Posvet zastopnikov slovenskih premogovnikov v Velenju Resne fežave v... v ponedeljek dopoldne so v prostorih delavskega sveta Rudnika lignita v Velenju razpravljali zastopniki vseh pre­ mogovnikov Slovenije o vprašanju osebnih dohodkov in o vprašanju zgraditve sistema notranje delitve dohodka, ki naj bi vzpodbudno vplival na produktivnost in ekonomičnost poslovanja in odkrival objektivne vzroke, ki dovoljujejo, da delovanje določenih faktorjev ni odvisno od prizadevnosti kolektiva — to je, da se sredstva formirajo pod ugodnejšimi ali neugodnejšimi pogoji,' k ar je, posebno slednje, čestokrat v proizvodnji premoga. Najosnovnejši poudarek je bil na sami višini osebnih dohodkov, ki so v republiškem povprečju na tretjem mestu — za elektrogospo­ darstvom in črno metalurgijo. S tem v zvezi je v zadnjem času opažen porast odliva delovne sile iz premogarske stroke — posebno profesionistov (kovinarjev in elek- tričarjev). V razpravi se je eno­ glasno javljala težnja po porastu osebnih dohodkov v tej panogi na 20—30 odstotkov iznad najvišjih povprečnih plač v ostali indu­ striji. V izredno težavnem položaju pa so premogovniki glede formi­ ranja skladov, kjer so odnosi med osebnimi dohodki in skladi okrog 95:5, in to zaradi plafoniranih cen premoga. Takšna razmerja nika­ kor ne morejo ustvarjati v skla­ dih sredstva, ki bodo že jutri, če ne že danes potrebna za obratno rekonstrukcijo, če pri tem izvza­ memo še problem stanovanjske izgradnje, ki jo razen Velenja do­ slej ostali rudniki niso bili v sta­ nju v celoti reševati. Tako so na posvetovanju z odo­ bravanjem sprejeli zadnje spre­ membe — olajšave v znižanju pri­ spevka od izrednega dohodka in znižanju obresti na poslovne skla­ de, kar bo vsaj delno olajševalo položaj rudnikov. V razgovorih o problematiki v zvezi z izračunom pravilne delitve čistega in osebnega dohodka za leto 1961 so zastopniki premogov­ nikov Slovenije podali tajniku re­ publiške komisije za pravilno iz­ vajanje delitve dohodkov pomoč­ niku sekretarja za delo tovarišu Mikliču mnenja, da naj bi se for­ mule o delitvi zaenkrat ne upošte­ vale v premogovni industiiji, ker so pogoji popolnoma drugačni kot v ostali industriji. Predsednik republiškega sindi­ kata rudarjev in metalurgov tova­ riš Leban, je nakazal na problem plačevanja boleznin do 30 dni, ki bo s 1. 1. 1963 stopil v veljavo in dejal, da je treba z vsemi tistimi simulanti, ki že vnaprej napove­ dujejo nastop bolezenskega dopu­ sta, temeljito pomesti ter jih kaz­ novati tudi z odpustom, če ne pre­ nehajo s takšnim grobim načinom izkoriščanja. Tovariš Miklič je v zvezi s splošno rabljenim faktorjem k-1, ki se je v večini premogovnikov vzel zaradi težavnega stanja kot osnova izračuna, pripomnil, da je takšno tretiranje prej korak na­ zaj kot kakršnokoli reševanje. Na ta način ostanejo vsa vpra­ šanja nerešena. Problem ne sme biti faktor k-1, temveč skladi — ki so bolj pereči od osebnih do­ hodkov. Kolektivi morajo imeti zgrajen sistem notranje delitve in morajo določno vedeti, kaj jim ustvarja sredstva. Ce se vzame osnova k-1, potem pač ne moremo izboljševati pravilnikov, niti se ne spuščamo v poglobljeno analizo — prečiščevanje z ekonomskih vi­ dikov. Glede razponov pa je pomočnik sekretarja za delo svetoval, naj ostanejo v razumnih mejah, to je mejah, ki jih celotni kolektiv sprejme in potrdi kot razumne in znosne. Napačno pa bi bilo vsa­ kršno utesnjevanje, ker bi to le nižalo stimulativnost. —ik Posvetovanje o delitvi čistega in osebnega dohodka v premogovni stroki je vodil pomočnik sekretarja za delo — tovariš Miklič. Preveč delovnih mest Akcija »-Državljan — uprava« v šentjurski občini kar lepo poteka. Komisija, ki jo sestavljajo stro­ kovni uslužbenci in seveda tudi odborniki, se je že nekajkrat se­ stala in izdelala delovni program, po katerem naj bi akcija potekala. Najprej so se odločili za izboljša­ nje dela sprejemne pisarne in so si v ta namen ogledali poslovanje teh pisarn v 2alcu in Šoštanju. Poleg tega je komisija pregledala tudi delovna mesta in ugotovila, da bi lahko marsikje njihovo šte­ vilo zmanjšali. Predvsem velja to za nekatere krajevne odbore, kjer je nekaj prav nepotrebnih delov­ nih mest. Komisija pa se je odločila tudi za izpopolnitev službe pravne po­ moči. Pisarna pravne pomoči si­ cer deluje že dobro leto dni in se je občani precej poslužujejo, pri­ čakujejo pa, da bo v prihodnje še bolje. O delu in programu komisije sta razpravljala tudi že oba zbora občinskega odbora. Komisija pa ta organ o svojem delu tudi spro­ ti obvešča. CESTA V ŠENTJUR Cesta, ki bo povezovala Celje z Rogaško Slatino, se iz dneva v dan daljša. Tako bo do petnajste­ ga avgusta zgrajena do Šentjurja, nato pa jo bodo nadaljevali do Grobelnega. Ta odsek naj bi bil zaključen že letos. Ce upoštevamo to, da potekajo dela na cesti v dveh skupinah — ena dokončuje odsek do Šentjurja, druga pa pri­ pravlja teren za odsek od Šentjur­ ja do Grobelnega — lahko morda to res pričakujemo. KOMISIJA ZA HIGIENSKO TEHNIČNO ZASCITO Ljudski odbor konjiške občine je na svoji iseji imenoval komisi­ jo za higiensko tehnično zaščito. Njena naloga bo predvsenri v ugo­ tavljanju vzrokov nesreč in obo­ lenj ter predlagati pristojnim or­ ganom ustrezne ukrepe za njiho­ vo zmanjšanje. V .L. V šentjurski občini gradijo v šentjurski občini je zadnjih nekaj mesecev znova močno zaži­ velo prostovoljno delo. Skoraj ni kraja, kjer se ne bi prebivavci od­ ločili, da si uredijo cesto, vodo­ vod, telefon itd. Ponekod bodo te objekte zgradili popolnoma sami, drugod pa bo pomagala tudi po­ klicna delovna sila. Ena takih ak­ cij je cesta od Zepine do Jarmov- ca. Pri delih na odseku Luterje— Slatina je bilo treba postaviti most in prebivavci so to sami sto­ rili. Zdaj je trasiran tudi že na­ daljnji odsek te ceste. Ker delajo prostovoljno, bodo domačini pri­ hranili občini najmanj okrog mi­ lijon in pol dinarjev. Ob proslavljanju velikega praz­ nika Planine, ki bo osemnajstega avgusta v Mangi — v spomin na ustanovitev prvega pokrajinskega komiteja Osvobodilne fronte — bodo izročili namenu novo avto­ mobilsko cesto, odcep od ceste Planina—Sevnica. Domačini so jo gradili s prostovoljnim delom. V počastitev tega praznika pa bodo na Planini odkrili tudi dve spo­ minski plošči. Velikega pomena bo tudi odcep republiške ceste, ki bo vodil do vasi Vrh pri Grobelnem. Za to ce­ sto so sestavili predračun že leta 1952 in je takrat predvideval okrog dva in pol milijona dinarjev. Da­ nes bo cesta vredna najmanj pet milijonov, vendar so prebivavci s prostovoljnim delom prihranili dobro polovico te vsote. Ceste Tunje pa se bodo razvese- hli predvsem tamkajšnji sadjarji. Po dosedanji cesti so lahko vozili samo z vpregami in zato ni čudno, če je bilo sadje obtolčeno in tudi zmečkano. Sedanja cesta pa bo takšna, da bo lahko po njej zape­ ljal vsak kamion. Ko govorimo o pomembnejših prostovoljnih delih v šentjurski občini, ne moremo mimo sedem kilometrov dolgega telefonskega voda, ki so ga prebivavci položili do Dobja. Prispevali so tudi 126 kostanjevih drogov, sami izkopali jame, postavili drogove; strokov­ njaki so opravili samo strokovno delo. Dotlej je bilo Dobje popol­ noma odrezano in prepuščeno sa­ mo sebi. Zdaj pa imajo stalni spoj s postajo Ljudske milice in tako lahko tudi ob nesrečah in ob bo­ leznih kmalu dobijo pomoč. Poleg ceste Kameno—Primož, ki jo bodo te dni začeli graditi, je v šentjurski občini seveda še ve­ liko ostalih prostovoljnih delov­ nih akcij. Vseh niti omeniti ne bi mogli. Upamo pa, da bodo v Šent­ jurju tudi nadaljevali tako, kot so začeli. Pravilniki naj bodo : realni Občinski ljudski odbor Mozirje je na svojem zadnjem zasedanju med drugim razpravljal tudi o delitvi osebnih dohodkov na osnovnih šolah v občini. Pravil­ nike sta pred tem pregledala po­ sebna komisija in občinski svet za šolstvo. Ker so ti pravilniki prvi, ki na novo urejajo nagra­ jevanje v šolstvu, je razumljivo, da niso brez napak in pomanj­ kljivosti. Večina pravilnikov nima do­ ločb o razmerju med osebnimi in materialnimi izdatki šole. Manj­ kajo tudi določbe o nadurnem delu, o raznih dodatkih in po- doono. Večina pravilnikov vse­ buje tudi določbe o nagrajevanju izvenšolskega dela, ki pa ne so­ dijo v pravilnike. Po predloženih pravilnikih bi bili osebni dohod­ ki letos višji ca 26 odstotkov v primerjavi z letom 1961, materi­ alni pa kar za 44 odstotkov. Za­ radi pomanjkljivosti, ki jih vse­ bujejo pravilniki, sta oba zbora sklenila, da naj organi upravlja­ nja na šolah o njih še enkrat razpravljajo in jih popravijo. Pri tem naj upoštevajo tudi raz­ merja med posameznimi šolami. Menili so, da je bolje, da so pra­ vilniki že od vsega začetka re­ alni in brez večjih pomanjkljivo­ sti. O pravilnikih bodo na seji ObLO Mozirje ponovno razprav­ ljali še ta mesec. -er TV pretvornik na Uršlji gori že precej časa je govora o televizij­ skem pretvorniku na Uršlji gori, ki bo omogočil boljši in nemoten sprejem televizijskih oddaj za Šaleško dolino in Koroško. Šoštanjska občina je doslej ! v ta namen odstopila sredstva preko DES-a Slovenj Gradec v višini okrog 3 milijone, prav tako pa 20 milijonov za sam objekt. Za dokončno dograditev ceste in dalj­ novoda pa so še potrebna sredstva f milijonov. Akcijski odbor, ki ima sedež v Ravnah na Koroškem je v ta namen napravil razdelilnik, po katerem bi šoš- tanjska občina morala kriti še 7 milijo­ nov. To pa je sedaj sporno, kajti raz­ prava na zadnji seji s predstavniki vseh gospodarskih organizacij je pokazala negodovanje do takšnega načina razde­ ljevanja. Občina zaenkrat teh sredstev nima in jih tudi ne more zbrati v ta namen. -ik Športna tekmovanja na Vranskem Ob letošnjem prazniku občine Žalec sta TVD Partizan na Vranskem ter občinska zveza za telesno kulturo v Žalcu pripravila več športnih priredi­ tev. Na rokometnem turnirju je v moški in ženski konkurenci zmagala ekipa Žalca i)red Grižami in Vranskim. Prav tako se je na Vranskem v okviru praz­ ničnih prireditev končala občinska liga v odbojki. Zmagala je vrsta z Gomilj- skega pred Žalcem in Braslovčami. Največ çledavcev je pritegnil nogo­ metni turnir. \ finalu je domača ekipa Vranskega premagala Žalec 4:0 Zadnja dan športnih tekmovanj pa je predsednik občinskega sveta za telesno kulturo tov. Gerželj izročil namenu nov stadion partizana na Vranskem. J. K. BELB KUPOLE NAD LEVCEM Tri dni v preteklem tednu so se nad levškim letališčem odpirale bele kupole. Celjski padavci so vadili skoke. Pri skokih so sode­ lovali že preizkušeni padavci, ne­ kaj pa je bilo takih, ki so se prvič preizkušali v skoku v globino. Ker padavska sekcija celjskega Aero- kluba nima lastnih padal in ker se je zaradi vremena trening vedno znova odlašal, se mnogi skokov niso udeležili, ker so bili na do­ pustih. ta M »Bratstva in enotnosti« štirinajstega septembra bo v Celje dopotoval vlak '•»•Bratstva in enotnosti^s ki bo pripeljal nad tri sto domačinov iz Srbije, Hrvatske in Bosne, ki so v dneh med voj­ no sprejeli medse na stotine Slo­ vencev. Celjski okrajni odbor Zveze borcev je že imenoval po­ sebno komisijo, ki bo poskrbela za to, da bo sprejem dragih go­ stov in bivanje pri nas kar naj­ bolj prijetno. Organizacija vlaka >^>^Bratstva in enotnosti« terja prav gotovo veli­ ko priprav. Tako je okrajni odbor Zveze borcev doslej že zbral ne­ kaj naslovov tistih srbskih, bo­ sanskih in hrvatskih družin, ki so izseljenim Celjanom in okoliča­ nom dolge mesece nudili zatoči­ šče. Zdaj je od takrat preteklo že mnogo let in mnoge družine se bodo po tolikih dneh srečale prvič. Tokrat bodo živeli skupaj samo tri dni, bo pa verjetno teh nekaj ur tako polnih doživetij in obu­ janj spominov, da jih ne eni in ne drugi ne bodo zlahka pozabili. Gostje iz bratskih republik bodo v celjskem okraju bivali namreč tri dni. Štirinajstega septembra, ko bodo dopotovali, bo v Celju osrednji sprejem, takoj za tem pa se bodo gostje razšli po vsem celjskem okraju. Gostile jih bodo tiste slovenske družine, ki so si med vojno morale poiskati svoje druge domove v Srbiji, Hrvatski in Bosni. Program bivanja drugega dne bodo sestavili občinski odbori Zveze borcev, tretji dan pa se bo­ do potniki vlaka ^»•Bratstva in enotnosti-« s svojimi gostitelji zno­ va zbrali v Celju. Tu jim bo okrajni odbor Zveze borcev pri­ pravil ponoven sprejem — verjet­ no bo le-ta pred Slandrovim tr­ gom — in bogat kulturni program. Vlak >>Bratstva in enotnosti« be odpotaval tretji dan zvečer. Do štirinajstega septembra je pravzaprav še daleč. Ce pa upo­ števamo, da bodo vsi ti dnevi pol­ ni pričakovanj in skrbnih priprav, bo štirinajsti september in z njim veliki dogodek za vse nas kmalu tu. Pričakujemo, da bodo prebi­ vavci celjskega okraja pozdravili drage goste prav s tolikšno prisrč­ nostjo kot so jih prvič, ko je vlak ^>Bratstva in enotnosti« potoTal • mariborski okraj. Obisk pri celjskem »Tapetništvu« NOVI OBRATI Na vogalu ob Mariborski cesti stoji eno izmed tistili podjetij, ki med drugim skr­ bijo tudi za to, da so naši domovi prijetni in udobni — »Tapetništvo«. Ko smo se zadnjič oglasili pri njih, so nam najprej ipovedali, da so pred dnevi odprli v Vojniku svoj obrat avtoličarstva, av- totapetništva, tapetništva in sedlarstva in da nameravajo podoben obrat odpreti tudi v Velenju. »V teh dveh krajih takih obratov doslej namreč ni bilo. Potrebe ipo naših uslu­ gah pa so bile tako velike, da smo se odločili, da ure­ dimo to zadevo«, so dejali, »S čim se v glavnem bavimo, ste vprašali? Imamo serijsko proizvodnjo tapetniških iz­ delkov, opravljamo avto- tapetništvo, polagamo pla­ stične mase itd., sicer pa delamo v glavnem po naro­ čilu. Pred leti je bilo ravno obratno — serijske proiz­ vodnje je bilo več kot tíste po naročilu. Zdaj pa želi že skoraj vsak kupec nekaj novega, svojstvenega. Med večja dela, ki jih opravlja­ mo pa sodi tudi oprema la­ dij.« »Preteklo leto smo poslali na prakso v Nemčijo Arm naša strokovnjaka«, je po­ vedal direktor »Tapetništva« tovariš Jovan. »V prihodnje bomo posvetili vso pozornost namreč polaganju plastičnih mas in pa oblaganju sten s tapetami, ki jih bo ilahko umivati. Pričakujemo, da bomo za ta dela dobili veliko naročil.« V »Tapetništvu« so паж poleg tega povedali, da so letošnji polletni proizvodni plan že dosegli. Dejali se tudi, da si kolektiv zelo pri­ zadeva za večjo in boljšo proizvodnjo in da bo — če bo tako tudi vnaprej — uspeh na koncu leta še boljši. Kauč, kot jih izdeluje »Tapetništvo« Celje NIED SLAVONSKliUII PiONiRJI Vočin je majhno mesto v Slo- voniji, na severni strani Papuka, v prelepi okolici. Čeprav je Vo­ čin mestece, je izredno pomemb­ no zaradi bojev, ki so se tam bili v času narodnoosvobodilne borbe. In prav zato je bil ta kraj cilj vseh pionirjev Slavonije, ki so se tu zbrali, da proslavijo 20. ob­ letnico pionirske organizacije. Na prireditev so vabili pionirje iz vseli sosednjih republik. Sloveni­ jo smo zastopali Celjani. Iz Celja smo se odpeljali v če­ trtek, 28. junija. V Podravsko Slatino smo prispeli pozno po­ poldne, od tod pa so nas avtobu­ si odpeljali v 24 kilometrov odda­ ljen Vočin, kjer je bil tabor vseh udeležencev pohoda. Ze v avto­ busu smo se spoznali z bosanski­ mi pionirji in se kar hitro spo­ prijateljili. Naslednje jutro smo se še dre­ majoč napotili k potoku in tam pregnali zadnjo dremavico. Nato smo si ogledali Vočin. Videli smo nekaj spomenikov in spominskih plošč, znamenito cerkev in druge zgodovinske spomenike. Nikoli ne bom pozabil, kakšni občutki so me obhajali, ko smo stali pred spomenikom, ki so ga domačini postavili v čast 320 žrtev, ki so jih 1943. leta na tistem mestu po- . but usta^L „ „ _ . V soboto nas je presenetil^ež. Po kosilu smo imeli športno po­ poldne, zvečer pa taborni ogenj. Pevci so tekmovali v oddaji »-Va­ ših pet minut«, drugi pa so pre­ izkušali svoje znanje v oddaji ^^Pokaži, kaj znaš-«. V nedeljo smo se odpravili na pohod h grobnici treh prvoborcev, ki so padli 1942. leta po trinajsturni bitki z ustaši. ) Prihodnja dva dni sta potekala \ v znamenju najrazličnejših tek­ movanj, razgovorov z borci na- '• rodnosvoobodilne borbe itd. Nato smo se odpravili v Osijek, kjei smo bili gostje tamkajšnjih pio­ nirjev. Presenečeni nad njihovo gostoljubnostjo, smo jih povabili v Celje. Upamo in srčno si želimo, da bi res prišli. V Osijeku smo si ogledali to­ varno '•'•S aponi j a«, muzej, zvečer pa smo prisostvovali predstavi filma »Tri četrtine sonca«. Ob slo­ vesu smo dobili od osiječkih pio­ nirjev »za dugo sečanje« lepe knjige s posvetili. Ko smo se odpravljali domov, smo začutili, da je naš obisk pri pionirjih iz Osijeka res okrepil prejateljsko vez, ki veže mlade ljudi. In tudi v prihodnje bo ia- ko! Radovan Telić Celje, Veselova 28/1