Izdaja: BRITANSKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA Celovec, 23. julija 1948 ^ if 4 § Številka 30 Tri leta 1tHo\obke (kxQnike11 Tri leta pri človeku ne pomenijo veliko, še manj pri državi ali narodu. Zato se tudi ne sme trditi, da je tri leta izhajanja nekega časopisa Bog ve kako Pomembna reč. A vendar je tri leta izhajanja „Koroške kronike“ v,sled razmer, v katerih je nastala in izhajala, Več kot samo praznik najožjih sodelavcev lista in nameščencev uredništva. Tretja obletnica „Koroške kronike“ je kulturni spomenik, ki ga je v čast demokratičnim načelom postavila Koroškim Slovencem Britanska obveščevalna služba. „Koroška kronika" je nastala v dobi, ko je bilo okrog nas še vse razrvano, ko Se nismo vedeli, ne kod ne kam. Britanska zasedbena oblast, ki je hotela ponovno vzbuditi način demokratičnega življenja ,se je odločila za izdajanje slovenskega časopisa, da tako omogoči Koroškim Slovencem sprejemanje svetovnih novic v njihovem jeziku in jim Pomaga pri kulturnem razvoju. Ker se je zdelo, da je samo slovenski tednik za Razmere, ki so po vojni vladale na Koroškem, premalo, je Britanska obveščevalna služba organizirala posebno sekcijo, ki skrbi poleg časopisa še za izdajanje slovenskih knjig in priložnostnih pu= hlikacij v slovenščini ter vodi slovenske radijske oddaje. Morda ne bi bilo napak, če bi ob tretji obletnici izhajanja „Koroške kronike“ pregledali nekoliko bolj podrobno vSe. delo, lu je bilo v tem okviru izvršeno. Le bežen pogled zadostuje za ugoto-*itev, da je izšlo v treh letih v založbi >>Koroške kronike“ 34 tisoč izvodov slo-vcnskih knjig, 24 tisoč slovenskih stenah koledarjev, 28 tisoč novoletnih in Velikonočnih razglednic, nad sto petde-^t tisoč izvodov mladinskega lista 'Mladi Korotan“ ter nad milijon dvesto tisoč izvodov „Koroške kronike“. To so samo številke storjenega dela, ki jih ^hko vsak ugotovi, presojo dela samega tja. prepuščamo drugim! K temu je tre-“a prišteti še delo pri slovenskih radijskih oddajah, ki je zvezano z gotovimi težavami, a da kljub vsemu do danes skupno 385 ur oddajnega časa. „Koroška kronika“ je danes edini sionski list v Srednji Evropi, ki ni politi-Cllega značaja, ter hoče svoje bralce obveščati o svetovnih dogodkih s tiste ^thani, ki odkriva resnico in ne služi sa-^ propagandi pohtičnih struj. Zaradi ^Voje objektivnosti pridobiva vedno več Prijateljev med Koroškimi Slovenci, a Mi v inozemstvu, saj potuje redno v jMmnajst evropskih in ameriških dr-5aV. V nalogi, da nudi svojim bralcem v6s nepristranska poročila in jim odkri- resnico, hoče „Koroška kronika“ grajati tudi v četrtem letu svojega izvajanja. Kot demokratičen list „Koro-M kronika“ ne pridobiva odjemalcev s temveč z delom, pri katerem je tre-va poštenosti in prostovoljnega sodelo-Mja. Nekaj novega v Berlinu Berlinsko dvomilijonsko prebivalstvo gre sedaj lahko v sovjetski sektor Berlina in si tam z nakaznicami kupi kruha in drugih živilskih sredstev, toda plačevati mora s starimi markami, ki še vedno veljajo v so= vjetskem zasedbenem področju, tako je v torek objavilo poročilo sovjetskih zasedbe« nih sil v Berlinu. Pravtako so Sovjeti pri« pravljeni uvoziti v Berlin 100.000 ton žita. Britanske zasedbene oblasti so izdale raz« glas, v katerem smatrajo, da je bila ta so« vjetska ponudba napravljena samo za pro« pagandistične cilje, kajti ako bi Sovjeti za« res hoteli pomagati berlinskemu prebival« stvu, zakaj pa potem ne prekinejo z blo« kado ter dovolijo svoboden promet med Berlinom in ostalim svetom. Angleške in ameriške oblasti trdijo, da bodo nadaljevale slej ko prej z uvozom ži« vilskih sredstev v Berlin po zraku. Britanske zasedbene oblasti so ostro pro« testirale proti sovjetskim akrobatskim po« letom, ki so jih ti izvajali nad letališčem Gatow, kjer je angleška zračna baza. An« gleške oblasti so odklonile vsako odgovor« nost za morebitne nesreče zaradi teh akro« batskih vežb, ki so jih Rusi izvajali zelo nizko. Ameriške velelrdnjave bodo obiskale Nemčijo Francoska kriza Francoski predsednik republike, Vincent Auriol, je nadaljeval svoja posvetovanja glede sestave nove francoske vlade, ker je sedanja vlada ministrskega predsednika Roberta Schumana podala ostavko. Ostav« ko Schumanove vlade so povzročili socija« listi, ki niso hoteli, da bi se povečal pro« račun za vojsko, ampak so zahtevali, da se zmanjša. Bojijo se, da bo francoska kriza trajala dalj časa, ker ni izgledov, da bi prišlo med demokristjani in socijalisti do sodelovanja. Ta ostavka sedanje francoske vlade je iz« nenadila zapadne države, ker je prišla po« polnoma nepričakovano in ob nepravem času. Jugoslovanski kmetje morajo znižati cene svojim pridelkom V Anglijo je prispelo 60 ameriških vele« trnjav z 1500 možmi posadke. V kratkem bodo pričeli vaje z ostalimi ameriškimi le« tali nad Nemčijo. To je javil v soboto 17. julija general Kurtis Lemay, poveljnik ameriških zračnih sil v Evropi. Pri tem je izjavil, da bodo pri« teh »normalnih vajah uprizorili bombne napade«, a baze za te bodo izbrali »od ča= sa do časa« v ameriški coni Nemčije. Veletrdnjave tipa B«29 so letala, ki so vrgla prvo atomsko bombo na Japonskem. Letala, ki so prispela sedaj v Anglijo, so naredila nad 8000 km dolgo pot iz Združe» nih držav v Anglijo brez vmesnega pristan« ka. Letala tega tipa nosijo s seboj lahko 9 ton bomb in imajo 14 mož posadke ter letijo z brzino 550 km na uro. Največje in najvažnejše zračne razdalje v Evropi so: London—Dunaj 1350 km, Lon« don—Berlin 900 km, London—Moskva 1700 km. Jugoslavija bo dobila zlato Vpis vojnih obveznikov v USA nazaj v % tretji obletnici se zahvaljujemo v Mn odjemalcem za priznanje, ki so 111 ga v pismih izrazili in jim zagotav- V torek je bil v Washingtonu podpisan sporazum med predstavniki ameriške in ju« goslovanske vlade o vrnitvi zlata Jugosla« viji v vrednosti 47 milijonov dolarjev, ki ga je nekdanja jugoslovanska vlada preda« la Združenim državam v varstvo. Jugosla« vija se je s svoje strani obvezala, da bo plačala Ameriki 17 milijonov dolarjev za škodo, ki je bila prizadeta ameriškim last« nikom podjetij v Jugoslaviji, ki so bila po« državljena, kakor tudi za dvoje ameriških letal, ki so jih sestrelili leta 1946. Ijamo, da bomo tudi v bodoče gledali, da ustrežemo čim večim. V vehko pomoč nam je vsekakor sodelovanje naših bralcev, katere prosimo, da nas tudi v bodoče podpirajo kot doslej in nam še nadalje sporočajo svoje želje glede člankov in snovi, katero naj bi v listu obravnavali. Isto velja tudi v pogledu naših radijskih oddaj, ki se zadnje čase s čim pogostejšim sodelovanjem posameznih koroških zborov, posebno pa mladinskih, lepo razvijajo in nam dajejo upanje, da se bodo tudi one dvignile do potrebne višine. Z željo, da bi bila „Koroška kronika“ tudi v bodoče pri'eten vsakotedenski gost v vaših hišah, stopamo v četrto leto našega dela in upamo, da bomo z združenimi močmi tudi v bodoče mogli doprinesti svoj delež za dosego zmage človečanskih in demokratičnih pravic v javnem in zasebnem življenju. Uredništvo „Koroške kronike“ V torek je predsednik Truman izdal ob« javo, v kateri pozivajo mladeniče k vpisu v vojsko. Do sedaj v Združenih državah ni bilo obvezne vojaške službe. Vsi mladeniči se morajo vpisati od 30. avgusta do 18. septembra t- h Veliko začudenje je kval a med jugoslo« vanskimi kmeti vest, da je vlada nenadno znižala cene vsem poljedelskim pridelkom, katere je bilo mogoče prodajati na prostem trgu. Cene so padle za 30 do 50 odstotkov. Ta odredba vlade, katero izvedbo so nad« zorovali uniformirani uradniki in milica, je izzvala naval kupcev na trge. Kmetje so izvedeli za odredbo vlade ob šestih zjutraj, ko so zahtevali znižati cene vladni uradniki. Nekateri kmetje na beo«= grajskem trgu so takoj pričeli spravljati svoje blago, ker se jim je zdelo bolj parne« tno, peljati ga domov, kakor pa prodati ga po tako nizkih cenah. Ker pa se pridelki lahko pokvarijo, mi« slijo, da jih bodo vseeno še pripeljali na trg, ker jih bodo morali prodati drugače državi po še nižjih cenah. Meščani so obsojali visoke cene poljskim pridelkom, ki jih je vlada dovoljevala na prostem trgu. Tudi delavstvo je opominjalo na kritiko Informacijskega urada, ki jo je ta izrekel nad jugoslovanskimi komunisti« čnimi voditelji, ker so nudili ugodnosti »kulakom« (bogatim kmetom). Žene v Berlinu potrpežljivo čakajo na kosilo, ki ga morajo dobiti po zraku meljski obli Konferenco v Haagu VELIKA BRITANIJA Britanski vojni minister Shinwell je iz» javil, da vsebuje berlinski položaj veliko eksplozivne snovi, toda nihče noče izstreliti prvega strela. Po mnenju Shinweila tega tudi nihče ne bo oddal. Napačno je, zasto» pati mnenje, češ da morajo narodi pričeti z vojno prej ali slej, ker pripadajo raznim ideologijam. Britanski parlamentarni poslanec Edgar Granville je imel v nedeljo v Dissu v grofi» ji Norfolk govor, v katerem je izjavil, da je prinesel prihod ameriških letečih trdnjav v Anglijo marsikak vesel nasmešek in topel sončni žarek v tem hladnem poletju. Angle» ži so veseli, da morejo zopet pozdraviti Ameriksnce v svoji deželi, ker ravno oni poosebljajo vojake demokracije, ki so pri vsej miroljubnosti pripravljeni žrtvovati * svoje življenje za svet svobodnih ljudi, če je ta v nevarnosti. PALESTINA Zunanje ministrstvo je sporočilo, da je oddelek 12 ameriških mornariških strelcev, ki služijo sedaj pri pomorskih silah Zdru» Ženih držav v Sredozemlju, dobil ukaz za premestitev v Jeruzalem, kjer bo stražil konzulat Združenih držav. Premestitev se je izvršila na zahtevo zu= nanjega ministrstva in z odobrerijem pred» sednika Trumana. Oddelek je bil dodeljen kot konzularna straža na podlagi zakona o službi v tujini iz leta 1946. Mornariški strelci že služijo kot straža pri ameriških veleposlaništvih v Londonu, Parizu in Rimu. Mornariški strelci so bili poslani v Jeru» zslem zato, da bodo nudili zaščito in vgr= nost vladnim predstavnikom Združenih držav in bodo ščitili imetje ameriške vlade. Admiral Richard L. Conolly, poveljnik ameriških sil v severnem Atlantiku in Sre» dozemlju, je dobil navodila, da odpošlje mornariške strelce v Jeruzalem. NEMČIJA Na povelje sovjetskih zasedbenih oblasti so odpustili v sovjetskem predelu Berlina vse policiste, ki se niso strinjali s komuni» stično enotno stranko. Ta ukrep utemeljuje tako, češ da so bili premalo strogi z zločin» ci, črnoborzijanci in lastniki »nemške marke«. -nEdinice sovjetskih zasedbenih oblasti v Nemčiji so opozorile svoje ženske častnike in vojake, da jih bodo kaznovali in poslali nazaj v Sovjetsko zvezo, če bi hotele po» daljšati svoja krila po vzorcu »kapitali» stične mode«. ČEŠKOSLOVAŠKA Iz Prage je odpotovalo v Bukarešto vla» dno odposlanstvo, ki je podpisalo romun» sko=češkoslovaško pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči. JUGOSLAVIJA Razprava proti voditeljem ustašev, ki se je že vršila v Zagrebu, je bila ustavljena in preložena, češ da so ujeli nove vohune. Jugoslovanska vlada je izgnala dopisnika Reuterja, Petra Fuersija, ker ni poročal ni» česar o jugoslovanski obnovi. Mostarski škof Peter Cule je bil obsojen na 11 let težke ječe, češ da je pomagal oku» patorjem za časa vojne. Za isti prestopek je bilo obsojenih nadaljnjih 8 duhovnikov in redovnic na 6 mesecev do osem let težke ječe. ROMUNIJA Romunski ministrski svet je odpovedal konkordat med Vatikanom in Romunijo. Odpoved je stopila takoj v veljavo. Iz dobro poučenih krogov se izve, da bo vodila romunsko odposlanstvo pri konfe» renči o Donavi, ki se bo vršila 30. julija v Beogradu, Ana Pauker, romunski zunanji minister. KANADA Kanadsko ministrstvo za obrambo je ja» vilo, da so črtali sovjetskega vojaškega atašeja z liste onih inozemskih diplomatov in vojaških opazovalcev, ki smejo obiskati ogromno kanadsko oporišče pri Valcatieru. ZDRUŽENE DRŽAVE Predsednik Truman je nedavno podpisal zakon, po katerem bodo ženske prvikrat v zgodovini Združenih držav tvorile redne oddelke v oboroženih silah in ne samo sani» tetne. Tb je torej po šestih letih po ustano» vitvi prvih ženskih pomožnih enot med za» dnjo svetovno vojno. Ženski oddelki pa ne smejo presegati 2% vseh rednih sil. Usta» navijali se bodo postopno: čez dve leti bo» do ženske oborožene sile porazdeljene sle» deče: vojska bo imela 8075 žensk, od tega 500 častnic; mornarica bo imela 6520 žensk, od teh 500 častnic; mornariška pehota bo imela 1110 žensk, od teh bo imela 100 čast» nie ; letalstvo bo imelo 4340 žensk, od tega 300 častnic. Katoliška cerkev in kmetje so na Madžarskem glavne uporne sile proti komunizma Dopisnik »New York Timesa« v Budim» pešti, John MacCormac, piše, da so sedaj komunisti, ko so že podržavili preko S0% industrije in ko so prepovedali Cerkvi, da ne sme sodelovati pri vzgoji mladine, pri» čeli kolektivizirati madžarsko poljedelstvo. Sedaj pripravljajo poseben načrt za usta» novitev »poljedelskih zadrug«, ki ga bodo predložili lutkovnemu parlamentu prihod» njo jesen. Predstavnik kmečke stranke je izjavil, da bodo Uvedli na Madžarskem najprej si» stem »kolhozov«, pozneje pa sistem »sov» hozov«. Kolhoz je v sovjetskem sistemu kolektivna poljedelska ustanova, ki je or» ganizirana slično kot zadruga, katere last» niki so njeni člani. »Sovhoz« pa je državno podjetje, ki sloni na sistemu plač in so kmetje takorekoč državni uradniki. Prostrane latifundije, v katere je bila razdeljena madžarska zemlja, so razdelili na podlagi agrarne reforme iz leta 1945 v veliko število majhnih posestev. Sedaj pa bodo z uvedbo novega sistema ta posestva ponovno združili v kolektivna posestva, ki bodo še mnogo obširnejša kot pa stare lati» fundije. Ko so se pred časom zaslišali glasovi, da so ta zemljišča s 4,5 in 11 hektarji, ki so jih razdelili poljedelskim delavcem, premaj» hna, da bi jih lahko obdelovali z dobičkom, so vse tiste nezadovoljneže, ki so si upali tako nasprotovati, proglasili za reakcionar« je. In potem, kdor si je upal reči, da je to »atomiziranje« madžarske zemlje ie prvi korak h kolektivizaciji, je padel v nemilost pri komunistih. Danes pa so se take napovedi uresničile. Glavna vira protikomunističnega odpora na Madžarskem sta danes katoliška cerkev in kmečko ljudstvo. Privatna industrija je nudila komunističnim načrtom le majhen odpor, ker je pač šlo le za težko industrijo, ki je bila vsa le v rokah nekaterih. Kot se je zgodilo na češkoslovaškem in v drugih državah, so prišli komunisti na oblast le na ta način, da so prisegali, da ne bodo storili tega, kar so prav potem sto» rili. Tako na primer je madžarski minister Geroe izjavil decembra leta 1946 glede ko» munističnega triletnega načrta sledeče: »Tu ne gre za socializem, bodisi odkrit ali zakrinkan; vse kar hočemo mi storiti, je en sam cilj: konec kapitalističnega izrablja« nja. Dobro leto potem je država vzela v svojo last 95% mehanične proizvodnje, vse papirnice in 85% tekstilne industrije. Kmetje in cerkev — zaključuje Mac Cor» mae — bodo verjetno večja ovira, kot pa jo komunisti predvidevajo. Dokaz v Sov» jetski zvezi nam kaže, da se komunizem ne more utrditi .dokler ni uničen ta odpor z raznimi načini in tudi, kot se je to zgodi* lo v Sovjetski zvezi, s krutimi sredstvi. (CAD-AIS) Bežijo generali in ministri... Iz Londona poročajo, da je prispel tja bivši češkoslovaški minister za prehrano, Vaclav Majer, ki je pobegnil s svojo dru» žino iz češkoslovaške preko ameriške cone v Nemčiji. Iz Frankfurta poročajo, da je tja prišlo več češkoslovaških generalov, med katerimi so: general Liska, ki je poveljeval češkim četam med vojno, general Ferenchi, komi* sar notranjih del za obrambo in general Hasal, ki je bil namestnik načelnika gene* ralnega štaba. Vsi ti so izjavili, da se je pričela na češkoslovaškem velika čistka v vojski. * Po bitki v zraku med potniki in člani po* sadke je neko bolgarsko letalo z osemnaj» stimi osebami, med katerimi je eden bil mrtev in trije težko ranjeni, pred kratkim pristalo na nekem letališču v bližini Istam* bula (Carigrada), kjer so potniki zaprosili turške oblasti, naj jim nudijo zatočišče. Potniki, med katerimi sta dve ženski m dvanajst mladih bolgarskih častnikov v ci* vilni obleki, so izpovedali, da je letalo ho* telo napraviti polet po zračni progi med Sofijo in pristaniščem Varna ob Črnem morju. Ko so ranjence prepeljali v bolnico, so internirali ostale begunce, a turške oblasti so takoj uvedle uradno preiskavo. Dva moža v bolgarski oficirski uniformi sta pristala na letališču v Istambulu v no» či od 17. na 18. maj v predelanem letalu ti» hi v Turčijo, ker je življenje v Bolgariji pa Heinkel. Izpovedala sta, da sta pobegni» neznosno. V Haagu se je pričela v ponedeljek kon* ferenca zunanjih ministrov Velike Britani* je, Francije, Holandske, Belgije, katerim prisostvuje tudi ministrski predsednik Lu= ksemburga. Kriza v Berlinu je najvažnejša točka na dnevnem redu te konference. Po mnenju posebnega poročevalca londonske» ga radija v Haagu vzbuja navzočnost vo* dje političnega oddelka v britanskem zuna* njem ministrstvu mnenje, da bodo pozvali države Beneluxa, naj se udeležijo preskrbe Berlina. Razgovarjali se bodo tudi o obram» bnem načrtu zapadne Evrope in o vlogi, ki jo igra pri tem Amerika. Britanski krogi pripisujejo konferenci zunanjih ministrov zapadnoevropskih držav v Haagu veliko važnost.. Tri glavna vpra» sanja, o katerih bodo razpravljali pri tej konferenci — Berlin, spojitev vojaške sile zapadne Evrope in sodelovanje s Severno Ameriko na polju vojaške pripravljenosti •— so v tesni zvezi. Če bi pripeljalo berlinsko vprašanje za» radi nepopustljivega sovjetskega zadrža» nja do preizkušnje moči med Zapadom in Kongres demokratske stranke je 14. VII. imenoval predsednika Trumana in senator» ja Alberta W. Barkleya iz Kentuckyja za kandidata za predsedniško in podpredsedni* ško mesto pri volitvah v mesecu novembru. Njihova glavna nasprotnika bosta guver* ner države New York, Thomas E. Dewey in guverner Kalifornije, Earl Warren, ki sta republikanska kandidata za predsedniško in podpredsedniško mesto. Kot je bilo pričakovati, je bil predsednik Truman izvoljen že pri prvem glasovanju. Truman je prišel v Filadelfijo v sredo, preden se je pričelo glasovanje, ter se je udeležil zjutraj za nekaj časa kongresa ter sprejel imenovanje. Ob tej priliki ie Tru* man potem, ko se je zahvalil za čast, ki so mu jo izkazali izjavil: »Ta kongres se je zbral, da bi izrazil svojo voljo in potrdil znova doktrino de» mokratske stranke. Bila so nasprotna mne» nja, a to spada k demokratičnemu sistemu. Nasprotja smo izravnali, kot je bilo treba z enim glasom “večine. Prišel je čas, ko je treba strniti vrste v borbi proti skupnemu sovražniku. Borili se bomo združeni, da si zagotovimo zmago v velike stvari. Zgodovina demokratske stranke je zapi» sana v zmagah zadnjih šestnajst let. Zaupanje v bodočnost in varnost je Arne* rieanom priborila demokratska stranka. Po* Ijedelski dohodki, ki so leta 1933 znašali manj kot dve in pol milijardi dolarjev, so se dvignili leta 1947 preko 18 milijard do» larjev. še nikdar v zgodovini sveta niso poljedelci kakšne države tako uspevali, kot uspevajo poljedelci Združenih držav danes in če ti ne bodo izpolnili svojih dolžnosti do demokratske stranke, bodo pokazali najve* čjo nehvaležnost. Plače in mezde v Združenih državah so se povečale od 29 milijard dolarjev v letu 1933 na več kot 128 milijard dolarjev v letu 1947. Skupni državni dohodek je narastel od manj kot 40 milijard dolarjev leta 1933 na 203 milijarde dolarjev leta 1947. To so pridobitve dela in delavski razred je imel v politiki enega samega prijatelja in to je bi* la demokratska stranka s Franklinom D. Rooseveltom. Glede zunanje politike je demokratska stranka dosegla, da so Združene države za vedno opustile izolacionistično politiko in je spreobrnila v tem pogledu največje in najboljše republikance. Naša država mora sprejeti vse odgovornosti, ki jih ji nalaga vodilna funkcija v mednarodnih vprašanjih. Mi smo podpirali, organizirali in oživili or» ganizacijo Združenih narodov, ki jo je pr» votno zamislil veliki demokratski predsed» nik Woodrov Wilson v obliki Društva na» rodov. Podrli smo trgovske ovire in s tem naj* več pripomogli k miru. Trgovske ovire ne smejo^več vstati. Pričeli smo z načrtom za pomoč tujini, da bi s tem podprli obnovo Evrope, Kitajske in Daljnega, vzhoda ter smo napravili načrt za Grčijo in Turčijo. Vse to smo storili s sodelovanjem obeh strank. Kot sem vam cesto ponavljal, mora biti zunanja politika politika vsega naroda in ne le politika ene ali druge stranke. Stran» karska politika se mora končati na obalah oceana. Tega ne bom nehal ponavljati sko» zi vso volivno kampanjo. Na delovnem področju smo potrebovali modeme zakon za npostavitev soglasja med delodajalci in delavci; kongres pa je odobril takoimenovani zakon Taft*Harttey, Vzhodom .potem ima Zapad ugodne izgle» de, pravijo v Londonu. Odločitev glede naslednjih korakov zapa» dnih velesil bo padla šele po vrnitvi Bevi» na v London v torek. V Londonu vztrajajo na stališču, da mo* rajo Sovjeti ukiniti blokado Berlina, predno bi se pričeli ponovni razgovori med mini» stri 4 velesil. Rusi pa ne smejo računati s tem, da bodo v slučaju ukinitve blokade mogli zahtevati od zapadnih držav kakšne protiusluge. * Poleg konference v Haagu so se vršile v ponedeljek še tri druge konference o Nem» čiji. V Wsahingtonu je sklical predsednik Truman v Beli hiši konferenco diplomatov in vojaških svetovalcev. Pozneje so pokli* cali tudi britanskega veleposlanika, da je razpravljal z ameriškim državnim tajni» kom o položaju v Berlinu. V Londonu je nadaljeval izvedenec bri* tanskega zunanjega ministrstva pogovore z ameriškim in francoskim veleposlanikom glede možnosti skupne note zapadnih držav Sovjetski zvezi. ki je onemogočil odnošaje med delodajalci in delavci in bo vzrok prepiru in nesoglasju v prihodnjih letih, če ne bo preklican. Skušal sem okrepiti ministrstvo za delo. V svojem programu za volivno kampanjo leta 1944 so republikanci izjavili, da če bi oni prišli na oblast, da bi ustanovili močno ministrstvo za delo. Kaj pa so v resnici | storili? Enostavno so ga razdrli. En sam urad je ostal, ki je bil še zmožen poslova* nja. Nakazila pa so zmanjšali tako, da sko* raj ne more več delovati. Predlagal sem po* višek minimalnih plač in kaj sem dosegel? Nič. Republikanci so se zbrali tu pred nekaj tedni in so sestavili program za volivno kampanjo. Upam, da ste ga vi vsi prečitali: republikanci obetajo,da bomo storili mno* go reči, ki bi jih jaz že napravil, če mi ne bi to oni vedno preprečili s svojo opozicijo. Ameriški narod se ne bo opiral in se odlo* čil po besedah in načrtu, temveč bo odločal po dejstvih. Sedaj v letu 1948 smo branilci trdnjave demokracije in enake možnosti za vse. Ho* čemo blagostanje vsega ljudstva. Naše geslo je tudi zdaj geslo iz leta 1932 in ponavljam besede, ki jih je izrekel Fran» klin D. Roosevelt v Chicagu, ko je sprejel imenovanje za predsedniškega kandidata: »Pomagajte mi ne samo pri pridobivanju glasov, temveč, da bom zmagal ta novi boj in svojemu narodu ohranil Ameriko trdno in varno.« General Osy v Washingfonu Ameriškega vojaškega upravnika Berli» na generala Clay=a je ameriška vlada pokli» cala v Washington, da tam poroča o polo* žaju v Berlinu. General Clay bo zapustil Frankfurt te dni._____ Podonavska konferenca Ameriška delegacija za konferenco o po» donavski plovbi, ki se bo vršila dne 30. ju* lija v Beogradu, je zapustila Združene drža» ve z letalom. Predsednik te delegacije, ameriški poslanik v Beogradu, Cavendish Cenen, je že na licu mesta. Premirje v Palestini V Palestini so Arabci in Židje zapovedali svojim četam, naj prekinejo z boji. Arah» ska liga je sporočila Združenim narodom, da je pripravljena prenehati z hoji za spre* jemljivo dobo: Arabci pa vztrajajo pri tem, da bo vseljevanje Židov v Palestino za časa premirja popolno ustavljeno in bo arah» skim beguncem mogoče vrniti se v Palesti» no. Arabci izjavljajo, da bodo pričeli z bo* jem, če tega pogoja ne bodo izpolnili. Posredovalec Združenih narodov, grof Bernardotte, ki je na poti na otok Rodos, je izjavil dopisnikom, da mora premirje ostati v veljavi, dokler ne najdejo dokon* čne rešitve palestinskega vprašanja. Grof Bemardote ima predloge, katere bo predložil Arabcem in Židom, čim ho mogoče. Kurtis Lemay, poveljnik ameriških zračnih sil v Evropi. Pri tem je izjavil, da bodo pri V Londonu je izjavil govornik zunanjega ministrstva, da bo Velika Britanija še na* dalje pustila v veljavi prepoved dobav® orožja za arabske države. Židovskim iuter* nirancem na otoku Cipru ne bo dovoljene vseliti se v Palestino. Truman in Barkley kandidata demokratske stranke! - zarisce sporov Trst preizkusni kamen Berlin Kädar proučujemo besedilo not, ki so jih izmenjali Moskva in zapadni zavezniki, je vredno, da se vrnemo v zgodovino prejšnjih rodov. Kar opazujemo in čutimo mi, je čutil že Deciüs, ko je zagledal krdela Gotov preko= račiti Donavo v tretjem stoletju; dalje Aetius, ko je opazoval Atilova krdela, ka= ko so se podila proti Chalonsu v petem sto= let ju; Karel Martel, ko so sc Abderamano= ve armade Saracenov valile proti Poitiersu V osmem stoletju; zadnji iz rodu Palaeolo* gov, ko je videl, da sultanove armade že oblegajo Konstantinopel v petnajstem sto* letju in Sobieski, ko so se dve stoletji po* zneje potomci istih armad valili proti Du= naju. Lahko se vrnete še dalje nazaj in si predstavljate občutke Rimljanov, ko so Hanibalove sulice zazvenele ob Porta Sa* laria, ali ko se je ogenj, ki ga je Alarik za* netil v mestu Tivoli, dvignil do neba. Zgodba je zelo zelo stara. Naj bo kralj, kan, sultan ali komisar — »šiba božja«, pa naj bodo Alahovi ljubljenci ali pripadniki komunističnega manifesta, se je dvigala proti načinu življenja^ ki ga imenujemo mi civilizacija. V vsakem teh obdobij ljudje niso mogli verjeti, da pomenjajo nesrečo. Tudi danes se ljudje čudijo. Napoleon je dejal, da bo 100 let po njegovi smrti Evro» pa republika, ali pa ji bodo kozaki vladali. Ali se morda sedaj bliža oboje ? Predno se je končala vojna V takšnem ozračju se nikdo ne more pre* dajati utvaram. Gotovo je, da nihče ne mo* re vplivati na komuniste z dejstvi. Toda naša navada, da gledamo na stvari z obeh strani, lahko povzroči, da čisto pošteni lju* dje preidejo na stran napadalcev. Tudi je še znatno število ljudi, ki verjamejo, da stvari niso tako hude, kakor izgledajo. Za* sledujmo torej razvoj zadnjih »spopadov«. Nemir se je pričel, še predno se je kon* čala vojna. Nekateri se še spominjajo, ko je že ob ustanovitvi Varnostnega sveta Ru* sija vztrajala na svojem vetu (ugovoru). V teku zadnjih debat so oboji, Mr. Bevin in znani dpozicijski govorniki naglašali, da so ob zasedbi Nemčije Angloameričani od področja 400 milj zavzeli le 150 milj, vsled česar se je rusko zasedbeno področje razši* rilo, tako da tvori Berlin le še otok v njem. Ta izjava osvetljuje dejstvo, da bi zapa* dne armade bile lahko dosegle Berlin m da je bilo mnogo slabih predslutenj, ker jim to ni bilo dovoljeno. Te slabe predslutnje pa so bile zadušene, kajti prevladoval je nazor, da bodo Rusi vodili pošteno igro v mirni dobi, kakor so med vojno, potem ko so jih bili Nemci napadli. Barantanje za mir Izgleda, da danes po nekaterih deželah dbžalujejo, da se je Rusom zaupalo v tej igri. Mislim, da tuka j ni potreba nikakega opravičila. Takrat je izglodalo, da gre tu* kaj za pošteno tekmovanje. Navsezadnje je obstajala visoka raven prijateljstva in spo* štovanja med Rooseveltom, Churchillom in Stalinom. Ljudsko mnenje ob tem času bi strašno protestiralo, če bi prišlo do razkola med vojnimi prijatelji, še predno je bila dobljena zmagat Rusi so si vzeli le kratek čas, da so se spremenili. Morda nas bo bodoče pokolenje tožilo, seveda če bodo ljudje imeli prilo* žnost, da bodo mimo gledali nazaj v potek zgodovine, češ da smo bili prepočasni v ustvarjanju miru. Toda naj bodoče pokolenje ne pozablja, da so šele dogodki med dvema vojnama po« kazali, da je bilo ustvarjanje miru prena* pomo. Nobeden trden in stalen mir ne mo* re biti ustvarjen v pijanosti od zmage. Vi* soka čustva so se morala potopiti, še pre* dno so se porajale visoke misli. ’ Temni 'spori Zavezniki s Sovjetsko zvezo vred so od prvega trenutka zmage nat} Nemčijo zares imeli dovolj na svojih krožnikih. Ne glede Da vojno proti Japonski je bilo nekaj pre* cej resnih sporov v nekaterih »osvobojenih« deželah. Na Poljskem n. pr. so hoteli Sovjeti na* praviti svoj Lublinski odbor za vlado in z največjimi 'težavami je bil sprejet kompro» mis, po katerem je bilo M. Mikolajczyku (toda ne Londonski poljski vladi) dovolje* no, da se pridruži. V decembru 1944 je sledil poizkus komu* nistov, da zadobe moč v Grčiji. Ta dogodek je pomemben z raznih vidikov. Sovjeti se niso mnogo brigali za to. Izgleda, da so bili v Moskvi mnenja, da leži Grčija izven njihovega področja. Toda sateliti so pozneje bili opogumljeni in so pustili vse počasi vreti; poizkusi Združenih narodov, ugotoviti dejstva po* tom posebnega odbora, so bili zavrnjeni pri Vsakem koraku. Vendar Grčija ni opazila kakšnega preokreta v sovjetskem zadrža= hju. Pozneje je nastopila perzijska zadeva spomladi 1946. Bilo je zelo napeto, ko je Sovjetske zveza odklonila umik svojih čet, kakor je bilo dogovorjeno, ter pričela s propagando proti Turčiji. Toda čete so končno vendarle odšle, lokalne komuniste pa so nadzorovali in ponovno je bila mo* žnost upanja na izboljšanje položaja. Prvi resni vzrok za alarm je nastal žara* di zavlačevanja mirovnih pogodb s nekda* njimi sateliti Nemčije. Ni bilo mnogo ne* posrednega hrušča v slučaju Madžarske, Bolgarije in Rumunije, kajti za padne vele* sile so se zadovoljile s papirnatim za goto* vilom glede politične in osebne svobode, pa četudi niso bile zadovoljne, so priznale, da ne morejo nič boljšega pričakovati. Toda z Italijo je bila druga stvar. Britan* ske in ameriške čete so bile tam in vsled tega so zapadne velesile mogle in tudi so vztrajale v bistvenih točkah. Natančno vzeto je bil t r ž a š k i spor preizkusni kamen za sovjetske dobro pre* mišljene namere. Vsekakor je bil sporazum skrpucan, toda niti v njem samem, niti v njegovi še vedno nedostatni izpolnitvi ni nikakšne podlage za. isto popuščanje nape* tosti kakor v vprašanju Perzije. Kmalu je postalo vsem jasno, da je ta takozvani sporazum bil samo predigra k naglemu poslabšanju sovjetske politike. Prvi znak je bila ustanovitev Kominforma, organizacije, ki ne more imeti drugega smotra, kakor podžigati nesoglasja v Evro* pi zapadno od železnega zastora. Drugi znak je bila odklonitev Marshallo* ve pomoči; saj še trpečim in potrebnim sa* telitskim državam ni bilo dovoljeno, da bi ga sprejele. Dalje je izpodletel poizkus go* spoda Bevina, da bi sklenili novo in daljšo anglo=sovjetsko pogodbo. Nato je sledil popolen polom v svetu zu* nanjih ministrov, ko so se meseca novem* bra 1947 sestali v Londonu, da bi razprav* Ijali o mirovni pogodbi z Nemčijo in Av= strijo. Mesec popreje je bil Mikoläjczyk prisi* Ijen zbežati iz Poljske in M. Petkova so »pravosodno« ubili v Bolgariji. Mesec po* zneje je bilo tovarišu Markosu dovoljeno razglasiti uporniško »vlado« v Grčiji, iz Rumunije pa je bil izrinjen kralj Mihael. Aachen je ostalo važno mesto od Karla Velikega, ki ga je izbral za upravno presto* lico, da mu bo služila kot glavni stan zadaj za mejo. Mesto ni imelo osrednjega položaja v upravi frankovskih dežel, toda imelo je primemo lego za moža, ki je stal* no gledal proti Vzhodu, da bi razširil kr* ščanstvo. Kdor se zdaj napoti iz Aachena v britansko področje, v spodnjo Saško, gre po poti, ki je vodila Saksonce v občestvo katoliškega sveta. Blizu Hamburga preko* rači Verden, kjer so bili pomorjeni tisti Saksonci, ki se niso pustili krstiti. Noben drug evropski narod ni postal krščanski s silo. Toda bilo je nekaj več kot pa Samo navadno nasilje v tem, kar bi v sedanjem modernem času lahko označili za prevzgojo Nemcev. Bili so vključeni v Evropo in da» nes mi prenašamo posledice praznega na» cističnega poizkusa, da bi jih s silo odte« gnili. Takole, bistvo nacizma je bil poiz* kus osvoboditi se vseh vezi latinske in ka= toliške kulture, v katero so bili Nemci vključeni duhovno in geografsko. V britanskem področju je povsod volja po obnovi. Po treh letih od konca vojne se življenje ponovno vzbuja, pa četudi z vse* mi omejitvami, ki jih nalaga gospodarski in politični položaj. Mnogi Nemci še zdaj žive v bunkerjih, v protiletalskih zakloni» ščih ter v kleteh, posebno to v mestnih področjih. Mnogi se pritožujejo nad tem, da se v glavnem obnavlja, le na deželi. Bli» zu Amsberga sem lahko videl celo mesto, ki so ga ponovno zgradili po vojni. Še vedno se vidijo na preobloženih vlakih osebe na odbijačih, na stopnicah z lepenka* stimi kovčki, ki pravijo, da gredo na obisk k sorodnikom, v resnici pa gredo iskat ze* lenjavo. Nemci danes delajo, da ne umrejo od lakote. Toda fizično obroki omejujejo tisto, kar bi se dalo narediti. Gospodarstvo Nemčije in Evrope zavisi od Porurja in ti« sti, ki danes vodijo proizvodnjo premoga, imajo veliko važnost v Evropi. Velika pa* lača družine Krupp s svojimi slikami štirih generacij rodbine je zgodovinski spomenik plutokracije devetnajstega stoletja. Vsaka stvar, tudi kopalne kadi, je prevelika, pre« masivna in veličastna v tem poslopju, kate* rega ogromne sobe so razdelili, da bi name* stili urade mednarodne ustanove, ki uprav* Tako se je pričelo leto 1948 s temnimi predslutnjami, ki so kmalu postale še tem* nejše. Prišlo je drugo podjarmljenje Češko* slovaške. To je v resnici alarmiralo javno mnenje na zapadu, posebno še, ko je sledil samomor gospoda J. Masaryka. Ta alarm ni slonel na slabi podlagi, kakor razvidimo sedaj iz grozeče blokade Berlina. Sedaj ne obstaja več vprašanje, kako dolgo bo Sovjetska zveza sodelovala, tem« več kako daleč bo segala, da doseže to, kar hoče. Tudi se ne vpraša, kaj hoče, temveč česa noče. Prestiž komunistov Spričo te boleče in nevarne spremembe v zadržanju moramo proučevati, kaj se do* gaja v Berlinu. Čitalec, ki je tako daleč za* sledova! zgodbo, bo spoznal, da ni Berlin edina sporna točka, temveč samo ena točka v dolgi vrsti konfliktov. Neposredna in glavna namera Sovjetov je, da izrinejo zaveznike iz mesta. Njihova nadaljnja in obsežna namera je, da uposta* vijo takšen prestiž, da bi se mogel komu» nizem v istem trenutku razširjati. Pripomniti je treba, da bi ob vsaki prili* ki in ob vsakem trenutku te dolge zgodbe Sovjetska zveza lahko uglajevala pot do miru ter sodelovala z najnavadnejšim ka« zanjem kolegialnosti, ki pa ne bi prizadela ne njene narodne neodvisnosti in ne varno* sti. Izbrala pa si je slabo pot ter napravila to, kar je razočaralo in ranilo dobra čustva zapadnih zaveznikov napram njej. Vse pa vendar ni ranljivo. Istočasno ko se Molotov in maršal Sokolovsky posme* hujeta v pest in dregata; ža hrbtom, skle» pajo Sovjeti trgovinsko pogodbo z Veliko Britanijo in so pripravljeni razpravljati o njeni obsežnosti. Sovjeti so odprli usta, da bi pogoltnili Finsko, toda so jih zopet zaprli. Sedaj sodijo maršala Tita prav tako ostro kakor gospoda Bevina. Podcenjevanje zapada Nekaj nemirov na svetu povzroče morda samo posamezni fanatiki in nestrpneži. To» da sedaj je postalo jasno, da kjer Rusija lahko deluje ali intervenira pod pretvezo, da je normalna prijateljska velesila, tam ni mogoče pričakovati, da bi bili nesporazumi odpravljeni. (»Daily Telegraph«) Ija premogovnike. Danes znaša proizvodnja približno 260.000 ton na dan, kar predsta* vlja velik napredek glede na proizvodnjo v letu 1945, pa čeprav je v bistvu proizvod» nja še nezadostna ter manjša od tiste, ki so jo hoteli doseči v tem letu. Kot povsod v modernem svetu, ravnajo z rudarji čezdalje bolj kot z nečim pose* bnim, in če bodo ohranili posebne pogoje, ki so jih jim ponudili, bodo porurski rudar* ji delali tudi za mednarodno oblast. To kar Nemce skrbi, je negotovost bo* dočnosti. Krajevne uprave »Länder« preje* majo čimdalje obsežnejše oblasti. Kar se tiče stotisočev beguncev iz vzhodnega področja, se Nemci iz britanske* ga področja ponašajo napram njim nekako v pasivnem odporu, ker menijo, da ni mo* goče zahtevati, da bi jih absorbirala opu* stošena in obubožana zahodna Nemčija, ter da bi se morale velesile brigati za njihov problem ter si ne predstavljati, da obstoji rešitev v manjšini Nemčije. Obiskal sem enega izmed teh taborišč v bližini Liibecka. Po kratkem bivanju najdejo delo tisti, ki so fizično sposobni, dočim pa starčki in otroci čakajo, da jih bodo lahko kasneje dosegli. Zelo je razširjena želja, po emigra* ciji v tujino in Nemci so že po tradiciji do* bri kolonizatorji, toda starčki se zavedajo, da ima samo mladina možnost emigrirati ter da, če ho ta odšla, bo zahodna in sre* dnja Nemčija ostala kot del v zahodnem svetu, ki postaja star, nasproti krepkejši in mlajši slovanski skupnosti. Te misli vodi* jo k starodavnemu nemškemu pojmovanju, da so stalno postavljeni proti vzhodu ter da morajo zato živeti življenje, ki je vedno vojaško in to v svojem osnovnem pomenu. Nemcem pravimo, da morajo biti politi» čni, to se pravi odgovorni, da pa je zločin* ska neodgovornost najti kakšnega Führer» ja in mu slediti brez vsakršnega zakona le po njegovi volji. Mi jim pravimo, naj svojo politiko osnujejo na raznih strankah, ker je to edina alternativa napram eni edini stranki, potem pa s presenečenjem in ne* odobravanjem ugotovimo, da so nesoglasja dobila prekomerno važnost. Nekateri bri* tanski funkcijonarji so dejali, da so v ra* znih nemških mestih predstavljali razne nemške osebnosti drugo drugo: ljudi ki so l/tisi fo kitat*ske$a pßikdß Hemüie (DOUGLAS WOODRUFF) živeli leta in leta v razdalji le nekaj kilome* trov drug od drugega, toda se niso nikdar obiskovali zaradi svojih političnih ali ver» skih nasprotij. V nasprotju me to spominja na tisto, kar je dejal Churchill v Haagu, da bi dal razumeti celinskim poslušalcem, da v Angliji ne sovražimo svojih političnih nasprotnikov, temveč da narobe menimo, da je možno in da je celo naravno, da imamo z njimi prijateljske osebne stike. (»The Tablet«) Ameriška turistična potovanja Pričakujejo, da bodo ameriška turistična potovanja v Evropo in tozadevni potrošek ameriških dolarjev zavzela letos rekordni obseg. Po napovedih bo obiskalo Evropo letos kakšnih 300.000 Američanov, ki naj bi potrošili približno 350 milijonov dolarjev. Dosedanji rekord za število ameriških obi* skovalcev sega nazaj v leto 1930, ko je 279.000 Američanov obiskalo Evropo; najvišji znesek, ki so ga kdaj potrošili v kakšnem letu, pa je vsota 349 milijonov dolarjev iz leta 1929. Američani spet potujejo v Evropo v na» raščajočem obsegu, saj cenijo, da bo 41% vseh ameriških turističnih dolarjev, ki jih bodo zapravili letos' v tujini, potrošenih v Evropi. Lanska odgovarjajoča številka je 21,9%. Ameriško zunanje ministrstvo je objavi« lo številke, po katerih so v prvih treh le* tošnjih mesecih izdali 82.786 potnih listov. Od tega 64.374 za potnike, ki bodo šli v za* hodno Evropo. Cenijo, da se bo letos po* dalo v Veliko Britanijo in v Francijo po stotisoč Američanov. Palffitlro Togliatti Palmiro Togliatti, »II migliore« (najbolj« ši), kakor ga naziva več kakor 2,000.000 italijanskih komunistov, je najveeja gonil« na sila komunističnega gibanja v Italiji. Ko se je Togliatti vrnil leta 1944 iz Ru* sije v Italijo, je prevzel vodstvo te stranke, ki je postala največja komunistična stran* ka v zapadni Evropi. Togliatti je pričel svoje politično življe« nje kot socijalist, ravno tako kot Mussoli* ni, ki je bil njegov največji nasprotnik dol* go časa. Rodil se je pred 54 leti v Sasari na Sardiniji, najbolj oddaljeni italijanski po* krajini, študiral je na univerzi v Turinu in bil član levega krila italijanske socijalisti* čne stranke, ko se je ta leta 1921 razdelila. Kratko za tem so ga fašisti pregnali v ile« galnost. Od tega časa naprej je bilo življenje To* gliattija enako življenju vseh ostalih ko* munističnih voditeljev. Živel in deloval je v Italiji pod napačnim imenom. Enkrat se je pisal Paolo Palmi, drugič Ercole Ereoli. Pod tem imenom je postal najbolj poznan italijanskim delavcem, s katerimi je deloval. Leta 1926. je zapustil Italijo in se poja* vil ob Dimitrovu, ki je bil n o vi. komunisti* čni vodja v Bolgariji in eden najstarejših članov Kominterne." Leta 1935 je organiziral levičarski kon* greš v Bruslju, na katerem so protestirali proti italijanskemu napadu na Abesinijo. Španska državljanska vojna mu je nudi* la novo polje za udejstvovanje. Bil je v Franciji in v Španiji, kjer mu je uspelo po* begniti pred Frankovimi četami in pred francosko policijo. Leta 1940. je odšel Togliatti v Moskvo, kjer je ostal do 1943. leta.. Po svojem po* vratiču v Italijo je, postal pooblaščeni vo= dja italijanske komunistične stranke. Za* radi tega leži sedaj ranjen. V zadnjih štirih letih je bil dr. Togliatti, on je namreč doktor filozofije, štirikrat minister v vladi maršala Badoglia, gospo* da Bonomija in gospoda Parrija. V uradu komunistične stranke v Rimu je s svojo ženo, Rito Montagna, ki je vodite* Ijica italijanskih komunističnih žena in z njenim bratom Mariom Montagna, ki je glavni urednik komunističnega lista »Uni* ta« ter s svojim stražarjem Armadinom, ki ga nikdar ne zapusti, delal pozno v noč. Togliatti je bil tudi z italijanskega gle» danja praznoveren. V svojem žepu je nosil vedno upognjen žebelj, ki naj bi ga branil pred »zlim pogledom« in se je zelo bal šte* vilke 13 ter je vedno gledal na to, da ni reševal uradnih poslov ob petkih. Tako je odpotoval na sejo Kominforma, na kateri so izključili in obsodili Tita, iz Rima že v četrtek, samo, da ne bi potoval v petek. « Prvi, ki je obiskal Togliattija v bolnici, je bil ministrski predsednik de Gasperi. To je bil prvi neuradni sestanek med tema dvema velikima političnima nasprotnikoma. Mladi sicilijanski študent. Pellante, ki ga je poizkusil ubiti, je izjavil na policiji: »Dolgo sem ta napad prpravljal. Hotel sem ga ubiti, ker ne morem trpeti, da sodeluje* jo Italijani v Kominformu in ker ga srna* tram za odgovornega pri ubijanju Italija* nov»nefašistov v severni Italiji pö osvo* boditvi.« (»Daily Mail«) Drama v treh dejanjih (v 10 slikah) Spisala: Timmermans-Vaterman - Prevedla: K. Jelsnikova (2. Nadaljevanje) ŽUPNIK: Da. Prej ko si bila sama z njim. molči). Saj sem ti dejal, da bi govorila LEONTINA (sram jo je in vendar je sre» z njim? čna): Nič, stric ... LEONTINA: Pozabila sem ga vprašati, ŽUPNIK: Kako ? Kaj ? Nič ? (Leontina stric... Zavesa. TRETJA SLIKA Isto pozorišče v zgodnjem jutranjem soncu. Izidor sedi na klopi z glavo med rokami in premišljuje. Čez nekaj časa pride župnik iz župnišča. Vesel je in sam s seboj govori, dokler ne zagleda Izidorja. IZIDOR: Tako lepo je... da ne moreš spati. LEONTINA: V tej lepi noči si gotovo tudi ti! IZIDOR: O če misliš tako ... potem sta še (se smeje)___ ali me razumeš? LEONTINA (sa nasmehne): Ne ... tega pa ne morem razumeti... IZIDOR (se smeje glasneje): No ... LEONTINA: (se tudi smeje glasneje): No? .. Ali si ne upaš povedati? .. Ali se bojiš gospoda strica? ŽUPNIK (ni poslušal, zamišljen je, sedaj se zdrzne): Mene!? IZIDOR: Ne, ne, pa vendar ne morem.., ŽUPNIK: Le povejte... LEONTINA: Povej Izidor... V tej noči je še... IZIDOR: (se smeje): V tej noči je še... ljubki tvoj obraz. LEONTINA: Nič več ? IZIDOR: Potem je še mlad mož, ki si do» mišlja, da je pesnik. LEONTINA: Nič več? ŽUPNIK: še, še ... potem je še stari žup= nik ... stara nadležna ropotija... LEONTINA: Toda striček!!! (Ga objame) Nihče ne pravi, da ste nadležni. ŽUPNIK: Zato pa sam povem. LEONTINA: Vi ste vendar šopek našega omizja! ŽUPNIK: Glej jo no ... od kdaj pa si po» stala tako pesniška. LEONTINA: Ali ste hudi, striček! ŽUPNIK: Nisem ... LEONTINA: Tako malo govorite ... sicer znate pripovedovati same lepe reči, da vam človek niti v besedo ne more! ŽUPNIK: Ali ni sedaj vrsta na meni, da poslušam ?.. skoraj štirideset let že pri» digam ... sedaj naj poslušam pridigo! IZIDOR: Gotovo ste vajeni molčanja, gos» pod župnik!? ŽUPNIK: Če je treba, govorim, če ni treba pa molčim ... LEONTINA: Gospod stric... s kom pa boste kramljali, ko mene ne bo več tu? ŽUPNIK: Z Zofijo. To pomeni: Ona bo go» : vorila, jaz bom kimal. LEONTINA: V kleti pa je drugače, ali ne?.. ŽUPNIK: Da... drugače. Tam jaz govo» rim ... in steklenice mi kimajo... Ne! Smehljajo se samo, ker hranijo lep božji dar... (Leontina skuša pod mizo z nogo doseči Izidorja). IZIDOR : Občudoval sem vašo klet, gospod župnik... ŽUPNIK: Da ... da ... najlepšega pa niste videli. Tega ne morejo videti oči... to vidi le srce ... LEONTINA: Kaj pa ste vi delali, ko ste bili mladi? ŽUPNIK: Čital sem o sv. Frančišku. LEONTINA: In sedaj? ŽUPNIK: Sedaj ne čitam več. Sedaj pre» mišljujem o njem, kadar sem v vino» gradu... IZIDOR: Vi zelo ljubite svoj vinograd, gospod župnik? ŽUPNIK: Da| AH radi gledate ribe? Tam v ribniku so same zlate ribice ... IZIDOR: Tam?? (se ozre). ŽUPNIK: Lahko si jih ogledate... sicer se že mrači..., a videli jih boste še ... ve» čerjali smo že ... IZIDOR: Ali lahko grem takoj? (odide, premor). LEONTINA: Ali se je kaj zgodilo? Striček? ŽUPNIK: Ne, otrok, nič ... LEONTINA: Zakaj ste tako resni? Toliko ste govorili z njim. Samo poglejte ga, ka» ko rad bi vas poslušal, besede vam po» bira iz ust. ŽUPNIK: O, on sam je dovolj dober... am= pak poslušaj me ... LEONTINA (boječe): Da, gospod stric ... ŽUPNIK: Kaj pa ... vzemimo ta slučaj ... kaj pa, če se ne spreobrne ... LEONTINA: Spreobrnil se bö, stric! (uver» jena je in pogumna). Saj ste sami tako dejali? ŽUPNIK: Da... rekel sem tako . .. LEONTINA: Obljubili ste mi, dali ste mi roko! ŽUPNIK: Prehitro sem obljubil, otrok moj (to govori bolj zase, četudi reče »otrok moj«). Če se Izidor ne spreobrne... ra» čunajva tudi s tem... se boš vdala v usodo, ali ne? LEONTINA: Toda striček ... Izidor je šele dva dni tu! In voljen je kakor jagnje. ŽUPNIK: On sam je dovolj dober... toda čital je toliko slabih knjig ki mu sedaj strašijo po glavi,... da, veš kaj ?... Ti govori ž njim.., LEONTINA: Jaz, stric? Jaz? Saj ne bom znala! Bojim se! Saj nisem dovolj učena ... ne znam odgovarjati... ali se bojite, da se ne bo spreobrnil ? ŽUPNIK: Ne... tega ne... o tem ti tudi ni treba govoriti, ti ga samo vprašaj, kaj ga teži... meni se ne spodobi, da bi ga o tem spraševal... stori ti, ljuba moja... to boš že- zmogla... in povedal ti bo re» snico ... kajti odkrit in pošten je ... LEONTINA: Kajne, da stric? ŽUPNIK: Da ... če se spreobrne, dobiš mo» ža, da malo takih. LEONTINA: Oh, stric! ŽUPNIK:Sstt... (Izidor pride). IZIDOR: To je pesem, gospod župnik .., čudovita mesečina! ŽUPNIK: Da... IZIDOR: Upam, da bomo mi trije kdaj do» živeli še lepše večere, gospod župnik. ŽUPNIK: To za visi od vas, Izidor! IZIDOR: In od Leontine. LEONTINA (se smeje): No ... jaz bom že storila svoje! ŽUPNIK: Glavno je v vaših rokah, Izidor.. IZIDOR: Da, to je res ... Prejle ... ko sem gledal speče ribe in mirno, čisto vodo, sem globoko občutil, kako visi nad vsem skrivnostno hrepenenje človeka po čio» veku... ŽUPNIK (ga ni poslušal, sedaj ga prekine): Trenutek prosim... pipo sem pozabil... IZIDOR: Ali naj... •LEONTINA: Jaz bom šla ponjo mesto vas. ŽUPNIK (Izidorju): Ne vi (Leontini) in tudi ne ti... Sedita. Sam stopim ponjo ... (pomenljivo pogleda Leontino, pokima ji» ma s prstom in odide). (V zadregi povesi Leontina oči, Izidor jo gleda). (Počasi je dvignila oči, pogleda se srečata... na» smejeta se srečna ... tudi Izidor se sme» hlja. Nato plane k njej in mlada človeka stojita tesno objeta, Izidor jo poljubi). IZIDOR: Srček, tako dolgo te že nisem ob» jel, ali me imaš še kaj rada, moja mala? LEONTINA: Izidor... in ti še vprašuješ?! Nikogar nimam tako rada, kakor tebe ... nikogar... niti strica ne .., in njega imam zelo rada. IZIDOR: Dušica moja ... LEONTINA (brez tragike): Iz ljubezni do tebe bom še umrla, ti črni kodrolašček moj . .. (boža ga po čelu, po laseh). IZIDOR: Umrla bova rajši skupaj naenkrat, Leontina. LEONTINA: In še kaj? LEONTINA: Ne, ne bova umrla... Stopi» la bova v lepo življenje ... (položi mu ro» ke na rame, boža ga po laseh). Izidor, ta» ko sem hrepenela po tebi... vse dni... Vsak dan sem te čakala... pa te ni bilo. IZIDOR: In vendar sem prišel... LEONTINA: Vedela sem, da boš prišel... Saj si moral priti... Drugače bi te ne ča= kala več. IZIDOR: Tvoj stric mi je pisal, vendar šele pred tremi dnevi... LEONTINA: To že ... meni pa je dejal tih glas v srcu že mnogo prej, da prideš. IZIDOR: Ti... (objame jo. V ozadju stri» čev korak. Hitro se spustita in skromno in spodobno sedeta vsak sebi). ŽUPNIK (sede in prekine molk): Jezik ne teče brez pipe... (tišina). Lep večer je. (Tišina, nenadoma prime oba za roke): Otroka, Bog je dober... V nas je hrepe» nenje drugega po drugem... To je že Bog tako položil v naravo ... In vse ... vse je v vaših rokah, Izidor, samo v va= ših rokah... IZIDOR (po kratkem odmoru): Gospod žu= pnik... za njeno srečo in njeno ljubezen bi storil vse ... Vendar vaju preveč ce» nim... da bi vaju goljufal... (premor). Ali... ali je krst sploh kaj vreden ... če ne verujem vanj ? ŽUPNIK: Ne — IZIDOR (tiho): Kaj naj tedaj storim ... ? ŽUPNIK: Storite, kar vam bo Bog na» vdihnil. IZIDOR (po kratkem molku): Gospod žu= pnik... nocoj bi rad vse še enkrat pre» mislil. ŽUPNIK: Storite to, Izidor. Storite to. Mo» lila bova za vas ... kaj ne, Leontina ? LEONTINA: In ti naju boš razveselil, Izidor ? IZIDOR: Storil bom, kar je v moji moči, ljuba moja... Lahko noč. ŽUPNIK: Lahko noč... LEONTINA: Lahko noč, Izidor... (Izidor odide). ŽUPNIK (ko je Izidor odšel, hlastno): No, otrok... kaj ti je povedal? LEONTINA: Meni? ŽUPNIK: Jutro kakor angelski smehljaj ... Zlato prši na tihi svet. Lepo je ... lepo ... (zapazil je Izidorja, sedaj stopi k nje» mu in mu položi roke na rame). No... ste dobro spali? IZIDOR (otožno): Zvezde so bile še na ne» bu, ko sem že sedel tu. ŽUPNIK: Torej, Izidor... Ali je ta noč zbudila v vas kaj asiškega duha? IZIDOR: Kako to mislite, gospod župnik? ŽUPNIK: Tako, o čemer vsa včeraj govori» la... Ali morete sprejeti našo vero ? IZIDOR (za trenutek kakor kip, prime nato župnika za roko, kakor bi ga prosil, naj ne zahteva odgovora, nato žalostno od» kima). ŽUPNIK (vstaja v presenečenju in pove skoraj neslišno): Ne? IZIDOR: Ne... ne morem... ŽUPNIK (zapre oči): Ne? IZIDOR: Ne... Mučil sem svoje srce ... S silo sem tiščal vanj... pa nisem našel ni» česar v njem ... prav ničesar ... Vera mi je čisto tuja ... Ne morem je čutiti... Pravkar sem imel še besede, da izrazim to... sedaj jih nimam več ... Končano je ... Verovati ne morem ... niti... moja ljubezen ... do nje... mi ne... da te ve» re ... (trudno). Vem, kaj me čaka ... Storil sem ... kar sem mogel,., toda no» čem lagati, sebi ne... tudi vam ne ... (z muko) najmanj pa njej ... ŽUPNIK: Vi... ne morete ... IZIDOR (ga pogleda): Srečni ste ... Zavi» dam vas, gospod župnik. ŽUPNIK: Vi morate verovati! In tudi boste verovali. IZIDOR (ponudi župniku roko, ta je še ne sprejme): Hotel sem osrečiti njo in sebe. ŽUPNIK: Ta trenutek še ni prišel... IZIDOR: Ne bo prišel nikdar, gospod žu» pnik ... Živo sem občutil to nocoj (ko» maj govori). Uboga Leontina... uboga moja mala. A jaz ne morem, ne morem .. ŽUPNIK (hrope): Vaša duša je zakrknje» na ... takšne rodi naš sovražni čas ... Razumem: besede, knjige in ljudje vam ne morejo pomagati... Bog sam vas bo moral udariti... Zato bom molil... (ga= njen je). IZIDOR (udano skloni glavo, nato se zra» vna, ne da bi pogledal župnika. V očeh so mu solze, — tiho): Grem. ŽUPNIK (zapre oči, da se obvlada). (Izidor je odšel v župnišče po kovčeg, ki ga je bil pustil na hodniku. Sedaj se vrača k župniku, ki se bori s svojo ganjenostjo). IZIDOR: Zbogom, gospod župnik ... ŽUPNIK (ga pogleda): Ali nočete ... Le» ontine ... nič ... več ... videti? IZIDOR: Ne ... povejte... ji vi... ŽUPNIK: Prav imate... (Zreta si roko v roki dolgo v oči. Izidor se odtrga in gre. Župnik omahne na klop. Tedaj veselo za» zveni Leontinin glas skozi okno njene sobice, ki ga pa ni mogoče videti). LEONTINA (veselo): Dobro jutro striček! Že tako zgodaj ste pokoncu? ŽUPNIK (se obvlada): Da, otrok moj... okopal sem se v rosi... No ... pridi dol •••zaspane! LEONTINA: Takoj! (Župnik mirno priča» kuje. Leontina nastopi). ŽUPNIK: Dobro jutro, otrok moj... Kako si spala? LEONTINA: Tako lepo se mi je sanjalo ... stric ... tako lepo ... ŽUPNIK: Tako? In kaj se ti je sanjalo? LEONTINA: Ne upam si povedati... ŽUPNIK: Pojdi... pojdi... svojemu sta» remu stricu lahko vse zaupaš! LEONTINA: Sanjalo se mi je o poročnem šopku... ŽUPNIK (ki ga je zelo zadelo): O... po» ročnem šopku ? ... LEONTINA: Da, stric... Poročila se je moja dobra prijateljica... ŽUPNIK: Tako ... tako ... Kako pa ji je ime ? LEONTINA: če ne boste hudi. ŽUPNIK: Kako bi mogel biti hud nate! LEONTINA: Moji prijateljici... s poro» čnim šopkom... je bilo ime ... Leontina. ŽUPNIK (znova zadet): Leontina,.. baha (se poskuša smejati). LEONTINA: Ali ste govorili z njim ... ? ŽUPNIK (v zadregi): S kom?... LEONTINA (ljubko proseče): Z Izidorjem. ŽUPNIK: Seveda sem govoril z njim... LEONTINA: Kedaj... že sinoči? ŽUPNIK: Ne... davi... LEONTINA: In kaj je dejal: Povejte mi vse, gospod stric! Prav vse... In kje je sedaj ? ŽUPNIK: Na sprehod je šel... saj mora še toliko premisliti... Poglej, otrok moj ... jutro je tako lepo ... povedal ti bom kasneje. VAN MOL (za odrom): Ah, gospod župnik. (Nastopi). Rekli ste mi, da naj zopet pri» dem ... Sicer še ni preteklo 14 dni... pa danes moram po opravkih v Lewen_______ Videl sem vas takole zgodaj, pa sem si mislil, rana ura, zlata ura... gotovo bo» ste kaj naročili, ali ne? Dobro jutro, go» spodična Leontina ? Ali lahko sedem ... da ... hvala vam. Ali boste kadili, gospod župnik... Izvolite cigare ? LEONTINA: Gospod stric kadi vendar le pipo, gospod Van Mol! VAN MOL: Seveda, pozabil sem... čudno bledi ste danes, gospod župnik... ŽUPNIK (težko): Zgodaj sem vstal in... VAN MOL: Gospod župnik... tu imam si» jajen seznam različnih vin ... kri vam za» vre, če ga le čitate ... Nasvetujem vam, kupite koj! LEONTINA: Ali hi radi že na vse zgodaj napojili gospoda strica! Saj mora še maševati. VAN MOL: Opijanijo se le tisti, ki ne po» znajo vina, gospodična Leontina. Toda strokovnjaki ga srkajo počasi in pobožno. Jaz sem strokovnjak in gospod župnik tudi... To je seznamček .gospod župnik ... ki bi ga morali natisniti z zlatimi čr» kami... Poceni lahko dobite najboljše vino... (privleče iz žepa majhno stekle» nico kot vzorec). To je smetana, gospod župnik!! če hi rekel po vaše ... apostol med vini! Nektar z nebeško vonjavo... Če ga že ne smete piti, ker niste maše» vali, pa vsaj poduhajte ... LEONTINA: Vi ste pesnik v zgodnjem ju» tru, gospod Van Mol. VAN MOL: Vinski trgovci smo pesniki po poklicu, gospodična. .. ŽUPNIK: Verjamem vam .., toda ne potre» bujem ničesar več.. VAN MOL: Ničesar? Vi ne potrebujete ni» česar? Kaj takega še nisem slišal iz va» ših ust! Ali se šalite? Prvič, odkar pro« dajam vino, ste me tako odslovili. Go» spod župnik... vi ste bolni! Že trideset let prodajam... Ali ste morda pomoto» ma dobili napačen sod? Dva vam dam j za to... tri... Ne?.Potem se je prime« rilo nekaj drugega?! Potem je... ŽUPNIK: Ah, Van Mol... dobri moj prija» tel j... ne ženite si tega tako k srcu... Vaše vino je odlično... a meni sedaj ni zanj... VAN MOL: Toda to se mi ni še nikoli zgo» dilo ... vem, očrnili so me pri vas! Obre» kovali so me, obrekovali... hudobneži in ; zlobni jeziki... 1 ŽUPNIK: Van Mol... kako morete misliti kaj takega— Ni je steklenice v kleti, ki j ne bi bila od vas... in tudi nobene ne bo -----že prav ... že prav ... VAN MOL: In vendar so me očrnili. Saj tudi vem, kdo me je! Ta črni mladič, ki je bil včeraj pri vas... Preje sem ga vi» del... S kovčegom v roki je čakal na | poštni voz pri Lieru... Ni me upal po» gledati... haha! LEONTINA (zakriči): Striček ... ! ŽUPNIK (hripavo): Van Mol... pojdite.. • pojdite. Pridite spet jutri... samo poj: dite... VAN MOL: Moj Bog, nič hudega nisem mi» slil... hotel sem samo____ ŽUPNIK: Pojdite ... Pojdite ... (Van Mol odide ves prestrašen). LEONTINA (polblazno): Striček... kaj .. • _ je to!? ŽUPNIK: Rekel sem ti... da je šel Izidor na sprehod... Odšel je. LEONTINA: Stric... (vsa je ckamenela) ... Stric ... ŽUPNIK: Pridi otrok moj... Skušaj biti i močna... Bog je tako ’ hotel... Do.ber 1 fant Je • ^ • a zaslepljen ... Tu ne morej0 j ljudje ničesar... Ali me ne poslušaš, Lsj ontina... ? Da lahko se zgodi še čudež ... Leontina... Leontina ... LEONTINA (se zgane): čudeži... ha...! (Nervozno se je začela smejati, žuonik P prestrašeno gleda. Njen ledeni grozni smeh preide v jok... Bolečina izbruhne' glasno jokaje omahne nazaj, glavo skrij6 v župnikovo naročje... župnik jo boža po laseh). Zavesa. (Dalje prihodnjič.} ^Za naše gospodarje | Oiinp kmetijskih pridelkov HuCa&i na ^tancobkem (J. F. Graviei) Kmetovalcu prav gotovo od vseh težav, ki jih prinese vojna, nobena skoraj ni tako neprijetna, kot pa je prisilna oddaja kme= tijskih pridelkov. Posledica predpisov o prisilni oddaji pridelkov je seveda nadzor» stvo nad tem, koliko je zasejane poljedel* ske površine z žitom, z oljnatimi rastlina» mi in koliko je zasejane s krompirjem.. Posledica predpisov o prisilni oddaji pridelkov je nadalje pregled shramb, pr e» gled zalog živil in pregled stanja živine v hlevih. Končna neprijetna in najbolj občutljiva posledica prisilne oddaje kmetijskih pridel* kov pa je, da dobijo kmetovalci za oddane pridelke tako nizke cene, da ne morejo s temi dohodki kriti niti pridelovanih stro» škov, še manj pa izdatkov za nujno potre* bne življenjske in gospodarske potrebščine. Zato po vsaki vojni kmetovalci že komaj čakajo, kdaj bodo ukinjeni predpisi o pri» silni oddaji kmetijskih pridelkov. Mnogi so upali, da se bo to zgodilo že letos; toda to upanje je bilo prezgodnje. Zavezniški nadzorni svet na Dunaju za hteva, da prispeva avstrijsko kmetijstvo k prehrani za vsakega prebivalca, ki dobiva živilske nakaznice, po 900 kalorij dnevno. Razliko med 900 kalorijami in med 1800 kalorijami pri normalnih potrošnikih ali med 2500 kalorijami pri težjih delavcih, krijejo razni uvozi živil, predvsem uvozi iz Združenih ameriških držav. Da more dodeliti ministrstvo za prehrano predpisanih 900 kalorij iz domače proiz* vodnje, je bilo tudi za letošnjo žetev po* trebno predpisati kontingente oddaje kme* tijskih pridelkov. Ti kontingenti so predpisani za vso drža» vo in za posamezne dežele v kmetijskem ministrstvu sporazumno z ministrstvom za prehrano. Deželne vlade sporazumno s kmetijsko zbornico določijo okrajne kon* tingente. Glavarstva določijo v sodelovanju z okrajnimi preskrbovalnimi odbori občin» ske kontingente in občinski uradi oziroma občinski odbori porazdelijo v sodelovanju z občinskimi preskrbovalnimi odbori te ob* činske kontingente na posamezne kmeto* valce. Državni kontingent je določen pri kru snem žitu na 230.000 ton. Lansko leto je bil ta kontigent določen na 240.000 ton, bil pa je pozneje znižan zaradi slabe letine na 194.600 ton. Državni kontingent za ječmen je dolo» čen na 38.000 ton (lani 45.150 ton), za oves na 20.000 ton (lani 30.925 ton), za ko» ruzo na 23.000 ton (lani 23.160 ton) in za krompir na 320.000 ton. Deželni kontingenti za Koroško so: kru« šno žito 5.000 ton, ječmen 500 ton, oves Za dober semenski krompir skrbeti šele spomladi, ko je krompir treba že saditi, je mnogo prepozno. Ža dober semenski krompir za prihodnje leto moramo skrbeti že sedaj, ko je krompir še na njivi, ko je zel še zelena. V prejšnjih letih pred vojno in med voj* ho smo pri nas dobivali semenski krompir poceni, v dobri kakovosti, razmeroma do* bre sorte in skoraj v poljubni količini iz Vzhodne Nemčije. Ne samo pri nas, skoraj pol Evrope je dobivalo semenski krompir od tam. V vseh teh deželah danes primanj* kuje dobrega semenskega krompirja. Sicer je prišlo letos k nam nekaj semen» skega krompirja iz Amerike. Prvo leto bo gotovo pridelek dober, ni pa še preizkuse* ho, kako se bodo te ameriške sorte pri nas obnesle v prihodnjih letih. Zato je neobhodno potrebno, da sami .skrbimo pravočasno za dober semenski krompir. Saj je znano, da je pridelek na isti površini, pri isti količini porabljenega Semena, pri istem gnojenju in pri istih ob» ^elovalnih stroških lahko za 50, pa tudi za 100 centov večji, ako imamo dobro seme. Za semenski krompir za drugo leto skr» krmo že sedaj s pregledom krompirjevih Smmšljev na njivi. To delo ni naporno, za» kteva le nekaj časa in skrbnosti. To delo Ihdi skoraj nič ali pa tudi nič ne stane, ypliva pa bistveno na povečanje pridelkov Jh s tem na pocenitev pridelovalnih stro* skov. Ta pregled je v tem, da določimo najpre* je gotov del krompirišča. Nato ta del njive Natančno pregledamo in odstranimo z g o* *h o 1 j i vred vse one grmušl je, vse one krompirjeve rastline, na katerih opazimo 1050 ton, koruza 1500 ton in krompir 43.160 ton. Za posamezne okraje kontingenti še niso dokončno določeni, predlogi pa so na pod* lagi podatkov o oddaji pridelkov v zadnjih petih letih takile: Krušno žito: Volšperk 800 ton, Ve* likovec 895 ton, Celovee=okolica 795 ton, Celovec mesto 40 ton, Trg (Feldkirchen) 275 ton, Št. Vid 1700 ton, Beljak okolica 280 ton, Beljak mesto 5 ton, Špital 160 ton in Šmohor 40 ton. Ječmen : Volšperk 48.5 ton, Velikovec 69.5 ton, Celovec okolica 48.5 ton, Celovec mesto 3 tone, Trg 15.5 ton, št. Vid 107 ton, Beljak okolica 106 ton, Beljak mesto 2.5 ton, Špital 68 ton in Šmohor 29.5 ton. Oves: Volšperk 73.5 ton, Velikovec 14 ton, Celovec okolica 77 ton, Celovec mesto 4.2 tone, Trg 5 ton, št. Vid 208.6 ton, Be* Ijak okolica 50.9 ton, Beljak mesto 7 ton, Špital 74.9 ton in Šmohor 34.9 ton. Krompir: Volšperk 6645 ton, Veliko* vec 5696 ton, Celovec okolica 7200 ron, Ce* lovec mesto 720 ton, Trg 2523 ton, Št. Vid 9720 ton, Beljak okolica 5389 ton, Beljak mesto 220 ton, Spital 3840 ton in Šmohor 1207 ton. Določitev kontingenta za posamezne ob* čine in še posebej za posamezne kmetovalce bo letos zlasti pri krušnem žitu izredno va* žna. Za prvo polovico kontingenta bo dobil namreč kmetovalec samo dosedanje nizke cene, to je za pšenico 55 grošev in za rž po 51 grošev za kilogram. Za drugo polovico kontingenta bo dobil kmet po 118 grošev za kilogram pšenice in po 102 groša za ki* logram rži. Za pšenico, oddano preko pred* piša, pa bo dobil kmet po 135 grošev za ki» logram in za rž po 125 grošev za kilogram. Zato priporočamo vsem kmetovalcem, da se pravočasno zanimajo, koliko jim bo predpisano oddati posameznih pridel* kov. Občinski uradi morajo letos po po» sebni odredbi ministrstva za kmetijstvo dovoliti, da sme vsak kmetovalec pregle* dati sezname kmetovalcev in predpise od* daje pri posameznih kmetih. Ako bi zato predpisi mogoče ne bili pravični, naj se kmetovalci takoj pritožijo pri občinskem uradu in, če potrebno, še naprej pri okrajnem glavarstvu. Tudi zato je važno, da letos dobijo kme» tovalci zmogljive predpise o oddaji pridel» kov, ker bodo morali plačati za neoddane pridelke kazen po 1.50 š i 1 i n g a za vsak kilogram predpisanega, pa ne pravočasno oddanega kontingenta. Pridelki morajo biti oddani: krompir naj* kasneje do konca novembra, žito vseh vrst pa do konca decembra letošnjega leta. Le izjemoma bo ta rok pri oddaji žita podalj* šan za en mesec. kakršnekoli znake bolezni. Vse tako na* brane rastline zanesemo na kraj njive, od koder jih odpeljemo domov za uporabo ži» vini, zelo sumljivo bolne rastline pa tudi sežgemo, ko se posušijo. Na tako pregledanem in očiščenem delu njive krompir v jeseni posebej spravimo in od tega krompirja izberemo seme za dni* go leto. Ako pa hočemo še bolj poskrbeti za do* bro seme, bomo poleg opisanega dela, da odstranimo namreč z njive vse bolne rastli* ne, napravili še več. Izbrali bomo najlepše, najbolj zdrave in najbolj močne krompirje* ve rastline (ni treba ravno one z najbolj bujnim gmrušljem) in jih bomo označili s palčico. Pri tem ne izberemo rastlin, ki ra* stejo v bližini ali poleg obolelih rastlin, ki smo jih odstranili. Te rastline bi namreč mogle že biti okužene. Pridelek od tako zaznamovanih rastlin v jeseni posebej kopljemo in pri tem še kon* čno vidimo, če je pod grmušljem res mno* go in zdravih gomoljev. Ta krompir nato spravimo na posebnem prostoru v kleti. Prihodnje leto ta krompir posadimo na milem delu njive. In od tega pridelka bo* mo dobili seme za naslednje leto. Seveda bomo med letom spet to njivo pregledali in vse obolele rastline odstranili. Opisani način odbiranja krompirja je ta* ko enostaven, da ga more izvršiti pač vsak kmet brez posebnega znanja. Je pa posebno pri današnjih razmerah izredno važno, da to tudi v resnici in še pravočasno, to je ta* koj, napravimo, ker si bomo tako že za pri* hodnje, šo bolj pa za naslednja leta žago* tovili dober semenski krompir, s tem pa tudi dobre pridelke krompirjćk Moj dobri prijatelj, gospod Lapeyrade, je doma v mestecu Meilhan v Gaskonji (Gascogne). Vsi kmetje v tej deželi so le majhni posestniki, toda od njih jih je 47% glasovalo za komuniste. S tem pa ni reče* no, da so oni revolucionarno nastrojeni. Pod nobenim pogojem! Toda prvo: oni nočejo biti reakcionarji, razen tega pa jim je njihov poslanec v skupščini značaj ko* munistične partije za kmete tako krasno objasnil, objasnil jim je tudi krasno življe* nje v socijalistični državi, kakor je to pri* mer v Sovjetski zvezi, da so postali skoro vsi komunisti ali pa so za komuniste. Pretekli teden me je g. Lapeyrade obiskal v Parizu. Jaz ga imam zelo rad, a še bolj sem vesel, če pride in prinese s seboj neka« tere stvari, ki se jih dobi v njegovi deželi. Tokrat mi je prinesel nekaj gosjih jeter, kokoši, pa tudi malo lastnega vina, katere* ga sva takoj pričela piti. G. Lapeyrade mi je po drugem kozarcu pričel očitati moje nesodelovanje v politi* čnem življenju. — Vi morate iti z nami, komunisti. Ko* munisti — to so naprednjaki. Mi se mora» mo braniti. Ti Amerikanci bi nam hoteli prodati vse, kar ni več za nič, celo njihove paradižnike. Kakšna sramota! — Moral sem priznati, da- o tem še nisem slišal. Toda on je nadaljeval: *— To vem za gotovo. To mi je rekel naš poslanec v vlaku. Videli boste. Odnesli nam bodo vse. —• Hotel se mu odgovoriti, zato sem ga vprašal: — Gotovo ste že čital! resolucijo Kom* infonna ? — Ne, kaj pa je to? — — Kaj ne čitate »Humanite« ?* — Kadar se mi zljubi, ga kupim. — Na podlagi tega razgovora-, sem si do» volil, da poučim svojega prijatelja o vsebini te resolucije, a prav posebno o odstav* ku, ki pravi: »Jugoslovanski voditelji so stopili na pot lažnjive politike napram podeželju, ne da bi delali razliko med sloji, temveč so celo podpirali posamezne kmete.« — Kaj mi pravite, — se je razburil moj prijatelj. — Pa to ni francosko. — — Ne, tudi meni se zdi, da je to prevod iz beloruščine. Toda počakajte, to še ni vse: » ... in to proti znanemu proglasu Leni* na, ki trdi, da sestavljajo mali kmetje kapitalizem in buržuazijo v vsakem trenutku, vsak dan in povsod...« — On je to rekel, Lenin? To ni mogoče. Naš poslanec je pa... — Toda vaš poslanec Jacques Duclos je pa to spomenico podpisal v imenu franco* ske komunistične partije. Počakajte, da na* dal jujem: v času, ko vlada v Jugoslaviji malo kmetijsko gospodarstvo, ko ni izvedeno po* državljenje zemlje, temveč je ista ostala privatna lastnina, enako prodaja in nakup zemlje, kulaki združujejo v svojih rokah veliko zemeljsko posest, imajo svoje najete delavce; zato ni več mogoče, da bi partija zavzela stališče v duhu pomirjenja razredne borbe, ne da istočasno zaradi tega ne hi oslabela pri izgradnji soeijalizma.« Dalje: »Voditelji jugoslovanske komuni* stične partije so stopili s poti marksizma* leninizma na pot kulaške stranke, ko gre za vlogo, katero mora igrati delavski raz* red, ali ko trdijo, da so kmetje »glavni temelj« jugoslovanske države.« * Francoski komunistični list. ELEKTRIFIKACIJA PODEŽELJA V USA Urad za elektrifikacijo podeželja v Zdru* Ženih državah poroča, da je bilo v preteklem gospodarskem letu, to je od 1. VII. 1947 do 30. VI. 1948, vključenih v omrežje električnega toka 396.000 novih kmetijskih potrošnikov. Akcijo za priključitev čim večjega števila kmetij na omrežje električne* ga toka podpira ameriška vlada s posebni* mi subvencijami ali podporami. Dne 1. julija letos je bilo v Združenih dr* žavah več kot 65% vseh kmetij priključenih na omrežje električnega toka. Kako hitro napreduje v Združenih državah elektri* fikacija podeželja, je razvidno iz tega, da je bilo leta 1935 še komaj 10% ameriških kmetij priključenih na omrežje električnega toka. MARSHALL ZA NAČRT MEDNARODNE IZMENJAVE MLADIH POLJEDELCEV Marshall je v imenu zunanjega mini* strstva odobril načrt za mednarodno izmenjavo mladih poljedelcev, po katerem se bodo izmenjavali mladi kmetje Združenih držav in drugih dežel v namenu Studiranja raznih načinov poljedeljstva. Izjavil je v pismu na poljedelskega ministra, da je ta izmenjava v skladu s smotri zakona o ob* veščmiju in vzgoji, ki je bil nedavno odob* ren in ki naj pospešuje mednarodno sporazumevanje. — A kaj pomeni vse to \ — To pomeni, da morajo biti kmetje vsi pod vodstvom delavcev, ki so edini revolu» cionarji. In celo v slučaju, če je kmetov 80%,a delavcev samo 5%, kakor je sedaj v Jugoslaviji. Potem pa to tudi pomeni, daste vi, gospod Lapeyrade, »kulak«, a to po* meni izkoriščevalec. Pri teh mojih besedah je g. Lapeyrade poskočil ves rdeč in razburjen. — Jaz, da sem kulak! Jaz imam samo 15 hektarjev. Ali veste, kaj pravite? Kulaki so veleposestniki, pri katerih delajo siroma* jo taka velika posestva s 50 do 100 hektar* jo taak velika posestva s 50 do 100 hektar* jev pravično razdeliti med siromašne. — Nihče vam jih ne bo Tazdelil. Ta posestva je treba podržaviti. Toda vi ste vse» eno individualni izkoriščevalec, vi pomagate vsak dan, ob vsakem času in povsod kapitalizmu. In to nisem jaz, ki vam to reče, ampak Lenin. Pa ne, da- bi se hoteli upreti Leninu? Ali Jaequesu Duclosu, ki vam je vse tako krasno objasnil... ■— To je zločinec ... ! — Nikar se ne jezite, to.lahko škoduje vašemu zdravju. Sedaj boste videli, da sem imel prav: vi kupujete in prodajate svobo» bno zemljo. Vi imate najetega delavca. — Moj delavec, vi se mi smejete. Moj delavec je in pije z menoj. On ima- svoje polje s tobakom, on ima vse, kar imam jaz. — Toda vseeno on je vaš delavec. Vi mu dajete plačo, torej ga vi izkoriščate. — Nikar, za Boga! — Vi ga izkoriščate, pravim. S tem ka* pitalističnim delom delate vi proti interesom svoje partije, ki ima že itak dovolj te« žav z izgradnjo socializma. Torej ste vi sa* boter. To je jasno kot beli dan. Cim bo partija prišla na oblast, vas bo morala- zadostno kaznovati in podržaviti vaših 15 hektar* jev. — Toda kdo jih ho dobil? Moj delavec? — Tudi on ne bo dobil ničesar. Vse bo vzela država. In vi boste delali na kolhozu Meilhana, ki bo pod upravo uradnika ter boste dobivali vsak mesec plačo, ki bo računana na podlagi delovnih dni, katere ste storili. Jasno je, da ne boste imeli pravice do svojih pridelkov v kolhozu: niti kokoši, niti vina, niti paradižnikov. Kadar boste prišli v Pariz, da me obiščete, na žalost ne boste mogli prinesti ničesar več s seboj. Toda, kaj govorim: takrat tudi ne boste lahko prišli v Pariz, ker boste potrebovali za potovanje iz enega mesta v drugo posebno dovoljenje. Z drugimi besedami: Kominform vam obljublja, če boste dobro delali, boste nekega dne prišli na isti položaj, na katerem je danes vaš delavec. Toda to še ni gotovo. Partija, za katero ste glasovali, je velikodušna- in ko bo zmagala, vam bo pomagala, da spremenite svojih 15 hektarjev in svojo slabo kapitalistično vest v en hektar zemlje in v dobro proletarsko zavest. Vaše nesebično prepri* Čanje vam bo v veliko čast.« (»Le Bataille«, Pariz) Kakšna bo lellna? Obilno deževje v zadnjem času in izredno mrzli dnevi do sedaj v žitorodnih predelih še niso napravili preveč škode. Več škode so povzročili nalivi in deloma tudi sneg v planinskih krajih. V nižinah se je le žetev zakasnila za 8 do 14 dni, ker je žito bolj počasi zorelo. To pa ni vplivalo na težo ži* ta; le tam, kjer je žito poleglo, je žetev otežkočena in je pričakovati tudi zaradi te* ga zmanjšanje teže žita. Tudi pri krompirju in pesi, tako pri krmni kakor pri sladkorni, je rast vsled ni* zke temperature zaostala. Vlaga pa je vplivala ugodno, ker se niso mogli razviti v taki meri razni rastlinski škodljivci. V vinorodnih pokrajinah (Štajerska, Gradiščanska, Dolnja Avstrija) kaže vin* ska trta dobro; potrebuje pa za prihodnje tedne lepega in toplega vremena. Letina jabolk kaže srednje do nadpo* vprečno dobro. Letina hrušk je srednje do» bra in zelo neenakomerna. Pridelek krme je zelo važen za stanje ži* vinoreje. Prva košnja je dala razmeroma malo sena, pozna se še posledica lanske su* še. Pričakujejo, da bo druga košnja obilna. Zaradi mraza in snega so morali v ra* znih višinskih legah odgnati živino s planin, kar pomeni veliko izgubo na krmi. Oves kaže razmeroma slabo, boljše pridelke moremo pričakovati pri ječmenu. Koruza kaže za enkrat še dobro, pridelek pa je odvisen od nadaljnjega vremena. Za rejo in pitanje svinj je važen pridelek krompirja, ki kaže za enkrat dobro. Pri sedanjih cenah za krompir pa se bolj izplača prodati krompir kot pa krmiti ga svinjam in dobiti nato nizko ceno za meso in mast Ze sedaj - semenski krompir V v OSVOBOJENI REVŠČINE Novo socialno zavarovanje v Angliji. Najnaprednejša Od tega meseca dalje ne bodo v Veliki Britaniji ne možje ne žene in ne otroci več izpostavljeni težkim materialnim stiskam. Nobeno družino ne bo več navdajal strah, da bi mogla nenadna bolezen in s tem v zvezi visok račun zdravnika spraviti iz ra= vnotežja že itak skromno družinsko blagaj= no. Nobenemu bolniku ne bo treba več skr» beti, da mu morda zmanjkalo sredstva za posebno preiskavo ali posebno zdravniško oskrbo. Vse te skrbi bodo v bodoče odveč, kajti s 5. julijem je stopilo v Veliki Britaniji no» vo socialno zavarovanje v veljavo, ki je morda najobsežnejša oziroma najnapred» nejša ustanova te vrste na svetu. Z načrtom so pričeli že v prvih letih voj» ne. Že meseca julija 1941 je bil s strani te» danje koalicijske vlade podvzet prvi korak. Ta načrt, ki ga je britanska vlada objavila v obliki knjižice jeseni 1944, obsega vsake» ga posameznega državljana te dežele, ne glede na to ali je nastavljcnec, delavec, in» dustrijski m?gnat ali mali obrtnik. Načrt predvideva stopnjujoč sistem za družinske doklade in višjo plačo v slučaju bolezni in brezposelnosti. Zavzel se je tudi za ustano» vitev osrednjega fonda, v katerega naj bi vsi prispevali. Nekaj tednov pozneje je bilo ustanovljeno ministrstvo za državno zavarovanje, ki je prevzelo odgovornost za tekoče socialno zavarovanje in ki naj bi pripravilo izvedbo bodoče ustanove. Že meseca avgusta. 1946 so bile izplačane v Veliki Britaniji ^ prve rodbinske doklade in sicer 5 angleških ši= lingov na teden za vsakega otroka, razen najstarejšega v družini. Sedaj pa se bosta uresničili še dve na» daljni točki tega načrta in sicer socialno zavarovanje in industrijsko nezgodno zava» rovanje in s tem v zvezi tudi novo zdrav» stvo. V zadnjih tednih je vsako gospodinjstvo v Veliki Britaniji dobilo letak, v katerem je razloženo delovanje te nove zdravstvene službe; 32 strani dolga brošura o družin» skem socialnem zavarovanju bo sledila. Kakšne prednosti nudi ta nov sistem za blaginjo naroda Angležu, imenujmo ga n. pr. John Smith s soprogo in dvema otro» koma ? John Smith in njegova, družina se bodo Slej ko prej lahko obrnili za nasvet in zdravniško oskrbo na zdravnika, ki si ga bodo sami izbrali. Razlika napram prejšnje» mu položaju je v tem, da jim zdravnik od 5. julija dalje ne bo več predložil nobene» ga računa. Če pa bo n. pr. gospa Smith ho» tela nasveta še od kakšnega drugega zdra» vnika, bo to lahko storila brez nadaljnjega. Če katerikoli član družine potrebuje oskrbe v bolnici ali se mora podvreči kakšni ope» raciji, tedaj mu je vse to brezplačno na razpolago. Pravtako zdravljenje zob, naba» va novega zobovja, posebno zdravljenje oči, nabava naočnikov itd. Od 5. julija da» Ije je oskrba po bolnicah brezplačna, samo v slučaju, da bi n. pr. gospod Smith izrazil željo, da mu odkažejo posebno sobo, tedaj bo moral za to posebej plačati. Če pričakuje gospa Smith n. pr. novoro» jenca, tedaj bo imela poleg brezplačne oskrbe pred in po porodu tudi zdravniško pomoč in babico. Z rojstnim dnevom otroka ji bo izplačana vsota 4 funtov šterlingov (160 avstr, šilingov). Če je gospa Smith poklicno zaposlena, tedaj bo prejemala te» kom 13 tednov doklado 36 angleških šilin» gov na teden, če pa je zaposlena v gospo» dinjstvu, potem znaša ta doklada 20 an» gleških šilingov na teden, ki jo bo preje» mala 4 tedne. Samoposebi umevno je, da bo tudi za tega otroka prejemala rodbinsko doklado 5 angleških šilingov na teden do njegovega 16. leta. Vzemimo na pr., da spe da gospod Smith ▼ kategorijo I. socialno zavarovanih oseb (: to so tiste, ki stoje v odvisnem razmer» ju do svojega delodajalca). (Kategorija II. obsega samostojne trgovce in obrtnike, ka» tcgorija III. takozvane »svobodne pokli» ce«). Če gospod Smith oboli, tedaj bo pre» jel razen brezplačne zdravniške oskrbe do» klado 26 angleških šilingov zase, 16 šiiin» gov za svojo soprogo in sedem za svojega najstarejšega otroka, medtem, ko mu bo izplačano zs druge otroke še nadalje po 5 angleških šilingov na teden. Te bolniške doklade bo prejemal ves čas, dokler traja njegova bolezen, če treba tudi tako dolgo, da bo, če doseže predpisano starost, dobil pokojnino. Če je brezposeln, bo pravtako prejemal doklado 16 angleških šilingov na teden za dobo 180 dni, ta doklada pa se lahko raz» tegne tudi na eno leto. Pa tudi potem še obstaja možnost, da bo dobil to doklado iz» plačano še v naprej in sicer po odobren ju krajevnega odbora, ki lahko izstavi odobri» tev ne glede na denarni položaj dotične osebe. Če pa se n. pr. ponesreči pri oprav» Ijanju svojega dela ali če njegovo delo po» vzroči bolezen, tedaj dobi izplačano 45 ši= lingov tedensko, skupaj s 16 šilingi za svo» jo soprogo in 7 šilingi za najstarejšega otroka. Po 26=tih tednih ali po ponovnem pričetku dela se mu lahko izplača v goto» vih slučajih — če n. pr. ni več sposoben za delo ali mora biti stalno zdravniško oskrbo» van — poleg rente zaradi delanezmožnosti še nadaljna doklada. Ko doseže 65. leto, bo prejemal gospod Smith, predpogojno, da je bil dosedaj v rednem delojemslskem razmerju, starostno rento 26 angleških šilingov na. teden, a nje» gova. soproga 16 šilingov v starosti 60»tih let, pa če je tudi samo v gospodinjstvu za» poslena. Če pa gospa Smith še ni dosegla 60. leto, dobi gospod Smith v okviru svoje starostne rente nadaljnjih 16 šilingov za svojo soprogo. Če pa ostane gospod Smith, že ko doseže starostno mejo, še nadalje poklicno zaposlen, tedaj mu ne bo izplača» na starostna renta, temveč bo prejemal po» zneje, ko bo zares šel v pokoj, višjo rento. Samoobsebi umevno je, da skrbi social» no zavarovanje v slučaju, da gospod Smith umre, za njegovo soprogo in otroke. V tem slučaju pripada gospe Smith 13 tedn