OSNUTEK
SMERNICE O DRUŽBENO EKONOMSKEM RAZVOJU
OBČINE
UUBLJANA BEŽIGRAD V LETU1977
I. UVOD
Družbeno etoomamski r&zvoj gospodanstiva, družbenih dejavnosti ter vseh dejavnikov v občini Ljubljana Beži-grad v letu 1977 je pavzet v teh smernicah, ki ob ostalih planskih in razvojnih dokumeotah predstavljajo osnovo dela v naslednjem letu.
Leto 1977 je drugo leto uresničevanja sredn<jero6nega plana, torej uresničevanija postavk Dogovora o temeljih družbenega plana razvoja občine Ljubljana Bežigrad 1976—1980 ter Srednjeroftnega plana razvoja občine Lju-bljana BeSgrad 1OT6—1980.
II. PREDNOSTNE NALOGE V LETU MTJ
1.   Utrjevanje vloge delavcev  v upravljarnju in odlofia-nju v  organizacijah združanfiga dela, interesnih skupno-stih in krajevnih skupnostih, še posebej v smislu obliko-v&nja,   kanstsituiranja  In   delovanja  o  dolodiltti  zakona  o združenem delu.
2.   Uvedjavitev   določil   dogovora   o   temeljih   družbe-nega plana občine Ljubljana Bežigrad, z zagatovitvijo raz-voja   opredeljenih  prioritetnih   dejavmosti   ter  uveljavitve začrbane sbrukture delitve ustvarjenega doJiodka.
3.   Razvoj kvalitetnlh dejavnikov v gospodarjemju, to roj povečanje tehni&ie in tehmolaške ravni gospodarjanja, avtomatizaoije   in   modernizacdje,   sodobna   onganizacdja proizvodnih   procesov,   izboljšanje   strokovnosti   delavcev, kar vse vpliva na hitrejšo rast produfcttvnosti.
4.   Spodbujanje   investicijske   dejavnosto   gospodarsklh organi^aoij  združenega dela skoai in/tegracijsko povezava-nje   ter   vsspostavljanje   produkcijsiko   dohodikovnjih   odno-sov v smislu zakona o združenem dalu, po poteh, kot so začrtane v srednjeročnih razvojnih dokumentih.
5.   Pospeševanje  razvoja malega  gospodarstva.
6.   totegracijsko poveeovanje obrtnih organizaoij zdru-ženega deda,  organiaacij  združenega dela  v  projektivi  in predvsem pove^ava med proizvodnund in trgovinskimi or-ganizacijami. Int^racijsko poveaovanoe je treba tesno po-vezatl  z  realizacajo  dahodkovnih odnosav.  Te  pa  lahko realizdrarao  skoea  skupne naložbe  na  temelju  družbene-ga   dogovorjaiija   ln   samoupravnaga  sporazume^anja.
7.   Doma, kakor tudi v tujind je ta-eba zlasti na pod-rofiju  gradbeništva   dosečii   kompleikanost   nastopa   in   se izogjbata pardailnim nastopanoem na trgLh. pri tem je tre-ba izkoriščati vlogo in možnosti nudenja razvojnega ln poslovnega   svetovanja   (cansulting),   kl   edini   odpira   ln zagotavlja kvalitetnejše oblike nastopanja na tujih trgih (izvoe pameti).
8.   Ustamovitev sklada za pospeševanje fanetdjstva na osnovi samoupraroiega sporazuma ter sprejem  odloka o zaščitanih kmetijahi, kot tudi nadaljnja pospeSevanJa ve-merjanja zasebnega kmettjstva v proizvodnjo id aa Iju-bijansko tržiš6a.
9.  DoSIedno iapolnjevanje nal<^ lz stabaizaoljsklh pro-gramov.
10.    Vztrajno   je   treba   zasledovati   realizacdjo   oiljev Brednjero6nega plana občtne, ki zahtavajo prastruktjurira-nje gospodarstva.
11.   Izdelava spremambe in dopolnitve urtanističnega pragrama m urbanistečnega načrta mesta Ljubljane, s ka-toro je iavesti uskladitev obstojedih dokumentov s spre-menjanimi gospodansikimi razmeramd ter splošnima druž-beraimi potrebami in koristmi; predvsem je treba preifcva-lifioirati   neEazidijive   površine   v  zazidljive.  Pri   tem  je treba sodelovata  s  krajevnimi skupnostmd, s sosednoimi obdinami, z mestom, s SIS in drugiitni pristojnimd organi ta organizacijami.
12.  Podružbljamje komunalne dejavnosti z ustanovifcvl-Jo komunalne in'teresne skupnosti, kar bo zagotovilo reše-vanje temedjnega  vprašanja razvoja družbenookanomskih in   sampuipraviiiih   odnosav   v   krajevoih   skupnostih,   ob-ftini tn mesta na tem področju.
13.   Izoblikovati  je treba niov  sistem financiranja ko-munalnih   dejavnosti v  skladu  s  predvidenimi   predpisd. Pri  tem  je  potrebno  upoštevati  v  večji meii zajemanje mestne rente in vse vtre financlranja prenesti na kamu-nalno skupnost.
14.    Sprejem   samoupravn^a   sporazuma  o   minimai-nem izvajanju in združevanju sredstev TOZD ta dragih de-lovnih skupnosta za potrebe stanovanjske graditve v višl-ni najmanj 6 odstobkov oa brutto osebnih dohodkov.
15.   Dograditl  1500  stanovanj  in si  skupno z ostalimd samoupravmimi   intereanimd   skupnostaid   prizadevati   za kompletiranje stanovanjskih  soseslk v okviru razpoložlji-vih dogovorjendh sTedstev.
16.  Pridobitev novih kapaoitet za družbano varstvo ot-rok Iz programa samoprtspevka I in dnigih virav.
17.   Intenzivno šlriti družinslko varsbvo otrok od sta-posti   od 1. do 3. leta starosti.
18.   Sirjenje kulturnih dejavnosM v krajevnfli Skupno-sbih   4n   temeljniih   organizacdjah   združenega   dela.
19.   TTveljavljati množičnost v panogah telesno-kultur-nega  mtoimuma  in   rekreacije v temeljnih   organizacijah adruženega dela in krajevnih akupniostaih.
30. Uresničiti program standarda — izgradnja reikre-acijskega centra Ježica, Belinka, Ob Stolpniški ulid.
21.   Celodnevno šolo je kot moderno obliko vzgoje in izobraževanja nujno razvijati do maksimalnih prostorsklh in finančnih zmogljivostii.
22.  Pospešeno je treba iskatl sredsfcva in jih vlagati v mvesticijsko  vzdržeivanje,  da  bi  šoteke objeifcte  zadržaU v funkcionalno primernem stanju.
33. Nadaljnje izboljševanje osnavnega adravstvenega varstva aktivnega dela prebivalsfeva.
24.   Pravice občanov bo samoupravna lnteresna skiup-nost   sooialnega  skrbstva  valorizirala  s  predpisd  in     po enotnih načelih in kriterijih.
25.   Težišče  dela   raziskovatoe  skupnosti bo na  pod-ročju vzpodbujanja Inovacij dejavnosti tako v gospodar-stvu kot tudi na družbeneim področju.
26.  Krepitev in izpotoitev sastema vamostl in družbene samozašftite v občtai kot v krajevnih skupnostih, temeljndh oz.  drugih  organizacijah  združenega dela,  samoupravnih interesndh skupnostih ter drugih samoupravnih oi^ani^ar cijah in skupnostih.
27.  Izhajajoč iz dosedanje dosežene stapnje obrambnlh prtprav v  občinl  LJubljana BežlgTad bamo dejavnost na področju obrambnih priprav usmerUi v nadaljnje in kon-tinuirano uresničevanje načei splošne ljudske obrambe na vseh ravneh.
28.   Usklajevati merila, ki naj bodo enotaa pri dode-IJevanju finan&nih pomoči borcev in inrvalidov NOV.
m. GOSPODARSTVO
Glede na konsotLdiranJe sistemskih, lafcoinodajniih to ptenskih osnov gospodarjenja v letošnjem letu, g-lede na motoosta investidjske dejavnosti v naslednjem letu, prl-čakovanem pavpraševanju na doma6em trgu kot tudi T tujini ter tntenzivnejšem jzkoriš<5anju vseh  kapacitet, na-
Crtujemo, <Ja se bo gospodarstvo obfiine v letu 1977 giba-lo v naslednjih okvirih.
PLAN OBČINA
19T7
PLAN
LJUBUANA 19T7
PLAM SRS
1977
Družbeni proizvod                      7,0            4,0—5,0            5,0 Količinsku obseg
proizvodnje                          1,0—8,0                   6,0            6,0
Zaposlenost                                 2,2                   2,2            2fi
Produktivnost                             4,7            13—2,7            2,8
Osebni   dohodek                         2,0                   1,0            2,0
Izvoz                                            8,0                  —             7,5
Uvoz                                           4,0                    —             7,0
Investicije                          9,0—10,0                    —             6,0
SploSna in skupna  poraba        —                    —             4,5
Stopnja rasti — realno PredvMevamo:
~ — da bo možno doseči rast družbenega proizvoda v višind otoog 7 odstotkov z notranjo reorganizacijo dela, boljšo izkoriščenostjo kapacitet in vključitev novih obra-tov v proizvodnjo.
—   rast zaposlovanja ne ame preseči povpre&ne rasti 2,2   odst-otka, tako kot  je  opredeljeno  v  srednjeročnem planu m sicer: v elektroindustriji, kemični industriji, 4i-vilski industriji, montažerstvu inobrti
—  rast  proizvoda  mora   temeljiti  predvsem  na  kva-litetnih  dejavnikih,  torej  povečevanje  produktivnosti,  ki bo povedana za okoli 4,7 odstotka. Poudariti je treba flek-sibilnost delovanja ter še vedno strogo stabilizaoijsko ob-našanje,
—  k rasti dmžbenega proizvoda in rasti produktivnosti mora v naslednjem letu prispevati tudi investioijska de-javnost ter je vapodbujanje investicij še posebna naloga vseh obdinskih dejavnikov. Investicijska poraba naj bi se t naslednjem letu povečala za okoli 9,0—10,0 odstotkov.
—  ohranjanje  in   rast   življenjskega   staradarda   mora •trago temeljiti na kriterijih delitve Iz dogovora o. teme-ljih družbenega plana, torej na odnosu: rast dohodka (in produktivnosti) rast osebndh dohodkov. Pri povečanju dru-žbenega proizvoda za okoli 7 odstotkov naj bi realnd oseb-ni dohodek v naslednjem letu porasel za okoli 2 odstotka, torej toliko kot lotos, veodar na- bistveno spremenjeni os-novi,
—  ravno na področju delitve dohodka morazno v letu 18T7 izpeljati korenite spremenibe, da bi koofino le zago-tovili dovolj stabilne osnove razvoja gospodarstva na last-nih možnostih in temeljih,
—  pospeSevanje izvozne dejavnosti bo še vedno v sre-dlšču pozornosti; ob izjeranem struJcturnem premiku izvo-sa  (uvoza v letošnjem letu predvirievamo, da bo v letu 1977 izvoz povečan za okoli 8 odstotkov, uvoz pa bo na-rašfiaJ, toda počasneje. Tako je ohranjevanje letos d-ase-žeoe pcoltivne bilance izvoz) uvoz cilj tudi v letu 19T7,
—   na  podrofiju splošne  in skupne porabe  moramo zagotcmti take odnose, da bo poraba teh sredstev narašča-la po^sneje od rasti družbenega proizvoda, kar je dogo-vorjeno že v temeljnih pianskih srednjeročnih dokumen-tih,
—  na podro6ju malega gospodarstva bomo v letu 19T7 posvetdli vso skrb uresničevanju določil dogovora o pospe-Sevanju nalog v gospodarstvu. Pc^peševanje razvoja POZD In ustanovitev sklada za kreditiranje razvoja zasebne obr-ti pa sta prioritetni nalogi, oblikovati moramo kmetijskl zemljižkl sklad, ustanoviti sklad za pospeševanje kmetjj-stva na osnavi samoupravnega    sporazuma, sprejeti od-lok  o zaščiteruh kmetijah. Stalna naloga je tudi pospe-Sevanje  razvoja zasebnega kmetijstva t proizvodnjo vrt-nin in mleka za ljubljansko tržišže ter vklju&tev arondi-ranih površin oa levera bregu Save v pcoces organiziTane proizvodnje.
IV. URBANIZBM
1. Pn usklacUt.v^ urbanističnega programa in urbanistt-Cnega nadrta mesta Ljubljane s spremenjenimi gospodar-skimi razmeraml ter splošnimi družbenimi potrebami je nujno polrebno lzvršiti ponovno namensko porazdelitev nekaterih površin:
—  območje med Tomačevsko cesto (novo obvozno) in Vojkovo oesto,
—  ofamočje vzhodno od Titove ceste ^everno od pred-videne obvoane ceste in južno od Save,
—  območje Podgorice in šentjakoba.
2.  Izdeiati  je  zazidalne  nadrte,  spremembe  in  dopol-nitve zazidalnih načrtov, tako da bo omogočena realizaci-ja programov inteTesnih  skupnostih in  organizacij  zdru-ženega dela v okviru sprejetega družbenega plana obfiine.
3.  V sodelovanju s Skupš6ino mesta Ljubljane oz. nje-nimi organi je dokončno določiti varstvene pasove vodo-vodnih črpališfi, pri Čemer si je prizadevati, da bodo čim bolj  realno določeni obsegi in kategorije varetvenih pa-sov, tako da se zemljišCe racionalno izkoristi v najustrez-aejše namene.
4.   V sodelovanju s satnoupravno interesno skupnostjo za i^radnjo oest Ljubljana in Republiško skupnostjo za ceste je dokončno dolooiti trase avtocestnega sistema tako, da bodo sproščene površine lahko uporabljene v najust-reznejše natnene.
5.  Pn določitvi regionataih in mestnih objektov, ka bo-do zgrajeni v industrijskem rezervatu Dolsko in v pred-videnem,   še  ne  potrjenem  tndustrijskem  rezervatu  juž-no od Dola,    si je fcreba prizadevati, da se določijo povr-šine tudi za proizvodne in skladiščne objekte v skladu z družbenim   planom   gospodarskega   razvoja   obeine.
6.   Nadaljevati  je  s preprečevanjem  vsake nedovolje-ne gradnje in reševanjem vprašanja obstoječih nedovolje-nih gradenj.
7.  Nadaljevati je s pospešenim, učinkovitim in zakoni-tim postapkom za iadajanje lokacijskih gxadbenih in dru-gili davoljenj.
V. KaMtTNALNO GOSPODARSTVO
Komunalna mteresna skupnost in krajevne enote nao-rajo biti ustanovljene najkasneje v I. tromesečju 1977. Uporabniki in izvajalci se morajo medsebojno povezovati in na podlagi svobodne menjave deda ter individualnih to skupnih interesov sami skrbeti za svoj kamunalni stan-dard ter za razvoj teh dejavnosti. Podružbljanje komunal-nih dejavnosti pa se nanaša tudi na komunalne organiza-cije, ki morajo v istem obdobju na podlagi samoupravne-ga sporazuma In statutov v njvišjem organu samouprav-ljanja zagotoviti upravljanje organizacije po dvodomnem načelu, to je tudi z delegafci uporabnikov. V istem obdob-ju morajo biti sprejeti in potrjeni plani in programi raz-voja  komunalnih  dejavnosti na  vseh  nivojih.
Pri izoblikovanju novega sistetna finansiranja komu-nalnih dejavnosti se mora upožtevati v večji meri zdru-ževanje deia tn sredstev, stabilizacijskd ukrepi, racionali-ziacija poslovanja in večja produktivnost dela proizvajal-cev komunalnih storitev. Le na podlagi planov in progra-mov je možno zagotavljati večjo materialno osnovo tern dejavnostim, katerih razvoj je potrebno uskladiti s sta-novanjsko, poslovno in industrijsko gradnjo, kar še po-sebej velja za urejanje stavbndh zemljišč. V letu 1977 je treba realizirati s pdoročja kamunalnega gospodarstva predvsem naalednje naloge:
1.   Redno  vzdrževati   obstojeCe  kolektivne  komunalne naprave, pri čemer si je prizadevati za racianalno upo-rabo razpoložljivih. fiBančnih sredstev.
2.  Nadaljevati z izgradnjo individualnih in kolektivnih ktMnunalnih naprav r obstoječih naseljih, v sodelovanju s  komunalnimi   delovniml   organizacijaml   in  krajevnimi steupnostmi. Pri tem je v večji meri angažirati sredstva občanov, krajovnib. skupnosti in  organizacij  združenega dela.
V teoi letu je nadaljeavti z iagjadnjo tržnice v oeo-tru Betžigrada.
3. Pridobivanje,    priprava   in    opremljanje    zemijiSč za patrebe stanovanjske, poslovtne in industrijske izgrad-r^je in objektov iz samaprispevka po srednjeročnem pla-nu občine preko organizacije za urejanoe stavbnih aem-lJiSC »Soseska«.
4.  V ob&ni in v mestu Je z dražbenim dogovorom do-ločlti osnave enotne zemljiške politike, v  oteviru katere naj se ustrezno orgamzdrajo tudl arganizacdje za urejanje semljišč. Podjetje za urejanje stavtonlh zemljišC »Soseslca« naj bo pobudnik teh prizadevanj-
5.  Po izsdaji republiškega zakona o upravljanju in raz-polaganju s stavbnim zemljlščem je iadelatl ustrezne ob-fiinske in mestae predpise in prou/čiti možnost ustanovit-vb posebne komunalne zemljiSke akupnosti oe. interesne enote.
6.   S samoupravno mteresno skupnostjo za Lagradnjo 10-letnega programa in republlško skujpnostjo za ceste bo-n»o  sodelovall  pni  pridobivanju  in pripraira zemljišd  za izgradnjo objektov 10-letoega programa na območju obči-ne. Začeti še z rekonstrukcijo Titove cesfce skoai črnuče in knižišče Titove ceste z Nemško cesto iz več zbranega posojila za ceste.
7.   Izgradlti  je  treba  obračališia in  avtobuana posta-Jališča ter uvesti nove proge mestn^a potoiškega prome-ta v Tomačevo, Savlje in Podgorico. Sprejebi prometni re-žlm je dopolnjevati v sUadu z razvojem prometa na ob-njofiju oibčaie ira temu prtmerno vzdrževati prometoo si-gnallaacijo.
8.  Organizlrati odvoe smetl in odipadkov r stanovanj-ailcUi naseljih, lger bodo podani pogoji.
9.  V otoviru mesta Ljubljane, bomo sodelavali pri usta-novltvi  enotane samoupravne interesne skupnosti in stro-fcovne  službe  za varstvo  okolja  (varstvo  narave,  zraka, voda, pred prekomerndm hrupom ...)
10.   V sodelovanju z ijubljanskiini abčinanii si bomo prizadevald  za  integracijo  organlzacij  zxlruženega  dela  ¦ področja urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč,
VI. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
1. Gradnja stanovanj
Dogradili bomo najmanj 1500 novlh stanovanj, od tega 140 v okviru indivtiduaJiie gradnje. Pri tem je potrebno dosledno izvajati gradnjo na družbeno usmerjenih stano-vanjskih soseskah, uskladitev programa stancvanjske in komunatoe gradltve z ostalimi programi SIS. Vzpodbuja-li bomo usmerjeno individualno stanovanjsiko gradmjo v ofcviru stanavanjakih zadrug, formiranih na novih saino uprarodh temijih. Stanovanjska skujpnost bo skupaj z dru-gmii SIS sprejemaJa družbene dogiovore za financiranoe in izgradnjo kompleksnih stanovanjskih sosesk, s pripa-dajočimi objekti dražbenega standarda.
Odpravo stanovanjskega primanjkljaja bomo dosegli s povečanjem obsega novozgrajenih stanovanj ter z več-jo menjavo stanovanj, za kar bo SSS predvidoma rasspo-lagala s 76 milijoni dinarjev. Ob tem pa je potrebno upo-Stevaiti že angažirana sredsfcva za sofinanciranje dljaških ta študentskih domov ter samsloih dcanov in prispevek aa Posočje v vižirrf 3^00.000 dmarjev na osnovi že stoe-nj«iega samoupraTOega sporazuma v SRS.
Z. Gospodarjenje s skladom hB in postOTitimi prostorl v drnžbeni lastninl
Samoupravna stanovanjska skypnost bo ragotovila vsrirževanje družbenih stanaranj oz. hiS ter poslovnih prascorov.  V  ta  naznen moramo  Se nadsdje  vztrajat:  na
.--'~.,.,:...   •--•i......>aiiu  hišne samoupravne, to je zbo-
ra Jtanovaicev In hišnega sveta. Za zboljSanje stanja na področju gospodarjer»ja s poslovnimi prostorl, bomo spre-joli ustoezne odlake, s čimer bi zagotovili njiliovo eoo-stavno  reprodukcijo.                                                     - ...
Sprejem  družbooega  dosovora o poii&ki  aUuaria lM
moral upoštevati postopno uvedbo stroSkovnOi stanarin za naslednje srednjeroCno obdobje ob upoStevanJu sooi-alne varnosti občanov.
Stremell bomo za tem, da bodo vlagatelji stanovaaj uporabljali amortizacijo za nakup novih stanovanj, nado-mestltev dotrajandh skupnih delov in naprav ter za reSe-vanje perečega problema hižrušklh stanovanj. Piedvddeva-mo enako delitev stananine tn najemnine kot r leMi 1978. Skupna viSina bo anažala predvidoma 25 milijonov dinar-jev.
Samoupravna stanavanjska skupnost bo ob sodelova-rx}u krajevinih skiujpnosti onganizaraila enote civilne zašči-te po hišah In zagotovila ustrecna finarnina sredstva za nabavo potrebne opreme.
S. Družbena pomoS
' Samoupravna stanovanjeka skupnost se bo zavzemala z» čimprejšndo pridobltev stanovaoj, kl so blla planirana v letu 1976, upoštervajoč prioritetoo listo prosilcev družbe-ne pamofti.
V   oikviru  naslednjega  natefiaja  za  pridobltev  stano ranj, zgrajemih s sredstvi družbene pomoči, se bo zavze-mala za  izpopotajevanje sprejetdh kriterijev in meril tar uporabila  izkušnje pri  dosedanjem  dodeljevanju solidar-nostnlh  stanovanj.  Pri  reSevanju  stanovanjskih  vprašanj udeležencev  NOV  bo tudi v oodoče vlagaia vse napore, da se upravieenceini zagotovi prednostna pravica pri reže-vanju njihovih stanavanjskili problemov. V okviru danih možnosti  bo  naredila vse  potrebno za  reševanje  stano vamjsJdh probleitnoiv upoikojomh in invalidnih ter za delo nesposobmdh oz. socialno ogrožanih obdanov v okviru skla-da stanovanj, s katerimi razpolaga.
V   oknrtru sprejotega družbenega dogovora bo sodedo vala v uresničevairaju programa Izgradnje domov za osta-rele obfiane, posebno pa se bo zavzemaJa za čimprejšnjo dograditev Doma  starejših občanov za Bežigradom.
Samoupravna stanovanjska skupnost bo sfcladno s sprejetim obfidnsktm prc^ramom in sprejetim družbenim čogovorom in samoupravnim sporazumam o odpraivi ba-rakarskih naseiij ter stanovanj VI. in VII. kategorije vlo-žila vse napare, da se v letu 1976 zastavajeni prograin na-daJjuje v lotu 1977.
V   program  odstranjevanja  barakarskih naselij  pa se bodo  morale  vMjuditi  zlastd tiste OZD,  katerih  deaavd stamijejo v takšnah naseljih.
DRUŽBENE DEJAVNO5TI
Samoupravne interesne sfcupnosti, obltkovane na pod-ročju občine Ljubijana-Bežigrad, so svoja programsika iz-hodaSCa za leto 19T? uskladile s temeljmimi cilji družbe-nega dc^ovora o temeljih družbenega plana občine 14» bljana Bežigrad v letth 19f7»-d980.
». Vzgoja fai tzobraževanje
Temaljne naloge v letu 1977 izhajajo iz predmetnih ia učnih načrtov ter programov ostalih šoi.
Tudi v tem letu bamo v oelotd reali2iirala pnogram maJe šole v obsegu 105 ur. Med temeljne naJoge spedado tudi otoveanosti iaobraževatoe skupnosfei Bežigrad do skup, nlh naiog na ravni mesta. (financiranje posebne osnovno šole Janeea Levca, dama Madči Beličeve, dejavnost deilav-skih univerz v okviru dogovopjenega programa vzgoje in izobraževamja, pedagoške dejavnosti Pionirskega doma, tetoidna  kultura  mladah  in Svetovaind  center).
Cetodnevno osnovno šolo bomo v letu 1977 rassviflaJi predvsem na šolah, kjer že deluje, na novo pa v prvih raaredih sledečab. šol: OS Borisa Ziherla, v Crtamirovi ulici, OS DaniJe Kumar ln emtfcuatoo na Oš Barisc Kidriia.
OddtieUte podaySane«B bivanja btmio tudi v lefai 1977 razvijaili na stoprtji od 1. do 4. razreda. Le v socdalno ogroženah okoljdh bo potrebno poskrbeti za ratsvgjanje od-
delfcov podalij&anega bivanja tudi na viSji stopnji. Za leto 1977 nafirtujemo vkJjučitev 1600 otrok v podaljšano biva-nje, kar predstavJja približno 29 °/o šoloobveznih otrok. V letu 1977 bomo financirali WZ v dogovorjenem obsegu. S tein bomo omogooili, da bi bilo v VV 124 od-delkov s 2449 učenci. Glede prehrane šolskih otrok je treba v tem letu dokončno izoblikovatd stališča glede fd. nanciTanja.
Razširjene naloge
Iz programa samoprispevka I in samoprispevka II bo Izobraževalna skupnost Bežigrad dobila nove šolske pro-store na osnovni šoli Danile Kumar in verjetno prostore na Oš Maksa Pečarja v Crnučah. Odprtih bo na novo pribMžno 34 oddelkov. Ta razširjena obveznost izobraže. vaine skupnosti bo v letu 1977 zahtevala precejšntja fii-nančna sredstva.
Kot nova razširjema obvezna dajavnost je Cudi pri-spevek izobraževaJme skupnosti k financiranju samopra-spevka II.
Plnančna komstruikcitja sloni na zahtavl, da je v letu 1977 fcreba zagotoviti taka meriila obliikovamija dohodka &>1, ki bi omogfočala ve6jo samoupravno delovanje detov-nih skupnosti teh šol, zato, da bodo zagotovloemi osebni dohodki delavcev v višini dogavarjemih izhodišč samo-upravnega sporazumevanja, potrebni materialnd izdafcki, z zakonom predpisana amortizacija, soudeležba k financi-ranju samoprispevka II in sofinaneiranje skupnah stro. kovniii služb samoupravme interesne skupnosti ter reali-zacijo investicijskega vzdrževanja šolskih objektov po pro-gramu izoibraževa.line skupnosta. Osrednje naloge na po-dročiju iiwesticijskega vadrževaAja so: popravlto taT v te-lovadinici OS Maksa Pečarja ter ureditev jodilnice v sta-rem delu šole, popravila aken in del ostrešja Oš Mirana Jarca in nekatera manjša popravila na ostalih osnovnih Solah.
Tako bodo potrebna nekoliko večja sredstiva od se. danodh 67 milijonov za občinske tn skupne naloge, s pri-pombo, da v splošni indeks rasti sredstev za leto 1977 nl mogoče vkljufiiti obveme razžirjene dejavnosti (izhaja iz »amoprispevka II) in jo je treba priikazatj posetaej.
b) Otroško varstvo
Samouipraivna skupnost otroškega varsbva načrtMjje T 1977. letu naslednje naloge:
—   da  bo  uresničila  program   izgradnje  objektov  za predšolske otroke. Julija  1977 bo dokončan objekt v so-seski BS-3, izdolana bo programska ureditev za pripravo projekta enote VVZ v Crnučah za, 80 otrok;
—  da bo začeta gradnja II. ebape vzgojnovarstvenega ¦avoda v Sentjakobu;
—  zagotavitd etaže v stanovarvjskih objektdh v soseski BS-3 za varstvo 100 otrok;
—  zadržaiti delež vključenih predšolskih otnoik v orga-Biziraneim družbenem varstvu;
—  program letovanj otrak bo izveden kot v letu 1976, teifco da bo v letovanje vključenih najananj 740 otrok;
—   družiinsko  varstvo   otrok   bomo  ražširili  na  deset družin za varstvo 40—50 otrok v starosti enega do trehlet;
—  razširjene dejavnosti bodo potekale po minimalnem programu zveze skupnosti otroSkega varstva in to v 11 oddeltoh, v  katerih bodo    vkljudeni  vsi  petletud    obrooi T občind;
—  zagotoviH bomo sofinamciranje objektov iz progra-ma obeh samoprispovkov;
—   sodelovali  bomo pri izvajanju programa ureoaq]a in gradnje otrošktih igrišfi in rekreacijskih površin v po-sameznih KS;
—  sodelovali bomo pri izobraževanju kadrov za ctelo z  otroki,  posebno   tistih  kadrov,  ki   se  toobražuijajo  ofo delu;
—   sodelovali   bomo   z   WZ,   krajevninvi   skupnostani in društvi prt arganiziiTanju vseti mogotih oblik vzgojno-izobraževalnega dela z otrofci.
e) Kultura
Temeljne naloge obCinske kultume skupnostl v letu 1977 so:
—  nadalamija pri2jadevanja za krepitev samoupravnega dogovarjarvia za hitrejše uveljavldanje samoupravne inte-resne skupnosti, za uresniCevanje svobodne menjave dela na osnovi načel ustave ter Zakona o združenem delu;
—  ob&inska kultuma skupnost bo spremljala, vredno-tila, usmerjala in Enancirala ve6ino kulturne deoavnostt v skladu s svojim programom;
—  med temeljnimi nalogami občinske kultume skup-nosti v letu 1977 bo kadrovska, organizacijska, vsebinska t«r prostorska krepitev občinske ZKPO, ki naj še nadalje poglablja in razvija svojo vlogo pri vzpodbujanju in reali-zaciji kulturn^a življenja v občini, s težiščem aktivnosti v  krajevnih  skupnostih, TOZD  in društvih;
—   ureditev muzejske zsbirke v Crnučah bomo  reak-ziraii v skladu z zaftrtanimi nalogami za leto 1976.
Razširjene naloge:
—  knjižnica Bežigrad bo deiala v dosedanjem obsegu (okrog 5000 bralcem bo izposodila 100.000 knjig). Izposo. jevališči Crnu^e in Stadion bosta odprtj enkrat tedensko. Novo izposooevaliSfie s čitatoico Savsko naselje čaka na dograditev prostorov v domu krajevne skupnosti. V pri-pravi je tudl glasbeni oddelek;
—  BežigrajSka galerija bo po uspešnem začetku v letAi 1976 nadaLjevala delo po začrtanem programu likovne d»-
javnosti;
—  redno delo Fionirskega doma teir kultuimo-iaivaijaiski del glasbene šole Pranceta Sturma bomo modneje pove. aali z zaledjem, predvs«m s celodnevno osnovno šolo.
Investiicije:
V okviru materiaOnih možnosti in drugih virov aode-lovati pri urejanju kultumih prostorov v KS.
d)  Telesna knftura
Naloge v letu 1977 so:
—  vključiti Siinveč občanov v akfcivno telesno-kultumo dejavnost, predvsem  v  panoge    tolesno-kulturnega mini-muma,
—   raavirjati  dejavnost  SSD,  \cat bodo6ih  nosilcev se-lekcije za tekmovalni šport,
—  ustanoviti komisije za športno rekreacijo v KS,
—   usposobiti  strokovne  kadre  vseh  profilov,
—  dopolniti podrobni program za vse telesno-kulfcumo podro6je na podlagi skupnih dogovorov z mojnimi pod-rodji,
—  organdzacija nmožiCnih akcij (trim),
—  v programu družbenega standarda bo v lefcu 1977 mvedena:
I. etapa izgradnie rekreacijskega centra na Ježici, I. etapa izgradnje rekreacijskega centra v Belinkl, I. etapa  zunanjih  igrišč  ob  Stolpniški  ulici, priprava dokumentaoije za osrednji obdinski rekreacy-ski center ob Savi.
e)  socialno skrbstvo
Na področju socialnega skrbstva ne moremo govoriti o prednostnih nalogaii, lahko govorimo le o nalogah, ki izhajajo iz zakonakdh obveeiM)sti, to je o osnovnem pro. gramu skupnosti  in o razšdrjenem programu,
—  šolska prehrana in letovanje otrok — planirandh je bilo v letu 1976 le polovica potrebnih sredstev, katera pa 90 biia v cseloti porabljena. Ostalo pa je ra podlagi do-govora  med   SIS    sooialnega    skrbstva  in   izobraževalno skupnO6tjo financirala SIS za vzgajo jn izobraževanje,
— do sedaj še ni urejen status v KS,
—  v gradmji je splošni socialni zavod Dom starejčrih občaiiOT,  ki  bo dograjen  v  letu  1977.  Manjfcajoči del  fi-nanftnili sredstev je pridobljen na podlagi družbenega do-govora ¦ sredstvi stanovanjske skupnosti.  S  tem  je po.
krita eertotna investicija in na podlagi tega Je laftko SIS socialnega  skrbstva  v  decembru   1976    prevzela ustano-
viteljsbvo.
C) Zdravstveno varstvo
Na podrooju izvajanja zdravstvenega varstva ai bo občinska zdravstvena skupnost ob sodelovanju z regional-no zdravstveno skupnostjo prizadevala, da bi v letu 1977 Cimbolj  uspešno uresničevala naslednje naloge:
—   nadaljnje  razvijanje in  poglabljamje samoupravme organiziranosti na področju zdravsfcva,
—   nadal'jnje    izboljševanje   ui  papolmejše    iavajaAJe zdravstvanega varstva aktrvmega prebivadsfcva in usmerja-nje zdravsbvene dejavmosti skladrao s potrebami in inte-resi v adružesnem delu, izhajaijoč iz že sprojetih stališč, da   predstavlja   izvajanje   zdravstvenega   varstva   sestami del družbene reprodukoije in pomembne dejaivnifce pro. duktevnosti dela,
—  usmeritev naporov k izvajanju popotaejšega in kva-litetaejšega zdravstvenega varstva udeležencev NOB,
—  nadaljnje raavijanje organizacije zdravstvene službe v pogojih družbene samozaščite, splošnega Ijudskega od-pora in ljudske  obrambe  v  izrednih raamerah,
—  krepitev higienslco-epidemiološke dejavmosti,
—  nadaljnje pospeševanje nege bolnika na domu,
__   razvijanje   zdravstveno.vzgojindh   in   prosvetnih   de.
javnosti s poudarkotn na preprečevanju alkoholizma, nar-komanije in drugih šfcodljivih zdravstveno.socialnLh po-javov.
Nerealizarana adaptac^ja lekame v Crnučah v letu 1976 terja glede na obstoječe nevzdržno stanje nujno adap-taoijo in preureditev lekarni&kih prostorov. Ugotovlijen.0 je, da sedanji prostorski in drugi pogoji ne ustrezajo md-nimalnim  kriterijem  za  lekamiško  dejavnost.
f) Raziskovalna dejavnost
Na področju raziskovalne dejavnosti se bo skupnost v lef.u 1977 prizadevala predvsem za krepitev ustvarjalnih sil družbe in raaiskave za hitrejšo rast družbene produk. tivnosti dela ter za krepitev surovinske baze in welija^-ljanja nove tehnologije. V skladu s podanimi načeli ozi-roma smernicami 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS bo raziskovaina skupnost občine Lj.-Bežigrad podpirala predvsem:
—   raziskave   usmerjene   v   razvoj   materialne   osnove družbenega razvoja, zlasti na podro&jih energetike, suro-vtoskih procesov iii proizvodov,
—   raziskave usmerjene v  izboljšanje  življenjsMih  ir> zdravsfcvenih  razmer d&lovnih ljudi in občanov.
Občinska raziskovalna skupnost v cedoti podpira usmeritev, po kateri je potrebno uveljaviti soEnanciranje posameznih raziskav po merilu, da mora vsako področje skrbeti za svoj razvoj. Zato je potrebno aplikativne in razvojne raziskave načrtovati na sofinanciranju TOZD, SIS in bank. Sredstva, združena v RSS pa naj imajo predvsem vapodbujevalno in usklajevatao funkoijo. Ana-liza razvojnih programov delovnih organizacij bo osnova, d» raziskovalna skupnost Lj.-Bežigrad nastopi kot 4. zbor družbenopolitičnih skupnostJ. Za izpolnitev te naloge je nujno potrebno sodelovanje oi^anov občinske razisko-valne skupnosti s strokovnimi službami v občini. Težišče dela raziskavalne skupnosti bo tudi na področju vzpod-bujanja inovacijske dejavnosti tako v TOZD, kot tudi na družbenem področju. Pomembnost spodbujanja inovacij. ske dejavnosti zahteva tudi tesno sodelovanje pri obCin. ski skupščini — kornlsija za inovacije. Polno podporo in taiclativo bo dajala obanska raziskovataa skupnost orga-nizacijani združenega dela, ki imajo pogoje m moanosti za uveljavljanje konzultantskih dejavnosti (>>consuUang«), tsrfio da domačem, kot tudi na tujih tržiščih, še zlasti pa v deželah v razvoju. Prav tako bo občins'<a raziskovalna skupnost povezovala znanstveno raziskovalne OZD, ki m-vajajo znanstveno-raziskovalno in preduivesticijsko dejav-nost, zlasti na področju gradbeništva.
Samoprispcvek II.
21. novembra 1976 je bil izglasovan samaprispevek II za gradnjo objektov družbenega standarda za obdobje 1977—81.
Program predvideva gradnjo objektov za otroško var. stvo, osnovne šole, domove za starejše občane in prostore za osnovno zdravstv©no varstvo. S samoprispevkoin II bomo zbrali 67,7 °,'o skupne vrednosti programa. Ostala sredstva  bodo  prispevale  interesne  skupnosti.
V   naši občini bomo v letu 1977 pričeli z gracjnjo I. faze osnovne šole črnuče, ki bo imela 16 učilnic, dve te-lovadnici, kuhinjo in zaklonišče.
V  istem letu bo dograjen tudi Dom starejšdh obdanov v KS Posavje z 212 Iežiš6i.
VIII.  SPLOSNA PORABA
Dosedanje medobčinsko dog^ovarjanje o splošni po-rabi je zagotavljalo prenose nalog iz podrooja sptošne v področje skupne porabe in s solidarnosfcnim preliva-njem sredstev omogočalo njiho-ro financiranje. Glede na nadaljnjo ustavno opredelijevanje financiranja nalog iz splošne porabe bo v letu 1977 prišlo do pamembne do. polnitve sistema na ravni občin in spremembe funkcaje republiškega proračuna pri zagotavljanju dopolnitoih sred-stev občinam. Odpravljen bo sistein prelivanja sredstev med občinaini in uveljavljeno načelo samofinanciranja občin skupno z dopolnilnimi sredstvi republiškega pro-računa. Vsled tega bo potreben nadaljnji odstop dela ob-činskega prometnega davka republiškemu proračunu. Pre-ostali viri dohodkov občin pa so takšni, da bo na njlhov obseg v večji meri lahko vplivala občiina kot temeljna družbenopolitična skupnost. Taiko spremenjen način fi-nanoiranja bo seveda zahteval še bolj poglobljeno sno-vanje daivčne politike in dosledno izvajanje začrtanih smernic.
Iz ustavnih določil in družbenega dogovora izhaja, d« je potrebno že v naslednjem letu iz sptožne porabe Mo-čiti komunalno dejavnost in negospodarske investicije. V ta namen je potrebno ustanovitd samaupravno komu. nalno skupnost, a za gospodarske intervencije zagotaviti druge vire. Glede krajevnih skupnostih bodo v proračunih planirali sredstva le za zagotovitev delovantja skupščiin. skega in delegatskega sistema. Za Ijudsko obrambo v skladu s konceptom delovanja splošnega Ijudskega od-pora v kraoevnih skupnostih se v splošni porabi zago-tavlja.io sredstva le za redno dejavnost organov, ki skrbe za izvedbo programa ljudske obrambe. Glede delovanja družbenopolitičnih organizacij je treba uresničevati na-čela, da se te fmancirajo iz lastnih dohodkov. Od hibro-sti organiziranja samoupravnih skupnosti in preoblikova-nja omenjenih dejavnosti je odvisno, koliko botno uspeli v let.u 1977 očistiti splošno porabo iB jo uskladiti z ustavo In drugimi akti na tem področju.                                        •
Prizadevanja za nskladitev davčne politike in njeno enotno izvajanje so sklenaena v vsakoletnem družbenem dogOToru o splošni porabi, ki s tem nadomešča dosedanje zakonsko urejanje davonega področja.
Z družbeiniim dogovorom naj bi bila tudi v bodoče za-gcAoviijena:
—   uskdadltev    stopenj   za   posamezne   vrste    davkav s tem, da bi bili za nekatere vrste določeni razponi,
—   učinkovitost in  doslednost  pri  izvajanju  davčnih predpisov,
—   kadrovska   in  organizacijska  usposobitev  davčmh uprav,
—  hitrejša uvedba avtomatske obdelave podatkov na še  preostalih   področjih,    predvsem   v  davčnem    knjigo vodstvu.
IX.   VARSTVO     BORCEV   IN   INVALIDOV     NARODNO-OSVOBODILNE  VOJNE IN DRUGIH VOJN
V prc«Tamu dela komisije za zadevo borcev NOV Steupščine občine Ljubljana-Bežigrad so predvidene na-slednje naloge:
—  Sprejetje družbenega dogovora o skupnih osnovah In meriiUih za podelilevainje priznavalmin udeleženceim NOV ta drugih vojn  med  občinami  Stovenije.
—   Dapoliuiitev obč&nskih predpisov v adlaku in pra-vtoiku in jih uskladlti z druibenim dogovorom.
—  Ofcrepiti varstiva udeležencev NOV in drugfih TOjn ter njihcmb najožjih  družinskih Slanov,  kl  ostanejo na afcrbi po abčinskih predpisih: pri podeljevanju priasnaval-nm in stalmih družbenih pomoči, pri potnodi za šalanje otrok upravidencev, še posebej  prl zdra/vljendu v narav-nlh zdravMiiščih in pri koristnem preventevnem adravltje-nju, pri askrbovanju v damovlh poftitka, prl obisikili na domovih  oetarelih,  osameaiLh boroev  tn pri  podeltjevanju entorataih pomoei.
X. KADROVSKA POLITIKA
V smislu dolo6b družbenega dogovora o temeljih k*-drovske politike na območyu ljubljanskih občin ter spre-jetiin delovnim programom o uresničevamju in oblitova-nju kadrovske poHtike v občini LJubLjana-Bežigrad bodo podpisnilta oblikovali kadravsko poOitoiko, M bo zagatav-ljala hltrejži razvoj socialisti&iih samoupravnih odmosov, hitrajišo rast materialne osnove ter možnasti m hafcrejšd sooialni raisvoj in za hitrejšo m bodj usMajeno apireml-ngaiije  družbene  struteture   prebivalstva.
Zato je naloga podpisnikov nasledoja:
—  izdelati iB oblikavaiti takšne sisteaimacije delovrulli mest, ki bodo uredile realne osnove za funkoianalno orga-niaacijo dela, za planiranje pofcreb po kadiih, za vredno^ tenje delovndh mest, za izobraževanje in za vansbvo de-lavcev,
—  skiladno z družbeooekonamsklim ramc^em občine in raavojiHm   programom   temeljnih   in   drugih   organlzaciii adruženega dela bodo podpisnikd spreoeli naftrte kadrov. Pri na4rtavanju kadrov bodo upoštevali vprašanje raapo-rajainja   vn   napredovanja   abstojeeega   kadra,   dopotaitoo In funkcianalno izobraževanje, usposabljanje novih profl-lov, ki jih zahteva nova tehnologija, usmerjanoa v ijiedno Solanje,  ijjvaoanje  štipendiijslse  politilce,  sprejemamite pri-pravniikiov in pridobivanje novlh delavcev,
—   samoupravne interesne skupnosti  prevzemaijo  vbo odgavomost in skrb  za na^rtovanje kadrov svojega pcv drodja,
—   da bodo praivUno raaporejali delavce ira ustrezna delovna mosta glede na njihovo sbiokovno, moraJinapoii-tično jn drugo usposotoljenost,
—  uresničevata in iOTajati štipendljsko politiiko v oib-Clnd ia ustavne prawlce človeka, da si pod anatokni pogoijd aagotavlja mo&iost za šolanje v stoladu s svojtai potre-barod in željami  v vtogi delavca v združen«n delu fcot
•nosilcu  šfcipendijske  in  kadrovslte  polifafee,
—   da   bodo   sprejeli   programe   strokovnega   idejno. politifinega, družbenoekonoinskega in splošnega izoboraže-vanja kadrov ter v ta namen razporedltev potrebnih II-nančnih sredstev,
—   temeljne   in   druge   organizacije   združenega   dela bodo iJipopoiiiile svoje programe pridobdvanja novih ka-drw z načrti o sprejemanij.u pripraTOikov,
—  da bodo organiziraii ^trezne kadrovske službe, ki bodo usposobljene v skladu z načeli semau.piravloanja de-lovati  na  vprašanjih  planiranja  kadrav, pridobivanja  in labtre  kadrov,  izobraževanju  delavcev,  informtrani-u  61a-nov delovnih skupnosta, varsrtva pri delu in dmžbenetn standardu.
XI. LJUDSKA OBRAMBA
Za uresračevanje postavljenlh nalog bomo naSo de-javnost na področju obrambnih priprav v letu 1977 usme-rili zlasta na:
— orgazilzlranost Ij^vls]« obrambe boroo v temeljnih ln drugih organizacijah združanega dela, krajevnfti akup-
nostih, družbenapoHtičnlh tn druglh skupnostih vsebin-sk», organizaaljsko in nortnativno pravoo uskladiH z nOr vlm aakodiani o ljudskl obrainbi;
—  obrambne priprave bomo morald še natprej vsebin-sko, orgaoizaciasko in materialmo ufcrjevati  ter  rassvjijati oziroma jih uskladiti in ustrezno dopolniti v vseti stnik. tunah skladno z odtokom predsedstva republike o vsebini in iadelavi obrambndh nadrtov v SR Stoveniji; vsi obramb-ni načrta morajo omogoClti pravočasen in organftsliran pre-hod vseh drulibeinih dejavnikov z mimodobskega v vojno staAJe, zato bodo obdinski upravni organi še intenzivTieje pripravljali  in   dopolnjevaili  naftrte  svojih diejaTOostd  za delo v vojnl;
—   v ofcviru  srednjeročnega razvojnega nairta bomo opredelild naloge in cdlje t«r zagotavUi materiallne in fi-nančne pogoje za uresn«5evanje zadanih nalog 8 podro6ja obramboih priipKiv;
—  posebno skrt) je treba posvetitl nadaljnjeniu reše-vanju kadtovskega vprašanja v vseh. strukturah obramb-nlh pnipranr v obfiini ter se zaraematd za števiinejSe vldju-čevanje žensk v te pripra,ve;
—   cftvilni zaščitl moramo posvetlti najiveCjo stob io zagotovtta pogoje za njeno nadaJJnje kadiwsko vseibdnsko in mateerialno skladno izpapolndevanje z vsemi sestavina. mi sptošne ljudske obrambe in samozjaščite, zato bomo zlasti:
a)   obftnslci Stab za oivilno zaSčdto usposobili ze sa-mostojno delovanje in izobllkovaLi organi^aoljo občiinskih enot v civilne zašfiite ter pristapili k njihovem formiranju,
b)   zavtaemald se za kadrovsko in sbrokovno iapopol-r^Jevanje vseh dejavnllcov civilne zaščite v Jtrajevniih skup-no6tih   in  organizactjah  adruženega    deia  ter  zagotovili usklajenost njihovega detovanja,
c)   preverjali  usposobljenost  enot  owllne  zažčite na posameznih in skupnih vaj&h,
č) povezovali vse družbene organiaacije in društva, loj po znafiaju svojega dela v prtmeru potrebe lahtoo so-delujejo v zsašftitnih akcijah (KK, taborniki, raddoama-tenji, itd.),
d)   za vse kategarije  obCanov    2agoboviti    doipoitadilnii pouk obrambne V2goje z namenom usposabljanja za sa-mozaščitme in druge ukrepe v vojmem stanju in v pri-m«ru eiementarnih in dmgih nesreč,
e)   ustainavljaM  bižne iin ulifine  enote  csivilne zaščlte t  sodelovanju   s  samoupranmo  stanovanjsko  skupnost«io, s hišnirai sveti In krajevnimi skupnostnii,
i) še nadaJJe skrbeli za informativno dejavnost s po-dročja civiine zašeite ter prebivalstvo seznanjali z vsomd ukr^)d in navodili cdtvilne zaš6ite.
Nadaijnjo dejavnost na podrodju teritoriatoe obram-be v občini, v fcrajevnih skupnostih in organizacdjah zdru-ženega dela bomo usmerili predvsem na dapolnilno stro-kovno izpopolnjevanje vseih enot teatltorialne obrambe in na vadrževanje visoke stopnje obrambne pripravljenostt.
V vseh kraijevnib skupnostih boroo ustanovtili štabe tcritorialne obrambe in še nadalje skrbeli za zagotovitev kadrovske, moralnopolitične in stro&ovne pripravljenostii vseh starešin in vojakov zb uspešno vodenje ljudslke oto-rambe. IntenaLvneje bomo pomlajefvali kadrovsko strulk-fcuro in zagotoviU vkljudevanje mladine in žensk v eatrote terltorialne obrambe. Na osnovi srednijeminega načrta razvoja bomo nadaljovali z opramljanjem wseh enot teri-tariatoe obrambe v občinl.
XII. DRUZBENA SAMOZASCITA
Poleg nalog opTedeljenih v druiSbenem dogovoru o družbani samoeašCifci v občini LJubljana-Bežigrad, kl ad-cer predstavljajo stalno nalogo, bamo v smtelu določU zafeona o dmzbend samozaščiti, varnosti in nofcramjfli za-dervah morali realizirati naslednje naloge:
— prilagoditi vse normativne akte v obfini, krajervrd skupnosti, temeMnih in drugth organizac^jah združenega de(!a, samoupramdh interesnih skigmostih ter drugih scu moupravnih onganlzaoijata in slcupnostih glede na dodo-
ftlla zakona o družfoeni samozaš&ti vamosti in notranjih zadevah,
—  formirati, usposobiti in programirata delo emotnih organov   za   ljudsko   obrambo   in   družbeno   samozaščito v občini, krajevni skupnosti ter temeLjnih in drugih orga. nizacijali združenega dela v smislu dolo&l zakona o dru2-beni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah,
—   Jormirati in usposobiti za delo enote narodne aa-ščite  v temeljnih organizacijah  združenega dela in kra-jevniii skupnostih,
—   izdelati   posebne   nafirte   detovan<ja   enot   narodne zaščite,
—  izdelati in dopolnjevafei varmostne načrte ffl posve-titi   vso  pozornost  zavarovanuu  družbenega  premoženja.
XIII. SAMOTJPRAVLJANJE
1.    Organizacije   zdiruženega   dela   obfidne    Ljubljana-Bežigrad bodo izdelale in sprojele programe o izvajanju dolooil zakona o a&ruženem delu s konkjetno dotočeaismi nalogarai in nosilci ter roki za izvedbo posameznih nalog.
2.   izvršni svet skupščine občine bo spremljal izvrše-vanje programa o izvaijauju določil zakona o združenem delu posamezne organizacije združemega dela, pri čemer bo zlasti:
—  ocenjeval uveljavljanje dohodkovnih odnosav in do-hodkovnega položaja delavca v TOZD; na6in uveljavljanja pogajenosti  oziroma  odvisnosti  dohodka  in  osebnih  do-hodkov od rezultatov dela in od upravljantja z družbeoimi sredstvi,
—   spremljal posamezne procese združevanja dela in sredstev,
—   spremljai  samoupravno  organizirahost  delavcev  v TOZD in njihovo aktivnost kot subjektov samoupravnega odloSanja,
—   spremljal in ocenjeval normati^mo urejenost med. sebojnih odnosav v združenem delu,
—   spremljal procese samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovairjanja.
3.   IS skupšoine občine bo preko strokovniili služb tn ustrezne komisije v sodelovarvju z organi upravloanja or-ganizacij  združenega  dela zagotavljal potrebno  strokovno pomoč prl normativnem urejanju družbenoekorKMnskih in družbenopolitičnih  vprašanj, to  iuhaijajo  iz  temeljnih  iz-hodišč zakona o združenem delu.
4.   Izvršni   svet   bo   o  stanju   uveljaviljanja   načel   za-kona o združanem delu v organizacijah združenega dela občasno obveščal skupščino  občine Ljubljana-Bežigrad in po   potrebi   v   uresničevanju   družbesnega    varstva   samo. upravnih pravic  predlagal ustrezne ukrepe v smislu aa-kona o združenem delu.
XIV   RAZVO.I KRAJEVNIH SKUPNOSTI
V skladu z ustavno opredeli.tvi.jo in krepitvijo knu jevne skupnosti kot temeljne samoupravne skupnosti se zastavljajo v nadaljnjem samoupravnem razvoju kriaj«vne skupnosti naslednje naloge:
—   nadaljevati    akoijo   za  preobLikovanje    krajevmih skupnosti  in  zagotovlti  pogo.ie  za  delovanie  novih  kra-jevnih skupnosti,
—   dopolniti  statute lcrajevnih skupnost.i  ter prilago-diti notranjo organizacijo in oblike samoupravljanja kra-jevnim  razmerain, velikosti in. razvitosti krajevne  skup-nosti ter potrebam in interesom delovnih ljudi in občanov,
—  razvljabi in krepiti sodelovanje krajevnih skupnosti s samoupravnimi  interesnimi  skupnostmi   in  organizaoi-. jami združenega dela zlastd na področju materialne pro izvodnje in zagotavljanje sredstev za skupno dogovorjene naloge,
—  izpopolnjevatl sistem dnižbenega planiranja krajev. nih skupnosti ter v realizaciji sprejetih programov zago-toviti  materialno osnovo na podlagi  samoupravnega spo. razuma o združevanju sredstev TOZD,
—   doloditi merila  za financiranje delovanja delegat-skega in skupščinskega sistema.
XV. SAMOUPRAVNO  SPORAZUMEVANJE IN DRUŽBENO DOGOVARJAN.TE
V dograjevanju delegatskega sistema samoupraTOih Interesnih skupnosti in krepitvi njihove, z ustavo določene vtoge, se za nadaljnje delo samoupravnih interesnih skup. nosti v letu  1977  daločajo naslednje smemice:
1.  pospeševanje samoupravne organiziranosti, utrjeva-nje delegatskega sistema in delegatskih odnosov v samo-upravnih in.teresn.ih skupnostih,
2.  OmogoSanje delovnim ljudem in občanom v TOZD in KS, da ustrezno sodelujejo in vplivajo na gospodar-jenje s sredstvi, ki jih združujejo v samoupravnih inte-resnih skupnostdh,
3.   Krepitev vloge zbora uporabnikov kot mesta dogo. varjanja  in   sporazumevanja   o   skupnih   vprašanjih,  pro-gramih,   prednostnih   nalogah   in   k.onkretnih   načrtih   za posarnezna   področja   družbenih   dejavnosti.
4.   Krepitev  vloge  in   mesta   samoupravnih skupnosti na podro6ju gospodarstva.
5.  Dosledno izvajanje procesa svobodne menjave dela.
6.   Zagotovltev večje obveščenosti  o uresničevanju sa. moupravno oblikovanih  stališč  in  odločitev skupščine in drugih organov samoupravnih interesnih skupnosti.