, Pro5?? integracije je v kamni-sKi občim posegel tudi na po- dročje kmetijstva. Bivših osem kmetijskih zadrug sedaj uspešno gospodari v okviru ene gospodarske enote, kateri so se pridružili tudi obrati sadne drevesnice in vrtnarije. Zadnji čas pa je slišati tudi predloge, naj bi se kmetijski zadrugi priključilo tudi podjetje »Meso«; vendar kaže o tem dobro razmisliti, posebej še zato, ker je poglavitna naloga kmetijske zadruge povečanje lastne kmetijske proizvodnje. Čeprav je iz tega kratkega prikaza razvidno, da so delovni kolektivi v kamniški občini zadnji čas posvetili precej pozornosti svojemu perspektivnemu razvoju, pa je vendar čutiti eno-stranost pri odločanju kolektivov za združevanje. Največkrat kolektivi vidijo perspektivo le v enostavnem združevanju, premalo pa razmišljajo o drugih oblikah proizvodnega povezovanja delitve dela, specializacije itd. Nekateri kolektivi se kar nekoliko preveč togo držijo svo-jitt proizvodnih programov, čeprav tržišče terja večjo elastičnost v prilagajanju proizvodnje. Tu pa bodo morali najti svoje, mesto tudi kooperacijski odnosi med kolektivi. -lj Seveda bi bilo napak,- če bi za premajhno dejavnost odbornikov oziroma za njihovo premajhno povezavo z delovnimi organizacijami krivili njih same. Praksa namreč opozarja, da kljub številnim opozorilom vodstva nekaterih podjetij še vedno ne vabijo na zasedanja organov upravljanja odbornikov zbora proizvajalcev. To odbornikom zelo onemogoča podrobnejše seznanjanje z vsemi problemi delovnih organizacij in zato včasih na sejah občinskega ljudskega odbora ne razpravljajo 0 problemih, ki so na dnevnerf redu, ali pa se ne morejo odločiti za glasovanje o posamezni11 vprašanjih. O odgovornosti delovnih organijzacij do odbornikov, to je o vabljenju na sej® in razpravljanju z njimi o posameznih problemih, bo potrebno torej tudi marsikaj zapisati v statute delovnih organizacij. Tako se bo mogoče izogniti dosedanjim slabostim, ko so o vrst* vprašanj razpravljali le vodil?/ uslužbenci občinskih ljudski11 odborov in delovne organizacij6’ namesto da bi te zadeve pretresal širši krog ljudi, to je odborniki zbora proizvajalcev in 0l“ gani upravljanja delovne organizacije. Tako v občinskih statutih kot v statutih delovnih organ1' zacij bodo torej potrebne jasnejše določbe o medsebojnem s°f delovanju, urejanju probleme'/ odgovornosti itd. Obetamo sj da bodo o vsem tem podrobne]® spregovorili v prihodnjih dneh v vseh štirih zasavskih občina** tudi člani sindikata na občn:*1 zborih svojih organizacij. Prl' čakujemo lahko, da bodo razprave z občnih zborov o tem memben prispevek k formulacij nekaterih določb v osnutkih statutov delovnih organizacij **; dokončni formulaciji osnutke občinskih statutov o odgovornosti odbornikov in delovnih_^ lektivov do občinske skupšči” ’ skratka o vsem tistem, česar si? doslej pogostokrat pogrešali * kar je povzročalo vrsto nep^ trebnih težav in zapletljajev. -k- DELAVSKA ENOTNOST Glasilo Republiškega sveta ZS*1 za Slovenijo. Izdaja CZP Ljudska pravica v Ljubljani. P18; le ustanovljen 20. novembr* 1942. Urejuje uredniški odboj; Glavni tn odgovorni uredni*' VINKO TRINKAUS Naslov uredništva tn uprav«* Ljubljana, Kopitarjeva ul. -J poštni predal 313-VI, telef°n uredništva 33-722 in St-«1" uprave 33-722 ln 37-501. Ra.6?*, pri Narodni banki v Ljubljani št. NB 600-11/1-365 — posamezn* številka stane 20 din — Naročnina je: četrtletna 250, n°,letv,. 500 in letna 1000 din — BokoP' sov ne vračamo — Poštnina P1® čana v gotovini — Tisk in šeji ČZP »Ljudska Ljubljana pravica«- Bodočnost tovarne upognjenega pohištva »Stol« sloni na mladini kakor povsod. Konkurenčnost pa sloni tudi na tehnični modernizaciji, kakor povsod. Odkrito rečeno: prispevek od izrednega dohodka, tako kakor se zdaj odmerja, je velika ovira pri gospodarjenju. Pivo bi lahko izvažali, če bi si omislili pasteriza-tor, pa bomo vsa lanska sredstva morali vložiti v novo pretakalnico, ki jo nujno potrebujemo. Sedanji stroj dela v treh izmenah, kaj če nam odpove? Vsa proizvodnja piva bi obstala. Radi po povečali proizvodnjo, ker bi lahko prodali več piva, toda kje naj dobimo pol milijarde za novo kotlarno, denar za novo vložno klet, za dokončno preureditev vrelne kleti, za večji vozni park, za nove garAže... Poglejte naše pisarne. Samo staro pohištvo, menda od takrat, ko je bila tovarna zgrajena. Vsak, prigospodarjeni dinar, ki nam ostane, investiramo v proizvodne obrate. In vendar nikamor ne pridemo. Težko se je sprijazniti s tem, da smo zavoljo dobrega gospodarjenja bili v zadnjih dveh letih ob 180 milijonov. Če prištejemo sem še 65 milijonov obveznih, nedotaknjenih rezerv, od katgrih plačujemo še 6% obresti, znaša oboje 245 milijonov dinarjev, s katerimi bi rešili marsikak proizvodni problem. In bi ga kot dobri gospodarji tudi morali rešiti.« Zabeleženo v ljubljanski Tovarni dekorativnih tkanin »V večini gospodarskih organizacij se je prispevek od izrednega dohodka zmanjšal, vsaj procentualno, pri nas pa je po-rastel. Predlanskim smo od 681 milijonov čistega dohodka plačali 48 milijonov prispevka od izrednega prispevka, lani pa od 715 milijonov čistega dohodka 68 milijonov. Vzrok? Povečani osebni dohodki. Upravičeno povečani. Produktivnost je namreč porasla kljub ekonomsko, ne samo fizično zastarelim strojem — za 3 %, razen tega pa je zvezni družbeni plan predvidel lSo/o povečanje prejemkov zaradi porasta življenjskih stroškov. Toda predpisani povprečni osebni dohodki na uro znašajo v tekstilni industriji 171 din, pri nas pa ,200 din. In to nas tepe in nas bo še bolj teplo, če bomo povečali delovno storilnost. V tekstilni industriji se cene že od 1959. leta niso spremenile, za vsako novo blago moramo predložiti kalkulacijo in tako opravičiti predvideno prodajno ceno. že s tem je deloma izključeno ustvarjanje izrednih dohodkov, razen tega: vsi kupujemo večidel uvoženi bombaž in druge surovine po enotnih cenah. Morda bi nam utegnil kdo očitati, češ da povečujemo čisti dohodek s proizvodno preorientacijo na akumulativnejše artikle. To namreč deloma drži. Toda: ali je slabo, če prisluhneš tržišču in začneš proizvajati blaga, ki smo jih doslej uvažali? Po našem ne. Ravno nasprotno. In tako načelno zatrjujejo vsi gospodarski in politični forumi. Pri družbenih dajatvah pa kakor da na to pozabljajo. Tekstilno industrijo ta izredni prispevek bolj prizadene kot druge, kajti že več let ne moremo dobiti posojila iz splošnega investicijskega sklada, čeprav' odvajamo prav tako kakor drugi 30 t/o čistega dohodka vanj. To pomeni pri nas 48 milijonov dinarjev, priračunajte še 116 milijonov odvedenega »izrednega dohodka« pa 43 milijonov obveznih rezerv, ki jih ne smemo izkoristiti, čeprav so stroji docela izkoriščeni, in razumeli boste negodovanje našega delavskega sveta pri vsakem pregledu zaključnega računa, pa naj bo četrletnega ali celoletnega, češ kdaj bomo prišli do denarja, vsaj za novo barvarno v obratu B, kjer zaradi zastarelosti obrata ni mogoče kakovostno izboljšati dela. Prav barvanje pa je največja slabost naše proizvodnje. Želimo, da bi se čimprej razčistilo, kaj se upravičeno šteje kot izredni dohodek in kako sedanje pojmovanje tega dohodka ter zajemanje krni dobro gospodarjenje in veže roke prav tistim, ki najbolje gospodarijo.« lesnihn°mdUStrijska Pndietia 50 z izjemo lativn g^anteristov zaradi nizke akumu-sPevk°Stl °Pr°ščena 15 °/o rednega pri-°lajg a od dohodka, imajo pa še druge Za nem6’ j™ ostajalo več sredstev niz*0^ gospodarjenje in za moder-čakoJ!.? Proizvodnje. Zato bi človek pri-vom !■ da ostaja tem delovnim kolekti-riino’ * ,sti od tistih, ki imajo visoko sto-ga j ,m delovno intenzivnost, več čiste-tudj ofl°dka kakor drugim. In bi ga redn=0Sta*0, de ne bi bilo prispevka od iz-eQnega dohodka... . Izjava lesnoindustrijskega podjetja Jelovica v Škofji Loki- opftfj6- sam° P° sebi je absurdno, da si jaš _Cen rodnih družbenih dajatev, odva-si sPa izredno dajatev zavoljo tega, ker Ha 2&prizadevnostjo ustvaril več dohodka ska ?Pos^nega kot povprečno jugoslovan-esnoindustrijska podjetja. vek’r!SPev.ek od izrednega dohodka je da-ženl0apppidnost, to lahko kadarkoli doka-ni 0'pri odmerjanju te davščine so važ-EPSDna' dohodki, toda v skladu z novim iti Q dsrskim sistemom so le — ti odvis-sti, p delovne storilnosti in gospodarno-tlared" emta*£em 5® nuino- da tisti, ki več dok,*1’ tudi več zasluži. Toda ko preseže davek6116 dohodke v panogi, mora odvesti °d izrednega dohodka ... Sp£hako je mogoče v lesni industriji Ulake ■ Ustvarjati ekstra dohodek? Cene so hlapi lln*rane- proizvodni pogoji so več ali ža°staV\VSeh P°djetjih enaki (beri: enako Pa J !/• o kakem monopolnem položaju Spi0L ni govora, ker nas je preveč, sičpj Pa: kaj je ekstra dohodek? V kla-ekonomiji je ta pojem jasno defini-PtavPr* nas pa očitno še ni razčiščen. iztM ®otov° pa ni mogoče obravnavati kot UstvJ, dohodek tistih sredstev, ki si jih Postjo’1 z večjo gospodarnostjo in prid- Mi dika V?6 ,Ustvarjamo ekstra dohodka z vrtali 1qlas^ne ekonomije, vendar smo pla-izrejn „ • leta 32 milijonov prispevka od nji) eSa dohodka. Olajšava, pri plačeva-ZPašai edpega prispevka od dohodka je spevia okoli 60 milijonov, zavoljo pri-°4 tf,a °d izrednega dohodka pa nam je ostalo samo slabih 30 milijonov. V ip tovarni upognjenega pohištva Stol v Duplici menijo: Po>k instrument, ki obdavčuje nad-k>vhe t ° Produktivnost, destimulira de-?Pevek*ek;ttve ln Posamezne delavce. Pri-ižnieti °d izrednega dohodka je eden takšnih instrumentov. strjjj . utaksimiranih cenah v lesni indu-delc ^an* znašal povprečni urni doho-994 j.a vso državo 662 din, v LR Sloveniji hetj, lp- čisti dohodek na uro pa v zvez-tore; “tsrilu 187 din, v Sloveniji 269 din, VprečiZa 44 °/o več kot v državnem po-tazlike V skladu s tem so nastale tudi sk0 n v osebnih dohodkih. Jugoslovan-t>a rorečje na uro: 139 din, v Sloveniji Kak fstVari°P i® razvidno iz teh podatkov, SlAaj0..lesnoindustrijska podjetja v $tega yep'jl največ dohodka in največ či-hsebn; unodka. Razumljivo, da so tudi Hodlf.doh°dki nad določenimi osebnimi Prispeu1,v naši panogi. Zato pa plačamo teden 6k °d izrednega dohodka, ki je iz-',atlskQSam° P° tem» da presega jugoslo-Povprečje na zaposlenega ... , 4nda !®tn0 gospodarskem sistemu, ko smo ptejgn. a smo sedaj na boljšem kot v jhttio gosPodarskem sistemu, ko smo p*Čka °dvedli 500 milijonov čistega do-vSe8a’fiZa sklade pa nam je ostalo *tev j J^dijonov. Toda tudi današnja de-?tjo n: p°dka med kolektivom in skupno-vZkazn: spodbudna. Cisti dohodek, ki ga 1 Zdai®° v ietnem zaključnem računu, 1 Zdal v . icinem zasijucnem računu, vec ni čist. Potem ko odvedemo !pl°Šni sp^°^ni investicijski sklad, 5 % v ‘°da nRJezervni sklad, 15 °/o v obvezne, nade*avc* to vedo, in zdaj, ko uva-ko fnest? izkustvenih tehnične nor-111 ^ib d °{71*rci snemajo sleherni delov-n°dtniaia °1 organizacijo dela izpopolnili, n je ^®š kaj se tako ženemo, ko j hi 0st ak Presežek tako obdavčen, da ,e dop0 ne samo malenkost. Težko jim ,.Pognjene(latk da moramo kot izvozniki vaven necpa Pohištva doseči evropsko I Pr°clukfSamo v kakovosti, ampak tudi rjr,kurj 'yn°sti, če hočemo enakovredno 1 tujim proizvajalcem. tazvij^dustrija se po vsem svetu hi-If v°jti » ln kdor zaostaja ,v tehničnem div1 dob,-a°staia tudi v konkurenčnosti, inlt splošn 8osP°darji bi se radi prilago-dbstrijg emu razvojnemu tempu lesne * radi bi proizvodna sredstva fssnično čisti dohodek. V LETOŠNJEM ZVEZNEM DRUŽBENEM PLANU JE REČENO, NAJ ZVEZNI IZVRŠNI SVET »PRESKUSI UČINEK PRISPEVKA OD IZREDNEGA DOHODKA (HKRATI Z UČINKOM RUDNIŠKEGA PRISPEVKA) IN PREDLOŽI USTREZNE SPREMEMBE ZA ZAJEMANJE EKSTRA DOHODKA.-« ___________________________. OČITNO TOREJ S TEM PRISPEVKOM NI VSE V REDU. GOSPO-DARSKE ORGANIZACIJE, KI 2E DVE LETI NA LASTNI KOŽI PRESKUŠAJO UČINEK TEGA INSTRUMENTA, MU NA SPLOŠNO PRA-VIJO DAVEK NA PRIDNOST. IN TO TUDI UTEMELJUJEJO. PO RAZGOVORIH V PETIH PODJETJIH, KI PLAČUJEJO RAZMEROMA VELIK PRISPEVEK OD IZREDNEGA DOHODKA, PA SE ZDI, DA LE-TA NI SAMO DAVEK NA PRIDNOST, AMPAK TUDI DAVEK NA GOSPODARNOST IN COKLA PROIZVODNE MODERNIZACIJE, S KATERO SE IZBOLJŠUJE KAKOVOST PROIZVODOV IN ZNIŽUJE-JO CENE. GE SEJTE MOTIM, PA STA TO G L A V N A POGOJA ZA PRIDOBIVANJE KUPCEV. DOMAČIH IN - TUJIH ... modernizirali, preden fizično dotrajajo, kakor delajo drugod, a kdaj, ko nam premalo ostane, čeprav precej ustvarimo ... Prepričani pa smo, da bi bilo teh sredstev kmalu več, če bi gospodarskim organizacijam pustili vsaj tako dolgo več denarja, da bi modernizirale proizvodnjo. Vsi vprek prigovarjajo: organizirajte razvojne oddelke, pritegnite ljudi z univerzitetno izobrazbo, da boste izboljšali oziroma modernizirali tehnološke postopke, izboljšujte kakovost, povečujte proizvodnjo. Vse to je bolj ali manj povezano tudi s finančnim vprašanjem. S čim naj, plačamo znanstvenoraziskovalno delo, s čim aplikacijo raziskav v proizvodnji in vse druge novotarije, če moramo skoraj ves čisti dohodek odvesti?« Stališče delovnega kolektiva Uniona: »Kako naj bi drugače gledali na prispevek od izrednega kot na davek za pridnost? Veljamo za najbolj rentabilno in za najbolj produktivno pivovarno v državi, čeprav so naša osnovna sredstva po revalorizaciji še vedno 64 “/o, proizvodna oprema pa 70 «/o (prej 73,9%) odpisana. Številke to najbolj 'dokazujejo: Do 30. IX. 1962 smo ustvarili na zaposlenega 2,330.000 din čistega dohodka, čeprav se je 40 delavcev ukvarjalo z manj donosno proizvodnjo kvasa. Zagrebška pivovarna, ki sodi med boljše, je ustvarila milijon 510.000 din, pivovarna v Osijeku 805.000 din, pivovarna v Vršcu 386.000 din. Pripominjamo pa, da tako velikega čistega dohodka nismo dosegli s povišanjem cen, ampak izključno s povečano proizvodnjo. Leta 1960 smo proizvedli 559 hi piva na zaposlenega, leta 1962 pa 739 hi in je potemtakem storilnost porasla za 32 %! deloma zaradi stimulativnejše delitve osebnih dohodkov po enoti proizvoda, boljše organizacije dela in delno rekonstrukcij. rt lsPevev “K1',lve rezerve ter plačamo še • eh let'L °d izrednega dohodka — v ]°hc>v sm° ga plačali skupno 87 mili-?Stahkov nam ostane sam° _še ostanek > sarrio683 • ostanka' s katerim res lah-,-a bas st°too gospodarimo oziroma je Naša visoka produktivnost pa je še očitnejša ob komparaciji proizvodnje z drugimi pivovarnami: Do 30. septembra 1962 smo proizvedli na zaposlenega 645 hi piva, zagrebška pivovarna je v istem času proizvedla 450 hi, pivovarna v Osijeku 260 hi in v Vršcu 147 hektolitrov. Vse te pivovarne so približno enako zastarele — kakor veste, je za odvajanje prispevka od izrednega dohodka važna tudi vrednost osnovnih in proizvodnih sredstev poleg osebnih dohodkov — in. tudi cene piva so približno enake. Vendar pa smo mi plačali 19,4 % prispevka od izrednega dohodka, zagrebška pivovarna pa samo 11,5%. Tako. Zdaj vam je morda jasno, zakaj menimo, da je prispevek tid izrednega dohodka davek za pridnost! In to hud davek, če upoštevate stanje naše tovarne in naše potrebe. Vsak milijon je za nas dragocen. Kaj šele 180 milijonov, ki smo jih odvedli zavoljo sedanjega izračunavanja izrednega dohodka, ki se nam zdi od vsega začetka nepravično. Ali je ta instrument sploh v skladu z novim gospodarskim sistemom, ki spodbuja produktivnost, če izredni prispevek raste skladno s produktivnostjo? Ali drugače povedano: čimveč delovnih ur porabiš za ustvarjeni čisti dohodek, tem manj izrednega prispevka plačaš. Edino, kar bi pri nas prišlo v poštev za obdavčitev kot izredni dohodek, je po našem mnenju prihranek pri transportnih stroških. Do aprila 1961 smo namreč pivo prodajali franco odjemalec, odtlej pa ga prodajamo franco tovarna. Na lastne stroške ga dostavljamo samo še ljubljanskim kupcem. Toda prihranek je malenkosten. ker smo zaradi te spremembe za zunanje kupce pocenili pivo s 46 (op. pisca: neverjetno, mi ga pa v gostilnah plačujemo po 90 do 130 din!) na 41 din, medtem ko ga ljubljanski plačujejo po starem. Od fizično in ekonomsko dotrajanih strojev v Tovarni dekorativnin ti-snin pač kdaj pa kdaj delale preglavic. In kaj pravijo v celjskem Topru? »Sprašujemo se, ali naj sploh še povečujemo delovno storilnost. Enako kot se povečuje storilnost, se namreč povečujejo tudi družbene dajatve. Kakor se zdi neverjetno, smo lani v zadnjih šestih mesecih povečali delovno storilnost za 35%, v posebnem študijskem oddelku pa celo za 50 % z ozko proizvodno specializacijo za izdelovanje standardnih in' športnih srajc, z zboljšano organizacijo dela, s strokovnim izobraževanjem delavk in s spodbudnejšo delitvijo osebnih dohodkov. Letos bodo predvidoma za 20% povečali storilnost na račun lanskih izboljšav. Smo pa v dilemi, ali naj to izvedemo ali ne, zakaj po naših izračunih bomo morali odvesti dve tretjini prigospodarjenega denarja kot izredni prispevek. Za zdaj imamo dovoj sredstev - v skladih, toda sprašujemo se, za koliko odstotkov lahko še povečamo prizadevnost, da nam ne bo škodovalo? Če pa hočemo konkurirati ameriškim konfekcijam, moramo izdelavrti čas pri’ srajcah zmanjšati za polovico. Izvoz nameravamo povečati, za polovico proizvodnje smo že našli trg, za drugo ga bomo še lahko dobili, če bomo z modernizacijo in racionalizacijo pocenili proizvode. ni mogoče zahtevati, da tkanine ne bi hkrati pa nds pri tem ovira s — pris kom od domnevnega izrednega pris ka... MARIOLA KOB4 PRISPEVEK OD IZREDNEGA DOHODKA JE DAVEK NA PRIDNOST iz DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN e IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN nBBOiiniimiiiiraiBiniiinRiiiiiiiiiniimiiiniiiiinumiiininnfimiinninminimm! inimiiRimnmiiiniiiininunninminmiinHmiminninnmminmmfliiniinm' Na dnevnem redu: statuti © ŽELEZARNA RAVNE: Tudi razčlenjevanje slabosti je pomoč ( za izdelavo statuta Udeleženci občnega zbora sindikalne organizacije de- j lavcev ravenske Železarne so kritično premotrili vse tiste | slabosti, ki so bile doslej ovira, da niso dosegli še večjih j delovnih uspehov, bolje poskrbeli za delovne pogoje in 1 standard zaposlenih, da niso še bolj izpopolnili sistema | delitve dohodka in osebnega dohodka in, dosegli še večji 1 napredek pri decentralizaciji upravljanja. Kaj jih je na- 1 potilo k temu? Med drugim, tako je bilo razbrati iz raz- I prave, tudi težnja, da bi s takšno kritično analizo opo- 1 zorili, česa se velja v bodoče izogibati in na kaj naj bodo g pozorni sestavljavci osnutka statuta te delovne organi- | zacije. Sicer pa prisluhnimo nekaterim izrečenim mne- 1 njem o tej zadevi. jg Ko obravnavamo razne slabosti, na katerem koli pod- j roč ju, je bilo rečeno, se zavedamo, da smo kljub vsemu g temu le želi uspehe, ki nas morajo spodbujati k nadalj- jj njemu napredku in k — odpravljanju napak. Ni slučajno, jj da danes podrobneje analiziramo slabosti kot uspehe. 3 Pred nami je namreč zahtevno delo — izdelava našega j statuta. Samo če bomo konkretno poznali vse pomanjk- jj Ijivosti, ki so nas doslej spremljale, bomo lahko izdelali S soliden statut, seveda ob podpori vsega kolektiva in vseh 1 subjektivnih činiteljev v podjetju. Bistvo našega statuta 1 se mora odražati na vseh področjih naše dejavnosti, in j§ sicer v tem smislu, da bo statut zrcalil svoboden dogovor E proizvajalcev o vseh pomembnih problemih. Toda ali smo S storili doslej že dovolj? g Kljub temu, da je že bila imenovana komisija, ki naj jj g bi pripravila osnutek, moramo priznati, da je bilo doslej 1 H zelo malo storjenega. Pa povejmo, kako naj se komisija 3 | loti svojega dela. g Ge hočemo, da bo statut solidno izdelan, mora komi- g S sija najprej pripraviti kompleksno analizo obstoječe in- S jj terne zakonodaje, Sele nato se lahko odločimo za načela, g g ki naj jih vsebuje statut, šele potem se lahko lotimo iz- S jg delave členov osnutka in vse to gradivo predamo v ob- jg | raonavo kolektivu. Izhodišče naj bodo načela naše nove g g ustave. M Razprava v kolektivu naj ugotovi, ali tako zasnovani jj g predlogi in členi zagotavljajo uresničitev načel. Precej je g jj še nejasnih in nerazčiščenih vprašanj, kaj vse naj vse- E g buje statut, in v tem razčiščevanju mnenj bočno prišli 1 §g najlaže do pravilnih izhodišč. . gj Posebno področje v statutu mora dobiti organizacija g g podjetja in mehanizem samoupravljanja. Razvidna mora gj jg biti shema podjetja, shema posameznih organizacijskih 1 m enot, pristojnosti in dolžnosti posameznih služb, organov jf Jj samoupravljanja, medsebojni odnosi med enotami in sa- g H moupravnimi organi. g Jasno bo treba določiti, kakšno je mesto ekonomskih jj jj enot in njihovih samoupravnih organov, kakšne bodo nji- §§ jj hove pristojnosti glede razpolaganja s sredstvi in kateri g jj instrumenti bodo povezovali enote v podjetje kot celoto. 1 Važna so še tale vprašanja, ki jih v statutu ne sme- H jj mo prezreti: g — delitev dohodka, problematika delovnih razmerij, jj fj odgovornost samoupravnih organov in posameznikov, od- g §j nos kolektiva do skupnosti oziroma komune. jj V statutu, v posameznih njegovih členih, morajo priti g jj čimprej do izraza težnje kolektiva kot celote po napred- m jj ku. vsi tisti ukrepi, ki naj to težnjo podpirajo, kajti le gj gj tako bomo lahko rekli, da smo sodobno organizirani pro- g jj izvajalci in temu moramo podrediti vse ostalo. To je bilo, v zgoščenih besedah povedano, napotilo za S §g izdelavo osnutka statuta te delovne organizacije. gg P. D. S J • CERKNICA: Na dveh plenumih razprava o statutu Občinski sindikalni svet v Cerknici je sklical doslej H jj že dvoje plenarnih sej, kjer so udeleženci razpravljali B g o izdelavi statutov delovnih organizacij. Na prvi plenarni g g seji so osnovali tudi posebno komisijo, ki bo nudila ko- S jj lektivom pomoč pri izdelavi statutov.' Na drugi seji so udeleženci razpravljali o analizi sa- g gj moupraonili predpisov v posameznih organizacijah. Pred- jj jj vsem je bilo ugotovljeno, da so bili doslej nekateri pr a- jj jj vilniki v delovnih organizacijah prehitro izdelani in niso 1 g v polni meri uzakonili zadev, ki so specifične za dolo- E 1 ceno organizacijo. Novi statuti bi morali po mnenju ude- gj jj ležencev med drugim vsebovati tudi organizacijsko she- J jj mo podjetja in predpisovati dolžnosti služb. S statuti naj §} jj bi natančneje določili pristojnosti ekonomskih enot in ob- 1 jj veznosti, ki jih imajo do organizacije. B M. D. jj j © JESENICE: | g Po razpravi občanov dokončno oblikovanje ] | statuta | Odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora §g 1 Jesenice so že razpravljali o osnutku statuta. Gradivo S jj jim je predložila statutarna komisija s predlogom, da o 1 1 osnutku razpravljajo vse družbeno-politične organizacije, g jg delavski sveti, vodstva delovnih organizacij, zavodov, sin- gj E dikalne organizacije, stanovanjske in krajevne skupnosti, jj jj sveti ObLO in vsi občani. Po mnenju komisije namreč jj 1 osnutek še vedno ne ureja oseh razmerij in zadev, ki so- 1 p dijo v statut občine. Po tej vsesplošni razpravi, tako sodi jj jj statutarna komisija, bi lahko osnutek dopolnili1 in ga do- H jj končno oblikovali, S. .jj | • RADENCI: 1 Viri sredstev za razvoj komunalnih in turističnih objektov Zbor občanov v Radencih je že razpravljal o osnutku jj jj občinskega statuta, predvsem podrobno pa o tistem delu, p m ki obravnava krajevne skupnosti. Od sprejetih predlogov jj jg je bil najpomembnejši predlog za dopolnitev tistega dela 1 E statuta, ki govori o dodeljevanju sredstev krajevnim jj S skupnostim. Glede na posebnosti v razvoju kraja Radenci g j kot zdravilišča in turistične točke so občani predlagali, jg E naj bi v občinski statut vnesli dna dodatna člena, in sicer: g s koliko sredstev in od kod naj dobi krajevna skupnost za jj g razvoj turistično zdraviliškega kraja in kako naj se ta jg jj sredstva uporabljajo. jg Predlagano je bilo, naj dobi krajevna skupnost v Ra- jj jj dencih glede na posebne naloge za razvoj turistično zdra- jj E viliškega kraja 50 % vseh dohodkov, ki se stekajo iz Ra- g E dene v občinski proračun. Plan za trošenje sredstev, to jj jj je za razvoj in vzdrževanje komunalnih in turističnih ob- jj jj jektov, naj pripravi komisija predstavnikov krajevne g g skupnosti, Turističnega društva in zdravniškega kolek- m jj tiva. I. K. jj jiinnininiiiiififfiminniniiiiniiiiimimiiiiminnniinnnfflnmmiininniimininnnMnniniminminniinnnnminffliiiiaramHniniiRitnnmRinninninimRniniiinnininniniiin Prav je, da tudi šoferji malicajo. Toda nekateri včasih pozabljajo, da odprte ceste niso parkirni prostori. Tudi nb-videz manj pomembni prekrški vnašajo nepotrebne zamude v promet in s tem seveda tudi škodo zaradi zamujenega časa. MILAN ŠPAROVEC O VELENJE: Nova delovna mesta za šene Podjetje za predelavo metala in kromičnica »CHROMME-TAL« iz Velenja bo letos razširilo svojo dejavnos,t. V kratkem bodo tu odprli nov obrat za izdelavo termostatov, ki jih vgrajujejo v stroje v tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« v Velenju. V novem obratu bodo zaposlili večinoma žene. Prav zaradi tega je ta oddelek tako važen za Velenje, kjer je mnogo žena, ki iščejo delo. Za ureditev objekta je prispeval nekaj sredstev Zavod za zaposlovanje delavcev. Od svoje ustanovitve je Zavod za zaposlovanje delavcev iz Velenja dal že nad 9 milijonov dinarjev posojila za razširitev Chrommetala zato, da bi lahko zaposlil več žensk. Za novo zaposlene žene bo podjetje priredilo uvajalni seminar za delovna mesta. V. V. • ILIRSKA BISTRICA: Trikrat večja proizvodnja Upravni odbor delavskega sveta kmetij sko-industri j skega kombinata ilirskobistriške komune je na zadnji seji razpravljal o realizaciji plana za mesec januar 1963. V razpravi so udeleženci ugotovili, da je bila proizvodnja komaj novoustanovljenega kombinata v mesecu januarju kljub težavam za 71,8 % večja, kot pa je bila le-ta v vseh podjetjih, ki so se pripojila h kombinatu, v januarju lani. Posebno se je izkazala ekonomska enota Snežnik — klavnica in odkup živine — ki je znatno presegla mesečni plan zaradi izredno velikega izvoza mesa. Nekoliko slabše je poslovala ekonomska enota organskih kislin, ki ni dosegla mesečnega plana proizvodnje, in sicer zaradi izredno neugodnih vremenskih razmer. Razen pomanjka- nja osnovne surovine — mleka — je v tem času primanjkovalo še dodatnik surovin iz'uvoza za proizvodnjo vinske kisline, t. j. kalcijevega tartrata. Kljub temu je proizvedla za 12,7 odstotka kislin več kot lani januarja. Izvoz proizvodov kmetijsko industrijskega kombinata je znatno porastel in so dosegli v januarju letni plan izvoza z 11,5 odstotka. Izvozili so več mleka in mesa, in sicer na angleško in italijansko tržišče. Centralni delavski svet podjetja je tokrat sklenil predlagati povečanje planov EE, ki so bili sestavljeni in sprejeti v prejšnjih podjetjih, ker sodi po sedanjih rezultatih, da bi lahko še več proizvedli in prodali. jk • ŠKOFJA LOKA: Uresničene so želje, prosvetnih delavcev Prosvetni delavci v škofjeloški občini so na občnih zborih sindikalnih podružnic opozarjali, da premalo poznajo probleme gospodarstva, kar jim večkrat povzroča razne težave pri pouku. Občinski sindikalni svet Je tem opozorilom prisluhnil. Skupaj z Delavsko univerzo in Občinskim komitejem ZK je med počitnicami organiziral tro-dnevni seminar samo za prosvetne delavce. Zanj se je prijavilo 60 prosvetnih delavcev, to je več kot polovico vseh v občini. V 20 urah seminarja so imeli udeleženci 8 predavanj, med drugim o vlogi družbenega upravljanja v šolstvu, o gospodarstvu in njegovem razvoju v občini, o osnovnih značilnostih ekonomskega sistema itd. Ob zaključku seminarja so slušatelji izrazili željo, naj bi organizirali še več podobnih predavanj, predvsem pa, da bi bile na dnevnem redu teme, ki sedaj niso bile zajete oziroma je za obširnejšo razlago zmanjkalo časa. P. V. • ZASAVJE: Proizvodnja , za »skladišče« ali za prodajo Te dni zaključujejo v večini sindikalnih podružnic v vseh štirih zasavskih občinah s pripravami na občne zbore. Po dosedanjih pripravah je mogoče soditi, da bodo organizacije zavzele svoja stališča do nekaterih vprašanj, npr. do slabšega vnov-čevanja izdelkov, kot so računali, prepočasnega prilagojeva-nja proizvodnje potrebam tržišča itd. V nekaterih delovnih organizacijah v Zasavju so jih namreč analize tržišča — domačega in inozemskega — opozorile, da so izdelovali proizvode za »skladišče« in so morali pozneje znatno znižati ceno izdelkom, če so jih hoteli prodati. Tako gospodarjenje je bilo deležno že doslej na sestankih članov sindikalnih podružnic precejšnje graje in pričakujemo lahko, da ne bo prezrto na občnih zborih. -k- • »TEKSTILANA« — KOČEVJE: Večina sredstev za sklad skupne porabe Kljub temu, da je bil rok za izdelavo zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1962 določen za 15. februar, je kn j igovodsko-računovodska služba delovnega kolektiva «-Tek-stilane« Kočevje, vendarle zbralo gradivo zanj do določenega roka. O njem je že razpravljal pretekli teden delavski svet in ga po podrobni proučitvi odobril. Sklenil je, da bodo večino ustvarjenih sredstev vložili v sklad skupne uporabe. Odobril je tudi prispevek za gradnjo poštnega poslopja v Kočevju. ■ ' i' 'J J: 7 dni v sindikatih S BREŽICE — Občinski sindikalni svet Brežice je na VI. plenumu razpravljal o analizi, koliko sredstev je bilo potrošenih za vzgojo kadrov in o analizi nesreč pri delu. V zadnjih treh letih so v občini Brežice izdali za šolanje kadrov 32 milijonov dinarjev, in sicer v obliki štipendij in podpor. Ta denar je dala občina, dale so ga tudi gospodarske organizacije in ustanove s samostojnim financiranjem. Toda kadra še vedno ni dovolj. Štipendisti izrabijo prvo priložnost, ki se jim ponudi, in se zaposlijo drugod. Tehniki se raje zaposlujejo v administraciji kakor pa v stroki, za katero so izučeni. Res pa je tudi, je bilo ugotovljeno, da strokovnjakom ne nudijo primernih stanovanj in da tu sploh za stanovanjsko izgradnjo premalo skrbe. Plenum je sprejel priporočilo, ki ga bo posredoval občinskemu ljudskemu odboru, naj leta v perspektivi bolj skrbi za stanovanjsko izgradnjo, da ne bo zaradi tega, ker stanovanj ni, primanjkovalo strokovnjakov na področju komune. Pri analizi nesreč je bilo ugotovljeno, da v podjetjih sicer obstajajo HTV komisije, toda njihova dejavnost je bolj na papirju. Zaradi nesreč je bil lani narodni dohodek za 6 milijonov manjši kot prejšnja leta. • STORE — Upravni odbor počitniškega doma Železarne Store je razpravljal o poslovanju doma v preteklem letu in o pripravah za letovanje v letu 1963. Sklenil je, da bo skupno s komisijo za rekreacijo pri sindikalni podružnici podjetja razpisal anketo, da bi zvedel, kako in kje želijo člani kolektiva preživeti svoj letni dopust. Do konca meseca bo upravni odbor izdelal pravilnik o delitvi osebnih dohodkov v počitniškem domu in izpopolnil poslovnik doma, v pripravi pa je že pravilnik o izkoriščanju letnega oddiha. J. M. S STORE — Pretekli petek je bila v Železarni Store seja izvršnega odbora sindikalne podružnice podjetja. Udeleženci so razpravljali o pripravah za občni zbor, ki bo v drugi polovici meseca marca, o izobraževanju novoizvoljenih kadrov v sindikalnih podružnicah enot in o pomoči, ki jo bodo nudili poplavljencem v Cupriji. Sklenili so, naj poročila nazorno prikažejo celotno gospodarsko in politično dejavnost koletiva in podjetja v preteklem letu, še posebej pa vlogo sindikalne organizacije. Posebej naj bi na občnem zboru razpravljali o izdelavi statuta. J. M. # VELENJE — Izvršni odbor sindikata Rudnika lignita v Velenju je sklenil, da bo iz lastnih sredstev dotiral bivanje tistih članov kolektiva v počitniškem domu v Fiesi, ki imajo mesečno le do 35.000 dinarjev osebnega dohodka. Dotacijo bodo delili po naslednji lestvici: pri 20t000 dinarjev mesečno 200 din dotacije dnevno, pri 25.000 dinarjih 150. pri 30.000 din 100 in pri 35.000 din mesečno 50 dinarjev. V. V. ............................................Illllllllllllill.................................................mil.milil............»»umi.i........ IZ TOVARNIŠKIH ČASOPISOV • IZ TOVARNIŠKIH ČASOPISOV • IZ TOVARNIŠKIH ČASOPISOV ŽELEZfll? GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ŽELEZARNE JESENICE Kje je 40 milijonov din, namenjenih za ureditev okolice Plavža Volivci na Plavžu so napolnili kino dvorano. Na triurnem zborovanju so najprej poslušali izčrpno poročilo o delu in problemih stanovanjske skupnosti Plavž, ki ga je podal njen predsednik Florjan Tepina, nato pa so v živahni in konkretni razpravi še volivci nanizali vrsto problemov. Osnovni problemi razprave so bili: — Investitorji so vplačali obvezno 40 milijonov dinarjev za ureditev okolice, od te vsote pa Stanovanjska skupnost ni prejela ničesar. Kje je denar? — Stalno pomanjkanje vode povzroča večje okvare vodovodnih naprav v stanovanjskih stavbah. — Nezaupanje stanovalcev v točnost vodovodnih števcev. — Slabo delo komunalne službe »Snaga«. — Zavlačevanje s kolavda-cijami v novih blokih povzroča finančne težave hišnim svetom. — Drage dimnikarske usluge itd. — Volivci so kritizirali malomaren odnos občinskih odbornikov do njih. Na postavljena vprašanja so odgo.varjali direktor Komunalnega podjetja Jesenice in predsednik stanovanjske skupnosti, zaman pa so volivci pričakovali pojasnila odbornikov ObLO, ki niso prišli med volivce, da bi prisluhnili problemom na terenu, kjer so dobili nmandat odbornika. Ali ni morda tudi v tem del vzrokov za neurejene zadeve na komunalnem področju? Ali je pravilna takšna delitev dela, da volivci sami razpravljamo, odbbmiki pa sami odločajo. Tak odnos odbornikov so volivci glasno obsodili. Na podlagi poročil in razprave so sklenili med drugim predlagati ObLO, da za reševanje vprašanja jeseniškega vodovoda vloži vse sile in v ta namen določi čimveč sredstev. Komunalnemu podjetju Vodovod so predlagali, da pregleda delovanje števcev. Stanovanjska skupnost naj zahteva od kolavdacijskeh komisij, naj pospešijo svoje delo oziroma naj odločneje zahteva od izvajalcev, da odstranijo pomanjkljivosti. Volivci zahtevajo tudi odgo-. vor, kje so sredstva iz sklada za ureditev okolice. Prav je, da volivci postavljajo taka vprašanja, vendar bi moral vprašanju slediti odgovor! Ob zaključku so volivci dali javno priznanje predsedniki! stanovanjske skupnosti za dolgotrajno delo pri njenem razvoju. Z. P. JI Vloga strokovnega kadra v naših pogojih Smo v dobi, ki zahteva močno uveljavljanje naše proizvodnje na domačem in tujem tržišču. Od tod tudi vse večje zanimanje družbe za racionalnejše gospodarjenje in napori kolektivov za razvijanje sodobnejših tehnoloških procesov (polavto-matizacija, avtomatizacija ipd.), za iskanje raznih oblik zdruz^ vanja in za vse drugo, kar z» gotavlja ekonomično poslovati in rast produktivnosti. To P nujno terja čedalje bolj ustr . zen in popoln strokovni raz* * * * v kadra in organizacijo razti strokovnih služb. Kajti v iBL, resu družbe in kolektiva j ti se, poleg reševanja tekoče Pr“ blematike, strokovno poglobil no proučuje tudi poslovati z vidika ekonomičnosti, ProC*fj.. tivnosti in rentabilnosti, Prefe vsem pa, da strokovne slu2 sistematično proučujejo razv°Ja ne tendence v proizvodnji in ;il tržišču ter delajo na bližnji" perspektivnih razvojnih proP mih. . po Neločljiva z zahtevami * racionalnejši in smotrnejši Pr.i, izvodnji je potreba po n^t*,-njem razvijanju in učvršč^, nju sistema delavskega sati, upravljanja. Se celo več: ” v nadaljnjem razvijanju P ^ vic samoupravnih organcN' .. spoznanju neposrednih Pr°lZJSt, jalcev, kaj je v njihovo k° v nadaljnjem uveljavljanju , čel delitve dohodka je £a\a[fl cija, da bomo kos za*lttapi< proizvodno-družbenim nalog ^ (iz govora tov. Mihe Maru^j v zvezi z razpravo o ustavi). ..j 1 Po spojitvi dveh pod J e 1 ^j^OELOVNifi ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN Zakaj je težko biti komunalni delavec Postrv ^.e i'mel sindikat obrtnih in komunalnih delavcev iz občin ferenc111’ Bistrica, Sežana in Hrpelje svojo sektorsko kon- u0o#_„°; !z večurne plodne razprave povzemamo nekaj misli in vitev, zakaj je težko biti komunalni delavec. podjl°1nuna^no podjetje v Sežani je nekaj časa obravnavano kot odbor‘>e’-P0tem pa ^ot zav°d- Kot zavod ima v svojem upravnem zaintY c}ane.’ ki niso člani kolektiva in so zato seveda kaj malo ‘haka?reSl,ran* za ,nottoZjnji razvoj podjetja. Ker ni občina redno več m°ya ° d°tacij, se je dogodil«, da nekateri od zaposlenih po mesecev niso prejemali vseh pripadajočih osebnih dohodkov. zelo^>^stvo da so mnoga obrtna podjetja v zadnjem času Ph i ^Tcftkovidno gospodarila. Kljub majhnim obveznostim, ki so in v^7le‘,a do družbe, so vsa sredstva delila le na osebne dohodke žanr/;0 Vrav n*č Pa prav malo gledala na družbeni standard biti Slen*k- Močna so bila hotenja (posebno vodilnih uslužbencev) VodiieT^a^ovrei^en — seveda predvsem v osebnih dohodkih — z mimi večjih, če ne največjih podjetij v občinah. d0i,Y- Sežani kljub velikemu številu začasno nezaposlenih ni moč za t 1 eneQa delavca za obrtna in komunalna podjetja. Vzrok pa 0 80 "neurejeni notranji odnosi v nekaterih podjetjih, predvsem ^lern-nlo spodbudna delitev osebnih dohodkov. Tudi družbena prehrana v Sežani ni urejena, predvsem za manjša podjetja. Majhna podjetja si ne morejo omisliti svojih menz, ker je to združeno z velikimi stroški, v menzah večjih podjetij pa teh delavcev nočejo sprejeti, čeprav so manjša podjetja voljna sorazmerno kriti stroške. Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo na splošno nagel razvoj in tudi~precejšnje uspehe v turizmu. Toda žal prav malo priznanja dobijo za to tudi komunalni in obrtni delavci in premalo sredstev za razvoj obeh dejavnosti. Občinski ljudski odbori bodo nujno morali razmišljati o investicijah za ti panogi. Dokler ne bo zagotovljena enakovrednost obrtnega in komunalnega delavca z industrijskim delavcem na tem področju, se bomo nenehno srečavali s težavami in problemi. V Ilirski Bistrici prav tako ugotavljajo, da odnosi med občino in komunalnimi podjetji niso na zavidljivi višini. Posebno sredstva,- ki jih komunalno podjetje dobiva za vzdrževanje cest, ne dotekajo, kot bi morala, zato nastajajo težave. Stiki z okrajno obrtno zbornico niso dobri, prej slabi. Postojnčani so opozorili, da delavci v komunalnih in obrtnih podjetjih kaj malo vedo v samoupravljanju. Vse premalo je bilo od sedaj storjenega za izobraževanje teh delavcev. Izobraževanje pa je postalo nujnost in zahteva današnjega družbenega razvoja. V obrti socialističnega sektorja je prišlo do močne stagnacije. Privatnih obrtnikov pa praktično ni več. To seveda slabo vpliva na standard vseh občanov. Iz naštetih ugotovitev je logično, da tudi delo sindikalnih organizacij v teh podjetjih ni tako, kot bi naj bilo. Na konferenci se je izoblikovalo mnenje, da bo zato potrebno sodelovanje in pomoč vseh pristojnih činiteljev, predvsem seveda tistih, ki so s sedanjim pasivnim odnosom doslej otežkočali že tako težko delo sindikalnih vodstev v teh dvkh panogah. bc strumbelj, delavka-galvani-3a, ,, v podjetju »Inkop« iz Kočev-V ’. fjjd desetimi leti se je zaposlila ®0diet-’ tetial Se malem obrtnem ’ >z katerega je zrasla se-°Prem tovarna industrijske kovinske je ,Jre- Hkrati z rastjo tovarne se sp0 k° rekoč razvijala tudi delovna •iivn«*-11081 PeP«e Strumbelj. Z marnja "jo si je pridobila toliko zna-v$a’ ',a sedaj popolnoma obvlada Več „la v oddelku galvanike, celo d(:lj P°stala je vodja izmene v od-VSe 'Kljub temu, da je osvojila že ^epca * ovne postopke galvanike, lega , Se ne namerava opustiti svo-Se ip “Popolnjevanja, ker meni, da »ie .A današnjem tempu proizvod-reBa še vsak dan sproti učiti. milan Šparovec • »TEKSTILANA«, KOČEVJE: Dve nalogi: rekonstrukcija obratov in stanovanjska gradnja Občni zbor sindikalne podružnice »Tekstilane« v Kočevju je opozoril, da je ta delovni kolektiv kljub nekaterim težavam dosegel zadovoljive proizvodne uspehe in poskrbel tudi za zadeve, ki vplivajo posredno na standard zaposlenih. Tako so si uredili lastno kuhinjo, v kateri dobivajo zaposleni v vseh izmenah poceni malice, nudijo pomoč tekstilni šoli, ki deluje kot posebni oddelek tekstilne šole v Kranju. V Selcah imajo 12 ležišč za redni dopust zaposlenih. V razpravi so udeleženci opozorili, naj bi v prihodnje storili več za rekonstrukcijo zastarelih obratov in pospešili stanovanjsko izgradnjo. V. D. • DRAVOGRAD: 24 milijonov za trgovino Trgovsko podjetje »Ojstrica« Dravograd je organiziralo širše posvetovanje s potrošniškim svetom in potrošniki v dravograjski občini. Razen članov potrošniškega sveta so se posvetovanja udeležili tudi predstavniki družbeno političnih organizacij in občinskega ljudskega odbora. Udeleženci posvetovanja so obravnavali predvsem perspektive dravograjske trgovine. Ugotovili so, da sedanje stanje ne ustreza potrebam kraja. V zadnjih letih ni bilo namreč v trgovino vloženih skoraj nobenih večjih sredstev. ' Kar je bilo na tem področju vložene-nega, je dajala trgovina, ki pa je zaradi pičlih razpoložljivih sredstev lahko obnovila le nekaj lokalov, To podjetje predvideva v svojem letnem planu investicij izgradnjo trgovskih paviljonov na Meži, ustanovitev treh in obnovo več poslovalnic na področju dravograjske občine. Pri gradnji trgovskih paviljonov bo sodelovalo več pod- jetij. Tako bo izgradnja trgovskega paviljona, ki je predviden za prodajo mesa in mesnih izdelkov, finansirala kmetijska zadruga, ostale lokale pa bo podjetje finasiralo iz združenih in lastnih sredstev. Vsekakor je plan investicij TP Ojstrica za leto 1963 v predvidenem znesku 24 milijonov dinarjev zelo zahteven zaradi tega, ker bo podjetje razpolagalo le s približno 3 milijoni lastnih sredstev. Potrošniki so v razpravi menili, da bi nekatere pomanjkljivosti dravograjske trgovine lahko odstranili brez večjih finančnih sredstev. Izbira blaga, predvsem ob novoletnih praznikih n. pr. ni najboljša, pomanjkljiva je higiena v prodajalnah živil na Meži itd. Po mnenju potrošnikov tudi mesarija nima zadovoljive izbire mesnih izdelkov, kljub te-■ mu, da je na trgu dovolj živine. Zato so udeleženci izrazili željo, naj bi bilo še več podobnih posvetovanj, kjer naj bi bili navzoči tudi predstavniki drugih podjetij, ki imajo dnevni stik s potrošniki, kot n. pr. mesarji, peki in gostinci, bs • STORE: Prostovoljno delo še ni zamrlo Prebivalci Štor so doslej ob denarni pomoči podjetij in ljudskega odbora zgradili moderno športno igrišče s tristeznim kegljiščem, novo telovadnico, strelišče za malokalibrsko puško, osnovali servis, in sicer pralnico in krpalnico za potrebe zaposlenih žena in samcev. Razen tega so zgradili odcep ceste Svetina k počitniškemu domu železarne, elektrificirali naselje Pečov-lje, zgradili avtobusno postajo, otroško igrišče v novem naselju in v starem delu Štor. V kratkem bodo dogradili še Dom Ljudske tehnike. Pri graditvi naštetih objektov in naprav so člani kolektiva železarne in ostali prebivalci štor opravili skupno 202.682 ur prostovoljnega dela v skupni vrednosti 44 milijonov dinarjev. Iz sredstev, ki jih je financirala občina Celje, so asfaltirali prostor pri avtobusni postaji, izpopolnili sanitarije, uredili ceste v raznih naseljih na področju krajevne skupnosti Štore ter uredili cestno razsvetljavo v Bukovžlaku. Pri teh delih so opravili 2697 prostovoljnih delovnih ur. Vse te delovne akcije je vodili poseben odbor tamoš-nje krajevne skupnosti. J. M. e ZAGORJE OB SAVI: Plani - mimo proizvajalcev Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi je skupaj s predstavniki delovnih organizacij razpravljal o osnutku družbenega načrta in proračuna zagorske občine za leto 1963. Podlaga za plan občine so bili plani delovnih organizacij. Odborniki zbora proizvajalcev so opozorili na pomanjkljivosti v delovnih organizacijah v zvezi s planiranjem. Iz razprave je bilo mogoče razbrati, da je bila sestava družbenih načrtov nekaterih organizacij še vedno domena le dveh ali treh vodilnih uslužbencev. Še več, ponekod o družbenih planih niso razpravljali niti organi delavskega samoupravljanja. Zato je vprašanje, kako bodo proizvajalci izpolnjevali naloge, o katerih niso niti razpravljali, torej jih ne poznajo. -k- • SLADKOGORSKA TOVARNA PAPIRJA IN LEPENKE; Ugoden začetek V Sladkogorski tovarni papirja in lepenke naj bi letos izdelali 17.461 ton izdelkov v vrednosti 2 milijarde 606 milijonov dinarjev. Od tega naj bi izvozili 770 ton v vrednosti 124.000 dolarjev. Računajo, da bo izvoz še precej večji. Rezultati januarske proizvodnje in izvoza opozarjajo na ugoden začetek poslovnega leta. Januarja so presegli mesečni plan za 6 %, izvozili pa za 14.900 dolarjev izdelkov. -mG ""Ullllllllllll ___Iz tovarniških časopisov • iz tovarniških Časopisov • iz tovarniških časopisov t>0s lvna® »Farmis« že opazen jtiip Se? razvoj podjetja potr-hj , ^miselnost te združitve. Da bo], . naše gospodarjenje še J U.CmVrvt,i-4-,> ___________ v wJCink°v^°> utrjujemo prav hiZa'v. ^su našo notranjo orga-^anjiH?. Pustovanja. Že v dose- Zdtns Praksi smo spoznali, da v lizjv. podjetju z decentra- v »»n upravljanjem kolektiv svoiiumer ni bil oškodovan pri hovj Pravicah. V predvideni ihia v°r®anizaciji podjetja pa sti> j naclalje vse večje možno-tKilf),-,® nePosredno upravlja in ko 2 d stvareh, na katere lah-8a »»kanskega in družbene-svojj pozitivno vpliva v hepo dnnti, vzporedno s tem pa ^avniiVh in P° Sv°iih Pred- soodloča v razpolaga- ‘JU J -1 v j. uojjviuga dar družbenimi sredstvi. Ven-ižPoln;1rnm’ da je za nadaljnje Pfoj, “djanje naših osnovnih Pri n dnPih in družbenih nalog tret,- ta čas bolj kot kdaj poroke«, Poglobljena dejavnost Po pioJi kadrov, ki se bo nuj-P)ern; ala pokazati v nasladno j^fa^oupravni organi tja Pspeg nhzjih oblik morajo za Pesiji upravljanje imeti za« Post; n« Pokazatelje ekonomič-,°v ]’produktivnosti in rezultanto o u d®ji a dela ter pokazate-*anja P^snosti celotnega poslo-Podjetja, Zato morajo strokovne službe prilagoditi svoje poslovanje na raven decentraliziranih enot v podjetju in posredovati svoje tehnične in študijske analize ter pokazatelje najnižjim samoupravnim enotam. Od skrbno pripravljenih in tolmačenih pokazateljev ter strokovno kvalitetnih analiz je odvisno, kako se bo odvijala razprava organa ali zbora proizvajalcev in kako bo rastel tudi strokovni nivo neposrednega upravljanja. — Prek neposrednega upravljanja se razvije zavest proizva-jalca-upravljavca, sprošča njegova spodbuda in vzbuja utemeljenost za čim racionalnejše gospodarjenje. Zato mora biti vloga strokovnega kadra — zlasti vodečega — v neposredni proizvodnji tembolj v skladu z načelom neposrednega upravljanja. Ko delujejo kot operativni strokovni kadri, ki so dolžni skrbeti za nemoten potek proizvodnje ali opravljati druge strokovne dolžnosti v neposredni proizvodnji, se morajo usmeriti predvsem na organizatorič-no, tehnično - usklajevalno in svetovalno dejavnost in biti po svoji strokovni usposobljenosti in direktni povezanosti z neposrednimi proizvajalci prvi med enakimi, ki si prizadevajo eko-nomičnejše poslovati, dvigati produktivnost in predlagati naprednejše oblike povezovanja (npr. specializacije). Praksa nam 1 je potrdila, da je tam, kjer se je doslej skušal tehnično-stro-kovni kader na tak način spojiti z neposrednimi proizvajalci, aktivnost dosedanjih svetov ekonomskih enot izrazito bolj pozitivna in večja kot drugod. — Organi samoupravljanja oziroma kolektiv v celoti odloča na osnovi izkustev in spoznanja o razvojni meri gospodarskih organizacij. Le na tej podlagi bo tudi v »Farmisu« našla vsaka ekonomska enota svojo korist in neposredni proizvajalec svoj interes. Zato je kolektivu v korist intenzivno proučevati proizvodni in investicijski program, smotrnejše planirati itd. ter posredovati strokovno dobro pripravljen material v demokratično razpravo, ki se utegne le na tak način kanalizirati v skupno korist kombinata. Gornje je moč strnjeno povzeti takole: — Strokovni kadri morajo prispevati svoj delež za povečanje proizvodnje in rast produktivnosti. Ker se le-ta v nemajhni meri pokaže prek sistema neposrednega upravljanja, morajo tako strokovne službe kot kadri V proizvodnji ustvariti tako tehniko in način dejavnosti, da bo rasla vloga neposrednega proizvajalca v čedalje bolj sposobnega upravljavca. — Strokovne službe nastopajo kot servisne enote. Delavci v njih morajo biti le »mojstri dela« s področja obdelave ekonomskih, finančnih, tehničnih in kadrovskih analiz, raziskav in proučevanja razvojnih smeri ter izpolnjevanja vseh tistih nalog v operativnih poslih, ki so jim naložene na osnovi poslovne politike, formirane s strani organov delavskega samoupravljanja. Kot člani delovnega kolektiva pa so dolžni po svoji strokovni usposobljenosti nastopati z vso odgovornostjo kot svetovalci in delavci, ki z močjo prepričljivih argumentov vplivajo v organih upravljanja na zavzemanje najboljših rešitev v okviru verjetnosti in možnosti. To je njihova strokovna in družbena dolžnost, enaka kot pri vseh drugih članih kolektiva. Želim, da bi bile navedene misli pobuda za nadaljnjo razpravo o vlogi strokovnih kadrov v naših pogojih in da bi se prek tega proučile najboljše možnosti za vsebinsko in metodološko izpolnjevanje nalog, ki so naložene temu, delu kolektiva. MILENKA PUNGERČAR Za spomladanski velesejem v Zagrebu bo ljubljanska tovarna koles »Rog* izdelala prvih 3000 ciklografov, novih razmnoževalnih strojev, ki naj bi nadomestili ciklografe in šapirografe. Odlika te nove naprave je v preprostejši izdelavi matric. Strojepiska namreč običajno natipka tekst na neke vrste karbonski papir in zato vse svoje napake veliko laže opazi kakor na povoščeni matrici, laže pa jih tudi korigira. Za razmnoževanje se uporablja špirit. POČITNIŠKA SKUPNOST PRI OBČINSKEM SINDIKALNEM SVETU LJUBL-JANA-CENTER obvešča, da prireja v soboto, 23. februarja PUSTNO ZABAVO v počitniškem domu v Kranjski gori Prevoz s posebnim avtobusom. V času Planiškega tedna organiziramo obisk prireditve s posebnimi avtobusu, s celotno oskrbo v lastnem domu. Tudi prehodnim gostom bo dom v Kranjski gori 154 nudil vse gostinske usluge. Sprejemamo v članstvo delovne organizacije in sindikalne podružnice, nudimo možnost koriščenja letnega oddiha po dostopni ceni v domovih ob morju in v planinah. Prijave in nadaljnje informacije v Dalmatinovi 4, I. nad., soba 7, ali telefon 32-033, interna 335. 15. SEPTEMBER TOVARNA CEMENTA IN SALONITA ANHOVO PORTLAND CEMENT V kvalitetah po JUS PC 250, PC 350 in PC 450; AZBEST-CEMENTNE IZDELKE »SALONIT« tlačne vodovodne cevi, kanalizacijske in dimne cevi, cevi za namakanje s potrebnimi spojnimi deli; razne oblike cevnih sistemov po naročilu in načrtu; valovite plošče raznih dimenzij in oblik za pokrivanje streh, za oblaganje sten in stropov. CVETLIČNE LONCE V VELIKEM ASORTIMENTU Menda pred dobrima dvema mesecema smo naš »Rezerviran stolpec« posvetili problematiki nove slovenske knjižne zbirke, ki jo je Cankarjeva založba poimenovala knjižnica »Delavske univerze«. Takrat smo tudi zapisali dvoje dokaj kontradiktornih trditev. Najprej, da smo na Slovenskem močno v zaostanku pri izdajanju tovrstne literature, da tako rekoč nimamo še ničesar v roke vzeti in da so zato tudi potrebe izredno velike, saj se čedalje širši krog proizvajalcev aktivno vključuje v celotno družbeno ekonomsko življenje. Toda v popolnem nasprotju s to trditvijo smo spet lahko ugotovili, da je bil odzivna to poljudno pisano družbeno-ekonom-sko literaturo več kot skromen. NE ZNAMO PROPAGIRATI IZOBRAŽEVALNE KNJIGE Dekivske univerve, samoupravni organi in sindikalne organizacije se premalo poslužujejo KNJIŽNICE »DELAVSKA UNIVERZA« pri organiziranem izobraževanju, premalo propagirajo te knjižice tudi za individualni študij NARODNA GALERIJA »OTI PO Morda pa lahko zdaj, ko sta že prišli na naš knjižni trg prvi dve razpravi, de-mantiramo to nasprotje med dejansko potrebo in neposredno potrošnjo te literature? — Pravzaprav še ne, pravi urednik knjižnice »Delavske univerze« Vlado Lenardič. Knjižico tiskamo v nakladi 5000 izvodov, vendar pa smo doslej zbrali samo 543 naročnikov. In če k temu prištejemo še nekaj naročnikov za posamezne cikle, potem število vnaprej prijavljenih odjemalcev, lahko bi rekel stalnih odjemalcev, še vedno ne presega številke 700.' Ali pa naj to pomeni, da smo morda nekoliko precenjevali potrebe po poljudno pisani družbeno-ekonomski literaturi, kar sam sicer ne verjamem, pa vendarle vprašujem? — V nobenem primeru. Potrebe so velike, saj smo na tem področju zaorali šele prvo brazdo v ledino. Zato je tudi veliko bolj prepričljiva misel, da te literature doslej nismo uspeli približati njenemu neposrednemu koristniku. In s čim dokazujete to svoje mnenje? — Tam, kjer so v tej literaturi že začutili pomoč pri družbeno-ekonomski vzgoji, smo našli tudi odjemalce za naše izdaje. Tako je na primer pred časom pripravila viška delavska univerza seminar za člane samoupravnih organov v tobačni tovarni. V podjetju so želeli, naj bi predavala pisca obeh prvih snopičev naše zbirke. Hkrati s tem pa je podjetje naročilo 50 izvodov obeh del za vsakega člana samoupravnih organov. Podobno je tudi ukrenil ObSS Maribor-Center. Sam je analiziral obe knjižici, nato pa priporočil vsem sindikatom in samoupravnim organom, naj bi se posluževali te literature pri družbeno ekonomski vzroji proizvajalcev. Toda tudi v tem primeru žal še ni pričakovanega odziva. Potemtakem je zdaj najpomembnejše vprašanje, kako zagotoviti, da bo ta knjiga res prišla v roke njenemu potrošniku in ne obležala kot mrtev kapital na kdo ve katerih knjižnih policah. In če prav razumem, je to predvsem dolžnost tistih, ki skrbe za idejno-politično in družbenoekonomsko vzgojo proizvajalcev. Od druž-beno-političnih organizacij, do delavskih univerz do gospodarskih organizacij. A novo vprašanje: kaj menijo o teh izdajah prvi naročniki knjižnice »Delavska univerza«? — V odgovor bom citiral odlomek iz pisma, ki nam ga je pisala tovarišica iz Mariborske tekstilne tovarne. Takole pravi: »Koristen pripomoček za proizvajalca. Obdelala sem knjižico ,Kako dela naš delavski svet’. Ali smem izreči nekaj mnenj? Knjižica je zelo skrbno pisana in sem jo u užitkom brala. Zdi pa se mi, da je le nekoliko premalo poudarjeno v tej knjižici gospodarjenje ...« Veliko več, kot je povedala ta tovarišica, skoraj ne bi mogel reči. Dodam naj le to v odgovor njej in vsem drugim, da je ta knjižica imela namen samo razložiti, kako naj dela delavski svet, vsebino njegovega dela, poslovno politiko, gospodarske probleme, pa bodo podrobneje obravnavali avtorji v drugih zvezkih. Tematika posameznih ciklov in knjižic pa je zasnovana tako, da predstavlja enovit sistem družbeno-ekonomskega znanja, ki bi ga moral imeti upravljavec. Morda še to; katera dela lahko v kratkem pričakujemo? — Iz ciklusa gospodarstvo so pred izidom tri knjižice. To je »Problemi trga in organizacije blagovnega prometa«, »Tržna raziskava kot temelj poslovne politike in proizvodnega programa« ter »Pogovor o denarju in kreditu«. V prihodnjih dneh bodo tudi izšli prvi štirje zvezki »Razvoja delavskega gibanja do I. svetovne vojne« in kmalu tudi knjižica »O državi«. BOJAN SAMARIN Mnogo smo že razmišljali in pisali o pomanjkljivi likovni vzgoji pri nas in o splošnem upadanju zanimanja za likovno umetnost, ki ji današnji moderni čas odmerja le pičel prostor. Narodna galerija v Ljubljani pa je med razmišljanja in pisanje posegla z resnim delom. Že tri leta prireja po slovenskih krajih občasne likovne razstave in strokovna predavanja o likovni umetnosti in to skoraj izključno s šolanim osebjem lastne hiše, ki ima dovolj dela doma in s svojimi skromnimi sredstvi. Ta njena nova, nič kaj klasična naloga vzgojitelja in širokega posrednika, je zgovorni dokaz, da Galerija s tankim posluhom spremlja naš družbeni in kulturni razvoj in se zaveda, da so galerijsko zbiranje umetnin in domače razstave nekje že prerasle svoj okvir, ali so ga prerasle samo v tem trenutku, ko je galerija vezana le na ozek krog več ali manj obiskovalcev domačinov in je likovna vzgoja po šolah še dovolj skromna in prizadevanja delavskih univerz in Svobod v tej smeri pa tudi še na samem začetku, četku. V šolskem letu 1959/1960 je Narodna galerija v Ljubljani naredila prvi poskus z razstavami in predavanji, prilagojenimi starosti poslušalcev, po ljubljanskih -šolah. Učenci, od prvega leta osemletk in do zadnje gimnazije, njihova manjša ali večja dojemljivost, je razstavljavca in predavatelje prepričala, da je vsem govoricam nakljub zanimanje za likovno umetnost med mladino še vedno živo. Lep dokaz za svoje mnenje so dobili ob velikem številu prošenj za razstave in predavanja, ki so pričele prihajati iz vseh krajev Slovenije, porast mladih obiskovalcev v galeriji in na razstavah sploh in pisanje o likovni umetnosti v šolskih listih. V sezoni 1960/61 je Narodna galerija v Ljubljani priredila že 66 predavanj, ki jih je slišalo 4887 dijakov in učencev izven Ljubljane, v pičlih dveh mesecih letošnjega leta pa je imela že 7 predavanj v Mariboru, Ljubljani, v Grižah pri Žalcu, Celju, Novem mestu in Murski Soboti. V začetku so potovale po Sloveniji razstave najvažnejših fotopovečav stalne zbirke Narodne galerije. Potem so se tem pridružile 1 risbe in karikature Hinka Smrekarja. Zdaj pripravljajo risbe in manjša olja bratov Šubicev in risbe Franceta Kavčiča. Razstave vselej otvori umet- |P: g? OCBNB j min kb Razveseljiva sproščenost SOVJETSKI FILM: STARI IN MLADI Verjetno je sovjetski film folija Kuzmiča Koroleva, nje- umetnosti, modi, standardu in »Stari in mladi« redka filmska gove žene in hčerke, diplomi- podobnem. Dogajanje še bolj stvaritev, ki nas je prijetno rane arhitektke, se razdvojijo zaplete prikupen vnuček, presenetila in razveselila. Iz v svet m prepričanja »starih« Končno razplet dejanja pokaže, dela veje izredna sproščenost, in »mladih«. Po prihodu mla- da je treba vedno in v vsaki igriva hudomušnost in rahla dega zeta se iz dneva v dan situaciji več vsestranskega ra-kritičnost na nekatere vsak- zaostrujejo nasprotja med sta- zumevanja, da so mladi kljub danje pojave sodobne družbe, ro in mlado generacijo, ki pa neizkušenosti vendar sposobni Vsebina filma, vgrajena v pre- vseskozi ostajajo v mejah ve- trezno in samostojno živeti, da prost komedijski okvir, posega drega in sproščenega sožitja, ki pa imajo tudi stari svoj prav, Ljudska knjižnica v Kočevju izposodi v zimskih mesecih do 300 knjig dnevno. Ima 1500 stalnih obiskovalcev. Bralci so večinoma delavci in mladina. Čeprav razpolaga z 12.000 knjigami in iztrži za izposojnino 600.000 din letno in dobi 1,900.000 dinarjev dotacije, je sredstev še vedno premalo. Knjige so v glavnem že prebrane in 669 knjig, ki so jih nabavili v preteklem letu, je pravzaprav le polovico tega, kar bi potrebovala. — Knjižnica se bo kmalu preselila v nove prostore in se modernizirala. nostni zgodovinar, oriše čas, v katerem so umetnine nastale, njihov tedanji pomen in jih sploh kulturno ovrednoti. Sicer pa, zakaj bi pisala o izvengale-rijskem delu Narodne galerije samo na splošno. Pred dnevi sem bila priča, kako to delo praktično poteka na terenu. Kustos Anica Cevc iz. Narodne galerije in akademski slikar Marjan Tršar sta se odpravila v Mursko Soboto, kjer naj bi tov. Cevčeva na prošnjo tamkajšnje gimnazije, Šole za zdravstvene delavce, Kmetijske srednje šole v Rakičanih predavala o zgodovini slovenskega slikarstva, tov. Tršar pa v Srednji šoli za telesno vzgojo o grafičnih tehnikah. Obenem so pripotovale iz Celja slike Hinke Smrekarja v soboško gimnazijo, kjer so uredili v mladinski sobi razstavo in jo tudi odprli. V začetku smo se-vsi trije nekam izgubljeno potikali po mestu. Nekdo nas INFORMACIJA S je celo vprašal, če nismo prišli v Sob0*3 s kakšno politično administrativno na . go. Mesto je pač nedavno izgubilo okl®j Sicer pa, dva predavatelja in novinar, *" jinla je neprestano za petami, res niso ’ . njem vsakdanja prikazen. Posebno še, " gre za predavatelja o likovni umetnost1’ ki je v Murski Soboti, ki ne premore ® razstavnih prostorov, ne galerije in spl°_ pičlo vrsto kulturnih ustanov, nekaj ai®3' terske dejavnosti domačih dijakov in Št1*" dentov ter zaspano Svobodo, prepuščen privatnim interesom in neinteresom. K° v mnogih drugih krajih ali še slabše. Najprej sta se predavatelja oglasil® ' gimnaziji. Pokazalo se je, da hočejo »iz*13" ristiti« kar obadva. Tako malo je vse#: so rekli, zakaj naj bi vsi dijaki ne siri3*1 obeh predavanj. Postala sem malce skeP tična. Jih bo tudi zanimalo? Toda, ko ser3 opazovala, kako pomagajo ti dijaki jati razstavo Hinka Smrekarja, kako 5 smehljajo njegovim fantastičnim risba1* in karikaturam, ko sem slišala njih°v medvzklike med predavanjem, o slove®! skem slikarstvu od 13. do 20. stoletja, *° so ga spremljali diapozitivi, sem pri*0' mala mnenju Narodne galerije: Mladi®3 se je in se bo vedno zanimala za vse lep®1 samo pokaži ji lepoto in daj ji možno511 da jo bo lahko vedno gledala. V. pičlo odmerjenem času med enim ,1* drugim predavanjem, so se predavate!]3’ poslušalci in tamkajšnji pedagogi potP ^varjali o kulturnih in gospodarskih Pfir blemih Pomurja. Bliskovito, kot se pač dogaja satn° 3 manjših krajih, so zvedeli za tovariše > Narodne galerije tudi na Svetu Svobo®’ Takoj so zaprosili za predavaje o zgod®! vini slovenskega slikarstva, ki naj 3 otvoril njihov Klub, in za pravico, da 5' ogleda razstavo Hinka Smrekarja v g'®’! naziji vse soboško občinstvo. (Poved®1 moram, da prireja Narodna galerija raZ' stave in predavanja po šolah brezplačn0' Seveda, zakaj pa ne? Torej, jutri bodo r mestu plakati. In gotovo tudi obiska®3 razstava. , Posebno zanimivo je bilo, da je, Srelf nja šola za telesno vzgojo želela prav Prf davanje o grafičnih tehnikah, že na P( pogled se telesna vzgoja in grafična f. nika kaj malo ujemajo. Na šoli pa, ki if 72 učencev, smo pregnali vsako čude®? Dijaki se namreč skušajo v lesorezu i® norezu, izdajajo šolski list z likovno op1?1 mo, ciklostirajo programe športnih pri® ditev, praznovanje novoletne jelke, 10 škerade in proslav v šoli. Direktor, ki sa.fl po vaseh opazuje likovne samouke opaža, kako propadajo po hišah in ce^ kvah zgodovinske značilnosti, ki niso lej brez umetniške vrednosti, gotovo P3 " ' 'do etnografske značilnosti, skuša vcepiti 5Vf jim dijakom ljubezen in spoštovanje , preteklost in moč za vrednotenje vsak* ne resnične kulture. In še majhna nadrobnost. Ko se j® v. varišica Cevčeva odpeljala z nekim d®'3^ cem na predavanje v Rakičane, jo je , vprašal, če lahko pride poslušat Pfe ^ vanje tudi sam. In potem je smuknil0.^ sobo nekaj preprostih kmečkih ljudi spoštljivo spremljalo predavanje do ca- . ,-o- ln podobno, kot je bilo v Murski ® bo, se dogaja predavateljem iz Narod galerije po vseh slovenskih krajih. Kaj pove to mnogo? ALA PECh v življenje sodobne sovjetske ne rodi nikakih resnejših in ki ga ne smemo prezirati. Spletno izdelani film, z živimi in življenjsko prepričljivimi pa se v istem trenutku poda- dveh zakonskih parov v skup- interpreti, gledalca prijetno jajo v komaj začeto zakonsko nem domu, ki se spoprijemata razvedri in sprosti, življenje. Kolesnice, v katerih ob modernih in nemodernih družine, kjer so si eni pravkar tragičnejših posledic. To so priborili zaslužen pokoj, drugi drobne vsakdanje peripetije M N E NJA IN STALI S CA je doslej teklo življenje Ana- mnenjih o sodobni vzgoji, IVA BOZOVIČAR mue kritike Informacije ocene kritike intuMnaclle ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kriti Odkar je bila opera >Ero dil samo d peDskih glasovih, vse vodilne glasbene misli, s z onega sveta« leta 1935 prvič njegova instrumentacija je prizadevnim sodelovanjem in izvedena, je doživela mnogo prav tako polna folklornega izdelanostjo vsake situacije do izvedb in uspehov doma in v kolorita. učinkovitega finala pa so do- tujini, toliko, da jo štejejo za >Ero< je komična opera, ki segli tisti enkratni vtis, brez najbolj uspelo jugoslovansko si njene glasbe ne moremo mi- katerega si pravega uspeha opero. Uspeh moramo pripisati šiiti brez sveta, v katerega nas tega dela ne moremo misliti, svežini in originalnosti te glas- popelje vsebina besedila. Ljud- V premieri je d naslovni be, ki se v vsakem trenutku ska pripovedka o ljubezni na- vlogi nastopil kot gost z Reke naslanja na narodno glasbo, vihanega Miče-Era, ki se na J. Šutej, ki je skupaj z Z. katero je znal Gotovac izredno koncu poroči s svojo izvoljen- Ognjanovičevo v vlogi Djule. spretno uporabiti. Pustil je ose ko Djulo, je okvir, v katerem E. Sršenom kot mlinarjem Site narodne elemente nespre- je libretist prikazal vedri mo, in Vero Klemenškovo v menjene in jih povezal in obli- obraz ljudstva izpod Dinare, vlogi Dome dal predstavi vsak koval v celoto, ki svojih vzo- njegovo poezijo in humor, trenutek moč, polet in proz-rov nikoli ne zapusti, hkrati srečne dneve praznikov in pre- nost svojega mladega glasu, pa je izbral le tisto, kar je na- šernih pirovanj. V vlogi Marka je nastopil L. šel najbolj svojskega, umetni- Dirigentu Cirilu Cvetku se Korošec in ustvaril skoraj ne-ško najbolj izrazitega in moč- je z voljnim in discipliniranim prekosljiv komičen lik. nega. Temu konceptu ni sle- ansamblom posrečilo uveljaviti • K. P. PREMIERA V OPERI niiiirai!iimi!i!inimiiii!!imiii!iniinimiimiiHmiHiiimiiniimiiii JAKOV GOTOVAC:, ERO IZ ONEGA SVETA ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kriti »Delavska enotnost« št. 5, od 9. februarja t. L, je objavila članek tov. Bojana Čebulja, posvečen letni konferenci Občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev Jesenice. Iz članka je razvidno, da je letna konferenca obravnavala kulturo vz komuni s širših družbenih vidikov, pri čemer se je zavzela za ustanovitev enotnega kulturnega organa v komuni, ki naj bi povezoval in usklajeval različna področja kulturne dejavnosti v enotno hotenje po vsestranskem kulturnem življenju občanov. Nedvomno so taka prizadevanja pozitivna in v skladu s splošnim družbenim razvojem in težnjami, da naj se predvsem v komuni rešujejo vsakodnevna vprašanja tudi s področja kulture in da je zato potrebno združevati zavestne napore vseh družbenih činiteljev v komuni v enotno kulturno prizadevanje, zlasti pa težnjo, da občani sami skrbijo za svoj lastni kulturni razvoj. Mislim, da se s tem vsi strinjamo. Ne bi pa se mogli strinjati z nekaterimi izhodišči v omenjenem članku, ki jih navaja tov. Čebulj. To mi je tudi narekovalo teh nekaj vrstic. Ko tov. Čebulj omenja predlog konference, da naj se v komuni ustanovi enoten kulturni organ (kulturni zbor ali kulturna zveza), navaja nekatere odlomke iz govora predsednika Občinskega sveta Svobod tov. Pintarja, ko _rdS' pojasnjuje mesto in vlogo takega 01 na v komuni. Na primer: »Po*0" narekuje nujno potrebo Prlmer: gS** nareKUje nujno potre do po mu j,et® enovitem, kompetentnem občinsk organu, ki bi zajemal vse organizacij ustanove in društva, ki se kakori* ukvarjajo s kulturno-prosvetnim, j,j umetniškim delom. Novi organ na] g skušal zagotoviti stanje, da bo cel° kulturna dejavnost v občini del°v ^ pod enotnim pokroviteljstvom in p, aktivno vklučevala v program nega in enotnega cilja ... « Torej en° 3 kulturna dejavnost naj bi bila pokroviteljstvom močnega in k° ^v-tentnega enotnega organa. Kaj to Pr jjj zaprav pomeni, za kakšno močno 0 kompetentno pokroviteljstvo gre? K ^ to spraviti v sklad z formulacij0- v, ta organ ne bi »kanil krniti samoup* -j, nih pravic poklicnih in. nepokk® ustanov, popolno svobodo akcije štev in organizacij ter vsestra® iniciativo od koderkoli že pride«. ™_„g, da formulacija ni najbolj d® i posri? vendar pa se mi vsiljuje občutek- ^ gre za določene težnje, ki naj * ka arbiter vsega, kar se na Kultu® n področju v komuni dogaja. Ta obc+tld‘ se mi še bolj utrjuje, ko berem 3jj naslednji stavek: »Tak enoten °,%ti naj bi skušal urejati večjo skrb z ’¥A&»ž-SScS8 • V< , ;*. O ^go?/ po Pomurju SKROMNE MOŽNOSTI ALI IZGOVOR ZA PASIVNOST? tnob^rs^a Sobota v snegu. Med avto-Meg 1 Prave sani z vpreženimi konji, tiieg °°Ve stavbe v središču mesta in se stPK°*ge ulice nizkih panonskih hiš dtig ^ a veliko ljudi s podeželja. Opol-bg^edajo v restavraciji pred avto-ko j j. Postajo ali na postaji sami. Lah-četugj sPoznaš po obleki in govorici, stv6n “Pravi« meščani ne govore bi-ha v drugače. Po lesenih ograjah — Paki n ern koraku se kaj gradi — le-stie ^Predstavi Mišolovke Agathe Chri-2a 2gcUrskosoboških dijakov in plakati PosrJj°zrielo Prešernovo proslavo. Pred jjivijj °Valnico za delo mrgoli potrpež-Vsajj0 | nepotrpežljivih čakalcev. Nad retj° hišo televizijska antena. 8°sPori ni 80 Prvi vtisi v mestu, ki je parsko in kulturno središče Poki jg z obsežnim zaledjem. V mestu, Pih vseh zahodno-severnih in juž-biatlj rajev Slovenije tako močno od-ljetija tl°’ geografsko in po načinu živ-pr’ da človek komaj verjame, satiio aVzaPrav me v Soboti zanima ^flalu?0' način in uspehi organizacije St°van' i^ opernih in koncertnih go-soy ji1 P In vendar ne morem mimo vtikaj k. Površnih opažanj. Vprašujem se, bj6 . Pilo, če bi ne imeli radia, televi-ka v ?. avtomobilov, ki ponesejo člove-^ako vU aIi v najkrajšem času v svet. več6r bi preživljalo prebivalstvo svoje raze^ - Zakaj kake kulturne dejavnosti, Večjo tina, ki že tako sodi v vsako KoVas, je v Soboti bore malo. Svojj .^.Pogovarjam z ljudmi na Svetu lavCj d in z drugimi kulturnimi de-’,ne morem preko dveh reči: na ^rpo t fli modno bode v oči njihova re®enih Za i-° Pa se siriva obilica ne-a> zastavljenih ali nezastavljenih splošnih krajevnih vprašanj: gosto naseljeno Pomurje s šibko razvito industrijo, ne tako brez vsake kulturne tradicije, pa vendar danes brez večje kulturne dejavnosti. Na drugi strani pa je njihova mirnost pasivnost, zakaj, no morem verjeti, da mesto, ki ima nekaj tisoč prebivalcev, veliko strokovnega kadra vseh vrst ne bi moglo razgibati vsaj klubskega življenja, če je že vse drugo bolj ali manj vprašanje denarja. Nedvomno je, da bi bila morala priti v Pomurje s kakšno drugo nalogo. Zdi se mi, da če človek mimogrede opazi ljudi, ki tako množično iščejo dela, in sliši, da se bo postopoma. ukinilo učiteljišče, med tem ko primanjkuje učiteljev, da je mnogo mladih, ki ne najdejo svoje prave perspektive, vse to nudi novinarju ogromne možnosti dela, hkrati pa celo od njega zahteva, da načenja niz gospodarskih in drugih problemov, ki bi se morali čim prej rešiti, pa se zaradi objektivnih vzrokov bolj počasi rešujejo. Murska Sobota je, kar se kulturne dejavnosti tiče, močno vezana na gostovanja. Organizira jih tamkajšnja Svoboda, vendar ne načrtno, marveč sproti, kot pač dopuščajo finančna sredstva. Tako tudi sproti podpisujejo pogodbe za vsako predstavo. Stalne stike imajo -s Slovenskim ljudskim gledališčem v Celju in s Slovenskim narodnim gledališčem iz Maribora in s Koncertno poslovalnico iz Ljubljane. Videti je, da težav s temi ustanovami nimajo. Celjani so celo tako dosledni, da ko so zaradi obolelosti v ansamblu morali odpovedati Achardovo »Odkritosrčno lažniv-ko«, so Sobočanom priskrbeli takojšnjo zameno — skupna Akademija za igralsko umetnost. Stroške gostovanj, ki znašajo za dramskč in komedijske predstave okrog 150.000 dinarjev, za opere nekoliko več, mora v glavnem pokriti izkupiček za vstopnino. Pomagajo si tako, da sta vselej dve predstavi, popoldanska za dijake po nižji ceni (povprečno 80 din), in večerna za ostalo občinstvo. Ce pogledamo število - gostovanj v letošnji sezoni, je' to res skromno. Ne nepomembno vlogo gotovo igra denar, izgpvor pa, češ da nimajo primerne dvorane, bo zdaj : menda' 'lahko odpadel V. Murski Soboti imajp.ppleg kino dvorane novo dvorano s kakimi 200 sedeži, ki jo uporabljajo Svobode, primerna pa je za manjše ansamble, solistične koncerte in recitacij ske večere. Drami, komediji in tudi operi, zlasti pa še opereti, se v Murski Soboti ni bati neuspeha. Teže je s koncerti. Doslej jih je bilo pač malo, ljudje niso niti vajeni tovrstnih prireditev niti nimajo šolanega posluga za klasično glasbo. Tako si je celo naš priznani violinist Igor Ozim zvečer le komaj napolnil dvorano. Načrt nadaljnjih gostovanj nam pokaže naslednjo sliko: Nušič »Dr«, Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, večer opernih arij ali Puccinijev »La Boheme« v izvedbi Mariborskega gledališča, koncert pevskega zbora Tone Tomšič, Bravničarjev večer in »Odkritosrčna lažnivka« celjskega gledališča. Kolo je v Murski Soboti menda že steklo. In potem se bo, upam, tudi vrtelo. ALA PECE 0 množičnosti in kulturi Zanimiva anketa v podjetju »Tops« Je že res, da nam statistike vedo povedati, za koliko se je dvignil življenjski nivo delavca, pokažejo nam, koliko je bilo napravljenih novih stanovanj, koliko je bilo nabavljenih novih avtomobilov ... ne vedo pa nam povedati, koliko je vzporedno s tem rasel kulturni nivo delavca, če je sploh rasel, če ni stagniral. Ne vemo, kolikšno je njegovo zanimanje za knjigo, izobraževanje, za gledališče, za kino, koncerte in podobno. Če bi najprej skušal odgovoriti na prvo vprašapje: ali je kulturni nivo delavca rasel, stagniral ali nazadoval? Eno je gotovo. Kulturni nivo delavca je rasel. Rasel je s tem, ko imamo vsak dan več radijskih sprejemnikov in televizijskih aparatov, ko imajo naši časniki vsak dan večjo naklado, ko igrajo naša gledališča vsak dan več in v več krajih... Vprašanje pa je, ali je vse to in za koliko je vse to kulturno dvignilo našega delavca, ga kulturno obogatilo. Teh številk ali procentov pa ne poznamo. Če bi hotel biti določen, bi rekel, da so pač vse te kulturne dobrine nemer-ljive. V številkah in procentih prav gotovo. Če so torej vse te kulturne dobrine ne-merljive, je pa nekaj kljub vsemu le merljivo. Ponekod so nam že znane številke in procenti, ki nam povedo, koliko se posamezniki sploh poslužujejo teh dobrin. Kolikokrat gredo v gledališče, pa v kino in na sestanke in če hočemo lahko s pomočjo ankete dokaj natančno zvemo, kaj posameznike in kolektive zanima, čemu posvečajo svoj prosti čas ... Vprašanj torej več kot dovolj, je pa res, da so ankete, ki bi iskale odgovore na vsa prej našteta vprašanja, pri nas dokaj redke. In prav zaradi tega smo lahko prav veseli ankete, ki jo je Prosvetni servis napravil v ljubljanski tovarni pisalnih strojev TOPS. Kolektiv sam niti ni velik, šteje le nekaj manj kot 400 zaposlenih, od tega je 190 moških in 200 žensk. Kaj pa odkrivajo rezultati ankete? V bistvu nam potrjujejo le v številkah in procentih tisto, kar smo lahko iz vsakdanje prakse pričakovali. Tako lahko zvemo, da večina nima časa za predavanja in sestanke, ker je preobremenjena z dodatnim honorarnim delom; da jih le nekaj desetin procentov vsaj enkrat letno obišče gledališče, mnogo manj je že tistih, ki gredo vsaj enkrat na leto v opero, še manj v umetniško galerijo .. ./Ugotavljamo lahko, da je veliko navdušenje za popevke in malo ali sploh ne za koncertno glasbo. Takšni so splošni pogledi. A kakšni so podatki v posameznih primerih? čeprav v anketi ni bilo posebej postavljeno vprašanje o zanimanju anketirancev za likovno umetnost, ker so pač sestavljavci ankete mislili, da na to vprašanje ne bodo dobili dovolj jasnih odgovorov, pa je moč iz nekaterih drugih odgovorov izvedeti, da je za likovno ustvarjanje zelo zelo majhno zanimanje. Odgovor na vprašanja: Kam bi hoteli iti, če bi imeli za to priložnost, v gledali- šče, opero, umetnostno galerijo ali muzej — so dali pač take rezultate, kot so jih pričakovali. Največ bi jih šlo v gledališče (40,8 °/o), presenetljivo veliko še v muzej (28,5 %), nekaj manj v opero in le neznaten del v umetnostno galerijo. Kakšno mesto zavzema likovna umetnost in zanimanje zanjo med zaposlenimi v tovarni pisalnih strojev TOPS, lahko sklepamo tudi iz odgovorov na vprašanje: katerega slovenskega umetnika bi želeli osebno spoznati (književnika, slikarja, kiparja, gledališkega igralca itd.), če bi imeli za to priložnost? Mimo imen slovenskega knjižnega in gledališkega ustvarjanja (premočno je zmagal Stane Sever), skoraj ni bilo opaziti zanimanja za likovno umetnost in njene ustvarjalce. Iz vsega tega se kaj lahko sklepa, da je bila doslej najbolj pomanjkljiva prav likovna vzgoja. Anketa je samo potrdila dejansko stanje v praksi. Kje je rešitev? Morda v izobraževanju. In še eno vprašanje: Kdo v komuni bo izkoristil ta signal? Že iz tega pregleda, ki je samo eno izmed vprašanj obdelave ankete, je potrdilo le tisto, kar sicer ugotavljamo dan za dnem. Pa tudi drugi odgovori ne presenečajo. Tako lahko na vprašanje: Kaj poslušate po radiu, izvemo, da je naj večje zanimanje za poslušanje popevk (zanje se navdušuje kar 80°/o anketiranih), nekaj jih posluša reportaže (20%), moški poslušajo še poročila. Kako anketiranci gledajo na predvajanja kratkometražnih filmotf’? Odgovor: Skoraj v celoti jih kategorično zavračajo. In kaj bero? Če sploh bero, so za anketirance zanimive kriminalke in pustolovske zgodbe ... poučna in politična literatura sta potisnjeni v stran. Kdo v komuni bo izkoristil te signale? Tako. Vemo, da srno danes v dobi, ko se nenehno hiti za materialnimi dobrinami, ko mnogim nakup avtomobila pomeni končni cilj teh materialnih dobrin... Upravičeno se lahko bojimo, da bodo zelo malo ali nič namenili posamezniki za svoj kulturni dvig. A bojazen ne bi bila še povsem upravičena, če bi ob tem ostala le nevarnost, da posameznik samo sebi ne bo odmeril več časa in sredstev za kulturo. Upravičenost te bojazni postane popolna, ker se v našem družbenem sistemu ta posameznik pojavlja kot ustvarjalec, potrošnik In tudi kot razdeljevalec in upravljavec skupnih družbenih sredstev — tudi za kulturo. Postavlja pa se vprašanje: Kako bo odmerjal? Kakšni bodo njegovi kriteriji? Zato bi zavestna akcija morala vzbujati pri posameznikih nove in višje kulturne potrebe, dokler sami ne bodo začutili sle po kulturnih dobrinah. To pa seveda ni akcija, ki bo opravljena od danes do jutri, to je stvar zavestnega in vztrajnega dela, stvar procesa kulturnega osveščanja, ki pa se nam bo na neki višji stopnji gotovo bogato obrestovala. JANEZ GOVC r3st 'paskih organizacij za kulturno Borgia °vnega človeka, pri čemer bo 60tnea sindikalna organizacija odigrati v Stuj?, neišo vlogo kot doslej, zlasti t? fiksiU i.asneje začrtanih programov Sdo jT^nih odgovornosti v tej smeri«. s»'vIiem tore.i ureja skrb za kulturno AU g; p članov delovnih kolektivov? aktivov preclvsem stvar delovnih ko-w *°Vn; ’i ne Slede na to, da so morda Sli za , kolektivi do sedaj premalo stopit 6 1, torno življenje svojih članov, prb kal i ■ orSan lahko samo takšno » *tivov spodbuja in povezuje kui+,° Prizadevanje vseh činiteljev j°hčn0 .nem področju v komuni. In lakk0 tak enoten kulturni organ "^rezultat dogovora vseh kul-> 'dr P^ktičnih činiteljev v komuni, tr I‘azVo’i e akciie vseh zavestnih sil „*• Kak J* kulturne dejavnosti v komu-koli poizkus, formirati or- Sarfešen11 ?^§ovo * enostransko skušal si naložiti ,°st v k°S^ za celotno kulturno dejav-i oriiuni in vsiliti ostalim svojo i tarit 1 ih 6nOnirl ekskluzivnost, da razprav-žri PoM^a o kulturnih vprašanjih, V tičeva!,01113 zgrešeno in ne vodi v v , zevanj ‘Siraeuu ul uc vuui v ,,k kpfj, ‘je naporov vseh zavestnih sil Ivr^hov v!’, bi kulturno življenje ta kult,1 . čimbolj razvito in bogato, d^itat e1-111 °rgan je torej lahko le ih žbeno ?°f.a?uma vseh kulturnih in v, ,°kvir P°litičnih činiteljev v komuni wkhre Zavestne akcije na področju 0Kv?rkolj ako smo si tudi zamišljali, are °vaniaS+mo zastavljali vprašanje tetica, jif takega enotnega kulturnega 'bhzvanil, ne bl lmel nobenih n kompetenc in pravic od- ločanja, ampak je lahko samo oblika prostovoljnega in enakopravnega dogovarjanja in prevzetih obveznosti, da bo vsakdo na svojem področju v različnih kulturnih dejavnostih konkretno uveljavljal neko kulturno politiko, ki jo zavestno in dobrovoljno oblikuje tak enoten kulturni organ. Drugo je vprašanje kulturnega zbora kot politično oblastvenega organa, ki je predviden za republiško in zvezno Svobod in prosvetnih društev, češ da se prvi bojijo takega enotnega organa, ki bi jim odvzel določene pravice odločati o kulturnih vprašanjih, in drugi ki se bojijo, da bi s tem nehala skrb za idejno vsebino in vrednost kulture. Dalje tov. Čebulj ugotavlja, da je občinski svet Svobod že prerastel v splošen kulturni forum občine in tako dejansko prerastel samega sebe in zato je nujno, da se ukine oz. preoblikuje v kulturni zbor ali kulturno zvezo. Ne zboru, ki naj bi se ustanovil, vendarle kot del tega enotnega organa, ker poleg občinskega sveta Svobod, ki povezuje organizacije Svobod in prosvetnih društev na področju jeseniške komune, obstajajo še druge kulturne institucije s svojimi samoupravnimi organi, ki živijo svoje samostojno življenje z določeno samostojno dejavnostjo, ne glede na to, da vso to dejavnost lahko spravimo pod skupen imenovalec: kultura! Poleg tega, da tak enoten kulturni or- Pokroviteljstvo m monopolizem ali široko povezovanje kulturnih interesov in programov? skupščino. Dopuščam možnost, da se lahko v jeseniški občini tak politično oblastveni organ za področje kulture ustanovi. Vendar je to povsem nekaj drugega in se točno ve, kakšne pristojnosti ima tak organ. Ne bi bilo pa potrebno kulturno tribuno ali kulturno zvezo mešati s takšnim politično oblastvenim kulturnim organom, ker je to povsem nekaj drugega. Na drugem mestu tov. Čebulj polemizira z tako zvanimi pristaši politično izvršnega in oblastvenega foruma Sveta za kulturo in prosveto in ljudsko prosvetnih pobornikov, ki so proti ukinitvi Sveta za kulturo in Občinskega sveta poznam tako dobro situacije na Jesenicah, da bi se lahko zatrdno oprijel teh predpostavk tov. Čebulja. Vsekakor mislim, če je občinski svet Svobod res prerasel v tak splošen občinski kulturni forum, ki usmerja celotno kulturno dejavnost na Jesenicah, je to lahko samo potrdilo, da je občinski svet Svobod dobro delal in se kot oblikovalec kulturne politike uveljavil. Če je to res, potčm ne moremo govoriti o neki krizi občinskega sveta Svobod, ki naj bi kot tak postal zaviralni element kulturne dejavnosti v jeseniški občini. Tak občinski svet Svobod lahko postane važen element v kulturni zvezi ali kulturnem gan, ki naj bi združeval vse te različne kulturne dejavnosti, so tu še druge politične in družbene organizacije, ki so zainteresirane za razvoj kulture v komuni. Torej kulturni zbor ali kulturna zveza lahko vsa ta področja kulturno politične dejavnosti le povezuje ozir. se v takem enotnem organu vse te organizacije in ustanove dogovarjajo in oblikujejo kulturno politiko v komuni z enotnih izhodišč, sprejemajo kratkoročne in dolgoročne kulturne programe, prevzamejo za svoje področje konkretne obveznosti, ki jih potem vsakdo in po različnih področjih dejavnosti uresničuje. če je upravičena kritika, da se je na letno konferenco odzvalo premajhno število predstavnikov družbenih organizacij, občinskega ljudskega odbora in gospodarskih organizacij, se naša prizadevanja ne bi smela ustavljati ob tem, ne bi smela imeti za posledico, da se zapiramo sami Vase, temveč bi naša akcija morala iti v smeri, da se v bodoče doseže večje zanimanje in angažiranost za kulturo tudi ostalih družbenih činiteljev, ki niso do danes iz tega ali onega razloga pokazali dovolj razumevanja. Navedel sem samo nekatera izhodišča in stališča v članku tov. Čebulja, ki kažejo na določene nejasnosti v pogledu oblikovanja enotne kulturne politike v komuni in angažiranja vseh družbenih činiteljev za razvoj kulturne dejavnosti. Vsa ta stališča si tudi v marsičem nasprotujejo in resnično me je strah, da od določenih lastnih težav, ki jih srečujemo v vsakodnemvnem delu, bežimo v razne organizacijske eskerimen-te, ki teh težav ne rešujejo, ampak jih še povečujejo. Zlasti se pa ne morem osvoboditi občutka, da se v članku odraža določena težnja spraviti kulturo v roke nekaj ljudi, ki bi v takem »močnem, kompetentnem, enovitem, pokroviteljskem organu« monopolizirali kulturo, se torej proglasili za edine »kompetentne« da razpravljajo in odločajo o kulturi. Če je kje monopolizem škodljiv, je to zlasti v kulturi. Proti takim težnjam pa se moramo nenehno boriti. BRANKO BABIČ kALEIDOSkOP Bom pa sam plačal Dobili smo pismo. Prao tako pismo kakor o številnih jj drugih kolektivih občine. V njem je pisalo, da organizira E občinski forum šolo za izobraževanje delavcev v gospo- s darjenju in samoupravljanju. Obenem pa je bil pripis. m da je treba za vsakega člana kolektiva, ki ga bodo poslali M na šolanje, plačati po 10.000 dinarjev. Tako je pač. Sola | stane in občinski forum ni imel denarja, da bi jo finan- | ciral. s V kolektivu so vzeli šolo prav resno. Čutili so, da jim jj manjka znanja in da ni pametno kar tako zavreči lepe fg priložnosti. Toda zaustavilo se je pri denarju. Če bi bilo sredi turistične sezone, bi bilo laže. Toda sedaj, ko ni gostov... No, končno so le zvrtali nekje 20.000 dinarjev in se odločili, da bodo poslali v šolo dva člina kolektiva. Toda katera dva. Radi bi si izpopolnjevali znanje trije. Odločitev je bila težka. Toda končno je prišla sama od sebe. Eden od članov kolektiva je namreč rekel: *Bom zase pa sam plačal šolanje ...« Pravijo, da je tisti sedaj med okoli šestdesetimi slušatelji na šoli med najboljšimi. 1 Rekorderji O čem se ljudje najraje pogovarjajo? To ni uganka — g o denarju seveda. O svojih in tujih dohodkih. Nekateri I temu še vedno pravijo — plača. 1 Natančno to je tema zadnjih, zelo zanimivih razgovo- 1 rov po celjskih ulicah, kavarnah, pisarnah in celo na §j sejah. m »Kaj misliš, kdo je najbolje plačan človek v našem 1 okraju?« g »Menda direktor »Emajlirke«, kjer je desetmilijardna jj proizvodnja.« »Kje neki — strokovni učitelj. Lani je mesečno po- ■ tegnil stoštiriindvajset tisočakov! Drugi je vlekel po §§ sedemindevetdeset tisočakov. Zdaj zahteva še tistih deset § odstotkov, ki so mu jih odtegovali zaradi premajhne pri- 1 znane strokovnosti.« »Krasno!« j »Oni prvi pa bo najbrž moral vrniti listih di>esto tiso- jg čakov, ki jih je prejel zato, ker se je baje vozil s svojim J avtom domov na kosilo.« = i I »Zelo iznajdljiv...« »Direktor neke šole pa je prejel za nadure toliko, kot 1 prejme učitelj za redno delo letno. Seveda je bil kot di- 1 rektor oproščen pouka. Menda je bilo to na isti šoli...« jj Zadnja pripomba je padla na neki seji. In tudi ta: »Po nekih virih je znano, da v našem okraju kakovost J pouka nazaduje, saj poučuje profesor telovadbe materna- M tiko, učitelj matematike pa zgodovino...« Delovni čas učitelja je 22 učnih ur tedensko. Ostalo mu g je potrebno za. pripravo. Če pa učitelj poučuje trinajst ur jj na dan, potem mu najbrž za pripravo ne ostane časa, ra- jj zen, če se ne pripravlja med poukom, Ali torej smemo očitati tak zaslužek? Saj vendar ustre- jj za dejansko opravljenemu delu! Pri nas pa plačujemo jj ljudi po njihovem delu. Da, toda tudi po kakovosti opravljenega dela. H KRONIKI TEDNA SO PRISPEVALI: 1. Hotel *Galebz, Koper. LOJZE KANT 2. Šolski center Borisa Kidriča, Celje in še kdo — V. SIREC 1 1 V 4. številki z dne 2. februarja 1963 smo objavili čla- p 1 nek z gornjim naslovom in s pripisom, iz katerega izhaja, jj 1 da se članek nanaša na poslovanje Občine Ljubljana- jj jg Šiška. Resnici na ljubo moramo priznati, da smo navedeni H jj občini napravili krivico, ker je Občinski ljudski odbor jj jj Ljubljana-Šiška v vseh primerih pravilno odmeril davek jj jj od osebnega dohodka. Potemtakem se članek »Davčna jj jj matematika« ne more nanašati na poslovanje tega ob- g jj činskega ljudskega odbora. Občinski ljudski odbor zato prosimo, da nam oprosti g H našo pomoto. lllIlIllIllllilllIiilEllIllIllllIllilllllllllllllllilllllUlIllIlllIlillllllllie Davčna matematika Pred časom smo sporočili naši javnosti, da je naš Institut za raziskovanje in razvoj človeka izpopolnil in izročil prometu popolnejši tip moža. Od tedaj dobiva naš Institut na tisoče pisem moških, ki z yso pravico zahtevajo, da se začnemo ukvarjati tudi z izpopolnjevanjem novega tipa žene. Na posvetovanju vodstva našega Instituta smo sprejeli sklep, dš bomo poprej, ko za- čnemo s serijsko proizvodnjo, dali v široko in javno razpravo no tip soproge. To smo tokrat tudi storili. FIZIČNE LASTNOSTI GLAVA ima sedaj obseg velike sklede, zato da bi lahko bile v njej zares prav vse skrbi matere, soproge, gospodinje, zaposlene žene in družbenega delavca. Te skrbi so razdeljene po vrsti v posebne možganske celice, tako da je sploh onemogočeno misliti ženi pri delu recimo na to, kaj bo danes skuhala za večerjo ali pa mislila pri kopanju otroka na referat, ki naj ga prebere jutri. S tem se razumljivo vsestransko poveča tudi njena delovna zmogljivost. OCl smo uredili tako, da lahko gledajo tudi vse tisto, kar se dogaja za njenim hrbtom (na primer otroke, ki se vzpenjajo na omaro). - Hkrati pa se lahko po potrebi in avtomatično za-pro, kadar nekaj zagreši njen mož. VRAT smo podaljšali, ne samo zaradi sodobne mode, temveč v glavnem zato, da stvari, ki jih ima prek grla, ne preidejo prek glave. ROKE. Razen dosedanjega enega para rok ima nov tip soproge še tri rezervne pare, s ka-, terimi začne gibati samo v primeru potrebe, kar se v praksi dogaja takoj, ko se vrne z dela domov. PSIHIČNE LASTNOSTI PRIVLAČNOST. Zato, da bi preprečili ločitve zakonov zaradi moževe nezvestobe, je soproga zelo privlačna. Čeprav je na njeni zunanjosti nastalo toliko sprememb, je njena notranjost ostala še vnaprej zelo privlačna. To je psihično urejeno' tako, da dobiva po deveti uri zvečer nežnost gej še, čeprav v resnici v tem času ni na sestanku in ne dela v nočni izmeni. POTRPLJENJE zato, da ne bi zaradi nervoznosti prišlo do prepira, so živci novega tipa soproge izdelani iz elastičnih, toda zelo čvrstih vlaken, ki s premerom 0,003 milimetra prenesejo obremenitev 5,7 kilograma, kar pomeni v praksi, da se soproga ne bo razburjala, čeprav je njen mož začel v komaj pospravljenem stanovanju recirho razstavljati in čistiti vespo. _ POKORNOST. Znano je, da so žene, ki se bore za enakoprav- nost v družini ali na delu, izvor neugodnosti. Zaradi tega smo v novem tipu soproge odstranili vse atavistične naklonjenosti, ki korenini j o še iz časa matriarhata. VARČNOST pomeni naslednje dobrodošlo izboljšanje. Naša nova soproga varčuje doma pri sebi, v naravi pa »skače za perjem pred plota« (maksimalna višina 2,97), na delovnem mestu se odreka premij, zato da bi svojemu direktorju prihranila nekaj za avtomobil, za reprezentanco. KOKETNOST, ki se kaže v težnji, da bi se dopadla tudi drugim moškim, je povsem zmanjšana s kirurškim posegom v določenem možganskem centru. PRIBOR, priložen je novemu tipu soproge, je zelo kakovosten in bo v prodaji hkrati z ženo, seveda ob posebnem doplačilu, zato, ker ni nujno potreben za pravilno funkcioniranje zakona. Pribor je sestavljen iz: 1. treh sposobnih babic, od katerih je ena usposobljena za pedagoško vzgojo otrok, druga za gospodinjstvo, tretja pa ima po izbiri hišico v nekem letovišču; 2. otroci v starosti in količini, po želji in izbiri; 3. ob vsakem otroku je priložena tudi garancija, da bo iz njega postal dober državljan ob minimalnih očetovih zaslugah. MILENA MAJOROVA (ČSSR) ^ estanek je bil zelo živahen. Da, več kot živahen — na->et. Pravkar je govoril to-variš Mišo. »Kako sploh more takle predsednik občinskega sindikalnega sveta tako stresati iz sebe. Pravi, da smo šele shodili. In da hodimo pač na slepo srečo, kamor nas noge nesejo... In to o našem samoupravljanju govori javno, na plenumu občinskega sindikalnega sveta. Prosim vas, toda kaj ve on o upravljanju? Saj je vendar profesor! Dokler ni postal predsednik sindikata, komaj da je kdaj pokukal v kakšno tovarno ...« »Kaj to,« se je oglasil tovariš Pepče, »predsednik občinskega ljudskega odbora se vtika v našo kalkulacijo in trdi, da nam ni zagotovljeno niti kritje naše lastne cene. Kaj se pa on razume na cene?« »Še bolj nesramno pa je to, da se predsednik Socialistične zveze znaša nad nas, mojstre,« je vzkliknil Jaka. »Na ves glas vpije, kako malo posluha imamo za odnose med delavci in da smo čisto apolitični. Tega pa ne pove, da smo strokovnjaki! Pa je bil sam mojster.« 2e se je dvigal Martin Pevec, mlad in skromen delavec, ki navadno ni govoril. Ni mogel odpreti ust, ker ga je prehitela Milka: »Rada bi vedela, kako pride okrajna gospodarska zbornica do očitkov, da se v upravi podjetja premalo izobražujemo? Ali ni to nesramno natolcevanje? In kdo to trdi! Tisti Pavle Mrčun, ki je bil zoper to, da bi se mi učili angleščine ali sploh kakšen tuj jezik! Zaradi njega nam podjetje ni odobrilo sredstev za poravnavo računov tečaja, čeprav smo bili pripravljeni študirati le štirje uslužbenci...« Martin Pevec pa je stal in gledal kimajoče glave tovarišev iz prve vrste, ki so bili z diskusijo očitno nadvse zadovoljni. Stal je kljub temu, da ga je prijatelj Janez vlekel za rokav in mu dopovedoval naj sede, ker bo prav gotovo bleknil kakšno neumno, in dočakal, da ga je opazil predsednik delovnega predsedstva. »Zdaj pa je Martin na vrsti,« je prekinil tehničnega direktorja, ki je že odprl usta in spregovoril: »Tovariši!« Ta je namreč hotel povedati, da so za škart krivi samo delavci, kajti tovariši iz pisarne pač nimajo nobenega neposrednega stika s proizvodnjo. In kdo trdi nasprotno — tajnik občine, seveda, bil je sam nekoč delavec! »Naj slišimo, kaj bo Martin povedal,« se je dobrohotno nasmihal predsednik delovnega predsedstva in pomežiknil tehničnemu. »Tovariši,« je začel Martin. »To, kar so govorili tovariši pred menoj, je vse lepo in prav, ampak jaz bi le rad vedel, zakaj tovariš sekretar tako vpije na nas delavce, če...« »Martin,« se je namrgodil tovariš direktor, ki se je doslej nadvse zadovoljno smehljal, »tvoja diskusija je destruktivna! Ali nimaš kaj drugega povedati?« »Ne!« je odkimal Martin. »Oprostite!« Martin je sedel, In ko se je po sestanku kolektiv razhajal, je direktor poklical Martina k sebi. »Zapomni si,« mu je zabičal, »avtoritete svojih nadrejenih pa ne boš rušil! To si kar izbij iz glave.« VIKTOR ŠIREC DELAVSKA ENOTNOST - št. 7 - 23. februarja 1963 GRENKO '■ ■ ' - ' . ■■ ' PIVO »Oprostite, vi nas odirate,« rečem nejevoljno natakarju, ko prešteva moj zapitek. »Koliko metrov je od točilne mize do semle? No, pa recimo od kleti do semle?« »Jih še nisem štel« jo zbegano odvrnil natakar. Očitno ni vedel, kam merim. »Pa tole ste že sešteli?41 Pomolim mu listek, na katerega sem med gašenjem žeje napisala: 143 = 46 + 84 + 13 143 = 46 + 97 143 = 46 + 211 % »Upam, da veste, kaj pomeni prva številka. Pravkar ste spravili v žep 143 dinarjev, moj zapitek za steklenico piva. Je tako?« Natakar nekaj zamrmra v potrdilo. »46 je tovarniška cena. Tako rekoč na pult vam postavijo steklenico za ta denar. Je tako?« vprašam s pretečim glasom. »Oprostite, tega ne veim Samo natakar swm.« »Član tega delovnega kolektiva ste in morali bi Vedeti, da to, kar počnete, ni več ničemur podobno. Zato, da prinesete gostu steklenico in kozarec in da ga pustite za mizo, dokler piva ne popije, mora plačati St in še 13 dinarjev postrežni-ne. Je to oderuštvo ali ni?" Natakar leze vase. Zdi se, da se bo zdaj zdaj spremenil v makovo zrno. Ker ničesar ne odvrne, zmagoslavno dodam: »Dokažite, da je 211 % pribitek na pivo upravičen. Vem, ne morete dokazati. Tega ni mogoče dokazati. Zato še enkrat ponavljam: oderuhi ste in čisto nič socialistični« Tedaj se je v natakarju nekaj zganilo. »Svetoval bi vam, da s® ne prenaglite. Izvolite k naši računovodkinji. Naj vam obrazloži ceno. Zaslužim povprečno štirideset tisoč na mesec. Mislim, da to ni nesocialistično in izkoriščevalsko. Sem kvalificiran natakar z dvajsetletno delovno prakso.. .« Potem se je obrpil in od- ( šel. \ Zajec torej tiči v drugem 1 grmu, pomislim in odvihram k računovodkinji. »Ne zamerite, toda v svojem imenu in v imenu vseh gostov želim zvedeti, kako da podražite pivo za 211 %. Po mojem je odločne predrago.« Računovodkinja se nasloni nazaj in nasmehne. »Predrago? Po naših kalkulacijah je prepocen' Saj samo prometnega davka plačamo 32.50 din °a steklenico. Pavšalni prispevek od dohodka znaša za naše podjetje 15 %, v obvezne rezerve, ki jih n° smemo izkoristiti, dajemo 15 %, na osebne dohodke J® skupno 69,83 r/c raznih prispevkov ...« »Dajatve na osebne dohodke nas nič ne brigaj?' To je vaša stvar« ji zajedljivo sežem v besedo. »Tudi vaša, kajti vse te dajatve moramo vkalkuh" rati v- prodajno ceno.« , »Vendar, tole vse skup®' ne znese 211 %,« zajeclja01 v zadnjem naporu, da ohranim svoj ofenzivni poležal Toda že čutim, da se tokra jaz spreminjam v makov’0 zrno. »Upoštevajte,« reče strog0 računovodkinja, »da se j® kurivo lani podražilo za 20 %, elektrika za 32 surovine in material za 10 v’" »Dovolj,« dahnem P°.rf.” ženo, »torej niste vi krivda je pivo v gostinstvu tri' krat dražje kot. v tovarni ' »Ze vseskozi vam to dopovedujem.« Dva dneva sta že minil® od te brezuspešne poizvedbe. In spet računam, .fj trezno glavo si hočem Pr‘_ na čisto o dpužbeni akuipu laciji pri pivu. Začela sem pri surovinah, nadaljevala ' akumulacijo v pivovarni 10 gostinstvu ... Polovico P0*®’ ki leži pred menoj zavzemajo samo prometni dav* ; 1 % prometni davek Pj proizvajalcu ječmena 1 hmelja, 1 % pri posredniku- 1 % v pivovarni, 6 din P° sebnega davka na P1'' 32,50 din prometnega dava v gostinstvu... . Zdaj popisujem že treti polo, toda račun še ni 6 tov. . Če spomin odpove g/^a’ n}mamo osi dobre-fner P0,'nina. Mene, na pri-cedii str2®n° rad pusti na ko U' . navadi takrat. j,SJ najmanj želim, strm- sP°minslci slabosti se snnrl°Dno Pravi neuslužen ce. ,/n menda kar pre-lLJ-i boleha za tem. M j zrelejših letih. šari.0 r,ePrezentanco za ko-Mnxar.s^° tekmo v Bologni, o T ■ jf,. Pozabil, da nekje kar n- Jani eksistira kosar-irnJ\klub, ki nosi zveneče Pač' ,Šavni prvak, in je r„n Za-to uvrstil v državno nj' ezenianco samo Da-skQa’ ki v Srbiji služi ooj- ^mara bi tudi vi tako JrnvUi, če bi imeli ne-p zen spomin! W//aDim Pa’ ni zdra-h i z°Per to bolezen. Smo-’ *aj? Stvar pa kljub te- c„> brezupna. Možni sta ta ° f e rešitvi, če se reši-r.jjifnovanjski problem in p tem zaposlitve. šarp°a rešitev: kapetan Ko-pr arske zveze naj bi se bolni'1 Jia’ kier je ,iaJ- ZaJ°l košarkarski klub, lja^sn° na primer v Ljub-ne„° •— ko naslov držao-kar\ Prvaka osvoji košarah moštvo v Zagrebu pogradu, pa naj se od- t) sa nekoliko težaonej-k^tev: najboljši košar-il„Jl naj se preselijo v žt>ef(ta jih bo imel troi kapetan nenehno Pr °*mi- še et)eč zapleteno? Ne, ne, biraerai manj kakor iz-rep državne košarkarske p0r eZentance in zagovori si-o,-; D na mednarodnih jih... s Grešnik cj^e prava sreča, da Flamske rulonci 'izdajajo atlet-oeg.^rokovne časopise. Se s0p-a. sreča pa je, da ti čari „ , Prodrejo včasih tudi s0 , e južne kraje in da sit Pred nekaj dnevi atletih- i*?nat°rji na Zvezi te-šjf.0 proučili belgijsko sfonp reDijo. Ko so to ZmrJčUg6 *im Je pred °Čmi k°Drr • • je izdavil stro-beU;1- , za proučevanje je b lgkih časopisov, ko si Piob,f?mogek Je to sploh Soče? Toda dejstva so klsto a Cervan namreč „eC 0 5«o Paolu j?., tem-)naj ^ Pritekel v cilj ko- kra°r?i’ naš Franc je tonil 7laDn°st krepko poteg-d0[: a nos. Bili smo slabe Sili’jmis^eč, da je bil na liji s? n.cm teku v Brazi-tike ' smo polni kri-62 ’ 0R* ki je bil o resnici Sicl jC bil iiho- rnemn^ pa' sedaj ni po-Prevefi °bali ie Franc popil najel i j71*08 kave ali je tn>nl}.,fra ce mambe in >za-42 f u ..dragocene devize Ul iJ.iUcd tega je obdolžen) 62. ^ °, dosegel zavidljivo to, (i„s °- Pomembno je le Zmedel: sJno vse to sploh no eeraono s 50-dnev-h^udo, da ne bo naš 9aše°Se SDetovne dolgo- l|llllllilll>!ll!i!llllll!!llllll!llllll!ll!>llllllllllll!ll!lllllllllllllll! Marsikateri korak smo že g napravili v zadnjih letih, da = bi utrujenim in razvedrila g željni ml judem omogočili vsaj gf \ eno izmed skorajda neštetih H možnosti za aktiven oddih, za E kcristein počitek... g Vendar.... Skušajmo biti g realni in poglejmo, kaj pravil zaprav imamo, oziroma kaj is smo storili za vse one, ki pri- H dejo takole ob pol treh po- g poldan iz službe in bi radi za H urico ali dve pozabili na delo j§ in skrbi. In če nismo niti §= preveč črnogledi, niti preveč g nagnjeni k optimizmu, morali mo ugotoviti, da imamo sičer g številne nove športne objekte g in naprave, da so proračuni g športnih društev iz leta v leto g večji, da pa je pravzaprav g Vse to namenjeno le onim, ki g so športa, najmanj potrebni, g Tekmovalcem, aktivnim šport- g niikom, profesionalcem ..,, ka- g. terih cilj so rezultati, točke, §§ uvrstitev na lestvici. Le poli glejmo, komu danes služijo g stadioni, športne .hale, športna §§ igrišča-...? Množicam? Morda g vsem, mladini in" starejšim, g športnikom in nešportnikom? = Saj ni res! Samo sposobni g športniki imajo pravico upo- g rabi j ati te objekte. Ostali pa iiwiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiHiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ z 1 le sam in tja. Kot gledalci. Saj v veliki večini primerov ... In kaj smo napravili za rekreacijo? Kaj srno napravili za to, da bi že enkrat nehali graditi šole brez telovadnic in omogočili našim otrokom tiste najosnovnejše ter minimalne pogoje za reden pouk telesne vzgoje v dobi rasti, v dobi šolanja, pa če mo. Sploh ne. Včasih imamo naravnost sijajne načrte, odlične zamisli in ideje, ko pa naj bi prišlo do realizacije, odpovemo. Na vse pozabimo, le na to ne, kako je težko, kako za pametne stvari nikoli ni denarja. In konec. Večkrat na leto na primer ugotavljamo, kako koristno bi bilo, če bi zgradili zimski bazen — niti ne bi bilo potreb- več večjega in kulturnega mesta v Evropi, ki ne bi imelo zimskega bazena, če že ne dva' ali več. ; Prav tako ni skrivnost, da pride na primer v Ameriki na vsakih šesto ljudi zimski plavalni bazen. Vse to vemo, "pa kljub temu doslej nismo prišli dalje od načrtov..." Sklenili smo na primer, da bomo zgradili zimski ba- NAČRT! OSTANEJO SAMO ŽELJE ravno le skromni dve uri na teden ...? ’ Kaj smo storili, da bi številne šole, ki nimajo svoje telovadnice, vsaj enkrat mesečno lahko izvedle dan, namenjen , športu, tako da bi mladina dejansko imela nekaj od njega? In kaj srno storili, da bi šolam, ki so ustanovile svoja športna društva, omogočili tiste najškrorn-nejše pogoje, brez■ katerih ne gre, brez katerih mladina nima veselja ..do kakršnekoli aktivnosti, pa če je še tako polna entuziazma ...? Pa ne, .da ne bi vedeli, kaj nam manjka, kaj potrebuje- no olimpijskih dimenzij — ki bi bil lahko polnih dvanajst mesecev, vsaj deset ur na dan zaseden. Ob vsakem letnem času, bb vsaki uri. Tako, kot noben športni objekt. In prav ■vsi bi prišli: na svoj račun. Sele, odrasli, športna društva, tekmovalci. Skratka, .to. bi bil objekt, ki bi v naj večji možni meri zadovoljeval vse tiste zahteve, ki nam jih športni objekt sploh lahko nudi. Vsa to vemo... Dobro nam je znano, da bo razlika v kvaliteti med našimi in. tujimi tekmovalci ob tem, kar imamo danes iz leta v leto večja. Vemo, da skorajda ni zen v Krškem, Kidričevem, Trbovljah, Mariboru, Ravnah, Kranju in kar tri v Ljubljani. Za sedaj še nikjer ni nobenega, pa tudi izgledov ni.... Morda le na Ravnah... V Kranju se je že davno Vse skupaj ustavilo sredi gradnje. Drugod pa smo ostali le pri lepiti načrtih, katerih realizacija sploh ne bi bila . taxo neznansko draga, da je ne bi zmogli, da-se nEjm ne bi pozneje bogato obrestovala. Tudi ni izgledov, da bi se Ljubljančani že čez tri ali štiri leta kopali v novem bazenu v Bloudokovem parku, pa čeprav smo že preteklo jesen' občudovali lepe makete in je n bil denar za to že skoraj v s žepu. V Savskem naselju, kjer g so arhitekti izdelali načrte za g šolski plavalci bazen poleg = telovadnice, ,-e vse skupaj g ostalo pri besedah, pri načr- f§ tih. Ni denarja. Še za telo- g vadnico ga ni. Dijaki morajo || imfeti telovadbo na hodnikih. = In sedaj, če abstrahiramo g tistih nekaj zdraviliških baze- =| nov, bolje povedano, velikih §| kadi, ki so namenjene bolni- g kom, potem ostane vsem Slo- g vencem le staro zimsko ko- = pališče Ilirija, ki pa je tako j majhno, da v njem lahko n plavajo le trije plavalci hkra- = ti. S tejm bazenom,' ki je bil |§ zgrajen pred 38 leti, smo dol- || ga leta lahko več ali manj = reševali problem mrtve pla- g valne sezone. j} Pa danes? Vse kaže, da e smo s tem, kar irriamo, neka- g ko zadovoljni. Ni čutiti nam- e reč resnih prizadevanj, da bi =j se štirideset let staremu zim- g skemu kopališču pridružilo e novo, ki bi rešilo vrsto pere- m čih vprašanj hkrati. = Res škoda, da prek načr- e tov ne vidimo. Da zato ne g najdemo sredstev. Da ni ra- E zumevanja. A. ULAGA = iii[|[ii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiii!Hiiimiiiiii[iimiiiiiiiiiii[iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|ilill[llililllllllllllllllllllllllllllllllllllllij!lllillillllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllll^ NA-ZIMSKO REKREACIJO NAŠIH LJUDI V vseh štirih zasavskih občinah — v Trbovljah, Hrastniku, Litiji in Zagorju ob Savi — lahko ugotovimo, da je zadnje čase zimska rekreacija delovnih ljudi skorajda pozabljena Pravzaprav predstavlja to le enega iz vrste profal-: i lov, ki se porajajo v zvezi z rekreacijo zasavskih delovnih ljudi. Vse doslej se je namreč preveč rado le poudarjalo izreden pomen rekreacije in njen vpliv na proizvodnjo ter samega proizvajalca. 'O rekreaciji se je mnogokrat razpravljalo na zasedanjih občinskih sindikaThih • svetov in odborov sindikalnih podružnic, vendar vsa stvar dalj od razprave skoraj nikjer ni prišla. Pravzaprav so bile tudi razprave o sami rekreaciji v poletnih mesecih, pri čemer se je pozabljalo’ na jesenske, zimske ih‘pomladne mesece, ko je prav tako mogoče poskrbeti za rekreacijo delovnih ljudi, seveda na drug način kot v poletnih mesecih. Na zadnjih občnih zborih sindikalnih podružnic so v nekaterih večjih zasavskih delovnih kolektivih obširneje obravnavali rekreacijo delovnih ljudi, še posebej pa vprašanje glede smotrnejše uporabe polurnega odmora rned delovnim časom.'Kljub številnim sprejetim sklepom . se stanje še ni kdo ve kaj izboljšalo. Res je, da predstavlja enega od osnovnih problemov v zvezi s tem pomanjkanje primernega strokovnega kadra v gospodarskih organizacijah, ki bi skrbel za rekreacijo in v zvezi s tem tudi za organizacijo vrste raznih oblik, ki pridejo tu v poštev. Zato ni čudno, da je mogoče še vedno najti delavce, ki polurni odmor med delom presedijo v delavnici, v bratu, in da mnogi po končanem delu ne najdejo poti na športno igrišče, do kopališča, V 0 1 I i to I I i to I I £ >« i i to ! I I VII. KURIRSKI SMUK V spomin petih padlih kurirjev 21. januarja 1945 v Medjem dolu prireja krajevna organizacija Zveze borcev na Javorniku dn ;Koroški “Beli Skupaj z vsemi ostalimi kra-jevimi organizacijami letos že VII. tradicionalno smučarsko tekmovanje. Tekmovanja se udeležujejo vsako leto naši najboljši alpski smučarji jeseniške občine ter smučarji iz Kranja, Tržiča, Ljubljane in Raven na Koroškem. Lani je na VI. kurirskem t S-.iuku startalo na 2500 m. dolgi progi že nad 300 smučarjev. . Za letošnje tekmovanje, ki bo v nedeljo, 17. marca, vlada že sedaj veliko zanimanje. Za vse razrede so organizatorji pripravili lepe pokale, plakete, diplome in praktična darila, ki so jih darovale krajevne organizacije in organizacije Zveze borcev širom po Gorenjskem. Prehodni pokal brani že drugo leto ekipa Jesenic, ki pa bo morala letos pokazati mnogo več znanja in drznosti kot v prejšnjih letih, kajti konkurenca je iz leta v leto močnejša. U. Z. SMUČARSKO TEKMOVANJE KOVINARJEV Pred nekaj dnevi je bilo na smučarskih terenih Vrhov in Partizanskega vrha nad Trbovljami, tradicionalno tekmovanje članov sindikalnih podružnic Strojne tovarne iz Trbovelj, Litostroja iz Ljubljane in Metalne iz Maribora. Tekmovanje je vzorno pripravila sindikalna podružnica Strojne tovarne iz Trbovelj. Nastopilo je nad sto tekmovalcev. Najuspešnejša je bila ekipa STT, ki je letos že drugič zapored osvojila prehodni po- kol, drugi ljubljanski Litostroj, tretja pa Metalna iz Maribora. Med posamezniki je bil v veleslalomu najboljši Adi Rajšek iz STT, v tekih je zmagal Avgust Laznik, prav tako član kolektiva STT, v slalomu pa Marjan Bajde (STT). V veleslalomu je moštvo STT osvojilo devet točk, Litostroj 2 in Metalna 1. V tekih STT 3, Litostroj 2, Metalna 1, medtem ko je STT osvojila v slalomu tri točke* Metalna 2 in Litostroj L -k- NOV DOM NA STOLU Letos mineva 70 let, odkar Prešernova koča na Stolu so ljubitelji gora 27. februr- je dolga leta gostoljubno ja 1893 ustanovili v Ljubljani sprejemala ljubitelje in obi-samostojno slovensko planin- skovalqe lepih Karavank, med s ko organizacijo — Slovensko vojno pa je bila požgana, Je-planinsko društvo. seniški planinci so dali v le- Kljub izredno težkim po- tošnjem jubilejnem letu SPD gojem dela so pionirji naše- pobudo, da bi v počastite^ ga planinstva že v prvih le- bojev na Stolu in 20-letndce tih pokazali izredno mero ustanovitve Prešernove udar-prjzadevnosti. Množile so se ne brigade zgradili na vrhu podružnice $PD in po najlep- Stola nov planinski dom. Naših predelih naših gora so črti so že izdelani in organi-rasle planinske koče. Tudi zacijski odbor že dela, tako mreža dobro zavarovanih pla- da upamo, da bomo že v bliž-ninskih poti je postajala iz nji prihodnosti dobili lep not; leta v leto vedno bolj gosta, planinski dom. U. Ž. L Ulica ribjih konserv V izložbi Jacobove trgovine z dragotinami je stalo naj čudovitejše blago, ki ni šlo v denar, najlepša stvar, kar jih je sploh kdaj videl svet: črna ura iz onilcsa z zlato številčnico; ampak naj lepše pri vsem je bil pravzaprav sveti Jurij na vrhu, ubijalec zmaja! Zmaj je ležal znak z odprtim gobcem in sveti Jurij mu je zabadal v prsi sulico. Svetnik je jezdil v popolni opremi z odprtim vizirjem na debelem kljusetu s široko zadnjico. S sulico , je pribil zmaja na zemljo. Toda Franki j a vse skupaj ni tako pretreslo kot to, da je imel sveti borilec šilasto bradico, zaradi katere je bil podoben docu. Nekajkrat na teden je zaneslo fanta na Alvarado Street, kjer je postaval pred izložbenim oknom in občudoval to krasoto in v snu je božal z rokami njen sveži, svetlikajoči se bronec. Debelo uro je stal Frankie pred izložbo, preden je vstopil v trgovino. »In kaj bi ti?« ga je vprašal Jacob. Bežni pogled, s katerim je ošinil fanta, mu je povedal dovolj., Niti prebite pare mu ni prisodil. »Koliko stane ta stvar?« ga je goreče vprašal Frankie. »Kaj?« »Tole!« »Ura? Ura stane petdeset dolarjev, z okrasjem sedemdeset.« Frankie je brez besed zapustil trgovino. Pobral se je k obali, kjer se je splazil pod poveznjeno barko. Njegovi pogledi so drseli po valovih, iz katerih je prihajala k njemu zlata krasota. Tako zelo je živela v njem. In tedaj" ga je prešinilo kot ogenj, da mora imeti to lepoto. V njegovih očeh sta zagorela prezir smrti in bes. r i 3 V 5 h 6 i 8 9 10 h iT" ffH 12 13 14 11 15 n «T 17. m 18 S ig W 21 m 22 m 23 m 2r n ŽT a 26 S* m 2? 28 m Us :29 30 nn 31 32 33 34 m 35 36 m 3? 38 li 39 40 n 41 4-2 45 S m MM KBI2ANK1 VODORAVNO: 1. načrtnost pri delu; S. časovni prislov; 12. blago iz umetnega tekstilnega vlakna; 13. mehaničarsko orodje; 15. pripovedna pesem; 16. drevo in njegov užiten sad; 17. morska želva; 19. znak za barij; 21. kratica za »opomba«; 22. vojaški duhovnik; 23. pevski zbor; 25. vrsta žita; 27. ukrajinski ljudski ples; 28. zaključek glasbenega dela; 29. stoletje; 30. vožnja z letalom; 31. predlog; 32. prvi črki; 33. ptica roparica; 35. vdolbina v steni za svetilko; 37. sosednji črki; 39. rusko moško ime; 40. jezero na Madžarskem; 42. muza ljubezenskega pesništva; 43. svetilni plin, ki ga dobimo, ko polijemo karbid z vodo. NAVPIČNO: 1. osebni zaimek; 2. splošni naziv za Hercegovca; 3-oznaka ameriških meteoroloških umetnih satelitov; 4. sveženj slame; 5. sapa iz ust; 6. glina; 7. naprava; 8i najspodnejši del stavbe; 9. izraz pri šahu; 10. besedica, ki z njo spodbujamo k dejanju; 11. koristen; 12. središče zasavskega revirja; 14. dežela Srednjega vzhoda; 17. stranka v trgovini; 18. veznik; 20. pozdrav starih Rimljanov; 22. stanovski tovariš; 24« vzvišena pesem; 26. pivski vzklik; 27. gozdni sadeži; 28. karta pri taroku; 30. igra na konju s žogo; 31. rastline; 34. pojem v geometriji; 35. oblika razcvetja, 36. grška boginja zapeljivosti; 38. znak za kripton; 40. ovčji glas; 41. osebni zaimek. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. Grohar, 6. spinet, 11. ro, 12. gledalec, 15. TR, 16. ost, 18. klopot, 19. dno, 20. Gana, 22, elan, 23. krap, 24. alt, 25. or, 26 Lee, 27. bola, 29. Umag, 31. stik, 34. ako, 35. pritok, 37. ara, 38. nn, 33.> krotilec, 41. el, 42. Golnik, 43. Fran- MAŠČEVANJE JE SLADKO Ves dan je preždel pod barko. Sele zvečer je prilezel ven. odšel v Alvarado Street in hodil tam gor in dol, gor in dol. Ljudje 'so prihajali iz kina, ali pa so šli v kino ali gledališče. Frankie pa je hodil gor in dol in se ni utrudil, nič ni bil zaspan, kajti krasota je gorela’ v njem kot ogenj. Promet je postajal vedno redkejši in manjši; avtomobili, ki so parkirali, in ljudje so izginili. Mesto je leglo v posteljo. Tedaj je zbudil Frankie pozornost nekega policista. »Kaj se klatiš tod okoli?« Frankie je odnesel pete, zbežal okoli ogla in se skril v neki uličici za posodo za smeti. Ob pol treh ponoči se je splazil k Ja-cobovi trgovini in jo poskusil odpreti. Zaprto je bilo. Spet se je vrnil v uličico, se potuhnil za posodo £a smeti in tuhtal. Nedaleč od ni ega je ležala velika kepa malte, pobral jo je. Stražnik je pozneje poročal na svoji policijski postaji, da je čul žvenketanje, da je brž pohitel k trgovini, kjer je videl razbito steklo in dečka, ki je na vso moč tekel. Zasledoval ga je, toda nikakor ni megel razumeti, kako je mogel slabotni deček tako naglo teči in povečati razdaljo med njim in seboj. Ura je tehtala okoli petdeset funtov. Vlomilec bi se mu bil skoraj izmuznil, toda na begu je zašel v slepo ulico ...« Naslednjega dne_ je poklical policijski predstojnik doca: »Če vas bo zanesla pot kaj mimo nas, prosim, da se oglasite pri meni; nekaj bi se moral pomeniti z vami ...« Pripeljali so popolnoma prestrašenega Frankieja. Imel je rdeče oči, kot bi se mu vnele, toda mežikale niso in tudi usta je stiskal. Ko je zagledal doca, se je celo nasmehnil; kot bi ga hotel pozdraviti. »Kaj je s teboj, Frankie?« je vprašal doc. Ulica ribjih konserv »Ponoči je vlomil pri Jacobu in ga oropal. Poiskali smo njegovo mater. Pojasnila nam je, da ji ni nič mar za fanta. Fant je menda stalno pri vas.« »Frankie, tega ne bi smel storiti,« je rekel doc potlačeno. Neizogibno je leglo kot kamen na njegovo srce. »Ali ga lahko izpustite, če jamčim zanj?« »Mislim, da sodnik tega ne bo dovolil,« je rekel predstojnik. »Pri nas leži že mnenje zdravnika za duševne bolezni, saj veste, da ni —« »Vem,« je rekel doc. »Potem si lahko predstavljate, kaj bo iz 'tega cveta, ko bo prišel v puberteto.« »Lahko si predstavljam.« In kamen na docovem srcu je postal še težji, strahotno težji. »Zdravnik meni,« je pojasnjeval predstojnik, »naj bi ga dali v kakšen zavod. Do zdaj to ni bilo mogoče, toda poslej, ko je zagrešil kaznivo dejanje... Mislim, da bo najbolje tako.« Iz Frankiejevih oči je izginil prijazen lesk. Razumel je smisel besed. »Kaj, pa je ukradel?« je vprašal doc. »Uro z bronasto figurico.« »Povrnil bom škodo.« »Uro smo že vrnili lastniku. Sodnik ne bo v to privolil. Vsak dan se lahko ponovi. Saj sami veste...!« »Vem,«, je tiho rekel doc. »Mogoče pa je imel vzrok za' tatvino. Frankie, zakaj si ukradel uro?« Frankie je dolgo strmel vanj. »Rad te imam,« je nato dejal. Doc je planil iz sobe, sedel v avto in se odpeljal1 lovit morske pošasti v votline pod Point Lobosom. Piodami servis Ljubljana — Cigaletova ulica vam nudi bogato izbiro pomladanskih novosti tekstila in konfekcije MED BRATOMA — Kar ti povej očku, ga dalj časa poznaš! JE LAHKO TUDI VAS Novi kreditni pogoji vam odslej nudijo možnost odplačevanja posojila v štirih letih. TOMOSOV COLIBRI si torej lahko nabavi vsak, ki ima vsaj 15.000 dinarjev mesečnih prejemkov.' Vplačate samo polog v višini 10 odstotkov tovarniške cene ki znaša brez davka za COLIBRI-12 165.000 dinarjev, in vozilo je vaše! Izkoristite tudi vi to ugodno možnost nakupa! Vse podrobnejše informacije boste dobili pri TOMOSOVIH področnih zastopstvih in trgovskih zastopnikih. XXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXxxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVX\XXXXXXXXXXXXXXXXXVVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX iXvV\XXXVXVXVXXXXV\XXXXXXXXWXNxX v Spored RTV Ljubljana za teden od 25. februarja do 3. marca 1963 PONEDELJEK 25. februarja 5.00—8.00 Dobro jutro (pisani glasbeni spored) — 8.05 Slovenske pesmi o morju — 8.25 Iz francoske baletne glasbe — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Pianistka Eva Bernathova igra Franza Liszta — 9.50 Dalmatinske narodne pesmi — 10.15 Seminarska scena Iz Massenetove »Ma-non« — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Vsak dan nova popevka! — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Radijska kmečka univerza — 12.15 Četrt ure z Zadovoljnimi Kranjci — 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Odlomki iz malo znanih oper — 14:05 Felix Mendelssohn: Simfonija št. 5 v M-duru — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zveneče kaskade — 15.40 Literarni sprehod — 10.00 Vsak dan za vas — 17.05 Obdobja slovenskega samospeva — 17.45 Zabavni orkester Franck Purcel — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Melodije v večernem mraku — 18.25 Z naL rodnimi melodijami po naši domovini — 18.45 Radijska univerza — 19.00 Obvestila.— 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00—21.25 Simfonični koncert Zagrebške filharmonije, dirigent Milan Horvat — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Zaplešite z nami. TOREK SREDA 26. februarja 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — 8.05 Zbori in ansambli iz komičnih oper — 8.35 Zabav- ni orkester RTV Ljubljana — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Domača glasba za harfo -— 9.45 Srbske narodne pesmi — 10.15 »Z udarcem po pavkah« ... — Simfonija št. 94 v C-duru Josepha Hay-na — 10.40 Napredujte v angleščini — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Poje Gorenjski vokalni oktet — 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Majhna revija srbskih skladateljev — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Jugoslavija v pesmi in plesu — 15.15 Zveneče kaskade — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 13.10 Iz zlatih dni zborovske glasbe: nemška renesansa — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Flavta, oboa, violončelo in čembalo v Haedlovem Komornem triu v G-duru — 20.15 Radijska igra — 21.15 Zabavna orkestra Jackic Gleason in Joe Eushkin — 21.40 Lucijan Marija Škerjanc: IV. simfonija v H-duru za godalni orkester 27. februarja 5.00—8.00 ‘Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — 8.05 Matineja v narodnem tonu — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Vedre me- lodije — 9.40 II. dejanje Lie-bermannove opere »Sola za žene« — 10.15 Risto Savin: Tri skladbe za violino in klavir — 10.29 Pesmi in plesi iz Vojvodine — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Radijska kmečka univerza — 12.15 Spevi iz domačih in tujih oper — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Milan Ristič: Sedem bagatel za orkester — 15.15 Zveneče kaskade — 15.26 Igra pianistka Annie Fischer — 16.00 Vsak dan za vaš — 17.05 Govorica glasbenih instrumentov — 8. oddaja — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Melodije v večernem mraku — 18.25 Ob zvokih domačih narodnih ansamblov in pevcev — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Gaetano Donizetti: Lu-cia Lammermoor — Opera v treh dejanjih — 22.15 Za mlade plesalce — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Medigra na strunah — 23.12 Skupni program J RT — studio Ljubljana ČETRTEK 28. februarja 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — 3.05 Schubertove skladbe v raznih zborovskih izvedbah — 8.20 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 8.40 Claude Debussy, francoski muzik — 3.55 Radijski šola za višjo stopnjo — 9-25 ‘Predstavljamo basista Bernarda Ladysza — 10.15 Glasbena medigra 10.20 Pet minut za hovo pesmico — Pozdravi za mlade risarje — 10.40 Tečaj ruskega jezika — 10.55 Vsak elan nova popevka — 11.00 Pozor, riimaš prednosti! — Kmetijski nasveti — 12.15 Kvintet Milana Vitka iz Maribora — 12-30 Ob zvokih zabavne glasbe —- 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 »Višehrad« in »planik« — dve simfonični Bedricha Smetane — 14.05 Kratek spored Arniča — 14.20 Portret v miniaturi — 14-35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo — 15.15 Zveneče kaskade — 15.30 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbena križanka st 10 — m.oo Poročila — aktualnosti doma in v svetu 18.10 Melodije v večernem mraku 18.29 Nastop ameriškega orgličarja Johna Sebastiana — 18.45 Kulturna kronika 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 y ritmu počasnega valčka PETEK 1. marca 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — 3.05 Zabavata vas Hugo Winter-h alt er in . Bob Sharples s svojima orkestroma — 3.25 Ob zvokih nekdanjih plesov — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 »Misfel na ljubico« — iz skladb Aleksandra Lajovica — 9.45 Pesmi naših partizanov — 10.15 Odlomek iz 1. dejanja Puccinijeve »Madame Butterfly« — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Ob zvokih zabavne glasbe — 12.45 Hrvatski samospevi — 13.15 Obvestila in zabavna glasba-— 13.30 S sopranistkami ljubljanske Opere —14.05 Radijski šola za nižjo stopnjo — 14.35 Od Ljubljane do Skop- ja (narodni ansambli in vokalni solisti) — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zveneče kaskade — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 »V podvečer. . .« — 18.00 Poročila — aktualno- sti doma in v svetu —, 13.10 Melodije v večernem mraku — 18.25 Pojo ruski zbori — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Klavir in godala — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Obrazi in značaji v samospevih Modesta Musorskega SOBOTA 2. marca 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30— 6.35 Napotki za turiste — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 3.35 V spominsko knjigo — Skladbe skladateljev - partizanov — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Arij e iz Mozartove opere »Čarobna piščal« — 10.15 Izpod peresa nekdanjega virtuoza — 10.40 Seznanite se s Parker jevimi — 10.55 Vsak dan nova poveka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Petnajst minut z Vaškim kvinteta ter pevcema Božom in Miškom — 12.30 Koncertni plesi — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe — 14.05 Iz domačega repertoarja orkestra Slovenske filharmonije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zveneče kaskade — 15.40 Zbori Emila Adamiča — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.50 Deset minut z ansamblom »The Three Suns« — "18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Trije znameniti operni finali — 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Novo v studiu 14 — 20.20 Obe plati postave, IV. epiz. — 21.25 Sobotni ples - I. — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Sobotni ples - II. — 24.00 Zadnja poročila .in zaključek NEDELJA 3. marca ( / 6.00—8.00 Dobro jutr°‘. ' 7.40 Pogovor s poslušal , 8.00 Mladinska radijska & tj F 8.45 Glasbena medigra $ Dopoldanski sestanek 0 bavni glasbi — 10.00 $e y nite,- tovariši... ^ • Drobnič: Mitraljez •*- ^ Matineja Simfoničnega ra RTV Ljubljana — dJ^i Mladen Jagušt — 11-50 ^ ^ zvoki — 12.05 Naši P05^ z čestitajo in pozdravljal0 13.30 Za našo vas — 14-°°^ jjj>' cert pri vas doma — l4; j/ ši poslušalci čestitajo zdravljajo II. — 15.15 ^ kaskade — 15.33 Chopin ja klavirska sonata ^ Humoreska tega tedna rij^ Ogrlica s popevkami ^ tff nimi melodijami — l7‘ ročila — 17.05 Medigra 2 g ' li — 17.15 Radijska 18.12 Stanko Premrl- ^ pastorali — 18.30 Sportn del j a — '20.00 Izberi^ melodijo — 21.00 ^,1 Sergeja Prokofjeva $$ Skupni program JR'1' dio Ljubljana — 23.05 ^ de plesalce