NOVI TEDNIK
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
ŠT. 2 - LETO XLVII - CEUE, 14. 1. '93 - CENA 100 SIT
Preffrigani videopirati
Videopiratstvo cveti tudi na Celjskem. So filma Hook in K2 res spiratizirali v celjskih kinematografih? Vroča tema na
strani 14.       •
Rogaške
skomine
Igorja
Trillerja
Kaj počne bivši stečajni upravitelj
Elana v Rogaški Slatini? Vroča te-
ma - stran 9.
IZ
VSEBINE:
Intenriu
Miloš Veršec, laški
župan, na strani 3.
Vroče teme
Komu je napoti
petrovški Inntal?
Jastrebi nad Glinom.
Stran 4
Sedala
v novem zakonu je je
le še za preživetje.
Stran 12
Stanovanla
Vojaška stanovanja na
trgu. Stran 2
Velenje
Težko dihajo in
zmrzujejo. Stran 5
pn
Kaj bo s čistilkami čez
leto dni? Stran 12
Jazz
Skica prve dame
slovenskega jazza
- Mie Žnidarič.
Stran 25
Športniki Celia
Olimpijec in prvakinja.
Stran 16
Denacionalizacija
se lahko vleče Se deset let_
Ni slabega zbora,
je samo slab dirigent
Profesor Egon Kunej pri dobrih osemdesetih letih uči mlade nadobudneže lepot klavirja. Reportaža na
strani 20. ____.____^^^^^^
Stran 2
Manj kulise,
več koristi?
Tema tedna o novem slovenskem parlamentu v teoriji in praksi na
straneh 6 in 7.
2
2 UREDNIKOVE MIZE.
Skopi pa ne bomo
Današnji Novi tednik vas je pričakal v nekoliko prenov-
ljeni podobi. Čeprav so spremembe na videz majhne, nas
je pri njihovem uvajanju vodila le misel na bralce. Srčno
upam, da se to ne bere kot kompliment zvesti družini
tednikovih bralcev, kajti ni kompliment, zelo resna trdi-
tev je. Zakaj, boste vprašali.
Ob začetku leta smo bili pred težko odločitvijo. Godr-
njanj, da smo drag časopis, kar tudi resnično smo, je bilo
veliko in zahtev v slogu delajte cenejši, pa četudi nekoliko
tanjši časopis, je bilo res veliko. Mi pa smo se odločili
drugače. Čeprav smo majhna hiša, smo imeli zadnje čase
kar veliko težav, da smo uspeli priobčiti informacije, ki so
prihajale v našo hišo. Pa naredite večjo selekcijo, saj res ni
treba ohjavljati vsega, so nam porekli. A odločili smo se
drugače. Ostali bomo drag časopis, a zato še obsežnejši, pa
hkrati za bralce preglednejši. Zakaj vendar ne bi objav-
ljali še več krajevnih informacij, zakaj bi skoparili s pro-
storom za bralne teme, s prostorom za šport in kulturo, za
kroniko, za mlade, z navidez obrobnimi vestičkami, ki pa
jih časopis, kot je Novi tednik, preprosto mora imeti.
Seveda, če želi ohranjati svojo lokalnost in hkrati razmi-
šljati in delovati globalno. Pot je bila samo ena - razširiti
obseg in bralcu za isti denar ponudti še več. Če smo se
odločili prav, boste seveda presodili bralci.
In kaj smo v tednik pripeljali novega? Osvežili smo
naslovnico in grafično podobo časopisa. Vanj smo pripe-
Ijah novice iz Slovenije, ki bodo za bralce nekakšna kro-
nika pomembnih dogodkov pri nas v tednu dni. Več pro-
stora smo namenili aktualnim dogodkom v občinah celj-
skega območja in zlasti temam — vročim in onim, splošnega
zanimanja. Povečali smo prostor za kulturo, za šport in za
kroniko, pa prostor za vaša pisma, ki iz tedna v teden
odražajo vso pestrost različnih mišljenj. Vrtiljak je sled-
njič postal stalna najstniška stran, več prostora name-
njamo tudi glasbi — narodnozabavni in zabavni, ročk in
altler. Več bo prostora tudi za ugankarje, ki želijo v ted-
niku več križank in drugih zank. Predvsem pa smo prido-
bili prostor za tako imenovane servisne informacije, pri-
dobili smo stalno stran, na kateri boste vsak teden izvedeli
vse o najrazličnejših dežurstvih, cenah na tržnici, matič-
nih dejstvih, službah, ki so na voljo in drugih pomembnih
informacij.
Prenovljeni tednik, z enako vsebinsko zasnovo a obsež-
nejši, je pred vami. Trikrat mesečno bo izhajal na 40
straneh, tisti teden, ko izide Tednikova petica, bo za osem
strani tanjši, a naročnikom bo še vedno zastonj ponudil
dodatnih 16 strani zanimivega branja v posebnem časo-
pisu. In zraven še vsaj štiri izredne Petice (gledališko,
pipčevo, slikarjevo, športno, morda še kakšno). Še razlog
več, da se včlanite v tednikovo družino. Če seveda preso-
dite, da steza svoj denar dobili dovolj. Mi upamo, da ste in
obljubljamo, da bomo storili vse, da se letošnji zahtevni,
predvsem pa za majhen kolektiv obsežni in težko doseg-
ljivi cilji uresničijo. Kajti časopisa brez bralcev ni in
delamo vse, da bi vam ponudili še več, vas pridobili še več.
Nam uspeva?
BRANKO STAMEJČIČ
Denacionalizacija se
iaiii(o vieče Se lOiet
¥ Celju zaružlll komislll za Henaclonallzacllo kmetllskih
zemilišč, gozdov in kmetllskih gospodarstev ter zasebnilt
gospoaarsklii goaietil - Bodo razlaščenci spet dobili
zaupanje ¥ občino?
Za počasno in neučinkovito
izvajanje Zakona o denaciona-
lizaciji v celjski občini obsto-
jajo objektivni in subjektivni
razlogi, razprava na zadnji seji
izvršnega sveta pa se je vrtela
predvsem okoli objektivnih,
saj so v predlogu nove organi-
ziranosti služb za izvajanje
denacionalizacije predlagate-
lji na subjektivne razloge kar
pozabili.
Objektivni razlogi v Slove-
niji so »splošno znani« - gre za
pomanjkanje podzakonskih
aktov ter navodil za izvajanje
zakona, neurejena vprašanja
odškodninskega sklada in fi-
nanciranja postopkov denaci-
onalizacije, poenotenega vo-
denja postopkov in podobno.
Ker pa ni bilo pojasnil o sub-
jektivnih razlogih, bodo o de-
nacionalizaciji v Celju še en-
krat spregovorili prfed koncem
meseca, ko bo izdelano na-
tančno poročilo o dosedanjem
delu. Sicer pa sekretar za ure-
janje prostora in varstvo oko-
lja celjske občine Jure Sadar
meni, da se denacionalizacija
v občini izvaja na ravni repu-
bliškega povprečja, glede na
zapletenost postopkov in vrsto
nerešenih vprašanj, pa lahko
pričakujemo, da se bodo posa-
mezni postopki vlekli še kakš-
nih deset let.
Hova organiziranost
Celjski IS se je nove organi-
ziranosti služb za izvajanje
denacionalizacije v občini lotU
zato, da bi postopki vračanja
razlaščenega premoženja ven-
darle stekli nekoliko hitreje.
Člani IS so soglasno podprli
predlog, da za učinkovitejše
delo poskrbita dve komisiji
— združeno komisijo za denaci-
onalizacijo kmetijskih zem-
ljišč, gozdov in kmetijskih go-
spodarstev ter zasebnih go-
spodarskih podjetij bo vodila
Darja Pavlina, ki so ji za dose-
danje delo razlaščenci izrekli
priznanje tn jo pohvalili, da je
močno pospešila vodenje
upravnih postopkov. Doslej je
bilo na tem področju v Celju
izdanih 6 odločb (za približno
100 hektarov kmetijskih zem-
ljišč in gozdov) za vrnitev pre-
moženja, tik pred izdajo pa je
še 8 delnih odločb.
Precej slabše pa je na po-
dročju denacionalizacije sta-
novanjskih in poslovnih hiš,
stanovanj, poslovnih prosto-
rov in stavbnih zemljišč, saj
komisija, ki jo je vodil Tone
Bukovec po mnenju razlašče-
nih lastnikov, članov IS in
predstavnikov strank ni opra-
vila svojega dela. Po več kot
enem letu od uveljavitve zako-
na je še precej vlog nepregle-
danih, razlaščenci pa so se pri-
toževali tudi zaradi slabega
sodelovanja s predsednikom,
ki je pred kratkim dal ostavko
na svojo funkcijo. IS je podprl
predlog, da mora Bukovec še
pred razrešitvijo pripraviti
poročilo o dosedanjem delu
- ker pa mora po zakonu komi-
sijo vendarle voditi diplomira-
ni pravnik, so ga začasno ime-
novali za namestnika predsed-
nika.
Precej si pri reševanju 520
vlog za vrnitev odvzetega pre-
moženja v Celju obetajo od
enotnega informacijskega si-
stema, za katerega so pred
koncem lanskega leta v občini
vendarle dobili ustrezen raču-
nalniški program, ter zaposli-
tve dveh diplomiranih pravni-
kov, od katerih naj bi eden vo-
dil delo komisije za denaci-
onalizacijo stanovanjskih in
poslovnih hiš, stanovanj, po-
slovnih prostorov in stavbnih
zemljišč.
Dve novi komisiji za denaci-
onalizacijo v Celju sestavljajo
strokovnjaki posameznih po-
dročij, ki so zaposleni v občin-
skih upravnih organih. Za
takšno rešitev so se v IS odlo-
čili zato, da bi lahko delo ko-
misij bolj spremljali, hkrati pa
bodo tudi precej zmanjšali
stroške. Zimanji člani komisij
so bili namreč za svoje delo
plačani 10 DEM na uro, za
obravnavo zahtevnejšega spi-
sa pa je bilo potrebnih tudi
170 ur dela. Večinoma pa so
račimi za mesečno delo zima-
njih strokovnjakov presegali
tisoč DEM.
Razlaščenci
zalitevalo
Itoordinatorja
v rcizpravi o novi organizi-
ranosti služb za izvajanje de- ,
nacionalizacije v celjski občini
so razlaščenci poudarjali, da
bi morali čimprej imenovati
koordinatorja za spremljanje
denacionaUzacijskih postop-
kov, saj se zdaj dogaja, da nih-
če ni nikomur odgovoren za
svoje (ne)delo.
Za denacionalizacijo so na-
mreč zadolženi v občinskih se-
kretariatih za družbeno-eko-
nomski razvoj ter urejanje
prostora in varstvo okolja, de-
lo posameznih komisij pa vodi
predsednik komisije. Razlaš-
čenci že ves čas opozarjajo, da
je spremljanje in reševanje po-
sameznih zahtevkov odvisno
zgolj od predsednika komisije,
saj je njegova odgovornost
precej zamegljena in nejasna.
V Celju zato razlaščenci po-
udarjajo, da se dobro dela na
kmetijskem in gospodarskem
področju, kjer je obe komisiji
vodila Darja PavUna, pritožu-
jejo pa se nad delom komisije
za denacionalizacijo stano-;
vanjskih in poslovnih hiš, sta-
novanj, poslovnih prostorov in
stavbnih zemljišč, ki ji je pred-
sedoval Tone Bukovec. Za Bu-
kovca menijo, da ni primeren
za delo pri vodenju denaciona-
lizacij skih postopkov, saj mu
manjka potrebne strokovnosti,
delovnih navad in vneme za
reševanje zahtevkov, glede na
izktišnje, ki jih imajo z njim,
pa bi bU primernejši za arhiv-
sko delo.
Natančno poročilo o oprav-
ljenem delu komisije za dena-
cionalizacijo stanovanjskih in
poslovnih hiš, stanovanj, po-
slovnih prostorov in stavbnih
zemljišč so zahtevali tudi
predstavniki socialdemokrat-
ske stranke in slovenskih krš-
čanskih demokratov. Menili
so, da IS ne more razrešiti To-
neta Bukovca z mesta pred-
sednika komisije, dokler ne
predloži natančnega poročila
o delu v preteklih štirinajstih
mesecih. Ob tem pa je pred-
stavnik krščanskih demokra-
tov še predlagal, naj se vključ-
no z dvema diplomiranima
pravnikoma (ki jih bo celjska
občina zaposlila za potrebe
denacionalizacije) v okviru
občinskih upravnih organov
oblikuje pravna služba. Pred-
vsem razlaščenci so se zavzeli,
da bi denacionalizacij ske po-
stopke vodili mladi ljudje, ki
bi ob strokovnosti in ideološki
neobremenjenosti imeli še do-
volj volje in moči za delo, ki
nikakor ni lahko.
IVANA STAMEJČIČ
Več kol lierolsici
boj partizanov     ^
DRAŽGOŠE, 10. januar-
ja - V Dražgošah je bila tra-
dicionalna spominska slo-
vesnost ob 51. obletnici I
znamenite bitke Cankarje-
vega bataljona s premočni-
mi nemškimi enotami.
Osrednji govornik je bil:
predsednik Republike Slo- i
venije Milan Kučan, ki je,
med drugim poudaril, da je
bila ta bitka več kot samo
herojski boj peščice sloven-
skih partizanov. »Bila je
mogočen, izraz pokončne
drže našega naroda in nje-
gove borbe za preživetje.
Tako se je v drugačnem ča-
su tn razmerah zgodilo tudi
jugoslovanski vojski
v predlanskem spopadu
s Slovenci. Dražgoše živijo
in nam pomagajo iz lastnih
korenin poiskati odgovore
za mnoge sedanje odloči- i
tve,« je dejal slovenski'
predsednik Milan Kučan,
priobča STA.
iillazowieGki ^
v Sloveniji
LJUBLJANA,   10. janu-
arja - Ob svoji ponovni mi-
siji po vojnih žariščih nek-
danje  Jugoslavije   se  je
v nedeljo za kratko na br-
niškem   letališču   ustavil
posebni poročevalec Zdru-
ženih narodov o kršenju
človekovih pravic in vojnih
zločinih Tadeusz Mazowi- -
ecki.  Poljskega gosta jej
pozdravil in se z njim zadr- \
žal v krajšem pogovoru slo-
venski zimanji minister dr.
Dimitrij   Rupel,   poročaj
STA. I,
Adrla znova v Split
in Dubrovnik?
ZAGREB,      9. januarja
- Komercialni direktor za
Hrvaško pri slovenski le-
talski družbi Adria Ainva-
ys Goran Kovačevič je po-
trdil, da se s hrvaško vlado
še vedno dogovarjajo o iz-
daji dovoljenja za vzposta-
vitev dnevne letalske linije
iz Ljubljane v Split ter za
nekaj poletov tedensko iz
Ljubljane v Dubrovnik.
Letala Adrie Airways so
septembra lani že letela na
liniji Ljubljana-Split, ker
pa so lahko letela le ob vi-
kendih, so morali progo za-
•radi nerentabilnosti 23. ok-
tobra lani ukiniti, sporoča
STA.
Gaspari v Bruslju
BRUSELJ,   11. januarja
- Slovenski finančni mini-
ster Mitja Gaspari se je
v Bruslju srečal z belgij-
skim finančnim ministrom
Maystadtom, s katerim se
je pogovarjal o možnostih,
da bi bila tudi naša država
z Belgijo in Luksembur-
gom vključena v tako ime-
novano skupno konstituen-
co (ustavno skupino) pri
Evropski banki za obnovo
in razvoj. Gaspari je dejal,
da je belgijski minister na-
klonjeno sprejel slovenske
predloge. Gaspari se je po-
govarjal tudi z direktorjem
belgijske zavarovalne
družbe Ducroire in predla-
gal, da bi Ducroire začel
dajati slovenskim podjet-
jem tudi dolgoročna jam-
stva, nad enim letom, kot
to odobrava sedaj. Ducro-
ire bo ta predlog preučil, je
še povedal minister Gaspa-
ri, navaja Delo.
Vojašita stanovanja na trgu
Za prodajo na Celjskem skrbijo ¥ Stano¥anJski zadrugi Atrij - Odkupni pogoji
skladni s stano¥anJsko zakonodajo
S sprejemom republiške
odredbe o prodaji bivših zvez-
nih stanovanj bo v Sloveniji
odpravljena še ena krivica, ki
jo je delu državljanov prinesel
sprejem stanovanjske zakono-
daje - odprto ostaja le še vpra-
šanje možnosti odkupa naci-
onaliziranih stanovanj.
Prejšnji petek, 8. januarja, je
začel teči dvoletni rok, v kate-
rem imetniki stanovanjske
pravice v nekdanjih vojaških
stanovanjih, ki so jo pridobili
na legalen način, lahko sklad-
no z veljavnimi določili stano-
vanjskega zakona odkupijo
svoja stanovanja. Enako velja
tudi za stanovanja, ki so bila
pred osamosvojitvijo Slovenije
v lasti zvezne carinske uprave,
zdaj pa so premoženje države
Slovenije. Ministrstvo za
obrambo Republike Slovenije
je za prodajo nekdanjih voja-
ških stanovanj pooblastilo
upravnike. Za celjsko območje
je to Stanovanjska zadruga
Atrij, ki s pristojnim ministr-
stvom ureja še zadnje podrob-
nosti, da bi se prodaja stano-
vanj tudi dejansko lahko zače-
la. Več o tem smo povprašali
direktorja Atrija Petra Pu-
hana.
V celjski, laški in mozirski
občini je 251 nekdanjih voja-
ških stanovanj. Kako ste pri-
pravljeni na prodajo le-teh?
Po pooblastilu obrambnega
ministrstva bomo prodajali
210 stanovanj v celjski občini,
40 v Rimskih Toplicah in eno
stanovanje v mozirski občini.
Nekaj navodil za prodajo smo
že dobUi, konec tedna pa pri-
čakujemo še seznam upravi-
čencev za odkup stanovanj. Na
tej osnovi bomo najenmike ob-
vestili, kako lahko odkupijo
stanovanje - pri nas pa bomo
v času uradnih ur kupcem tudi
ponudili vse potrebne obrazce
in podatke, potrebne za od-
kup. Seveda bomo obvestili
tudi tiste najemnike, ki ne bo-
do uvrščeni na seznam upravi-
čencev za odkup stanovanj
- vendar pa bodo le-ti lahko
dobili ustrezne odgovore, za-
kaj niso na seznamu, le v Mini-
strstvu za obrambo in ne pri
nas.       . _____ ,
Rok za odkup stanovanj je
začel teči prejšnji petek. Zakaj
takšna zamuda?
Ne gre za kakšne zaplete,
ampak zgolj za operativno iz-
vedbo odprodaje stanovanj.
Rok za odkup stanovanj - tako
kot ga določa stanovanjski za-
kon — je 2 leti, zato se tudi nič
ne mudi. Cena stanovanj je do-
ločena s točkami, vrednost
točke se sicer spreminja, ven-
dar v zadnjih mesecih praktič-
no stoji. Ministrstvo za ureja-
nje prostora in varstvo okolja
vrednost točke določa na os-
novi menjalniškega tečaja
nemške marke, zato je boja-
zen, da se bo cena stanova-
njem močno povišala, odveč.
Sicer pa bo prodaja potekala
skladno s stanovanjskim zako-
nom; ob gotovinskem plačilu
bo kupcu priznan 60-odstotni
popust, kupnino pa bo moral
plačati v 60 dneh. Če pa se bo
kupec odločil za obročno pla-
čevanje, bo stanovanje lahko
kupil s 30-odstotnim popu-
stom, desetino preostanka
vrednosti bo moral poravnati
takoj, ostalo pa bo lahko od-
plačeval do 20 let.
Rekli ste, da boste z Ministr-
stva za obrambo dobili poseb-
ne sezname upravičencev za
odkup stanovanj. Zakaj ti sez-
nami?
F>ravila za odkup stanovanj
so vendarle nekoliko strožja
- stanovanj ne bodo mogli od-
kupiti prav vsi, ki zdaj živijo
v njih. Ob potrdilu o sloven-
skem državljanstvu bodo na-
mreč steinovanja lahko odku-
pili le tisti, ki so do stanovanj-
ske pravice prišli na legalen
način. Vsi tisti, ki so dobili vo-
jaška stanovanja po januarju
1991, bodo lahko stanovanje
odkupili le v primeru, da je
bila odločba o dodelitvi stano-
vanjske pravice izdana sklad-
no s slovensko zakonodajo. Ob
imetnikih stanovanjske pravi-
ce pa bodo stanovanja lahko
odkupovali tudi njihovi ožji
družinski člani.
Med 251 nekdanjimi voja-
škimi stanovanji je na Celj-
skem trenutno 19 nevseljenih.
Kaj bo s temi stanovanji?
Ko smo prevzeli stanovanja
v upravljanje jih je bilo praz-
nih še več. Odločbe za vselitev
v stanovanja izdaja Ministr-
stvo za obrambo, namenjena
pa so samo uslužbencem mini-
strstva oziroma zaposlenim
v TO. Pred vselitvijo obramb-
no ministrstvo tudi poskrbi,
da se stanovanja primemo
uredijo, saj je bilo kar precej
stanovanjskih enot poškodo-
vanih in celo namerno uniče-
nih. Prav zdaj se urejajo še
zadnja prazna stanovanja,
s katerimi upravlja Atrij.
I. STAMEJČIČ
Št.2- 14. januar 1993
3
Jaholka so vozili na Dunai
If Laškem ztravlllški, v Rimskih pa petlčnl turizem - Miloš Veršec atRH^i^Hnii,
Skupščine Občine Laško, ob seaanlem parlamentttlmXri}^SbiuWn^^
Miloš Veršec je zaljubljen v kmetijstvo
in svoj domači kraj, Rimske Toplice. Če-
prav je v zadnjih letih prvi mož občine
Laško, torej njen župan in mora zaradi
tega enakomerno gledati na vse proble-
me v občini, pa se vseeno nekoliko bolj
razvname takrat, ko začne govoriti
o zdravilišču, ki je v Rimskih Toplicah in
ne daje tistega, kar bi lahko.
Prvi teden po novem letu sva se dobila
v njegovi začasni pisarni v veliki stavbi
ob Savinji v Laškem. Naj Miloš Veršec
pove, kako v zadnjem obdobju doživlja
življenje v občini, ki se lahko pohvali, da
je v gospodarstvu brez rdečih številk, da
ne grozijo stečaji, da se ne povečuje šte-
vilo nezaposlenih, da so pravočasno
sprejeli plan in proračun občine za letoš-
nje leto in kar je najpomembnejše, da ni
(vsaj zaenkrat) omemebe vrednih sporov
med vodstvom skupščine in vlado.
»Saj pride do kakšnih trenj, ki pa jih
z dialogom rešimo,« pojasni ugodno sta-
nje, kakšmega bi bili veseli v drugih ob-
činah.
Vojska Je vojsica
Trenutno največji problem v občini je
še vedno zaprto zdravilišče v Rimskih
Toplicah. Ljudje postajajo zaradi tega
nervozni, škoda je z vsakim dnem večja.
Miloš Veršec to najbolje občuti na svoji
koži:
»Vsak dan mi telefonirajo, obiskujejo
me v službi in doma ter sprašujejo, kdaj
se bo kaj premaknilo. V Ljubljani na
Ministrstvu za obrambo molčijo, čakajo
in >mučkajo<. Nihajo med različnimi
predlogi, čas se odmika, škoda je vedno
večja. Po odhodu ene vojske, ki je bila
prisotna 45 let, nas zdaj ovira druga.
Upam, da ne bo trajalo tako dolgo. Dve
sezoni sta že izgubljeni, letošnjo bi radi
rešili. Počakali bomo na novo vlado, nato
pa odšli v Ljubljano, da se pogovorimo.
Bomo odločni, kajti tako naprej enostav-
no ne gre več. Prvi dve leti bo zdravilišče
tako ali tako delalo z izgubo, kar je ra-
zumljivo, prvi ugodni rezultati bi se naj
začeli kazati v tretjem letu. Pomembno
je, da se vrata odprejo, ljudje vrnejo na
delo in privabijo prvi gostje.«
v laški občini se naenkrat pojavlja
problem dveh zdravilišč, v Laškem in
Rimskih Toplicah. Kateremu dati pred-
nost, nas zanima?
»Z novimi termami na nasprotni strani
sedanjega zdravilišča v Laškem še dolgo
ne bo nič, zato pa je več resnih vzrokov,
od zemljišča naprej. Sam se najbolj ogre-
vam za čim večjo modernizacijo zdravi-
lišča v Laškem z zdraviliškim turizmom,
medtem ko bi morali v Rimskih razvijati
visok, petični turizem. Več argumentov
govori v prid takšni usmeritvi, čeprav so
prisotne drugačne rešitve.«
Od Vrtiovega do Sedraža
Lansko leto je bilo v laški občini
uspešno. Največjo investicijo so opravili
v Pivovarni Laško, nekaj manjšega dobi-
li v kmetijski zadrugi, dobro gospodarijo
po ostalih manjših kolektivih. Veliko je
bilo narejenega na področju cest in ko-
munalne infrastrukture, premaknila so
se dela pri obnovi kulturnega doma v La-
škem, najprej s finančno injekcijo iz
Ljubljane in zdaj še pomembnejšo - Pivo-
varne Laško. Letos je odprtih kar nekaj
pomembnih nalog, o katerih Miloš Ver-
šec meni naslednje:
»Vztrajamo na dokončni ureditvi HE
Vrhovo in popolni zaščiti jedra Radeč.
Vsi obljubljajo, da bo HE Vrhovo začela
obratovati letos. V Radečah je velik pro-
blem nov zdravstveni dom, ki je predi-
menzioniran za sedanje potrebe. Letos
moramo usposobiti vsaj najnujnejše pro-
store. Vsi projekti so predelani, montirali
bomo domačo in ne tujo opremo. Oboje
bo projekt pocenilo. V Sedražu potrebu-
jejo boljšo šolo, novo ali obnovo stare.
Sam se nagibam k postopni obnovi stare.
Nujno je treba zgraditi most v Jagočah,
da bi razbremenili promet skozi mestno
središča v Laškem. Minister za promet je
obljubil asfalt do Jurkloštra in to bo tudi
treba narediti. Dobili bomo dve novi
bencinski črpalki v Rimskih in Radečah
(tam še pokopališče), v Laškem bo kmalu
zgrajen bencinski servis Petrola. Na raz-
dalji dobrih sto metrov bosta tako Ina in
Petrol. Konkurenca bo odločila, kdo bo
zdržal. V Laškem sem za izgradnjo odpr-
tega bazena, za vse ostalo vsaj zaenla-at
ni možnosti. Vse je pripravljeno za sana-
cijo velikega plazu v Tevčah, pričakuje-
mo izgradnjo ceste v Tremarjah, kjer bi
rešili problem podvoza, ki je zalit ob
najmanjšem nalivu.«
Rezerve v icmetijstvu
Miloš Veršec meni, da je v laški občini
preveč lesne industrije. Ugodno ocenjuje
razvoj Tima, kjer imajo dober kader. Do-
bra izvoznika sta MetaUes in Sopota Ra-
deče, ki izvažata več kot 90 odstotkov
proizvodnje. Težave so s Papirnico, ki je
izgubila bivši jugoslovanski trg. »Rezul-
tati so dobri, stečajev tudi letos ne bo,
skoraj gotovo tudi ne rdečih številk,« je
optimist Miloš Veršec, čeprav je znan kot
mož, ki misli resno. »V laški občini so še
velike rezerve za razvoj kmetijstva, zlasti
dveh panog, živinoreje in sadjarstva.
Imamo okoli sto močnih kmetij, ki se
lahko same preživljajo. Imamo farme
s kvalitetno živino. Žal imamo za zdaj
samo dva prava sadjarja, včasih pa smo
na Dunaj izvcižali tudi po sto vagonov
kvalitetnih jabolk. Sadjarstvo je naša
perspektiva, za ostalo nimamo možnosti,
razen da se kaj pridela za doma.«
Kmalu nove volitve
Miloš Veršec je v politiko zašel bolj
slučajno. Pred leti je s takratno kmečko
stranko prišel v skupščino in ker so imeli
kar precej mest, so ga predlagali in izvoli
za župana. »V občini dobro sodelujemo,
čeprav včasih pride do križanja mnenj,
vendar to ni nič hudega. Vedno sodelu-
jem na sejah občinske vlade, tako da
pridemo na skupščino pripravljeni in že
večinoma usklajeni. Sicer je pa tako, da
ob sedanjem državnem parlamentu ni-
mam najboljših občutkov. Mesta niso
najbolje razporejena za normalno delo.
Predvidevam volitve že čez kakšnih
osemnajst mesecev, ki naj bi prinesle
pravi parlament. Veste, ljudje so res
spremenili vrsto imen in strank pa še
česa, vendar miselnost ostane. To je pro-
blem. F*rizadevanja Drnovška cenim in
lahko veliko naredi, težave pa bodo na-
stale, če bo preveč levo usmerjen. Pred-
vsem pa se mora utrditi strankarstvo, da
bomo imeli tri, štiri močne stranke, ne pa
pravo poplavo, kot je bila letos. To je
neresno in otežkoča dobro delo.«
In kako vidi župan občino Laško v bo-
doče?
»Razdelila se naj bi v tri občine Rade-
če, Rimske Toplice in Laško. Radečani
imajo že vse pripravljeno, od raznih ko-
misij naprej. Resno delajo, da bodo sa-
mostojni. Mi v Rimskih pa z eventuelno
občino tako ali tako nimamo kaj izgubiti.
Financiranje bo iz republiškega proraču-
na, izpostave glavnih zadev bodo v regi-
onalnih centrih, torej?«
Če sem v uvodu zapisal, da župan Ver-
šec poskuša čimbolje obvladati dogaja-
nja v celotni občini, pa sem ob slovesu
imel občutek, da mu še največ težav pov-
zroča zdravilišče v Rimskih Toplicah. Ko
se bo rešil ta problein bo Miloš Veršec
verjetno najsrečnejši človek v občini in
njegov prijeten nasmešek bo postal pravi
nasmeh. Nasmeh zmage!
TONE VRABL
Mirovne nesiie
Piše: Robert Gorjanc
Uboj podpredsednika bo-
sansko-hercegovske vlade
Hakije Turajliča pred očmi
pripadnikov modrih čelad, ki
so ga pravzaprav varovali, je
samo najbolj slikovito pona-
zoril že dolgo trajajočo ne-
moč mirovnih sil Združenih
narodov. In ne samo nemoč
modrih čelad, marveč celot-
ne svetovne organizacije
v celoti. Morda se zdi preti-
rano tako trditev izreči samo
leto in pol po bleščeči zmagi
mednarodnih sil v Zalivskem
viharju in ko mednarodne si-
le navidezno učinkovito
spravljajo k pameti somalske
upornike. Vendar, če je samo
to dokaz moči svetovne orga-
nizacije, potem se lahko še
kako bojimo za svetovni mir
ob koncu tisočletja.
Dogodki v nekdanji Jugo-
slaviji so pokazali, da je tako
imenovana operacija »peace-
keeping« (ohranjanje miru)
postala popolnoma nepro-
duktivna in da je to še kako
•nevarno za avtoriteto mirov-
nih sil v deUh sveta, kjer ji ta
fimkcija začasno še uspeva,
vsaj do te mere, da ne prihaja
do obnovitve ali širitve spo-
padov. (Ciper, Kambodža,
delno tudi Hrvaška itn). Ta
operacija pa se sploh ne more
nadgrajevati z vzpostavlja-
njem stabilnega poUtičnega
sistema, ki bi bil porok za
dolgotrajen mir in kontrolo
ideoloških, nacionalnih in
verskih napetosti.
Vendar pa je zelo zaskrb-
ljujoče predvsem to, da ko so
mirovne sUe tudi preventiv-
no nekje nameščene (čeprav
res brez takšnega formalne-
ga mandata) vseeno pride do
vojne, napadov na modre če-
lade in totalne ignorance
vojnega in humanitarnega
prava, kot se je to zgodilo
v Sarajevu. Prav primer Sa-
rajeva je dokaz, kako zbiro-
kratizirana in rigidna je sve-
tovna organizacija, brez sle-
hernega občutka za strateško
oceno položaja. Sredi marca,
ko so prve modre čelade za-
čele prihajati v nekdanjo Ju-
goslavijo, je bilo Sarajevo in
celotno ozemlje BiH še dokaj
mimo območje. Zaradi tega
je bUo Sarajevo tudi predvi-
deno kot sedež poveljstva
mirovnih sil. Vendar pa je bi-
lo število nameščenih voja-
kov v Sarajevu zgolj simbo-
lično, še bolj simbolična pa je
bila njihova vloga, ki so jim
jo poverili birokrati iz New
Yorka.
Prav v času, ko so se gojila
velika pričakovanja v Un-
profor, sta bila zaupanje lju-
di vanj in ugled svetovne or-
ganizacije največja. Ne iro-
nija, cinizem najslabše vrste
je, da sedaj OZN priznava,
da so dogodki v Bosni in
Hercegovini pokazali, da bo
»morala svetovna organiza-
cija razmisliti o preventivnih
metodah delovanja«. In še
večji cinizem je, da zaradi te
ugotovitve svetovna organi-
zacija pošlje 700 vojakov
Unproforja z »opazovalskim
mandatom« v Makedonijo,
da bi zavarovala meje s Srbi-
jo, Albanijo in Grčijo. Kot da
bi se na primer Srbija in Čr-
na gora, potem ko sta razru-
šili tretjino Hrvaške in po-
magala zrušiti več kot polo-
vico Bosne in Hercegovine,
ustrašili tega dejstva. Se naj-
večji cinizem, nad katerim se
morajo zamisliti na East Ri-
verju pa je, da Srbi iz »Var-
darske krajine« izjavijo, da
Unprofor kamor koli pride,
prinese vojno. Torej ta Unp-
foror, ki je za večino prebi-
valstva Hrvaške in BiH pred-
vsem »Srbofor«.
Rigidnost svetovne orga-
nizacije ima seveda politično
ozadje. Največje sile v med-
narodni skupnosti še vedno
menijo, da lahko nekatere
probleme rešujejo po enot-
nem obrazcu, ne glede na to
v kakšnem času in prostoru
se pojavi kakšen svetovni
problem. Zdi se, kot da v sve-
tovni organizaciji menijo, da
ne more biti več svetovne
vojne in da je ustvarjanje
»novega mednarodnega reda
in kolektivne varnosti« pro-
ces, ki se mu bo vsak priklo-
nil zgolj zaradi ekonomskih
interesov in pritiskov. V zad-
njem času so sicer v medna-
rodni skupnosti priznali, da
na svetu skorajda ni več »no-
tranjih problemov« držav.
Diktatorji, politični psihopa-
ti, morilci, zločinci, ki pro-
jektirajo in izvajajo genocid-
no politiko, so svetovni pro-
blem, kajti taka politika se
apriori nikoli ne konča zno-
traj meja in prej ali slej začne
ogrožati svetovni mir.
Morda bodo v Ženevi tudi
podpisali kakšen sporazum,
ki bo vzdržal in prinesel mir
in relativno stabilnost v BiH.
Vendar pa OZN to ne bo mo-
gla šteti za poseben uspeh po
tolikšnih žrtvah, materialni
škodi in zločinih proti člove-
štvu na Hrvaškem in v BiH.
Svetovna organizacija tre-
nutno najbolj potrebuje poli-
tične vojake, ki bodo znali
pravi čas ugotoviti, kje so
najbolj nevarna svetovna ža-
rišča, kjer lahko pride do po-
dobnih tragedij. Svet je zrel
in zadnji čas je za to, da se po
Društvu narodov in Organi-
zaciji združenih narodov
razvije tretja, vendar ne ide-
aUstična, marveč realistična
svetovna organizacija.
Mandat za eksotično opazovanje na Balkanu.
Foto: EDO EINSPIELER
Prodaja
Mestnega
gradu
v strokovnih službah za
stanovanjsko gospodarstvo
občine Celje so lanskega
avgusta pripravili razpis za
odprodajo poslovnih pro-
storov v Kulturnem stolpu
Mestnega gradu, zdaj pa bo
potrebno razpis ponoviti.
Razpis je samo delno
uspel, saj so v prvem po-
skusu prodali le 76 m^ velik
lokal v pritličju, za prodajo
- s katero bodo zbrali denar
za nadaljnjo prenovo Mest-
nega gradu - pa ostaja še
116 m^ v pritličju in 219 m^
poslovnih prostorov v pr-
vem nadstropju. Celjski IS
je na zadnji seji zadolžil
strokovne službe za stano-
vanjsko gospodarstvo, da
pripravijo vse potrebno za
ponoven razpis, določili pa
so tudi izklicno prodajno
ceno za m^. V pritličju le-ta
znaša dobrih 148 tisoč,
v prvem nadstropju pa ne-
kaj manj kot 119 tisoč SIT.
IS
Žalski župan sprejel duhovnike
v žalski občini nadaljujejo tradicijo vsakoletnih srečanj občinske vlade z duhovniki. Letošnje
je bilo v hotelu Golding v Žalcu. Zbrane je najprej pozdravil žalski župan prof. Milan Dobnik.
Vsem se je zahvalil za njihovo poslanstvo ter jim tudi v bodoče zaželel uspešno delo. Še posebno je
pohvalil tiste, ki so v lanskem letu obnovili fasade cerkva. Posebno pohvalo pa si zaslužijo na
Ponikvi, je dejal Milan Dobnik, saj so zgradili nov Slomškov dom ter uredili razpadajoče
gospodarsko poslopje. V imenu duhovnikov se je za sprejem zahvalil starosta duhovnikov v žalski
občini Adolf Piki (na sliki), ki bo prihodnji mesec praznoval 80. rojstni dan. Kljub starosti pa je še
čil in zdrav in še opravlja vse duhovniške obveznosti.
T. TAVČAR
Št.2- 14. januar 1993
4
Komu ie napoti Inntal?
Se bo morala komal začeta prolzvotlnja montažnib hiš seliti Iz Petrovč?
v prostorih Zarje Lesne
v Petrovčah je pred nekaj me-
seci začelo delovati podjetje
Inntal, ki se ukvarja s proiz-
vodnjo montažnih hiš. SKB-
Podjetje za promet z nepre-
mičninami, ki je največji del-
ničar tega podjetja, je na so-
dišču podpisalo pogodbo o na-
jemu prostorov, ta pa je pote-
kla 31. decembra lani. Konec
leta so premoženje bivše Zarje
Lesne v stečaju po dveh neu-
spelih dražbah prodajali po si-
stemu izbire najboljšega po-
nudnika. Kot edini ponudnik
se je takrat pojavil Slovenija-
les s ponudbo v višini 1,4 mili-
jona mark. Zakaj prihaja do
zapletov in kakšna bo usoda
Inntala - o tem govori direktor
Milan Lukič.
Mi še vedno pričakujemo, da
bomo postali lastnik tega pre-
moženja, s tem namenom smo
prišli v Petrovče, sklenili vrsto
kupoprodajnih pogodb, v red-
no delovno razmerje sprejeli
27 delavcev, z dobavitelji
vzpostavili izjemno korektne
odnose in trdim, da smo eden
najboljših plačnikov dobavite-
ljem v Sloveniji. Gradili smo
na tem, da na tej lokaciji pu-
stimo korenine. Da so se stvari
začele drugače obračati, ne gre
pripisovati nam, pač pa takti-
ziranju tistih, ki menijo, da
lahko v sedanjih razmerah in
na naš račim izlicitirajo bi-
stveno višje številke kot je de-
janska vrednost premoženja.
Koliko ste v Inntalu pri-
pravljeni odšteti za premože-
nje Zarje Lesne?
Od vsega začetka sodimo, da
je premoženje vredno okoli
milijon 200 tisoč mark, kasne-
je se je pokazalo, da je vred-
nost še manjša, saj smo morali
doslej vložiti veliko sredstev
za usposobitev objektov za naš
program. In še bo potrebno
vlagati. Imamo odobren kredit
v višini milijon 200 tisoč mark
za posodobitev objektov in na-
kup investicijske opreme, po-
leg tega so dogovorjena po-
trebna sredstva v višini mili-
jon mark za nakup nepremič-
nin. To, da se s pomočjo enega
izmed upnikov, ki po mojih in-
formacijah niti nima resnega
namena kupiti tega premože-
nja, skuša izlicitirati višja ce-
na, je očitno posledica hotenja,
da bi ta upnik svoje domnevne
terjatve, ki na sodišču niso bile
dokazane in pripoznane,
vnovčil čim višje. Mi na tovrst-
na Ucitiranja nismo priprav-
ljeni, ne le zaradi denarja tem-
več tudi zato, ker se nam upira
takšen način dela, pa čeprav se
bo moral program od tukaj se-
liti kam drugam.
Menite torej, da bo morala
proizvodnja montažnih hiš na
drugo lokacijo?
Mi imamo svoje načrte,
predvidevamo zaposlitev
skupno 126 delavcev in to na
sodišču ter občinski funkci-
onarji zelo dobro vedo. Storili
bomo vse, da ostanemo tukaj,
vendar ne sedimo križem rok.
Odkar so se začele igre, si
ogledujemo druge lokacije, se
dogovarjamo in tudi že imamo
dve primerni lokaciji, kjer bi
lahko v dveh do treh mesecih
uredili vse potrebno za prenos
programa. Lokaciji sta poslov-
na skrivnost, ker ne želimo, da
bi nam metali polena p)od
noge.
Sodišče je Slovenijalesu do-
ločilo 10 dnevni rok za podpis
pogodbe in plačilo kupnine, ta
rok je potekel 7. januarja, zdaj
pa je menda podaljšan za 15
dni. Kaj boste ukrenili?
Nam je povsem jasno, da že-
lijo iztržiti čimveč za to pre-
moženje, pripomb nimamo ta-
ko dolgo, dokler vse poteka po
zakonskih postopkih. Zdaj ne
gre več za to. Povsem neobi-
čajno je, da se objavi razpis, na
katerega se lahko prijavi vsak,
da ponudbo, pa ponudnik de-
nimo sploh nima denarja. Ne
razumem tega, da se ne zahte-
va varščina. Ni se zahtevala
niti na javnem razpisu, niti se-
daj, ko je Slovenijalesu mimo
kakršnih koli razpisnih pogo-
jev in mimo sklepa strečajnega
senata dodeljen nov rok in zo-
pet brez kakršne koli varščine.
Iz vsega tega človek sklepa, da
se želi doseči prodaja premo-
ženja Slovenijalesu, mi pa naj
premoženje potem spet kupi-
mo od Slovenijalesa. To naj bi
se celo vnaprej dogovorili.
Slovenijales pa nima ne sred-
stev ne programa in torej niti
resnih namenov, da bi objekt
obdržal.
Kakšen razplet torej priča-
kujete?
V ponedeljek smo preko
svoje odvetnice vložili pravna
sredstva za to, da bi na sodišču
ovrgli nesmiselne odločitve so-
dišča in stečajnega upravitelja
in sicer z namenom, da se
v resnem postopku tudi sami
pojavimo kot ponudnik. Obli-
kovali smo svojo pisno ponud-
bo sodišču, nameravamo po-
nuditi okoli milijon mark v to-
larski protivrednosti za nakup
premoženja. Takoj smo pri-
pravljeni položiti varščino in
kompleten znesek plačati
v petih dneh. Naš namen je
kupiti premoženje, ne zato,
ker nam je v Petrovčah pose-
bej všeč, temveč zato, ker je
lokacija primerna za odvijanje
programa in ker smo se pre-
pričali, da imamo na tej loka-
ciji lepo število dobrih delav-
cev. Bila bi katastrofa, če bi se
ti dobri delavci ponovno znašli
na zavodu za zaposlovanje.
IRENA BAŠA
Sporazum z EGS
BRUSELJ,    7. januarja
- Veleposlanik in šef misije
Republike Slovenije pri
Evropski skupnosti dr. Bo-
ris Cizelj je v imenu sloven-
ske vlade parafiral besedi-
lo sporazuma o prometu in
finančni protokol z Evrop-
sko gospodarsko skupnost-
jo. Ugodna posojila, ki jih
bo Slovenije dobila v okvi-
ru finančnega protokola,
bodo namenjena predvsem
za gradnjo cestne in želez-
niške infrastnikture, spo-
roča STA.
Za polovico
manjša Inflacija
LJUBLJANA, 8. januar-
ja - Zavod Republike Slo-
venije za statistiko je na
podlagi prvih rezultatov
ugotovil, da so se cene
v prodaji na drobno od de-
cembra lani povečale za
92,9 odstotka. Leta 1988 je
bila letna stopnja inflacije
302,2 odstotka, leto kasne-
je celo 1406 odstotkov, leta
1990 kljub Markovičevi
stabilizacijski politiki
649,7 odstotka in lani 217,7
odstotka. V primerjavi
z inflacijo leta 91 je lansko-
letna manjša za več kot po-
lovico, v primerjavi z infla-
cijo leta 90 pa za več kot
šestkrat. Cene življenjskih
potrebščin so se letos pove-
čale za 92 odstotkov, torej
za 0,9 odstotka manj kot
znaša stopnja inflacije. Le-
ta 1988 so se cene življenj-
skih potrebščin poečale za
299 odstotkov in pol, leto
kasneje za 1385,3 odstotka,
leta 90 za 651,6 odstotka in
leta 92 za 215 odstotkov,
navaja glasilo In.
Pomurica zapira
»štacuno«
MURSKA SOBOTA,
11.januarja - V največji
slovenski klavnici Mesne
industrije Pomurka, so na-
povedali, da bodo preneha-
li klati živino, ker jim je je
zmanjkalo, nimajo pa tudi
denarja za sprotne nakupe
govedi in prašičev. Mesna
industrija dolguje upnikom
blizu 1,8 milijarde tolarjev.
Od blizu 1500 zaposlenih
delavcev v lanskem maju je
zdaj v kolektivu 1100 de-
lavcev, doma na čakanju,
z označbo, da so trajni pre-
sežek pa je 170 delavcev.
Decembrske plače so bile
več kot mizeme: NK delav-
ci so prejeli 13.400 SIT, KV
21 tisoč SIT, delavci z viso-
ko izobrazbo pa 35 tisoč
SIT. Za rešitev podjetja je
decembra lani Pomurka
podpisala pogodbo z dr-
žavnim skladom za razvoj,
piše Delo.
Nadziranje
Piransicega zaliva
PIRAN, 12. januarja - Na
včerajšnji novinarski kon-
ferenci je predstavnik zu-
nanjega ministrstva Anton
Rupnik ocenil incidente in
izzivanja hrvaške pomor-
ske policije v Piranskem
zalivu za kršitev ozemelj-
skih voda Republike Slove-
nije. Gre za dve kršitvi (v
nedeljo in ponedeljek), po
protestih slovenske vlade
pa naj bi se čimprej sestali
pooblaščeni predstavniki
notranjega in zunanjega
ministrstva obeh držav ter
se dogovorili za rešitve, po-
roča Delo.
PO ČEM SO DEVIZE?
Leto velikih načrtov
Zlatarna namerava bistveno povečati proizvodnjo
Malo je danes podjetij, ki so
ob koncu leta načrtovala, za
koliko bodo letos povečala
svojo proizvodnjo. V celjski
Zlatarni pa nameravajo proiz-
vodnjo povečati kar za dobro
polovico.
Načrti za leto 1993 so rezul-
tat opravljenega dela v minu-
lem letu. Lanske načrte so
v celoti uresničih, dosežena
profitna stopnja znaša 10 od-
stotkov, v letošnje leto pa sto-
pajo z očiščeno bilanco. Števi-
lo zaposlenih so z naravnimi
odlivi zmanjšali za 12 odstot-
kov in dosegli razmerje 78:22
med proizvodnim in režijskim
delom, kar odgovarja evrop-
skim standardom. Lani so
spraviU pod streho tudi nekaj
investicij, predvsem na ekolo-
škem področju in se uveljavili
z nekaterimi novimi blagovni-
mi znamkami. Vse to je po oce-
ni vodstva Zlatarne v kolikor
toliko stabilnih gospodarskih
V Zlatarni so že pred časom
sprejeli sklep o pristopu k oce-
nitvi podjetja in pooblastili
cenilca z licenco Agencije za
prestrukturiranje, da opravi
cenitev podjetja. To je samo
ena izmed aktivnosti in pri-
prav na uresničevanje lastnin-
skega zakona. Vodstvo Zlatar-
ne želi, da bi uresničili vsaj 51
odstotni odkup s strani delav-
cev, s čimer bi postali večinski
lastniki tisti, ki so tudi največ
prispevali k ugledu in kvaliteti
njihovih izdelkov.
razmerah dovolj, da v letoš-
njem letu povečajo proizvod-
njo za 52 odstotkov ter da na
tuje prodajo okoli 80 odstot-
kov celotne proizvodnje.
Da bodo lahko naredili več,
pa bodo v Zlatarni potrebovali
večje količine zlata. Zato je
skupščina podjetja že razpisa-
la natečaj za tako imenovano
zlato varčevanje. Na začetku
bo namenjeno predvsem de-
lavcem Zlatarne in upokojen-
cem, ki jih bodo k zlatemu
varčevanju poskušali pritegni-
ti tudi z 10 odstotno obrestno
mero. Na ta način nameravajo
v Zlatarni zbrati okoli 100 ki-
logramov čistega zlata. Nada-
lje so v Zlatarni ustanovili še
Klub Zlatarne Celje, s pomoč-
jo katerega želijo zadovoljiti
želje in potrebe kupcev, njim
pa je namenjena tudi novost,
imenovana zlata kartica, ki
prinaša določene ugodnosti.
m
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Podjetje Rico - Ricomag
d. o. o. Ribnica nudi proizvodni
objekt ca. 2500 m^, opremljen
za kovinsko predelovalno in-
dustrijo (dobra oprema na po-
dročju strojne obdelave - hori-
zontalni vrtalno rezkalni stro-
ji, stružnice, vrtalni stroji,
brusilni stroji). Objekt ima vso
potrebno inifrastrukturo. Po-
nudba velja za kooperacijo,
najem, odprodajo deleža ali
kakršnokoli drugo obliko so-
delovanja. Informacije: tel.
(061) 860-095 (Franc Češarek).
- Podjetje Incoop d. o. o.
Novo Mesto nudi proizvodne
kapacitete za varjenje, izdela-
vo kovinskih delov za različne
stroje, izdelavo strojev za pa-
kiranje, podajanje ter raznih
kovinskih konstrukcij. Ponud-
ba velja prednostno za izvoz.
Informacije: tel. (068) 26-070
(Roman Pavlovič).
Povpraševanje:
- Avstrijsko podjetje Hiross
Austria Gesmbel (proizvajalec
klima naprav za računalniške
centre,   telefonske   centrale
ipd.) išče v Sloveniji general-
nega zastopnika. Informacije:
tel. 02215-24-610 in telefaks
02215-24-61-40 (Z.Herm
mag. Helmut Herrloss).
- Kanadsko podjetje išče di-
stributerje s področja agroži-
vilskih proizvodov, insektici-
dov, herbicidov in semen za
plasiranje njihovega izdelka
Nitrozyme (naraven, netoksi-
čen, regulator - alga) v Slove-
niji. Informacije: tel. 32-112 in
telefaks 34-925 (EMO kemija
d. o. o. Celje, George Bagh-
dadi).
- Nizozemsko podjetje
Shipside tax free cars išče za-
stopnika za prodajo avtomobi-
lov in motornih koles vseh
vrst. Podjetja ali fizične osebe,
ki so zainteresirana za prev-
zem zastopstva, naj pošljejo
svojo ponudbo na naslov:
Shipside tax free cars world
on wheels BV, Kruisweg 631,
P. O. Box 430, Ak Hoofddorp,
NED. Informacije: tel. 020-
653-3333 in telefaks 020-653-
3241 (Mr. H. M. R. J. Kool).
- Italijanski proizvajalec
srednje in visoko kvalitetnih
oblačil ter čevljev Overal Ser-
vices S. R. L. išče distributerja
v Sloveniji. Informacije: tel. in
telefaks 9939-736-889-352
(Mano CoUetta).
- Podjetje Riks & Sluga
d. o. .o. Import-Export iz Ljub-
ljane išče kontakt s proizvajal-
cem pribora za lov in ribolov
ter stik s trgovci medicinskega
sanitetnega in sterilizacijske-
ga programa. Informacije: tel.
in telefaks (061) 171-150 (Ja-
nez Sluga).
- Center za informacijski si-
stem pri Grospodarski zbornici
Slovenije išče ponudnika za
reciklažo tonerja in selenskega
valja laserskih tiskalnikov. In-
formacije: Informacijska pi-
sarna CIS GZS, tel. (061) 150-
122 in telefaks (061) 219-536.
Center za
informacijski
sistenn
Gospodarske
zbornice
Stovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ah direktno 215-631.
Št.2 - 14. januar 1993
5
Jastrebi nad Glinom
Direktor Ur. Jože Korber o teža¥ah, s katerimi se srečuje pri reševanju poaietla
Podjetje Gorenje Glin v Nazarjah zaposluje
največ ljudi v mozirski občini. Trenutno je zapo-
slenih nekaj več kot tisoč delavcev, od tega jih je
več kot 300 na čakanju.
Glin je že nekaj časa v hudih težavah, znašel se
je tik pred stečajem, sedaj pa je v rokah republi-
škega sklada za prestrukturiranje gospodarstva.
O trenutnem stanju v podjetju, ki je velikega
pomena za celotno mozirsko občino, smo se pogo-
varjali z direktorjem dr. Jožetom Korberjem.
»Trenutnih številk o poslovanju v podjetju še
nimamo, osebno pa menim, da smo zadnji del leta
dobro preživeli. Bili smo že tik pred stečajem,
vendar smo se nekako izvlekli. Najpomembnejše
je, da smo preživeli do meseca decembra. Če bi
padli prej, bi padel ves Glin, sedaj pa se zaradi
nove organizacije v holding s hčerinskimi podjet-
ji to ne more več zgoditi. Poslej ne razmišljamo
več o padcu celotnega Glina, pač pa kvečjemu
o padcu posameznih enot.«
Večinski lastnik podjetja je sedaj republiški
sklad za prestrukturiranje gospodarstva, in zdi
se, da v občini ni več pravega interesa za pomoč
pri reševanju iz krize?
»Sklad nas lahko samo še formalno pahne
v stečaj, saj smo praktično na robu. Malo kadrov
ima, ukvarja se z mnogimi podjetji, zato osnovno
rešitev prepušča ljudem v podjetju in bližnji oko-
lici. Trenutno delamo po lastnem sanacijskem
programu, vendar pa v občini Mozirje ni skupne-
ga nastopa za reševanje Glina. Mnogo je posa-
meznikov, skupin ali formalnih ustanov, ki samo
čakajo na dokončen propad Glina in razmišljajo
o tem, kateri konec podjetja bi odnesli oziroma
čim ceneje odkupili. Kot nekakšni jastrebi preži-
jo, kaj bodo pobrali. Moram reči, da sem si malo
drugače predstavljal skupno reševanje podjetja.«
Glino ve delavce precej razburja vaša izjava, da
ni rešitve za Glin, dokler se ne bodo delavci
drugače obnašali...
»Menim, da neposredni proizvajalci niso krivi,
kriv je vodstveni kader. Delavci so pripravljeni
narediti vse, kar se zahteva, to pa je odvisno od
vodilnih.«
V Glinu je v zadnjem času precej težav z izpla-
čili osebnih dohodkov, v občini pa krožijo govori-
ce o ponovnem odpuščanju...
»Po reorganizaciji podjetja je holding v decem-
bru izplačal zadnjo plačo. Poslej bodo za osebne
»Ko sem prevzemal direktorsko mesto v Glinu,
sem bil seznanjen z nmogimi težavami, odgovorni
v mozirski občini pa so mi obljubljali pomoč pri
njihovem reševanju. Sedaj pa vse bolj spozna-
vam, da so, vsaj kar se poslovanja tiče, ogromno
stvari pometli pod preprogo.«
dohodke skrbeli v posameznih enotah, pač glede
na poslovanje. Dodatnih odpuščanj delavcev pa
zaenkrat ne bo. Trenutno imamo 356 delavcev, ki
so začasni višek. Glede na sanacijski program
bodo skoraj vsi ti delavci sčasoma postali trajni
viški. Osebno vidim perspektivo za Glin, čeprav
se bodo pojavljale še hude težave. Potrebno bo
podpirati Glin kot celoto, nekatere dele pa bomo
morali naknadno oklestiti.«
URŠKA SELIŠNIK
Junior Business
Club
Na pobudo Republiške-
ga zavoda za zaposlovanje
oziroma območne enote
Celje nastaja na Celjskem
tako imenovani Junior Bu-
siness Club. To je klub
mladih podjetnikov, ki so
nastali iz vrst brezposelnih
in kot posledica samozapo-
slovanja na območju celj-
skih občin. Uradno bodo
klub ustanovili jutri zvečer
v Rogaški Slatini.
Novo vodstvo Ere
Velenjska delniška druž-
ba Era začenja letošnje leto
z novim vodstvom. Direk-
torja Franja Komna je
pred nekaj tedni zamenjal
Gvido Omladič, ki je bil
zadnja leta pomočnik za
ekonomsko komercialno
področje. Franjo Korun je
v velenjski Eri prevzel me-
sto svetovalca.
Proizvodnja še
pada
Rezultati ankete, ki so jo
med podjetji opravili v ob-
močni gospodarski zborni-
ci kažejo, da je proizvodnja
v lanskem letu na našem
območju še vedno zaostaja-
la v primerjavi z rezultati
iz leta 1991. V enajstih me-
secih je bila proizvodnja
manjša za 15,5 odstotkov.
To pomeni za dober odsto-
tek višje zaostajanje v pri-
merjavi z republiškim pov-
prečjem. Najbolj je bila
okrnjena proizvodnja bla-
ga široke potrošnje in sicer
za dobro petino. Najmanjše
zaostajanje so zabeležili
pri proizvodnji repromate-
riala.
Kandidati za
nagrado zbornice
Slovenska gospodarska
zbornica vsako leto pode-
ljuje nagrade za izjenme
gospodarske dosežke. Kdo
si bo pridobil nagrado za
lansko leto, bo posebna ko-
misija izbirala med šest-
najstimi kandidati. Med
njimi so tudi trije gospo-
darstveniki s Celjskega in
sicer Darko Bizjak, direk-
tor Zdravilišča Rogaška
Slatina, Jože Planine, di-
rektor Mont Kozje ter di-
rektor Cestnega podjetja
Andrej Kamenšek.
Večina za borzo
Med 190 čakajočimi de-
lavci Libele se je preko 100
delavcev odločilo za prija-
vo na zavodu za zaposlova-
nje kot trajni tehnološki vi-
šek s tem, da po izteku za-
konskega roka računajo na
ponovno zaposlitev v Libe-
li. Okoli 10 delavcev je do-
bilo delo v Libeli, na čaka-
nju je še vedno preko 20
delavcev, za odpravnino pa
se je odločilo preko 30
ljudi.
IB
V Sipu spet delajo
Eni redkih, ki se ne pritožujejo nad
državnim skladom
Decembra so v šempetrskem
Sipu ustavili proizvodnjo
kmetijskih strojev, januarja pa
je delo znova steklo, vendar
v zmanjšanem obsegu.
Trenutno je v Sipu na čaka-
nju še vedno okoli 130 delav-
cev, ki bodo po šestih mesecih
najverjetneje dobili status
trajnih tehnoloških presežkov.
Vodstvo Sipa bo v tem času
poskušalo najti delo zanje,
pripravljeni so programi za
zagotavljanje njihove socialne
varnosti, pri čemer računajo
tudi na pomoč republiškega
sklada. V Sipu so se namreč
konec lanskega leta odločili za
državuo sanacijo, za razliko
od večine sedaj državnih po-
djetij pa nimajo ravno slabih
izkušenj z republiškim skla-
dom. Tako je dosedanje sode-
lovanje ocenil direktor Sipa
Anton Sovine, reševanja raz-
mer v kolektivu pa so se skup-
no lotili na dveh področjih: iz
republiškega sklada so v Šem-
petru dobili denar za novem-
brske plače čakajočih delav-
cev, pomoč pri zagotavljanju
denarja za plače so jim oblju-
bili tudi v prihodnje, razen te-
ga je sklad odobril Sipu krat-
koročni kredit po ugodni
obrestni meri, skupno pa se
dogovarjajo z bankami o tem,
kako se lotiti reševanja prete-
klih obveznosti.
IB
Velenjčani težico
dihalo in zmrzujejo
Pretekli teden je šoštanjsko
termoelektrarno obiskal repu-
bliški sanitarni inšpektor in
podrobno pregledal ukrepe za
manjše onesnaževanje okolja.
Ugotovitve inšpektorja bodo
služile kot osnova za odločanje
o prošnji Šoštanjčanov, naj
jim republiški inšpektorat po-
daljša rok za 90-odstotno
zmanjšanje emisije žveplovega
dvokisa.
Lani so tako v velenjski
skupščini kot na republiškem
inšpektoratu sprejeli sklep, da
mora šoštanjska termoelek-
trarna 1. januarja letos v pri-
merjavi z letom 1980 za 90 od-
stotkov zmanjšati izpuh žve-
plovega dvokisa. V nasprot-
jem primeru bi morali So-
štanjčani zmanjšati proizvod-
njo. Velenjska vlada je ta sklep
že zamrznila, na odločitev re-
publiškega sanitarnega in-
špektorata pa v elektrarni še
čakajo. Kot obrazložitev za
»neizpolnjevanje sprejetega
sklepa so Šoštanj čani navedli
zamude pri urejanju čistilnih
naprav na bloku IV.
še januarja naj bi v Šoštanj-
ski termoelektrarni z avstrij-
skim konzorcijem podpisali
pogodbo o izgradnji naprave
za odžvepljevanje dimnih pli-
nov za blok rV. Šoštanj čani
pripravljajo še eno pogodbo
z avstrijskim ekološkim skla-
dom, saj so Avstrijci iz tega
Manjša proizvodnja električne
energije v šoštanjski termo-
elektrarni pomeni tudi manj
energije za ogrevanje vode in
stanovanj v velenjskem toplo-
vodnem sistemu. V zadnjih
dneh preteklega leta so morali
v termoelektrarni zaradi pre-
več onesnaženega ozračja
zmanjšati proizvodnjo, kar je
pomenilo mrzlo vodo in hlad-
ne radiatorje v velenjskih sta-
novanjih. Velenjčani se vse
bolj sprašujejo, kakšno kazen
bodo morali plačati zaradi že-
lje po čistem ozračju, hkrati pa
namigujejo, da se v republiki
ne menijo preveč za zahteve
ljudi. Če v Sloveniji manjka
električne energije, se namreč
v inšpektoratih požvižgajo na
razne odločbe. Ko pa je elek-
trične energije dovolj, se nihče
ne zmeni za premražene prebi-
valce.
sklada namenili 160 milijonov
šilingov za ureditev čistilnih
naprav na bloku VI.
U.S.
Ne bojimo se jconjcurencc
Zasebnikov se ne bojimo, če bodo za vse veljala Ista
pravila Igre, pravijo v Klasju
Letošnje leto so v celjskem podjetju
Klasje začeli z delitvijo enovitega podjetja
na deset profitnih centrov, lansko leto pa
so zaključili z uradno otvoritvijo obnovlje-
ne pekarne v Štorah.
Edi Stepišnik, direktor Klasja ocenjuje,
da so lani zabeležili nekaj vidnih uspehov
- obdržali so skupaj družino Klasja, kar
pomeni ohranitev reproverige, postavili so
se p>o robu nekaterim poskusom lastninje-
nja in brez pretresov zmanjšali število za-
poslenih za okoli 100 delavcev. Drugo
uspešno področje so bile naložbe. Obnovili
so dotrajano pekarno v Štorah, kjer so
ohranili staro parno peč, s čimer računajo
na vrnitev dobrega slovesa štorskemu kru-
hu, naložba pa je veljala 30 milijonov to-
larjev. Nadalje so v Ljubljani uredili lokal
in ga dali v najem dvema Čehoma, ki sta
uredila pivnico in uporabljata proizvode
Klasja. Nemalo denarja so odšteli tudi za
opremo in ureditev računalniškega siste-
ma v podjetju ter za posodobitev tehnolo-
ške opreme. Skupno so v pekarstvu in mli-
narstvu namenili za tehnološko posodobi-
tev milijon nemških mark. Razen tega so
njihovi strokovnjaki razvili nove proiz-
vodne programe, veliko si obetajo od tako
imenovanega pripravljenega zamrznjene-
ga programa, nekaterim slovenskim po-
djetjem, na primer Perutnini Ptuj in Dela-
marisu pa so ponudili program Panade.
Gre za pripravljene zmesi za cvrtje, ki so
jih slovenska podjetja doslej kupovala na
ameriškem tržišču.
Kljub tem uspehom, kamor uvrščajo še
vrsto priznanj za kvaliteto izdelkov, leto ni
minilo brez težav. Po prvih ocenah bodo
poslovno leto zaključili z rdečimi številka-
mi. Količinsko se je namreč proizvodnja
Klasja v zadnjih 4 letih prepolovila, zaseb-
na konkurenca dosega na tržišču že tret-
jinski delež, negativni rezultat pa je tudi
posledica administrativnega - določanja
cen. Stepišnik pravi, da se ne bojijo kon-
kurence zasebnega sektorja, toda pogoji bi
morali biti enaki za vse. Zasebnim pekom
očita predvsem troje: nekontroliran uvoz
moke, ki je ponavadi slabše kakovosti, ne-
S prvim januanem so v Klasju prevzeli
pod svojo streho celjski prodajalni Ado in
Stručko, ki sta bili doslej v rokah Potroš-
nika. V obeh prodajalnah nameravajo po-
pestriti ponudbo in jo dopolniti predvsem
s proizvodi Klasja.
kontrolirano zaposlovanje pri zasebnikih
ter nekontrolirano prodajo. Če bi tudi
v Klasju poslovali na ta način, bi imeli
bistveno manj težav, zagotovo pa bi bila
tudi kakovost njihovih izdelkov slabša,
dodaja Stepišnik.
Izguba, ki bo znašala okoli 70 milijonov
tolarjev, k njej pa so prispevali tudi števil-
ni neplačniki, po Stepišnikovi oceni ni kri-
tična. Zavedajo pa se, da morajo od proiz-
vodnje narediti korak h kupcem, zato so
s pomočjo svetovalcev iz Nove Gorice pri-
pravili projekt prestrukturiranja. Ta teme-
lji na preoblikovanju enovitega podjetja
v družbo z omejeno odgovornostjo, ki jo
zdaj sestavlja 10 profitnih centrov. Cilj
vseh sprememb so boljša kvaliteta, zahtev-
nejši proizvodi ter razvoj maloprodajnih
enot, s tem pa tudi učinkovitejše trženje.
m
Kovintrade širi svojo mrežo
Celjsko podjetje Kovintrade
je lansko leto zaključilo pozi-
tivno, kar je po oceni vodstva
uspeh v teh časih, letos pa bo-
do uresničevali predvsem pro-
jekt tako imenovane interna-
cionalizacije.
Z doseženimi rezultati so
v tem 129 članskem kolektivu
zadovoljni še toliko bolj, ker
so se lani srečevali z nekateri-
mi kadrovskimi sprememba-
mi. Dotedanji direktor Kovin-
trada Brane Planine je spo-
mladi odšel v Celovec, vodstvo
pa je prevzela mlajša ekipa, na
čelu z direktorjem Dušanom
Zorkom. Kovintrade je že do-
slej imel številna predstavni-
štva v tujini, ki jih nameravajo
preoblikovati v firme in v teh
firmah postati tudi večinski
lastnik. Dosedanjim firmam in
predstavništvom v Avstriji,
Nemčiji, Italiji, ZDA, na Ki-
tajskem in v deželah Vzhodne
Evrope bodo pridružili še ne-
kaj novih, med drugim so
v tem mesecu ustanovili firmo
Kovintrade Bratislava. Kot
pravi direktor Dušan Zorko
želijo biti s firmami prisotni
na vseh glavnih tržiščih, pri-
dobiti dobre strokovne kadre
in še razširiti tržišče.
Za Kovintrade je zlasti po-
membno nemško tržišče, od
koder uvažajo opremo in re-
promaterial, prav tako je po-
membna Italija, od koder prav
tako uvažajo repromaterial,
Češka ter Slovaška za področ-
je metalurgije, vse pomemb-
nejši partner so države nekda-
nje Sovjetske zveze. V zadnjih
letih se je Kovintrade uveljavil
tudi z uvozom investicijske
opreme za termoelektrarno
Šoštanj, laško pivovarno ter
celjski Cetis. Razen uvoza se
Kovintrade ukvarja z izvozom
v tujino, kjer kupcem med
drugim ponujajo izdelke širo-
ke potrošnje ter kmetijsko
opremo. Po besedah Dušana
Zorka postaja za Kovintrade
vse pomembnejše zastopanje
tujih firm, doslej pa so in še
bodo razvijali tudi leasing, ki
si vse bolj utira pot v sloven-
skem prostoru.
Št.2 - 14. januar 1993
6
Manj kulise,
več koristi?
yse kar morate vedeti o novem slovenskem parlamentu
Ob konstitutivni seji državnega zbora parla-
menta Republike Slovenije je bila velika
skupščinska dvorana videti pravzaprav zelo
žalostno, saj je bilo kljub temu, da je manjkalo
le pet poslancev prostih sedežev več kot pa
zasedenih. Ob tem se kar stoži po starih časih,
ko je na skupnih sejah starega tridomnega
parlamenta vrvež in nemir že zaradi številno-
sti poslancev (270) delu parlamenta dajal čisto
drugačno dinamiko. Vsaj navzven, saj sta
učinkovitost odločanja in kakovost odločitev
čisto različni stvari. Vendar smo sedaj ob so-
dobnem evTopskem dvodomnem parlamentu
v zameno za »estetiko in dekor« morda dobili
prav to: dobre in hitro izvedljive odločitve
izvoljencev ljudstva za dobrobit Slovenije.
Prvo pravo delo je imel parlament šele vče-
raj, ko je volil predsednika vlade. Čeprav ni šlo
brez zapletov, pa sta na konstitituvni seji dr-
žavnega zbora in državnega sveta ob koncu
lanskega leta oba domova slovenskega parla-
menta relativno hitro prišla do svoje posadke.
Novi predsednik državnega zbora je postal li-
beralni demokrat mag. Herman Rigelnik, pod-
predsednika kandidat združene liste dr. Lev
Kreft in krščanski demokrat Miroslav Mozetič,
tretji pa je v iskanju. Za predsednika državne-
ga sveta so izvolili dr. Ivana Kristana, tudi
liberalnega demokrata, zaradi česar je druga
najmočnejša parlamentarna stranka (SKD) že
na prvi seji začela »vojno« z Drnovškovimi
liberalnimi demokrati in še bolj zaostrila po-
goje za svoj vstop v vladajočo koalicijo.
Znani so tudi že predsedniki vseh poslan-
skih skupin, ki bodo v novem parlamentu ime-
le zelo pomembno vlogo. Vodja poslanske sku-
pine liberalnih demokratov je Jožef Školč,
SKD - Nace Polajner, Združene liste Miran
Potrč, SNS - Zmago Jelinčič, SLS - dr. Franc
Zagožen, demokratov dr. Dimitrij Rupel, zele-
nih — dr. Leo Šešerko vršilec dolžnosti poslan-
ske skupine SDSS pa je Vitodrag Pukl.
Dvodomnost z eno samo
pravico veta
Nova ustava, s katero smo dobili dvodomni
parlament, mnogo bolj jasno razmejuje pri-
stojnosti kot prejšna tritelesna skupščina. Dr-
žavni zbor, v katerem je 90 poslancev, spreje-
ma zakone in druge odločitve ter ratificira
mednarodne pogodbe z večino opredeljenih
glasov navzočih poslancev.
Državni svet, ki ima 40 članov, predlaga
državnemu zboru sprejetje zakonov, posreduje
državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz
njegove pristojnosti, zahteva razpis referendu-
ma, zahteva preiskavo o zadevah javnega po-
mena, prav tako pa mora državni svet na zah-
tevo državnega zbora izreči mnenje o posa-
meznem vprašanju.
In kakšen bo mehanizem odločanja v parla-
mentu? Državni zbor je sklepčen, če je navzoča
večina poslancev. Odločitev je sprejeta, kadar
je več poslancev za kot proti, ne glede na to,
koliko je vzdržanih. Razen v primerih, kadar je
z zakoni in z ustavo določena drugačna večina.
Državni zbor sprejema zakone v večfaznem
postopku, če ni s poslovnikom določeno druga-
če. Državni zbor lahko o vprašanjih, ki se
odločajo z zakonom, razpiše referendimi in
državni zbor zavezuje izid referenduma. Zako-
ne razglaša predsednik republike najkasneje
8 dni po sprejetju. Državni svet pa lahko v sed-
mih dneh od sprejetja zakona in še pred njego-
vo razglasitvijo zahteva, da državni zbor
o njem še enkrat odloča. Pri ponovnem odloča-
nju mora za sprejetje glasovati večina poslan-
cev, razen če ustave za sprejetje določenega
zakona predvideva večje števUo glasov. Po-
novna odločitev državnega zbora je dokončna.
Državni svet ima torej samo eno pravica veta.
Državni svet prav tako sklepa, če je na seji
navzoča večina članov. Odloča z večino opre-
deljenih glasov navzočih članov. Zahtevo za
razpis referenduma sprejme državni svet z ve-
čino glasov vseh članov.
Državni zbor lahko tudi odredi preiskavo
o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti
na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora
ali na zahtevo državnega sveta. Za to nalogo
imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedo-
vanja in proučevanja smiselno enaka poobla-
stila kot pravosodni organi.
Veliki Icontroior nad vlado
Za slovensko demokracijo in državno uredi-
tev, ki producira zavezujoče odločitve za insti-
tucije v Sloveniji in državljane velja, da je
izrazito »parlamentarna«, za razliko na primer
od polpredsedniškega tipa na Hrvaškem, kjer
je parlament bolj ali manj proceduralni organ,
saj najpomembnejše državne odločitve spreje-
ma dr. Franjo Tudman. Pri nas predsednik Ku-
čan nima kakšnih posebnih državotvornih po-
oblastil. Mnogi v Sloveniji pa so mnenja, da
ima tudi vlada preveč zvezane roke tn da brez
parlamenta samostojno praktično ne more
sprejeti nobene pomembne odločitve, razen
kakšnega odloka o dvigu cen aU pa da na
primer odpove kolektivno pogodbo za gospo-
darstvo. Seveda pa ni čisto tako, saj vlada
vendarle lahko vodi transparento ekonomsko
in monetarno politiko, uravnava inflacijo, pla-
če, zaposlitev (na primer odlok o moratoriju na
stečaje itn).
Vlada pa ima po novi ustavi sama po sebi to
moč, da se zaradi nje lahko razpusti državni
zbor in razpišejo nove volitve. Namreč pred-
sednika vlade voli državni zbor na tajnem gla-
sovanju z večino glasov vseh poslancev. Če
kandidat ne dobi potrebne večine glasov, lah-
ko predsednik republike po ponovnem posve-
tovanju v štirinajstih dneh predloži drugega
ali ponovno istega kandidata, prav tako pa
lahko predlagajo kandidate tudi poslanske
skupine najmanj desetih poslancev. Če je bilo
v tem roku vloženih več predlogov, se glasuje
o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu
predsednika republike, če ta ni izvoljen pa še
o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve
predlogov. Če ni izvoljen noben kandidat,
predsednik republike razpusti državni zbor in
razpiše nove volitve, razen če državni zbor
v oseminštiridesetih urah z večino opredelje-
nih glasov navzočih poslancev ne sklene izpe-
ljati ponovnih volitev predsednika vlade, pri
čemer zadošča za izvolitev večina opredeljenih
glasov navzočih poslancev. Na ponovnih voli-
tvah se glasuje o posameznih kandidatih po
vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri
prejšnjih glasovanjih, nato pa o novih, do voli-
tev vloženih kandidaturah, med katerimi ima
prednost morebitni kandidat predsednika re-
publike. Če tudi na teh volitvah noben kandi-
dat ne dobi potrebne večine glasov, predsednik
republike razpusti državni zbor in razpiše no-
ve volitve.
Državni zbor na predlog predsednika vlade
tudi imenuje in razrešuje ministre. Predlagani
minister se mora pred imenovanjem predstavi-
ti pristojni komisiji državnega zbora tn odgo-
varjati na njena vprašanja. Državni zbor lahko
izglasuje nezaupnico vladi le tako, da na pred-
log najmanj desetih poslancev z večino glasov
vseh poslancev izvoli novega predsednika vla-
de. Najmanj deset poslancev lahko sproži v dr-
žavnem zboru interpelacijo o delu vlade ali
posameznega ministra. Če po razpravi o inter-
pelaciji večina vseh poslancev izreče nezaup-
nico vladi ali p)osameznemu ministru, državni
zbor vlado ali ministre razreši.
Glede na težave pri oblikovanju močne ko-
alicije, ki bi lahko v parlamentu sprejemala
potrebne večinske odločitve in glede na tradi-
cijo prejšnjega parlamenta ter ostanka starih
ter veliko novih vsebinskih tn osebnih zamer,
je pričakovati, da bo imel mandatar še veliko
težav, preden bo oblikoval vlado.
Če bo zapolnjevanje mest v vladi velik pro-
blem, pa to ni več problem sama struktura
vlade, saj so se predstavniki vseh osmih po-
slanskih skupin dogovorili o sprejetju novega
zakona o vladi, ki naj bi jo poslej sestavljalo 15
ministrstev (namesto dosedanjih 27) in dva
ministra brez listnice, ki ju lahko imenuje
mandatar (ministrstvo za zunanje zadeve; no-
tranje; gospodarske dejavnosti; finance; eko-
nomske odnose tn razvoj; za delo tn socialne
zadeve; okolje in prostor; pravosodje; promet
in zveze; šolstvo, znanost in šport; zdavstvo; za
kulturo; ministrstvo za kmetijstvo in gozdar-
stvo in ministrstvo za znanost). Vseh pet pred-
logov zakonov o vladi, ki naj bi tako postala
dejanska državna izvršna oblast, so poslanci
včeraj sprejeli.
Vlada bo po novem dolžna vsaj enkrat letno
parleimentu poročati o svojem delu, na zahtevo
državnega zbora pa bodo posamezni ministri
ali vlada v celoti do tega tudi sicer obvezani.
NIČ več zmedeni poslovniki ali
pač?
Prejšnji parlament je imel veliko težav
s proceduralnimi vprašanji. Neusklajenost za-
konov, ustave in poslovnika je povzročala šte-
vilne blokade v parlamentu in nepotrebno iz-
gubljanje časa. Zelo pomembno je, da si novi
parlament izdela racionalen in učinkovit po-
slovnik. Zato so med skupščinskimi komisija-
mi med prvimi imenovali prav komisiji za pri-
pravo poslovnika državnega zbora in državne-
ga sveta. Predsednik prve komisije je bivši
predsednik še enopartijske skupščine Miran
Potrč, predsednik druge pa predsednik držav-
nega sveta dr. Ivan Kristan. Komisija za izde-
lavo poslovnika državnega zbora se je prvič
sešla v ponedeljek, državnega sveta pa včeraj,
obe pa sta obravnavali poleg temeljnih vpra-
šanj poslovnika in besedila začasnega poslov-
nika še številna stališča in gradiva poslancev,
skupščinskih svetovalcev, strokovnjakov s fa-
kultete za družbene vede in drugih ustanov ter
primerjali poslovnike evropskih parlamentov.
Dejstvo je, da bo izdelava poslovnika kar pre-
cej naporno in dolgotrajno delo, vseeno pa ga
parlament mora končati do konca februarja.
Za lažje in preglednejše spremljanje parla-
mentarnega dogajanja pa si velja predočiti ne-
kaj najpomembnejših členov iz začasnega po-
slovnika.
Delo slovenskih poslancev seveda ni samo
sodelovanje, razpravljanje in odločanje na za-
sedanjih državnega zbora in državnega sveta.
Večji del svojega časa bodo zapravili za delo
v skupščinskih komisijah. Prva naloga ob kon-
stituiranju državnega zbora je bila ustanovitev
komisij državnega zbora: komisijo za volitve,
imenovanja in administrativne zadeve, man-
datno imunitetno komisije tn komisijo za pri-
pravo poslovnika. Poleg tega pa še začasne
komisije: za notranje zadeve, obrambo, pravo-
sodje in upravo; gospodarstvo; finance; med-
narodne odnose; družbene dejavnosti, delo in
socialno politiko. Te komisije bodo med dru-
gim seveda tudi testirale kandidate za mini-
stre. Sestava komisij temelji na zastopjmosti
strank v državnem zboru. Na primer poslan-
ska skupina, ki ima v državnem zboru od 3 do
9 poslancev, ima v komisiji za pripravo poslov-
nika državnega zbora, po enega poslanca, po-
slanska skupina, ki ima od 10 do 19 poslancev
po dva člana, vsaka poslanska skupina, ki ima
20 ali več poslancev pa po 3 člane. En član
komisije je eden od poslancev madžarske ozi-
roma italijanske narodne skupnosti Seje ko-
misij (delovnih teles) državnega zbora so pra-
viloma prvih deset delovnih dni v mesecu. De-
lovno telo lahko dela, če je na seji navzoča
večina v delovno telo izvoljenih poslancev. Od-
ločitve sprejema na sklepčni seji z večino opre-
deljenih glasov.
Poslovnik določa tudi sedežni red v parla-
mentu. Poslanci imajo svoj stalni sedež, glaso-
valne naprave na drugih sedežih pa so izklju-
čene. Stalni sedežni red se določi tudi za vlado
in ministre.
Seje državnega zbora sklicuje predsednik
državnega zbora. Državni zbor ima redne seje
vsak zadnji teden v mesecu oziroma vsaj se-
dem delovnih dni pred koncem meseca, razen
v času letnega odmora. Po sklepu državnega
zbora ali po dogovoru z vodji poslanskih sku-
pin, so lahko redne seje tudi v drugih dneh,
morajo pa biti, če to zahteva večina poslanskih
skupin. Predsednik državnega zbora je dolžan
sklicati izredno sejo na zahtevo najmanj četr-
tine poslancev ali predsednika republike, zah-
tevi pa mora biti priloženo ustrezno gradivo.
Če državni zbor ne odloči drugače, so v času
rednih zasedanj glasovanja vsak dan ob
16. uri. Državni zbor glasuje javno, praviloma
z uporabo glasovalne naprave. Vsak poslanec
lahko zahteva, da se njemu aU vsem poslancem
izroči računalniški izpis poteka javnega glaso-
vanja.
Sejo državnega zbora vodi seveda predsed-
nik ali eden od podpredsednikov državnega
zbora, ki ga določi predsednik državnega zbo-
ra. Predsedujoči državnega zbora med vode-
njem seje odloča o proceduralnih vprašanjih.
Če poslanec ni zadovoljen z odločitvijo predse-
dujočega o proceduralnemn vprašanju, odloči
o tem državni zbor brez razprave.
Seje komisij (delovnih teles) državnega zbo-
ra so praviloma prvih deset delovnih dni v me-
secu. Delovno telo lahko dela, če je na seji
navzoča večina v delovno telo izvoljenih po-
slancev. Odločitve sprejema na sklepčni seji
z večino opredeljenih glasov.
Državni zbor lahko razpravlja o posameznih
vprašanjih, če je na seji najmanj po en posla-
nec iz vsake poslanske skupine. PoslansM sku-
pini, ki ne zagotovi prisotnosti vsaj enega po-
slanca za nemoteno razpravljanje v državnem
zboru in večinske navzočnosti svoje poslanske
skupine pri odločanju, se sorazmerno zmanj-
šajo proračunska sredstva, ki jih prejema
stranka. Poslancem, ki se neopravičeno ne
udeležijo odločanja, se za vsako odsotnost
odredi denarna kazen. O višini denarne kazni
odloči Komisija za volitve, imenovanja in ad-
ministrativne zadeve do prve naslednje seje
državnega zbora. Za opravičeno odsotnost se
šteje odsotnost zaradi bolezni, službena od-
stotnost po nalogu predsednika državnega
zbora in izredni dopust v skladu z zakonom, j
Draga profeslonallzirana
demokracija
Poslanci državnega zbora bodo v novem
parlamentu profesionalci. Po plačilnih tarifah,
ki jih predvideva 24. člen zakona o poslancih,
bo izhodiščna plača vsakega poslanca držav-
nega zbora okrog 180 tisoč tolarjev neto (brez
upoštevanja inflacije). Osnova za obračun p)o-
slanske plače je petkratnik povprečne mesečne
plače zaposlenega v gospodarstvu. Poslanci pa
imajo po zakonu pravico tudi do dodatka glede
na funkcije, ki jih še opravljajo v parlamentu
(delovna telesa v državnem zboru, poslanskih
skupinah). Za vsako fimkcijo bo poslanec do-
datno plačan, nekateri bodo zaradi tega lahko
zaslužili še dvakrat več, torej tudi do 360 tisoč
tolarjev. K temu pa je treba prišteti še pol
odstotka za vsako leto delovne dobe, dnevnice,
potne stroške in druge nadomestila.
Za osnovne plače poslancev naj bi šlo kar
polovico lanskih proračunskih sredstev za de-
lovanje celotne skupščine. Poleg poslancev je
namreč treba plačati vse ostale funkcionarje
v skupščini (strokovne službe, administrativno
tehnično osebje), ki jih je bilo dosedaj v delov-
ni skupnosti 217, njihovo število pa se bo goto-
vo spremenilo, saj mnogi ne izpolnjuje pogojev
za to delovno mesto (med njimi je samo 48
delavcev z višjo oziroma visoko izobrazbo), na
to pa bo vplival tudi volilni izid (delavci treh
strank, ki niso prišli v parlament, liberalne,
narodnih demokratov in socialistov si bo mo-
ralo poiskati nove službe). To pa ne pomeni, da
bo zaradi tega teh delavcev manj, poleg tega
pa vsem funkcionarjem še leto dni po preneha-
nju fvmkcije pripada pravica do nadomestila
osebnega dohodka. Zakon tudi predvideva, da
bodo iste »finančne pravice« kot poslanci imeli
tudi člani vlade. Lani je parlament proračvm in
davkoplačevalce stal 747,6 milijona tolarjev,
od tega je 665,2 milijona šlo za plače in druge
denarne prejemke. Demokracija nas bo torej
stala, vendar pa je tako povsod, kjer se zgledu-
jemo. Le da je tam družbena blaginja precej
večja.
ROBERT GORJANC
Poslanci s celjskega: Jurv Malovrh, rojen 22.4.1946, inženir prometa, dosedanji direktor Javnega
komunalnega podjetja Šentjur in župan Šentjurja, (SKD) Franc Potočnik, 23.8.1955, diplomi-
rani inženir kmetijstva, bivši župan občine Šmarje pri Jelšah (SLS); dr. Janez Zupanec,
22.6.1951, doktor tehniških znanosti, vodja oddelka na Institutu za hmeljasrstvo in pivovarstvo
v Žalcu (LDS); Franc Zagožen, 3.12.1942, diplomirani inženir kmetijstva (SLS); Franc Lipo-
glavšek, 8. 7.1944, prometni inženir, direktor Lesnine Sopota U Radeče (Združena lista); Stane
Frim, rojen 4.3.1960, diplomirani ekonomist, podpredsednik IS SO Slovenske Konjice (SKD);
Herman Rigelnik, 29.3.1942, magister ekonomskih znanosti, podpredsednik vlade RS (LDS);
Franc Avberšek, 3,4.1947, magister rudarstva, minister za energetiko v vladi RS (Združena
lista); Vitodrag Pukl, 2.8.1930, diplomirani pravnik; dosedanji podporedsednik skupščine RS
(SDSS)
Št.2 - 14. januar 1993
7
Zgodba o uspehu
skozi Slvankino uho
Nenrozno arugo zasedanje državnega zbora pripeljalo do nove podobe slovenske vlade In do novega
mandatarja
Vrx\, ki sem ga srečal v parla-
mentu ta dan, je bil prejšnji
predsednik skupščine dr.
France Bučar. Seveda nisva
nobena znanca. Na običajen,
neoseben način, s komajda od-
prtimi ustnicami pa sva se vse-
eno momljajoče pozdravila.
Nosil je neko belo vrečko. Ni-
sem si mislil, da se bo čez ne-
kaj minut pred govorniškim
odrom vidno razkadil. Ni dajal
tega vtisa.
Kolegi novinarji pravijo:
nova metla, nove manire. Vo-
dja informativne službe Majda
Krajnc se pred zasedanjem se-
staja z novinarji. Fotorepor-
terjev ni, glavno pa je bilo
pravzaprav namenjeno zanje.
»Naj ne škljocajo preblizu in
naj ne obkrožajo Drnovška, ko
bo podpisoval.« Hm, če seveda
sploh bo, si mislim skupaj
s kolegi novinarji. Vseeno »go-
spo informativno« nekaj zad-
nja leta v skupščini abonira-
nih novinarjev opozori, da ne
bo v redu, če se bodo novi lju-
dje v parlamentu šli »drugač-
no« birokracijo, kot tisto, ki so
je sicer že vajeni.
Res me je zanimalo, kako je,
če Partljič reče, da se ne boji
za disciplino v parlamentu, če
je Rigelnik predsednik držav-
nega zbora. Kasneje se mi je
zdelo, da to kar drži. Predsed-
nik državnega zbora, ki sicer
še posrečeno zamenjuje priim-
ke poslancev, je suveren. Am-
pak to je komaj začetek, kaj
vse ga še čaka.
Razprava o predlogu zakona
o novi vladi se je torej začela
zelo burno, z rušilnim nasto-
pom dr. Franceta Bučarja. Za
predlog zakona, ki ga je pri-
pravila skupina poslancev
(Miroslav Mozetič - SKD, Ro-
berte Batelli - italijanska
manjšina,     Vitodrag    Pukl
- SDSS, MiranPotrč - Združe-
na lista, Franc Zagožen - SLS,
Jožef Školč - LDS, Polonca
Dobrajc - Slovenska nacional-
na stranka, dr. Leo Šešerko
- Zeleni in dr. Dimitrij Rupel
- DS) in ki bi ga naj državni
zbor sprejel po hitrem postop-
ku, je dr. Bučar dejal, da je re-
zultat nestrokovnosti in nez-
nanja. Ta zakon nas po njego-
vem oddaljuje od ustavne kon-
cepcije, saj naj bi s tem dali
vladi bianco menico, da bi si
prilastila pristojnosti, ki gredo
državnemu zboru, tega pa re-
ducirala na poštni urad. Ko je
kup amandmajev k predlogu
tega zakona nasul še eden
od predlagateljev Franc
Zagožen iz Ljudske stranke, je
bilo jasno, da se stvar kompli-
cira. Še posebej pa se je to zde-
lo po nastopu še enega podpis-
nika predloga, dr. Dimitrija
Rupla, ki je podprl Bučarja in
začel dvomiti v svoj lasten
predlog z izgovorom, da so
»zakon o vladi pripravljali
v veliki naglici« in je zato
predlagal poslancem, da bi do
konca leta uporabljali še kar
star zakon o vladi s 27 ministr-
stvi, do takrat pa bi v »miru«
izdelali nov dober predlog.
Šparanje, šparanje. »Pet mini-
strstev gor ali dol, to ni nobena
racionalizacija, v primerjavi
s tisočimi v državni upravi in
neorganiziranostjo te službe,«
se je tokrat razviiaril sicer ne
ravno retorično prodorni po-
slanec SLS dr. Ludvik Toplak.
Da se, čeprav ne idealen zakon
sprejme pred volitvijo manda-
tarja, pa so se najbolj zavze-
mali krščanski demokrati, ze-
leni, združena lista in seveda
demoliberalci. Za to je bil tudi
Jelinčič, zaradi katerega
v parlamentu zaškripajo sede-
ži, ko se tribunal dvigne iz na-
slona komolcev. V torek ni bilo
njegovih tem, kljub temu pa
zgleda čudno, če je zadržan.
Bolj ali manj je bilo jasno,
da bo predlog šel skozi, po dol-
gočasni proceduri sprejemanja
amandmajev. V dvorani 85 po-
slancev, 66 za, 10 proti. »Spre-
jeto,« pravi Rigelnik. Vlada se
bo zmanjšala in imela pri od-
ločanju več manevrskega pro-
stora kot doslej.
To glasovanje je bilo vzne-
mirljivo predvsem zaradi tega,
ker je pomenilo otipavanje za
volitve mandatarja dr. Janeza
Drnovška. »Po zadnjih infor-
macijah ne bi smel biti pro-
blem,« vendar >modemi< slo-
venski poslanci nikoli niso
skoparili z negotovostjo in
presenečenji« - nekaj temu po-
dobnega je tudi ta dan cirkuli-
ralo po parlamentarnih soba-
nah. Med novinarji začne kro-
žiti novica, da se je Drnovšek
sporazumel s Peterletom o ve-
liki koaliciji in da naj bi to
dosegel z nekimi separatnimi
pogodbami z SKD in Združe-
no listo, kajti prvi še vedno
nočejo z drugimi nobenega
formaliziranega stika. Potem
se spet začne ugankarjenje,
kdo bo kakšen minister. Meni
ne gre v glavo, da naj bi bil
Peterle notranji, Bizjak pa zu-
nanji. Si ne znam predstavlja-
ti, bog pomagaj. Sicer pa od
krščanskih nihče noče ničesar
potrditi. Peterle še naprej za-
trjuje, da se niso nič dokonč-
nega zmenili in da se pogaja-
nja nadaljujejo.
Glasovanje o Drnovšku. Po
pričakovanju mu nasprotujejo
v SLS. Neizdelan program, nič
za kmetijstvo in podeželje.
Znani očitki. Vendar v razpra-
vi nimajo podpore. Skrivnost-
ni molk nekaterih, ki se zadnje
dni vse do zadnjega niso hoteli
opredeliti. Tole glasovanje bo
pravzaprav zelo napeto. Tega
se je najbrž zavedal sam Dr-
novšek, saj je kar v prvi osebi
opozoril v govoru, ki ga je spi-
sal ta dan, kaj bi se lahko zgo-
dilo, če ga ne bi izvolili. Neka-
ko neobičajne za njegovo na-
stopanje so prve osebe. Na to
mini grožnjo bi celo pričako-
vali kakšen odziv, ampak nič.
Ponavadi so na take formula-
cije reagirali liberalni demo-
krati, ampak zdaj gre za njiho-
vega človeka. Stvar se je tako
samo še bolj zameglila.
Res je šlo skozi šivankino
uho. Samo dva glasova več od
potrebne večine. 87 poslancev,
48 za, 3 glasovnice neveljavne.
Drnovškova skandinavska dr-
ža, kot da proizvaja neko neo-
predeljeno trmo, zaradi katere
se za las prebija, ampak se
prebije.
V državnem zboru bo še raz-
burljivo, brez skrbi.
ROBERT GORJANC
Foto:EDI MASNEC
»Kje sta namestnika, čas je da se spočijem?«
»Tako, še malo, pa nadaljujemo posel.«
»Kje so tisti stari dobri časi, kje so tisti stari dobri zavezniki?«
Poslanca s Celjskega - Franc Ban, 3.3.1938, pravnik, direktor Merxa (Združena lista) in Jože
Zupančič, 31.5.1950, doktor medicine iz Velenja (Združena lista).
»Ne levo, ne desno, s separatnim sporazumom pa bo mogoče le šlo.«
Št.2 - 14.januar 1993
8
Bo konec tedna znan mandatar?
Imena za morebitnega novega preUsednlka celjskega IS so še skrivnost
v Celju še vedno (do zaključka
redakcije v torek) ni znano, kdo naj
bi bil novi mandatar za sestavo ob-
činskega izvršnega sveta. Rok za
vložitev kandidatur pa so poslanci
občinske skupščine na zadnjem za-
sedanju podaljšali do petka, 15. ja-
nuarja.
A glede na strankarska dogovar-
janja, bi se v Celju v tem poskusu
vendarle utegnilo zgoditi, da bi po
dobrih sedmih mesecih, kar je od-
stopil Mirko Krajnc poslanci po-
novno glasovali o katerem od pred-
laganih mandatarjev. Konec prejš-
njega tedna so se namreč predstav-
niki desnosredinskih političnih
strank v Celju - ljudska stranka,
krščanski in narodni demokrati, li-
beralna ter narodna stranka - dogo-
vorili, da bodo tesno sodelovali in
pred vsako odločitvijo vnaprej us-
kladili svoja stališča. Razmišljajo
tudi o ponovni oživitvi skupnega
poslanskega kluba svojih poslancev
v celjski občinski skupščini.
Glede volitev mandatarja (ter
skupščinskega podpredsednika za
družbene dejavnosti in predsednika
družbenopolitičnega zbora občin-
ske skupščine) pa so predstavniki
teh strank sklenili, da poskušajo
v tem tednu skupaj s poslanci dru-
gih parlamentarnih strank vendarle
storiti vse, da bi kadrovsko krizo
v občini rešili že na prvem prihod-
njem skupščinskem zasedanju. Le-
to pa bo predvidoma sredi febru-
arja.
IS
Celje čaka na čistilno napravo
Ne samo denar, tudi določanje lokacije za gradnjo čistilne naprave. Je bil problem v Celju
o izgradnji celjske centralne či-
stilne naprave (CČN) se v občini
govori že četrt stoletja, vzroka, da
se gradnja še ni začela, pa ne gre
iskati samo v pomanjkanju denarja.
Vse do konca leta 1991, ko so zbori
občinske skupščine sprejeli ustre-
zen odlok o lokaciji čistilne naprave
v Rifengozdu, je bila namreč sporna
tudi le-ta. Člani IS so zdaj na zadnji
seji soglašali z osnutkom odloka
o lokacijskem načrtu za gradnjo
CČN.
V razpravi je predstavnik KS Pod
gradom Franc Lemut opozoril, da
krajani zahtevajo jamstvo o sočasni
gradnji CČN in urejanju lokalne ce-
ste ter peš-mostov v Tremarjah in
Košnici, skrajni čas pa je tudi, da se
časovno opredelijo roki za delo. Na
CČN bodo priključena tudi naselja
iz KS, vendar pa želijo v kraju na-
tančna pojasnila, kako bo s priklo-
pom naselij z desnega brega Savinje
(Polule in Košnica). Ob koncu pa je
še menil, da bi moral odlok vključe-
vati zagotovilo, da bodo krajani tu-
di po reformi lokalne samouprave
na nek način dajali soglasje k začet-
ku gradnje oziroma pridobitvi
gradbenega dovoljenja.
Občinski sekretar za urejanje
prostora in varstvo okolja Jure Sa-
dar je pojasnil, da gre v tej fazi zgolj
za formalne osnove za izdelavo pro-
storsko izvedbenih aktov, vpraša-
nja, ki so vezana na operacionaliza-
cijo, pa bo treba reševati in zanje
zagotavljati denar ob gradnji. O po-
trebnosti izgradnje CCN za Celje se
je strinjal tudi njegov laški kolega
Jure Križnik, Laščani pa so pri do-
sedanjih pripravah sodelovali zato,
ker je lokacija za gradnjo CČN ob
meji med obema občinama.
Predstavnik krščanskih demo-
kratov Janez Lampret je za obrav-
navo odloka v občinski skupščini
zahteval tudi natančno poročilo
o dosedanji porabi namensko zbra-
nega denarja za gradnjo CČN, po-
novno pa je odprl tudi vprašanje,
kakšna tehnologija bo uporabljena
za CČN.
L STAMEJČIČ
Rešitev iconiišlce Icrize?
Konjiški župan Jože Baraga je za danes, v četrtek,
povabil predsednike vseh strank v občini na pogovor
o razrešitvi »konjiškega problema«.
Spora oziroma slabih odnosov med županom in pred-
sednikom izvršnega sveta Rudijem Petanom na sestanku
seveda ne bodo razrešili, lahko pa bi poskusili razvozlati
posledice tega spora. Najbolj očitno se poznajo pri delu
občinske skupščine, ki le stežka doseže sklepčnost.
O krivdi za ta položaj nima smisla razpredati, saj je
deljena. Drži, da je župan zato, ker je preprečil glasovanje
o zaupnici, kar je zahteval del poslancev, le-te spravU ob
živce, drži pa tudi, da namerna blokada dela skupščine ni
prava pot za reševanje težav.
S sestankom predsednikov vseh strank župan ponuja
možnost za pameten pogovor in dogovor. Že odziv pred-
sednikov na povabilo pa bo pokazal, ali jim je pomemb-
nejša rešitev zapletov ali pa osebno obračunavanje.
MBP
Več sreče za Laško?
Marca bi minilo leto odkar
so v laškem podpisali Pismo
o nameri za investiranje
v zajetje pitne vode v opuš-
čeni jami rudnika Laško. Pi-
smo so podpisali IS Laško,
Rudniki rjavega premoga
Slovenije Trbovlje, dve tuji
firmi iz Celovca in Rudis Tr-
bovlje. Vsi so si veliko obeta-
li od črpanja vode, neuradno
imenovane Laska.
Zdaj so od tega pisma od-
stopili in poiskali novo reši-
tev, ki naj bi rodila boljše
rezultate. Rudnik Laško, so
septembra lani formalno za-
prli, v njem pa so močni izvi-
ri izredno kvalitetne vode, ki
jo je treba spraviti na površ-
je. V občini Laško je glede na
kvaliteto in količino izvira
pitne vode po^an javni inte-
res za ohranitev izvira vode
in za izvedbo potrebnih ak-
tivnosti, da se omogoči upo-
raba vode.
Ker v dosedanjih aktivno-
stih še ni bilo mogoče prido-
biti ustreznega investitorja
za izgradnjo zajetja pitne
vode v občini pričakujejo, da
se bodo zaradi tega roki za
zaprtje rudnika podaljšali za
tri do štiri mesece. Pred za-
prtjem se mora zanesljivo
opraviti zavarovanje vira
pitne vode.
Izvršni svet občine Laško
je imenoval posebno komisi-
jo, ki mora poskrbeti za vodo
iz rudnika, vse aktivnosti pa
so zaupane Komunali Laško.
Vključeni so še IS, Pivovarna
Laško in rudnik. Ob tem
ostane samo še upanje, da se
ne bo ponovila žalostna uso-
da z lanskim Pismom o na-
meri in bo nerojena Laska še
naprej ostala v jami
T.VRABL
Prizadeti nal ostanejo v domačem okolju
otvoritev Varstveno delovnega centra v Mozirju
Jutri bodo v Mozirju uradno
odprli Varstveno delovni cen-
ter za duševno in telesno pri-
zadete občane. Ideja o ustano-
vitvi centra se je porodila že
lani aprila na pobudo republi-
škega ministrstva za zdrav-
stvo, družino in socialno var-
stvo, pri uresničevanju ideje
pa so imeli največ zaslug ob-
činski sekretariat za občo
upravo in družbene dejavno-
sti, občinski Center za social-
no delo in Društvo za pomoč
prizadetim Mozirje.
V mozirski občini je 70
odraslih oseb, ki so zmerno,
lažje ali težje duševno priza-
deti. Doslej so se šolali in
usposabljali po celotni Slove-
niji, 55 duševno prizadetih pa
je ostalo doma. V analizi, ki so
jo naredili na občinskem se-
kretariatu za občo upravo in
družbene dejavnosti, so ugoto-
vili, da ima 24 duševno priza-
detih odraslih oseb ostarele
starše ali skrbnike, ali pa
sploh nimajo nikogar, ki bi
skrbel zanje.
Vse to je pogojevalo odloči-
tev o izgradnji Varstveno de-
lovnega centra za duševno in
telesno prizadete občane
v Mozirju. Za začetek se bo
v centru zaposlilo 8 oseb, kas-
neje pa naj bi bUo zaposlenih
20-25 duševno prizadetih ob-
čanov. Delavnica bo omogoča-
la zaposlitev, varstvo, ohra-
njanje  psihofizičnih  funkcij
ter socialnih, zdravstvenih in
higienskih navad. Delavnica
bo nudila invalidnim osebam
primemo delo glede na osebne
lastnosti, primemo vodenje,
skrajšan delovni proces in pre-
hrano, za opravljeno delo pa
bodo dobili tudi primemo pla-
čilo. Varovanci centra bodo
opravljaU lažja opravila. Do-
slej so že sklenili dogovor z za-
sebnim podjetjem Viva iz Na-
zarij, v bodoče pa pričakujejo
sodelovanje dmgih družbenih
in zasebnih podjetij.
Za izgradnjo Varstveno de-
lovnega centra so sredstva na-
menili iz občinskega proraču-
na, republiškega ministrstva
za zdravstvo, družino tn soci-
alno varstvo, del sredstev pa je
s solidarnostno akcijo pridobi-
lo Društvo za pomoč duševno
prizadetim Mozirje.
Poleg jutrišnje otvoritve
Varstveno delovnega centra bo
v mozirski galeriji tudi otvori-
tev razstave del varovancev
celjskega centra Golovec.
URŠKA SELIŠNIK
Počasna
denacionalizaciia
v Laškem
v Laškem je do zdaj bilo
vloženih okoli 150 vlog za vra-
čilo premoženja in sicer na
vseh treh področjih. Polovica
vseh vlog se nanaša na delnice
Pivovarne Laško. Doslej so re-
šili sedem vlog, od tega šest
ugodno in eno negativno. Med
šestimi ugodno rešenimi vlo-
gami so dosegli štiri poravna-
ve, izdali pa so dve delni od-
ločbi. Tako so že vrnili 0,75 ha
zemlje, 37 ha gozda ter po eno
poslovno stavbo in stanovanj-
sko hišo. V zadnjem času se
število vlog povečuje, žal pa
reševanje ne more potekati hi-
treje, ker nimajo na voljo do-
volj strokovnih delavcev.
TV
Dolcumentacija za posege v prostor
člani celjskega IS so podprli predlog sprememb in dopolnitev
programa priprave prostorskih izvedbenih aktov ter priprave
prostorske planske in izvedbene urbanistične dokumentacije za
naslednjih 3 do 5 let, ki so ga izdelali v Zavodu za planiranje in
izgradnjo.
Predlog sprememb in dopolnitev ^e zelo obsežen, saj vključuje
vse predvidene posege v prostor, z izdelavo manjkajočih pro-
storsko izvedbenih aktov pa naj bi v celjski občini zapolnili
vrzeli na tem področju. Predlagatelji so v gradivu med drugim
ponudili tudi grobo delitev med izdelavo dokumentacije, ki naj
bi jo financirala občina in tisto, ki bi jo morali naročiti tn
plačati investitorji. Izvedba programa se bo financirala iz inte-
gralnega občinskega proračvma, zato je IS predlagatelja zadol-
žil, da pred oblikovanjem izhodišč za letošnji proračun pripravi
podroben, finančno ovrednoten spisek prednostnih nalog.
Ob tem pa kaže, da bo izdelava dokumentacije za ureditev
Spominskega parka Teharje v celoti financirana z republiškim
denarjem.
IS
Diplomatski stiki
s Kanado
LJUBLJANA, 7. januar-
ja - Kanadski oddelek za
zunanje zadeve je sloven-
skemu zimanjemu ministr-
stvu sporočil, da v skladu
s predlogom ministra dr.
Dimitrija Rupla Kanada
s Slovenijo navezuje diplo-
matske stike. Dogovor je že
začel veljati. Državi bosta
sodelovali na Dunaju, kjer
imata svoji veleposlaništvi.
Kanada je glede navezave
diplomatskih stikov z dru-
gimi državami na ozemlju
nekdanje Jugoslavije še na-
prej zadržana, navaja STA.
Kdo bo skrbel za
Slovence v Italiji?
LJUBLJANA, 11. januarja
- Deželno tajništvo Sloven-
ske skupnosti, slovenske
stranke iz Furlanije—Julij-
ske krajine, je izrazilo za-
čudenje in zaskrbljenost,
ker predlog zakona o vladi
ne vsebuje nobenega pred-
loga o tem, da bi bil v okvi-
m vlade Republike Slove-
nije nek stalen organ s po-
litičnimi pooblastili in
učinkovito strokovno služ-
bo, zadolžen za spremlja-
nje problematike sloven-
skih manjšin v sosednjih
državah. Doslej je bil za to
zadolžen minister brez list-
nice za Slovence po svetu,
pomembne pristojnosti na
tem področju pa je tmd tu-
di zunanji minister, priob-
ča STA. Učitelji bodo stav-
kah LJUBLJANA, 11. ja-
nuarja - Zaradi počasnega
in neučinkovitega razreše-
vanja svojih zahtev je vod-
stvo Republiškega odbora
Sindikata vzgoje, izobraže-
vanja in znanosti (SVIZ)
Slovenije za 10., 11. in 12.
febmar napovedalo sploš-
no stavko v osnovnih in
srednjih šolah ter vrtcih in
zavodih za usposabljanje.
O tem se je vodstvo Repu-
bliškega odbora SVIZ-a
Slovenije, ki vključuje 30
tisoč članov, na razširjeni
seji dogovorilo s predstav-
niki sindikalnih območij
Ljubljane in Maribora,
sporoča STA.
Kdo bo skrbel za
Slovence v Italiji?
LJUBLJANA, 11. janu-
arja - Deželno tajništvo
Slovenske skupnosti, slo-
venske stranke iz Furlani-
je-Julijske krajine, je izra-
zilo začudenje tn zaskrblje-
nost, ker predlog zakona
o vladi ne vsebuje nobene-
ga predloga o tem, da bi bil
v okviru vlade Republike
Slovenije nek stalen organ
s političnimi pooblastili in
učinkovito strokovno služ-
bo, zadolžen za spremlja-
nje problematike sloven-
skih manjšin v sosednjih
državah. Doslej je bil za to
zadolžen minister brez list-
nice za Slovence po svetu,
pomembne pristojnosti na
tem področju pa je imel tu-
di zunanji minister, priob-
ča STA.
Brez stavke
policistov
LJUBLJANA, 8. januar-
ja - Policijski sindikat Slo-
venije in slovenska vlada
sta se dogovorila, da polici-
sti ne bodo stavkah. Vlada
je obljubila, da bo že pri
januarskem izplačilu plač
upoštevala zakon o delav-
cih v državnih organih,
priobča STA.
Št.2 - 14. januar 1993
9
Rogaške skomine
Igorja Triiierja
Kaj počne bivši stečajni upravitelj Elana v Rogaški Slatini? Še vedno se trdno držimo
v sedlu, zatrjuje prvi mož Zdravilišča Darko Bizjak
v Zdravilišču Rogaška Slatina se dogaja-
jo čudne stvari. Govori se o stečaju in od-
puščanju delavcev, večkrat je tam opaziti
nekdanjega stečajnega upravitelja Elana
Igorja Trillerja, vse pa se dogaja za zaprtimi
vrati in v popolni tajnosti. Približno s temi
besedami je glas po telefonu vabil v Roga-
ško Slatino, da pobrskamo za odgovori na
številna vprašanja in govorice. Grozi Roga-
ški stečaj? Bo Igor Triller stečajni upravi-
telj? Ga mika solastništvo Zdravilišča? Od-
govore smo iskali pri direktorju Zdravilišča
Darku Bizjaku, minuli petek pa smo v Ro-
gaški Slatini naleteli tudi na človeka, ki je
sprožil val ugibanj - Igorja Trillerja.
O težavah v Zdravilišču se šušlja že nekaj
časa, tudi govorice o stečaju v javnosti niso
nove. Darko Bizjak, ki vodi Zdravilišče do-
brih deset let, pristaja le na likvidnostne
težave, vse drugo je po njegovem iz trte
izvito. Težavam botrujejo tri stvari: gostov
je premalo, zaposlenih preveč, naložbe pa
zaenkrat v blagajne še niso navrgle tistega,
kar so pričakovali.
Več delavcev kot gostov
Med nedavnimi prazniki je Rogaško obi-
skalo preko 700 tujcev. Prostora je za 1420
gostov, če postrgajo res vse rezerve, sicer je
na voljo okoli 1200 sodobnih postelj. V tu-
rizmu je — skupaj z zdravstvom — zaposlenih
750 ljudi. Če pogledamo samo minuli teden,
ko je bilo na seznamu 540 gostov, potem je
750 zaposlenih očitno preveč, pravi Bizjak.
Še slabša so bila razmerja v zadnjih dveh
letih. Leta 1991 je bil obisk slab zaradi
vojne, bilo je obdobje, ko so imeli 15 gostov.
Tudi začetek lanskega leta se je nadaljeval
podobno, šele proti konjcu leta so tujci spet
zbrali pogum za letovanje tostran Alp. Pre-
govor pravi, da se dan po jutru pozna, Biz-
jak pa upa, da se bo celo leto ravnalo po
letošnjih praznikih. Letošnje leto bo po Biz-
jakovih pričakovanjih dokaj normalno, to-
da pod pogojem, da se bo končala vojna
v Bosni in Hercegovini, kar pa se zdi bolj
račun brez krčmarja kot realno pričakova-
nje. Iz Nemčije, Francije in Švice nimajo
skoraj nobenega gosta, ker tujci še vedno
verjamejo, da vojna divja v neposredni bli-
žini. Kljub vsemu Bizjak račvma na 20-od-
stotno povečanje števila gostov, predvsem
zaradi številnih naložb v popestritev po-
nudbe. »Ne vem, kaj lahko ponudijo dru-
god, česar mi ne bi imeli,« je prepričan.
Račima na ljudi, ki imajo nekaj pod palcem,
bodisi z zahoda ali vzhoda. »Pred prvo sve-
tovno vojno je bila polovica vseh gostov
Madžarov in tudi zdaj so tam mali bogataši,
ki jih pričakujemo tukaj,« še doda. Razen
tega je Slovenija za svet menda zanimiva še
zaradi ene stvari: smo blizu Dunaja, Be-
netk, Budimpešte in zakaj ne bi Američani
letovaU v Rogaški, pa se od tam vozih na
izlete po Evropi, razmišlja direktor.«
A vsemu navkljub bodo v Zdravilišču za-
čeli ugotavljati tehnološke presežke. Posto-
pek bo trajal tri mesece, potem pa se bodo
glede na pričakovan obisk odločili, ali bodo
naredili oster rez in določili ljudi, ki bodo
postopoma šli iz podjetja, ali bodo obdržali
enako posadko. Po grobi oceni bi bilo glede
na rezultate in obseg dela v zadnjih dveh
letih 200 delavcev odveč.
So se v Rogaški zainvestirall?
Za sedanje težave v Zdravilišču so, kot
nekateri ocenjujejo, krive velike naložbe.
Darko Bizjak pojasnjuje, da so v zadnjih
treh letih namenili za naložbe preko 30 mi-
lijonov mark. Na kratko: dokončno je ure-
jen lepotilni center evropskega formata, na
voljo je zobozdravstveni studio, saj račvma-
da si bodo v Rogaški popravljali zobe
Švicarji, Nemci in še kdo. Nadalje je šel
denar za teniški center, imajo šolo golfa,
konje, smučanje, fitness center, posodobih
so savno, skratka, gre za ponudbo po siste-
"lu: vse na enem mestu.
^enar za naložbe so pridobili z izdajo
^ednostnih papirjev, izdali so 3 vrste ob-
y^.^/^^ ter eno serijo delnic, vse skupaj pri-
Dhzno v višini 30 milijonov mark. »Problem
v tem,« pravi Bizjak, »da naložbe ne daje-
jo nazaj toliko, kot smo pričakovali. Nismo
se zainvestirall. Glavni problem je število
gostov, preko celega leta moramo imeti vsaj
700 gostov, in ti morajo imeti dovolj denar-
ja, da lahko izkoriščajo naše storitve in jih
seveda plačajo.
Kaj je torej z govoricami, da so razmere
v zdravilišču slabe in da mu grozi stečaj?
Darko Bizjak pravi, da gre za nekorektne
neresnice in polresnice. »O stečaju ni govo-
ra,« je odločen. »Podjetje gre v stečaj, ko je
precej časa blokirano, ko ne poravnava svo-
jih obveznosti, šele po 90 dneh blokade lah-
Kaj pomenijo za Zdravilišče in paciente novo-
sti v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem? Dar-
ko Bizjak pojasnjuje: »Eden izmed vzrokov za
slabo stanje v lanskem letu je bila tudi prepo-
ved, da bi pacienti hodili na specialistične pre-
glede v Rogaško Slatino, čeprav so to želeli.
Administrativno je bilo določeno, da se vse
zdravstvo odvija v uradnem zdravstvu, torej
v bolnišnicah ali zdravstvenih domovih. Z no-
vo zakonodajo je monopol razbit, z ministrstva
za zdravstvo smo dobili koncesijo za opravlja-
nje tistih storitev, ki jih znamo opravljati. Na
osnovi te koncesije smo podpisali pogodbo
z zdravstvenim zavarovanjem in smo legalna
zdravstvena institucija. Vsak zavarovanec
v Sloveniji lahko pride na specialistični pre-
gled v Rogaško Slatino ali na postoperativno
zdravljenje, če mu njegov zdravnik to pripo-
roči.
ko upniki predlagajo stečaj. Mi doslej nismo
bili niti en dan blokirani, obveznosti plaču-
jemo, ne zanikam pa, da smo v likvidnost-
nih težavah. Sposodili smo si nekaj denarja,
ravno zato smo sprejeli določene ukrepe in
poslujemo v teh sušnih mesecih brez dodat-
nega potrebnega kapitala. Glavni upniki so
banke, z njimi se dogovarjamo, da bi terja-
tve spremenili v deleže ali dolgoročni
kredit.«
Ostri ukrepi
Kaj bodo pokazale številke, ni znano, saj
bilanca še ni nared. Bizjak je ocenil, da
bodo poslovno leto zaključili s pozitivno
ničlo, morda tudi z rdečimi številkami. Ven-
dar s pozitivno ničlo niso zadovoljni. Ob
koncu leta bi morali imeti dovolj denarja,
da bi preživeli prve tri mesece. Ker kupčka
ni, so začeU izvajati stabilizacijske ukrepe.
Na kratko: ne vračajo stroškov za prevoz na
delo, ni delovnih oblek, delavci nimajo več
možnosti, da bi za drobiž hodili na dopust
v druge turistične centre. Prepovedali so
nabavo zalog, ki niso resnično nujne, odpu-
stili bodo okoli 78 sezonskih delavcev. Naj-
več hude krvi povzroča dvoje: maso plač so
znižali za 40 odstotkov, najnižji neto znesek
bo 18 tisoč tolarjev, najvišja plača 54 tisoč
tolarjev. Kot smo že zapisali, bodo začeh
ugotavljati tehnološke presežke.
Vsi ti ukrepi naj bi veljali tri mesece.
Direktor Bizjak pravi: »Ukrepi niso prijet-
ni, so pa nujni. Brez potrebe so v javnosti
vzbudili veliko govoric in ugibanj, ali je
zdravilišče pred stečajem ali ne. To je daleč
od resnice, mi še vedno trdno sedimo
v sedlu.«
Od gosta do delničarja
VeUko govoric in ugibanj vzbuja prisot-
nost nekdanjega stečajnega upravitelja Ela-
na Igorja Trillerja. Ta se je reševanja Elana
v stečaju lotil konec leta 1990, potem ko se
je v tem nekoč paradnem konju slovenskega
gospodarstva zvrstilo že nekaj neuspešnih
kratkotrajnih stečajnih ekip. Reševanja be-
gunjskega podjetja se je s svojo ekipo lotil
pri vrhu - glavni problem Elana sta bila po
njegovi oceni menedžment in neustrezna or-
ganizacija, temeljni kamen prihodnjega
upravljanja Elana pa je postavil z ustanovi-
tvijo šestih samostojnih podjetij. Triller je
kar precej časa veljal za človeka, ki naj bi
mu uspelo Elan postaviti na noge. Razpletlo
se je drugače, Elan je v hrvaških rokah, Igor
Triller je v tistih časih imel opravka s poli-
cijo. Dogajanja pravzaprav v javnosti nikoli
niso bila natančneje pojasnjena, tudi zato je
verjetno še več govoric in ugibanj, kdo je in
kaj počne. Darko Bizjak pa je pojasnil:
»Triller je bil v Zdravilišču tri tedne naš
gost. V tem času si je ustvaril svojo podobo
in ko smo se pogovarjali, je zelo objektivno
ocenil razmere in nakazal rešitve. Zdaj je
»Denacionalizacija za Rogaško ne pomeni nič
posebnega. Večji del - 97 odstotkov - je bil
v rokah direkcije, ki je bila napol državna
ustanova, hoteli pa so se dajali v najem privat-
nikom. Dva hotela sta bila privatna, vendar
smo se z bodočimi lastniki pripravljeni pogo-
varjati, ponujamo jim delničarstvo v celotnem
sistemu,« obljublja Bizjak.
naš svetovalec, sodelovali bomo približno
pol leta oziroma do takrat, ko se bodo stvari
normalizirale. Skupaj smo pripravih pro-
gram razvoja sistema Rogaške, vsebuje pa
kratkoročne in srednjeročne ukrepe, orga-
nizacijske spremembe in lastninjenje. Ne
sodelujemo samo s Trillerjem, že nekaj časa
sodelujemo s firmo ITEO iz Ljubljane. Obi-
čajen svetovalni dan svetovalca v Sloveniji
znaša od 800 do 1000 mark, Triller nam
zaračunava 400 mark. Večino storitev bodo
dobili plačanih v delnicah Rogaške, delno
pa v gotovini.«
O tem, da je bil Igor Triller stečajni upra-
vitelj Elana in da so stvari v zvezi s tem
stečajnim postopkom in nasploh Elanom za
javnost še vedno zavite v meglo, pa Bizjak
takole razmišlja: »Če bi bil Igor Triller
kakšna sporna osebnost, ne bi bil na svobo-
di, ampak za zapahi. Ne pogovarjamo se
o tem, da bi bil stečajni upravitelj. Stvari
držimo trdno v rokah, najeli pa smo radi-
kalnega človeka, ki si upa storiti tisto, česar
si sami nismo upaM.«
Lastnikov sploh ne bomo
poznali
Igor Triller prebije s svojo ekipo v Roga-
ški po tri dni na teden. Kaj sam meni o očit-
kih, ki jih je slišati na njegov račun, in kaj
počne na Celjskem - o tem je tekla beseda
minuli petek v Rogaški Slatini.
Vaše sodelovanje z Zdraviliščem je med
delavci sprožilo val govoric, med drugim
tudi to, da boste stečajni upravitelj tukaj
v Rogaški. Je kaj resnice v teh namigova-
njih?
V svojem življenju sem bil trikrat stečajni
upravitelj, v zadnjem času pa se s svojo
skupino ukvarjam z revitalizacijo in najem-
nim menedžmentom za podjetja, ki so v te-
žavah oziroma potrebujejo prenovo. Prav to
počnemo v Rogaški, ki že vrsto let ni spre-
menila svoje organizacije. Ugotavljamo, da
s takšno organizacijo ne more pričakovati
boljših rezultatov, četudi dosedanji rezulta-
ti niso slabi. Pripravili smo pogram prenove
in razvoja, v katerega nameravamo vključiti
koncentracijo kapitala in podjetniško de-
centralizacijo, ki bo omogočala več angaži-
ranja privatne podjetniške samoiniciative
ljudi. V celoten program je vključen tudi
postopek lastninjenja po novem zakonu.
Cilj ukrepov je, da Rogaška v srednjeroč-
nem obdobju postane eden izmed desetih
najboljših revitalizacijskih centrov v tem
delu Evrope, prof it mora narasti na normal-
no profitno stopnjo med 12 in 15 odstotki na
vrednost kapitala in prepričan sem, da bodo
cilji s sprejetimi ukrepi doseženi v letu dni.
V katerih podjetjih je sicer prisotno vaše
podjetje Revital?
V podjetju Elektrozveze v Ljubljani,
v Električnih ročnih orodjih v Kranju, pred
časom smo se dogovarjali s tovarno v Ormo-
žu, dogovarjamo se na Koprskem in v Ljub-
ljani. Za nami so izkušnje v Iskri Avtomati-
ki, Elanu... Revital neprofesionalno zapo-
sluje 28 strokovnjakov, razporejeni so na
razne projekte, pri enem projektu dela od
3 do 6 ljudi, ki v 6 do 8 mesecih uspejo
revitalizirati podjetje. Sam sem pa direktor
tega podjetja.
Večina Slovencev vam zameri, da je Elan
kot slovenski nacionalni ponos prešel v hr-
vaške roke. Kaj lahko rečete o teh očitkih?
To je zelo ozko gledanje. Elan je prišel
v roke tistega ponudnika, ki je na dražbi
ponudil več. Ko danes govorimo o lastninje-
nju, emisiji delnic in tako naprej, sem pre-
pričan, da v dveh, treh letih sploh ne bomo
vedeli, v čigavih rokah bo podjetje. Delni-
čarjev sploh ne bomo poznali, morda jih
bomo srečali enkrat na leto na skupščini
delničarjev. To, da je Elan prešel v lastni-
štvo Privredne banke Zagreb s 70 odstotki,
30 odstotkov je še vedno v slovenskih rokah,
■ je pač splet okoliščin. Privredna banka bo
slej ko prej morala prodati delnice, kdaj in
komu, ne vem, škoda je le, da se ne ukvarja
dovolj s poslovanjem Elana. Delo, ki smo ga
mi opravili, lahko zagotovi še kakšno leto
nemotenega poslovanja, potem pa se bo tre-
ba z njim ponovno ukvarjati. Nečesa se pa
ne da spremeniti: Elan je slovenska blagov-
na znamka in smuči lahko delajo samo v Be-
»gunjah. Zato tega ne štejem za nacionalno
katastrofo. Lastništvo pripada danes ene-
mu, jutri drugemu. Ko se bo začel promet
z delnicami, se bomo temu morali pač pri-
vaditi.
Torej se nam ne bi smelo zdeti nič čudne-
ga, če bi tudi takšno zdravilišče, kot je Ro-
gaška, prešlo v tuje roke?
Poglejte, to zdravilišče je 40-odstotno že
v rokah delničarjev. Samo 60 odstotkov je
v rokah holdinga in ko bomo iskali sredstva
za izvedbo programa razvoja, bomo morali
ali v emisijo dodatnih delnic ali pa odpro-
dajo dela podjetja.
Delavci govorijo, da boste tudi vi postali
solastnik Rogaške.
Tega zaenkrat še nismo počeli, čeprav je
Revital registriran tudi za nakupe podjetij.
Pogovarjamo se o načinu plačila z deležem,
ker si Rogaška gotovinskih odUvov ne more
privoščiti. Sicer pa se ob tem dviga veliko
več prahu, kot bi bilo potrebno.
Vendarle pa s temi delnicami postajate
solastnik Rogaške?
Revital je kot akontacijo za svoje delo
prejel delnice, in to na željo zdravilišča.
Tako ravnajo že nekaj let s svetovalnimi
organizacijami. Odgovor je torej lahko pri-
trdilen, smo eden izmed solastnikov oziro-
ma delničarjev Zdravilišča.
Takšni so torej odgovori, ki jih je bilo
slišati v Rogaški Slatini. Niso prepričljivi,
ostaja občutek, da je za vsem skupaj ven-
darle nekaj več, kot sta bila pripravljena
priznati sogovornika.
IRENA BAŠA
Igor Triller
Darko Bizjak
Št.2 - 14.januar 1995
10
Pomlajeno staro mesio
Vsak košček starega mesta Ima svol karakter - ogroženi pešci
v starem mestnem jedru
Celja živi danes pet tisoč
prebivalcev, ali približno to-
liko, kot za časa njegovega
največjega razcveta, in dva
tisoč več kot pred nekaj leti.
Struktura prebivalstva se je
tudi spremenila, tako da je
zdaj mesto veliko mlajše.
Projekt prenove mesta je za-
čel nastajati leta 1980 in bil
sprejet šest let kasneje in če-
prav bi danes morda tudi
strokovnjaki naredili in
predvideli kaj drugače kot
so, smo lahko na prenovljeno
mesto ponosni. Le nekatere
kulturne navade ljudi se bo-
do morale spremeniti - da
o prometni ureditvi ne govo-
rimo!
Prenove starih mest so
v istem obdobju kot se je to
dogajalo s Celjem, potekale
skoraj povsod po Evropi.
V Celju so se zanjo s svojega
strokovnega stališča zavzeli
pri Zavodu za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine
Celje.
Ko govorimo o prenovi
mesta, imamo pred očmi
uspehe samo z drobnimi ko-
raki, pravi vodilna arhitekt-
ka obnove mesta mag. Alen-
ka Kocuvan-Polutnik. Niko-
li ne moremo s projektom
prenove rešiti vsega naen-
krat in večjih predelov in
ulic, poudarja. Pri obnovi
starega mesta ne gre gledati
samo na to, da so objekti pač
stari, zanemarjeni, da so
propadajoča stanovanja brez
kopalnic in da je komunalna
infrastruktiira v mestih za-
starela, ampak je treba vse-
lej iskati globlje razloge, za-
kaj je prišlo do tega. Ti pa so
težje rešljivi, opozarjajo
strokovnjaki. Eden od razlo-
gov, zakaj smo pri nas zane-
marjali stara mesta in zakaj
smo videli večje vrednote bi-
vati v soseskah izven mesta,
je bila družbena ureditev,
v kateri smo dolgo živeli,
pravi Alenka Kocuvan-Po-
lutnik.
Posledica tega je bil še
večji propad starih mestnih
jeder iz katerih so se mladi
odselili, ostali pa so v glav-
nem starejši in socialno šib-
kejši ljudje.
Danes je v pomlajenem
mestu drugače, čeprav še
vedno ne tako, kot so si
v najboljšem smislu zamislili
načrtovalci, ki pri prenovi
mesta niso pozabili na vrtec,
glasbeno šolo, zelene površi-
ne, dvorišča, peš cone,..
Stara dvorišča in
vrtovi
o življenju za hišami iji
prenovljenimi fasadami zna
arhitektka Alenka Kocuvan-
Polutnik, ki je na to temo
opravila tudi magistrsko na-
logo, veliko povedati. Na-
mreč, pri prenovi mesta ne
gre gledati samo na prenovo
stanovanj, kajti, če hočemo,
da hiša zaživi, mora imeti
tudi svoj funkcionalni pro-
stor. To pa je ponavadi dvo-
rišče ali vrt, ki ga nekatere
hiše v tem mestu imajo.
Ta dvorišča predstavljajo
zelo visoko kvaliteto z vidika
kulturne dediščine in pose-
ben košček sveta za tistega,
ki ob njem stanuje, pa če-
prav gre morda samo za na-
vadno, tlakovano dvorišče.
Strokovnjaki so pri preno-
vi starega mestnega jedra
naredili tudi izračun, koliko
teh površin pride na stano-
valca in ugotovUi, da mesto
po zelenih površinah in dvo-
riščih nič ne zaostaja za no-
vejšimi soseskami, le da so
mestne površine slabo izrab-
ljene in da so, žal, ta majhna
dvorišča, prenatrpana z av-
tomobili, ki tja ne sodijo.
Odprti prostor, nepozida-
ne površine, segajo enako
daleč v zgodovino, kot graje-
na struktura.'Razsežnosti in
oblikovanja odprtega pro-
stora je bilo v različnih do-
bah pri različnih kulturah
različno. Bolj ko se je kon-
centrirala in širila grajena
struktura, bolj je človek čutil
potrebo po odprtem prostoru
in zelenih površinah. Večje
načrtno ureifene zelene povr-
šine so bile sprva domena
vladajočih razredov, pozneje
pa v uporabi in lasti javno-
sti. Začetki pozne vrtne
umetnosti segajo v antiko,
v vzhodne dežele, koncept
njihove zasnove se je prena-
šal preko Grčije in Rima do
srednjega veka, beremo
v nalogi avtorice Alenke Ko-
cuvan-Polutnik, ki skupaj
z nekaterimi drugimi Celjani
ugotavlja, da sicer prenov-
ljeno mesto ni zaživelo tako,
kot bi moralo. Medtem ko
v svetu težijo k temu, da se
dvorišča in vrtovi resnično
spreminjajo v parkovne po-
vršine in da so peš cone na-
menjene resnično pešcem,
pri nas še zdaleč ni tako, na-
rekuje pa to izgradnjo par-
kirnih in garažnih površin in
daljinskega toplotnega ogre-
vanja, kot je predvideno za
mestno jedro.
S starim mestom, ki ga da-
nes tako radi in s ponosom
pokažemo prišleku, se bo po-
trebno naučiti živeti in ga
spoznati še globlje, tudi po
njegovih skritih kotičkih,
dvoriščih in vrtovih, ki zdaj,
zabarikadirani s smetiščni-
mi kontejnerji in avtomobili,
ne služijo svojemu namenu.
Primemo urejen odprti pro-
stor, dvorišča in vrtovi, pa
neposredno vplivajo na kva-
liteto bivalnih pogojev v sta-
rem mestnem jedru. Kvali-
tetni bivalni pogoji pa so os-
nova za vzpostavljanje in
ohranjanje uravnoteženih
razmerij starostne in social-
ne strukture stanovalcev, os-
nova za prenovo mesta v ce-
loti, osnova za ohranjanje
stanovanjske funkcije kot
najvitalnejše funkcije mesta,
beremo v nalogi avtorice, ki
je na temo prenove starega
mestnega jedra včeraj zvečer
vodila predavanje v Narod-
nem domu v Celju. Bila je
prva gostja v ciklu preda-
vanj o polpretekli in sedanji
stvarnosti, ki jih letos po-
novno organizira Muzej no-
vejše zgodovine Celje.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Sveža podoba starega mesta. Detajl obnove s Tomšičevega trga.
REKLI SO
Jure Jan, strokovni sodela-
vec pri ZKO Laško:
»Z lanskimi dosežki na kul-
turnem področju smo v laški
občini zadovoljni, saj smo do-
segli več, kot je realno kazalo
v začetku leta. Zasluga za to
gre velikemu razumevanju in
posluhu Izvršnega sveta obči-
ne Laško ter pivovarne, ki sta
zagotovila sredstva, da smo
program lahko v celoti uresni-
čili. Podobno naj bi bilo tudi
letos. ZKO je pripravil seznam
prireditev, ki jih bo od 5. fe-
bruarja do 12. decembra de-
vetnajst, od tega sedem raz-
stav v Laškem dvorcu. Letos
bodo razstavljali Viktor Goj-
kovič (prva razstava z otvori-
tvijo 5. februarja) iz Ptuja, Mi-
lan Todič iz Celja, Albin Luga-
rič iz Ptuja, Borut Pečar iz
Ljubljane in Samo Pergar iz
Radeč. Ostali dve razstavi bo-
sta ob 90 letnici čebelarstva
v laški občini in ob 10 letnici
prikazov etnografije v Laškem
in okolici. Ostale prireditve pa
bodo Jurjevanje, Florjevanje,
občinske revije sodobnih ple-
sov, pevskih zborov in folklor-
nih skupin. Pripravljamo tudi
srečanje kulturnih skupin Pli-
ezhausena in Laškega, koncert
godbe slovenskih policistov,
2. festival večno zelenih melo-
dij Zlati rog in 10. občinsko re-
vijo šeg in običajev. Priznanja
A. Aškerca in Zlati možnar bo-
mo za kulturne dosežke pode-
lili ob občinskem prazniku. Ob
tem bo še pet grajskih priredi-
tev na visoki kulturni ravni in
Pivo in cvetje. Letos nam bo
lažje, ker bomo lahko večino
prireditev, ki sicer ne sodijo na
prosto, od maja dalje priprav-
ljali v dokončno obnovljenem
kulturnem domu v Laškem.«
TV
Veillca icniiga o prazniicih
Zanimivo in poučno knjigo
so pred kratkim izdali pri za-
ložbi Domus. Napisal jo je et-
nolog Damjan J.Ovsec, v njej
pa opisuje izvore in oblike
praznovanj na Slovenskem in
po svetu.
Veliko knjigo o praznikih,
kot se glasi njen naslov, je na-
pisal avtor, ki se uvršča med
vidnejše domače strokovnjake
za področja povezana s kultu-
ro ritualov, mitologije, vero-
vanj in o čemer je objavil že
večje število tekstov. V najno-
vejšem delu se loteva vseh več-
jih in pomembnejših prazni-
kov, ki pa imajo različno zgo-
dovino in pomene. Nekateri
med njimi so že dalj časa ure-
jeni z državno regulativo in
veljajo kot dela prosti, kot to
velja za prvi maj ali novo leto,
nekateri so povsem krščanske-
ga značaja, kot sveti trije kra-
lji, velika noč, božič, tu so
prazniki, ki izhajajo iz stare
arhaične poganske mitologije,
denimo praznovanje pomladi,
imamo pa tudi praznike kot je
Valentinovo, ki je v svetu že
dalj časa znan kot dan zaljub-
ljencev, pri nas pa smo se šele
nedavno tega spomnili nanj.
Sicer so običajno prazniki
v tesni navezavi z različnimi
verovanji, vražami, strahovi,
željami, ki peste človeka od
pradavnih dni do današnjih,
za nekaterimi pa stojijo tudi
povsem konkretni dogodki iz
preteklosti in krepijo občutek
pripadnosti neki skupnosti in
samozavest njenih članov ker
pripadajo tej družbi.
Damjan J.Ovsec v Veliki
knjigi o praznikih razgradi se-
demnajst najpomembnejših
praznikov pri nas, njihov izvor
in tudi pri drugih ljudstvih, ki
jih poznajo. Večina jih ima
dolgo in zapleteno preteklost,
v kateri so se prepletale med
sabo različne kulture, ki so tu-
di ustvarjale nove običaje in
seveda praznovanja. Tako je
npr. božič, ki velja za značilen
praznik kristjanov v veliki
meri povzet iz mitraizma, nor-
dijskDi in azijskih verovanj, ki
so odmrla in prešla v pozabo,
a so v sodobni obliki prisotna
skozi rituale in simboliko pri
božičnem praznovanju.
Ovsec je knjigo napisal v do-
stopnem poljudno-znanstve-
nem slogu z množico nazornih
ilustracij, ki nam dodatno in
slikovito pojasnjujejo pomene
posameznih praznikov, njihov
razvoj in današnjo obliko.
BORIS GORUPIČ'
ZAPISOVANJA
Cunjaka
za ministra
Piše Tadej Čater
Kot strela z jasnega je med
slovenske kulturnike oziroma
med tiste, ki to bodisi so bodisi
se za to imajo, udarila novica,
da se pripravlja tako imenova-
na ukinitev ministrstva za
kulturo.
Pravzaprav ta novica niti ni
tako zelo sveža: že nekje konec
oktobra prejšnjega leta so se
pojavljali malce radikalni
predlogi za združitev treh mi-
nistrstev: za kulturo, za šol-
stvo in šport ter za znanost
v eno samo. Kot imajo denimo
v Združenih državah, kot ima-
jo recimo v Avstriji' v Nemčiji,
pa seveda v Franciji.
Približevanja razviti Evro-
pi, bi se nemara temu tudi lah-
ko reklo. Če že moramo
zmanjšati število ministrskih
stolčkov, potem to naredimo
čim manj boleče; kulture, zna-
nosti in šolstva ne bo nihče
pogrešal. Še več, če tega ne
pogrešajo niti v Ameriki niti
v Nemčiji, da o Avstriji sploh
ne govorimo, zakaj bi to po-
grešali ravno mi? Ali moramo
biti Slovenci res vedno izjeme
v tej Evropi?
Zadeva z ukinitvijo ministr-
stva za kulturo pa seveda ni
tako zelo nedolžna. Problem ni
zgolj v tistem približevanju
razvitem svetu, marveč nekje
drugje. Pokojni Dušan Pirje-
vec je v nekem zares dobrem
esejčku zapisal, da svojih pro-
blemov ne gre iskati »zunaj
nas«, temveč »v nas» samih,
kar pa je za Slovence skorajda
nemogoče. Smo pač čuden na-
rod, kaj moremo? Neka poseb-
na veja slovanskih plemen (Je-
linčič bi sicer rekel, da to ni
res: Etrurščani ja, mogoče sa-
mo Veneti, ampak Slovani, le-
po vas prosim?), ki se je naseli-
la v vmesni prostor med Alpa-
mi in Jadranom. Ampak, kar
koli že smo, čudni smo v vsa-
kem primeru in Pirjevec je
imel prav. Vase ne znamo po-
gledati - le kako bi, ko pa ve-
nomer škiljimo čez Ljubelj. In
problem v zvezi z ministr-
stvom za kulturo oziroma nje-
govo ukinitev je treba obvezno
razumevati tudi in predvsem
skozi taka očala.
Slovenci smo skregani ne le
med sabo, pač pa tudi s seboj.
Kulturniki pa smo le izjeme, ki
to pravilo potrjujemo. Druga-
če povedano; kogar koli bomo
že postavili za kulturnega mi-
nistra (s predpostavko, da to
seveda ostane), ga ne bomo
marali. Njegovi dosedanji so-
vražniki bodo postali še hujši,
dosedanji prijatelji pa ga bodo
zapustili. Slovenci enostavno
nimamo človeka tipa a la
Lang, ki bi mu vsi preprosto
verjeli in zaupali. Šuklje je bil
sicer na dobri poti, toda kaj,
ko ni imel priložnosti mini-
strovati vsaj nekaj mesecev
dlje. Capuder se je zameril do-
besedno vsem — še argentin-
skim domobrancem, zato se ti-
sta ukinitev ministrstva za
kulturo niti ne zdi tako zelo
presenetljiva. Dobro, v Ameri-
ki umetnike in kulturnike res-
da ne financira država, pač pa
junaki z WaU Streeta, v Fran-
ciji je tista Langova podpora
umetnosti le kapljica v morje
denarja, ki ga za kulturo na-
menijo bogati meceni in spon-
zorji. Avstrijci pa kakšne po-
membne umetnosti in kulture
(razen folklore) tako in tako ne
prenesejo. Zadeva ne presene-
ča iz preprostega razloga; ni
človeka, ki bi lahko postal vse-
slovenski minister za kulturo,
ni človeka, ki bi mu vsi zaupa-
li, ki mu ne bi nihče metal po-
len pod noge.
Edini pravi minister bi torej
bil le tisti, ki ga vsi sovražijo.
To pa je med slovenskimi kul-
turniki le vedno lačni Dušan
Cunjak. Pa še nihče se ne bi
razburjal, če bi se vlada kar
čez noč odločila zapreti vrata
tega ministrstva. Nihče, razen
Cunjaka, ki bi spet, že tretjič,
prostovoljno glasoval.
Grafika v knjigi
v dveh likovnih razstaviš-
čih, ki sta v kompleksu zdra-
vilišča v Rogaški Slatini
kontinuirano pripravljajo
kvalitetne razstave sodobne
a tudi starejše umetnosti.
Med zanimivejše se uvršča
tudi pravkar potekajoča raz-
stava v Razstavnem salonu,
ki je bila omogočena s posre-
dovanjem Mestne knjižnice
iz Trsta in njene ravnateljice
dr. Anne Rose Rugliano.
»II libro grafico« oziroma
Grafika v knjigi, kot se glasi
slovenski prevod, je nekoliko
nenavadna razstava, ki še
razlikuje od običajnih pred-
stavitev grafik. V središču
razstavnega prostora je na-
nu-eč postavljena velika
knjiga, sestavljena iz lesene
konstrukcije tn s prozornimi,
steklenimi stranmi. Vanje so
vstavljeni grafični listi, ki jih
je mogoče obračati, sama
knjiga pa je takšne velikosti,
da je skoznjo mogoče celo
hoditi. Ta obsežen objekt je
zasnoval oblikovalec in sli-
kar Piero Conestabo in
z njim ustvaril prispodobo
majhne, priročne knjige
s poudarkom na knjižni ilu-
straciji, ki jo v tem primeru
nadomeščajo originalni gra-
fični listi. In te so v veliko
knjigo prispevali: Štefan
Galič, Ivo Bošnjakovič, Sa-
muel Grajfoner, Zmago Je-
raj, Vojko Pogačar in pet tr-
žaških zamejcev Franko
Vecehiet, Zora Koren-Skerk,
Marjan Kravos, Klavdij Pal-
čič in Lojze Spacal.
Zbrana so pomembna ime-
na slovenske grafike tn veči-
na razstavljajočih umetni-
kov je za razstavo namenila
dela, ki so jih izdelali v zad-
njem času in nosijo karakte-
ristične značilnosti zadnjega
obdobja tn ki so nam v več-
jem delu tudi sicer znane
z njihovih samostojnih raz-
stav. Zatorej tudi osnovni
poudarek grafik v knjigi ni
toliko v odkrivanju novih
ustvarjalnih nagibov posa-
meznih ustvarjalcev, čeprav
povsem mimo tega tudi ni
mogoče iti. A predvsem gre
le za monumentalen skupin-
ski projekt, pri katerem so
vsi sodelujoči enakovredno
zastopani in skupaj sou-
stvarjajo novo hkovno di-
menzijo in ne glede na posa-
mične objektivne razlike
med njimi, gre za enovit or-
ganizem prostorskega obli-
kovanja in grafične umet-
nosti.
Razstava bo v Razstavnem
salonu postavljena še do
2. februarja.
BORIS GORUPIČ
Št.2 - 14.januar 1993
11
živela sta z nami
f^isSJoT^lV^a^ '^'"'"^•1"» re0a.niua. patra Simona Ams In
Že v osnovni šoli smo izve-
deli, da je v Narodni in uni-
verzitetni knjižnici v Ljub-
ljani shranjen Stiski rokopis
kot pomembno pričevanje
o veljavi in uporabnosti slo-
venskega jezika tudi v bogo-
služju in da je nastal v staro-
davnem samostanu v Stični
na Dolenjskem.
Pred kakšnimi desetimi le-
ti me je znanec vprašal, kaj
pravzaprav počno beli meni-
hi v pleterski kartuziji in ko-
mu so potrebni oziroma kaj
ima svet od tega, če živijo
v samoti in ločeni od sveta?
Oba primera sta zaživela
v meni ob spominu na dva
častitljiva redovnika, ki ju je
slovenska javnost dobro
poznala, pa sta v lanskem le-
tu tiho, kot sta živela in de-
lala, odšla.
Patra priorja Simona Aši-
ča iz Stične je poznal vsak
Slovenec, res pa bolj zaradi
njegovih čajev in knjig z na-
sveti za zdravljenje kot zara-
di njegove pastorale, ki je bi-
la   sicer  zelo   pomembna
v življenju marljivega cister-
cijana.
Rojen je bil leta 1906 v za-
selku Trebež pri Brestanici,
leta 1919 pa je prišel v Stič-
no. Tam so ga vpisali v Ljub-
ljano, v klasično gimnazijo,
po četrtem razredu pa je leta
1924 stopil v enoletni novici-
at. Magister mu je bil p. Ev-
gen Fiderer, Nemec po rodu,
ki pa je znal odlično sloven-
sko. Po opravljenem novici-
atu je leta 1925 šel na Polj-
sko v cistercijanski samo-
stan Mogila pri Krakovu, da
bi pomagal rešiti propadajo-
či samostan. V Krakovu je
končal gimnazijo pri piari-
stih in leta 1927 v Nemčiji
v cisterijanskem samostanu
Marienstatt opravil prvi let-
nik bogoslovja, ki ga je po-
tem nadaljeval v Ljubljani in
bil že v tretjem letniku po-
svečen v duhovnika. Leta
1931 je spet šel na Poljsko, že
kot magister novincem, kjer
pa bi skoraj imirl, ker se je
zastrupil z ogljikovim mo-
noksidom. Na Poljskem je
bil spet leta 1934, v Stično
pa se je vrnil čez dve leti. Po
končanem študiju se je pri-
pravljal na doktorat, vendar
sta mu ga prevehka zaposle-
nost in potem svetovna vojna
preprečila. Pred drugo sve-
tovno vojno je bil tudi pre-
fekt v Slomškovem domu
v Ljubljani. Vojno je preživel
v Stični, leta 1945 je bil ime-
novan za priorja.
Po vojni je tudi tega blage-
ga človeka zadel primitivi-
zem novih oblastnikov. Bil je
petdesetkrat. zaslišan, pet-
najstkrat pred sodiščem in
osemkrat obsojen.
Pater Ašič je tudi poučeval
in predaval, ves čas pa je ob
svojem redovnem teološkem
delu neumorno proučeval
zdravilne rastline in se uk-
varjal z zdravilstvom. Po re-
dovnem izročilu je bil poto-
mec cistercijanov, ki so kot
reformirani red, ki je izšel iz
benediktinskega reda, po-
stavili prvi samostan na se-
danjih tleh Slovenije
v 12. stoletju.
Kartuzijanski pater in
predno je zaradi bolezni od-
ložil odgovorno fimkcijo tu-
di prior pleterske kartuzije
Janez Krstnik Drolc pa je ži-
vel pod Gorjanci tiho življe-
nje asketskega kartuzijana.
Rojen je bil leta 1916 v Za-
gorju ob Savi, v družini oče-
ta krojača je bilo devet
otrok. Hodil je v ljubljansko
in mariborsko realko, po
gimnaziji pa je leta 1939
vstopil v kartuzijanski red.
Novo mašo je imel leta 1946.
Pred leti, ko je bil še pri
močeh, a zaradi močne slad-
korne bolezni že povsem
slep, sem ga večkrat obiskal
in kramljala sva o vsem mo-
gočem, kajti dobro je poznal
družbeno dogajanje in tudi
to, kaj so pisah časniki. Več-
krat mi je dejal, da ga prior-
stvo utruja, ker mora biti ve-
liko med ljudmi, med kartu-
zijane pa je šel zaradi sa-
mote ...
Pleterje so najmlajša po-
stojanka bratov sv. Bnma na
Slovenskem, kartuzijo pa je
dal leta 1403 postaviti celj-
ski grof Herman IL Ob kon-
cu 16. stoletja je prešla v je-
zuitske roke, potem je bila
nekaj časa v zasebni in dr-
žavni lasti, dokler je niso le-
ta 1899 kartuzijani ponovno
odkupili. Proti koncu leta
1904 je bil samostan na novo
pozidan. Od stare Hermano-
ve kartuzije so ostali le got-
ska samostanska cerkev, ki
jo je leta 1420 posvetil Her-
manov nezakonski sin Her-
man kot freisinški škof, in
trije trakti nekdanjega male-
ga križnega hodnika. Na no-
vo pozidano kartuzijo so na-
seliU kartuzijani iz Bosser-
villa pri Nancyju, ki so bili
pregnani iz Francije.
Znano je, da je kartuzija
med zadnjo svetovno vojno
pod svojo streho varovala
partizane. Zaradi tega so te-
danjega priorja dr. Leopolda
Edgarja Lavovova Nemci
obsodili na smrt in le vphvno
posredovanje iz Vatikana ga
je rešilo, toda konec vojne je
moral preživeti v izgnan-
stvu.
Tudi povojna leta so bila
za kartuzijo zelo težka.
V tem času je pater Janez
Drolc prevzemal odgovorne
dolžnosti. Od nekdanjih 69
menihov jih je v samostanu
ostalo le 20, saj so odšli vsi
tuji redovniki. Prior dr. Le-
opold ga je imenoval za pro-
kuratorja -ekonoma in moral
je skrbeti za gospodarstvo,
za brate in za stike z javnost-
jo. Ko je po 33 letih vodenja
kartuzije dr. Leopold odsto-
pil, ga je nadomestil pater
Janez Drolc in se z vso res-
nostjo lotil tudi duhovne ob-
nove samostana, saj mu je
grozila ukinitev. Kartuzija
Pleterje je namreč izgubila
pravico do sprejemanja no-
vicev, prior Drolc pa je to
pravico ponovno dosegel in
leta 1978 je bila v Pleterjih
spet nova maša. Vmih so se
tudi tuji patri in vsi govore
slovensko.
V Pleterje so zahajaU tudi
najvišji predstavniki oblasti,
tam so se zgladila tudi pre-
nekatera nesoglasja. Pater
Drolc je poskrbel tudi za ob-
novo stare gotske cerkve in
po njegovi zaslugi je danes
spet dostopna javnosti kot
izreden gotski in samostan-
ski spomenik, s posredova-
njem pri redovnem generalu
v Franciji pa je dosegel, da
so jo izvzeli iz klavzure in
smejo vanjo tudi ženske.
Lani 30. oktobra, ko je do-
polnil 75 let, je, utrujen od
bolezni, v miru zaspal. In ka-
dar se spomnim tistega vpra-
šanja mojega znanca, kaj
pravzaprav delajo kartuzija-
ni v pleterski samoti in kak-
šen smisel ima njihovo živ-
ljenje v aksezi, daleč od oči
javnosti, se spomnim na pa-
tra Janeza Drolca. Bil je go-
tovo eden najbolj priljublje-
nih duhovnikov na Sloven-
skem, tudi znan zaradi svo-
jega položaja in popularno-
sti pleterske kartuzije. Toda
bil je v prvi vrsti in naprej
menih tistega reda, ki se je
odločil v samoti, delu in mo-
litvi mishti tudi na sočlove-
ka. Njegovo življenje je bilo
podrejeno temu in zato sem
šele čez nekaj let, ko sem te-
meljiteje spoznal življenje in
ljudi znotraj samostanskega
zidu, lahko odgovoril znan-
cu: ko kartuzijani v lepoti
noči vsak večer ob 11. uri ti-
ho gredo z lučmi po križnem
hodniku v cerkev, kjer moU-
jo in pojejo do druge ure zju-
traj, mislijo tudi nate, čeprav
te ne poznajo in te nikoli ne
bodo videli.
Ljudi ocenjujemo po nji-
hovih delih in ne po velikosti
marmorne plošče na poko-
pališču. Zato pater Ašič po-
čiva v Stični v skromnem
meniškem grobu, spomenik
pa ima pri ljudeh v hvalež-
nem spominu na toplo bese-
do in dober nasvet, kadar so
bili v stiski in so potrebovali
pomoč za svojo notranjo trd-
nost ali pa za razbolelo telo.
Pater Janez Krstnik Drolc
pa počiva v tihoti skromnega
kartuzijanskega pokopališča
pod Gorjanci, v grobu, ki ga
prekrivata le trava in lesen
križ brez vsakega napisa, ki
bi oznanjal, kdo počiva pod
njim.
DRAGO MEDVED
Slovensici Rembrandt
Likovni umetniki, Ministrstvo za kulturo in Kompas
Design so skupaj ustanovili Agencijo za likovno umetnost
Rembrandt, ki kot takšna predstavlja novost pri nas,
predvsem po svoji programski usmeritvi.
Eden njihovih temeljnih smotrov je ustanovitev finanč-
nega sklada, s pomočjo katerega bi podprli ustvarjalna
prizadevanja kvalitetnejših slovenskih vimetnikov ter jim
omogočiti ustrezno predstavitev njihovih del, z možnostjo
uveljavitve tudi v prostoru izven meja domovine. Pripra-
vili bodo tudi več akcij v obliki likovnih kolonij, s poudar-
kom na strokovnem izobraževanju.
Agencija Rembrandt tako namerava spodbujati trdnej-
še stike med umetniki in ljubitelji in zbiralci umetniških
del, ki so k sodelovanju povabljeni kot donatorji, ki imajo
možnost vlagati svoj kapital v lunetniška dela, kar sicer
v svetu velja kot ena varnejših naložb. Agencija bo redno
pripravljala tudi razstave svojih umetniških projektov
v ljubljanskem Cekinovem gradu. Med že znanimi umet-
niki, ki bodo deležni podpore sklada, pa so Zmago Jeraj,
Marjan Gumilar in Sandi Červak.
BG
Trupla čez ograjo
v položaju, ko je vprašljiv
obstanek ogromnega števila
ljudi, morda ni ravno na mestu
opisovati psihološki položaj,
v katerem se nahajajo pov-
prečni državljani BiH. Glede
na to, da je cilj tega feljtona,
da razišče situacijo iz »pre-
maknjenega« zornega kota in
da se osredotoči predvsem na
človeka, ki trpi in ne na člove-
ka kot poitični subjekt, pa
kratka uvodna digresija o ob-
čutenju obupa, ki zanesljivo
prerašča že v pataloško vede-
nje, ni odveč. Pri tem mislim
tudi na dejstvo, da sem se po-
govarjal s števikdmi ljudmi, ki
so bili le deklarativno zado-
voljni, ker so ostali živi. Dolgo
sei-i se pogovarjal s šestdeset-
letmkom iz Višegrada, ki je bil
na slavni »Andričevi čupriji«
zadolžen za trupla zaklanih,
"led katerimi je bilo veliko
otrok.
Metal jih je čez ograjo mostu
Jia Drini in čakal, da pride na
vrsto za četniški nož. Pri tem
imam v mislih tudi zgodbo ene
izmed prič četniške igre »gli-
nasti golobi«, ko četnik vrže
triletnega otroka v zrak, nje-
gov pajdaš pa ga skuša zadeti
v letu. V mislih imam tudi
zgodbo desetletnega fanta, ki
so mu spekli brata in ga prisi-
lili, da je njegovo meso. V glavi
se mi podijo tudi slike pričeva-
nja tistih nesrečnežev, ki so na
lastne oči gledali nogometno
igro s človeškimi glavami,
v kateri je bil »centerfor« aka-
demik Vojislav Maksimovič.
Pozabiti tudi ne morem ose-
mletne deklice, ki je zaradi po-
silstva izgubila dar govora.
Koliko je še takšnih primerov
in kaj po takšnem trpljenju
pomeni »preživeti«. Nad tem
se moramo zamisliti in se
vprašati, kaj lahko na sto tiso-
če ljudi pričakuje od lastne
prihodnosti. Kako bo izgleda-
la družba z ogromnim odstot-
kom ljudi, ki bodo nosili v sebi
trajne in neozdravljive vojne
travme?
To, kar pravzaprav želim
povedati je, da za nespretno
promocijo sintagme »etnično
čiščenje« (so mar Hrvati in
Muslimani z etničnega stališča
»umazani« in ali s svojo pri-
sotnostjo na okupiranem
ozemlju predstavljajo etnično
bolezen in jih je zato potrebno
čistiti?), stojita dve mnogo bolj
plastični in razumljivi besedi,
genocid in srbski fašizem. Šte-
vilni ljudje v BiH pravzaprav
niso sposobni razumeti, da se
je obramba pred velikosrbsko
agresijo prek noči spremenila
v antifašistični boj. Ce fašizem
ozko definiramo kot ideologijo
neizprosnega uničevanj a vse-
ga različnega, potem lahko
lažje razumemo, zakaj so Srbi
v svojem neposrednem okolju
proizvedli toliko sovražnikov;
od Slovencev in Hrvatov prek
Muslimanov do Albancev in
Makedoncev.
Srbsko kolektivno zavest
pravzaprav ne zanima, kdo je
»na drugi strani«. Zanjo so vsi
sovražniki, ki jih je treba imi-
čiti in sicer po direktivah
dnevne politike, ki v interesu
ohranjanja oblasti določa so-
vražnike »srbstva«. To seveda
delajo na zelo inteligenten na-
čin in sicer tega sovraštva ne
usmerjjo hkrati proti vsem, ki
bi se združeni zagotovo uspeš-
neje spopadli s takšno ideolo-
gijo. To je pomembno, da lah-
ko razumemo bistvo srbskega
boja proti »ustašem in funda-
mentalistom«, kajti dokler se
ne profilira boj proti srbskemu
fašizmu, bodo vojne na Balka-
nu izgledale kot državljanske
vojne, kar pa zavira učinkovi-
to akcijo sveta, ki bi zaustavila
to prelivanje krvi. Žrtve srb-
skega fašizma niso žrtve samo
zato, ker so Hrvati ali Musli-
mani, tremveč zato, ker niso
Srbi in se razlikujejo od njih.
To subtilno razlikovanje je
usodnega pomena za mobili-
zacijo takoimenovanih »patri-
otskih« sil, kajti v Bosni je že
veliko Muslimanov in Hrva-
tov, ki preprosto ne želijo so-
delovati v boju pod enonaci-
onalnimi zastavami. Tu je tudi
napaka dveh preostalih naci-
onalnih strank (SDA in
HDZBiH), ki zaradi ohranja-
nja lastne oblasti nista želeli
ustvariti antifašistične fronte,
temveč sta ustvarjali naci-
onalne armade, kar je znova
prišlo najbolj prav Srbom, ki
jim je kot agresorjem v vlogi
branilcev prišla ta koalicija
»ustašev in fundamentalistov«
kot naročena.
Razumeti moramo, da vojna
v Bosni ni navadna vojna, kaj-
ti eno je biti žrtev državljan-
skega in medetničnega spopa-
da, povsem nekaj drugega pa
je, če si žrtev fašizma. Iz zgo-
dovine se znova nismo ničesar
naučili. Zato je tudi možna ek-
spanzija obupa in zmedenosti
v prostoru in času.
Ljudska univerza Celje
vas vabi k vpisu
v naslednje oblike izobraževanja:
1. tečaje tujih jezikov: angleščina, nemščina, italijanščina,
francoščina - za odrasle in mladino
2. tečaj slovenščine za hrvaško-srbsko govoreče
3. tečaj vodenja poslovnih knjig - začetni in nadaljevalni
4. tečaj za upravljalce energetskih naprav: kurjač kotla, stroj-
nik centralnega ogrevanja in strojnik kotla
5. tečaj šivanja in strojnega pletenja
6. tečaj gradbene mehanizacije
7. srednji program - lesarski tehnik
8. program usposabljanja: natakarski in kuharski pomočnik
9. osnovna šola za odrasle
Infonnacije dobite na Ljudski univerzi Celje, Cankarjeva 1,
telefon 25-620 in 25-631, vsak dan od 7. do 17. ure, do 30.
januarja 1993 oziroma do oblikovanja skupine.
Kompilacija različnih krat-
kih risanih filmov na treh ka-
setah nosi naslov »Turbo ri-
sanke«. Na njih je precej starih
junakov, mnogi med njimi pa
so že prava klasika, kar velja
za Supermana ali Popaja. Po-
leg so tudi animacije Aladino-
ve svetilke in Svinčenega voja-
ka, od bolj znanih. Dasiravno
so bile nekatere izdelane pred
desetletji, so še vedno za-
bavne.
Drama »Likvidator« nas po-
pelje v intimno okolje bogate-
ga in uspešnega poslovneža, ki
se mu v zrelih letih njegovo
gospodstvo začne sesedati sa-
mo vase. Za film so uporabili
literarno predlogo broadw^ay-
ske igre, naslovno vlogo pa je
odigral Danny Aiello.
Peter Borg je naredil film, ki
v ospredje postavlja otroka
z nadnaravnimi sposobnostmi
videnja dogodkov, ki so se
v preteklosti resnično zgodili.
Ob sorazmerno zanimivi te-
matiki ostaja vtis o nedoreče-
nosti, saj ostaja več vprašanj
brez odgovora v filmu »Zvoki
tišine«, ki ga na našem trgu
distribuira Video marketing.
»Pleše z volkovi« je velik
projekt Kevina Costnerja, ki
ga je naredil pred dobrima
dvema letoma in zanj požel
kar sedem prestižnih Oscarjev.
Poetski westem se vrača v mi-
tološko ameriško preteklost in
prikaže odnose med domačini
in belimi prišleki tudi skozi
optiko medsebojnega iskrene-
ga prijateljstva. Film je še ved-
no dokaj iskan in seveda želez-
ni repertoar videotek.
BORIS GORUPIČ
Št.2 - 14. januar 1993
12
Sociale le še za preživetje
o spremembah, ki lih prinaša nov zakon o socialnem varstvu
Novo leto je prineslo nekaj
sprememb tudi na področju
socialne zakonodaje. V Cen-
trih za socialno delo uveljav-
ljajo nov zakon o socialnem
varstvu, ustanoviteljstvo Cen-
trov pa je iz občin prešlo na
Republiko Slovenijo. Centri
sicer ohranjajo svojo osnovno
dejavnost, ustanoviteljske
pravice in dolžnosti pa izvaja
republiško ministrstvo za
zdravstvo, družino in socialno
varstvo.
V celjskem Centru za social-
no delo trenutno največ pozor-
nosti namenjajo praktičnemu
uveljavljanju zakona o social-
nem varstvu, ki so ga sprejeli
že lani. Ta zakon na novo
opredeljuje socialnovarstvene
dajatve in storitve.
Socialno varstvo
v rokah zasebnikov
Zakon na novo opredeljuje
družbene denarne pomoči, ta-
ko vstopne kriterije za prizna-
nje te pravice kot tudi kriterije
za priznavanje višine pomoči.
Pri socialnovarstvenih stori-
tvah je novost v tem, da zakon
na novo opredeljuje posamez-
ne storitve. Poslej lahko le
Center za socialno delo odloča
o pravicah posameznika in
skupin, vse druge storitve pa
bodo sčasoma na osnovi kon-
cesij prešle v roke različnih iz-
vajalcev. Koncesije bo država
razpisala v roku dveh let po
sprejetju zakona.
Nov zakon o socialnem var-
stvu je prirejen lokalni samou-
pravi, pristojnosti pa deli med
državo in nove lokalne skup-
nosti. Vso dejavnost na social-
no varstvenem področju pre-
naša na republiko, v občinah
ostane le osebna pomoč, po-
moč družini na domu in pomoč
pri uporabi stanovanja. V pre-
hodnem obdobju, dokler še ni
dorečena lokalna samouprava,
v občinah skrbijo še za dopla-
čilo stroškov v domovih za
ostarele, v zavodih za živčno
in duševno bolne ter za celod-
nevno varstvo v centru za var-
stvo in delo.
Bistvena novost zakona je,,
da uvaja pluralnost izvajanja.
Socialnovarstvene storitve so
doslej v glavnem izvajali javni
socialnovarstveni zavodi, po
novem pa bodo preko koncesij
lahko to dejavnost opravljali
zasebniki, dobrodelne in ver-
ske organizacije ter razne or-
ganizacije samopomoči.
12 tisočakov za
preživetje
Nov zakon pozna dve vrsti
socialnovarstvenih dajatev,
denarno pomoč kot edini vir
preživljanja, in denarni doda-
tek. Do denarne pomoči kot
edinega vira preživljanja so
upravičene osebe, starejše od
60 let, ki nimajo sredstev za
preživljanje, prav tako tudi m-
kogar za pomoč pri preživlja-
nju in nobenega premoženja.
Te osebe prejmejo 60 odstot-
kov bruto zajamčene plače,
kar znaša 12 tisoč 800 tolarjev.
Do pomoči so upravičene tudi
osebe, mlajše od 60 let, ki so
trajno nesposobne za delo.
Prejemnik stalne denarne
pomoči kot edinega vira pre-
življanja, ki ima sklenjeno na-
jemno pogodbo, ima pravico
do povečanja denarne pomoči
v višini najemnine za socialno
stanovanje. V primeru, če pre-
jemniki potrebujejo pomoč
druge osebe za nego, se jim
poveča denarna pomoč za
3.840 tolarjev. Te pomoči
prejšnji zakon ni poznal.
V celjski občini je bilo doslej
65 do 70 prejemnikov denarne
pomoči kot edinega vira pre-
življanja. V Centru za socialno
delo tudi letos ne pričakujejo
bistveno večjega števila pro-
silcev.
Bistvene novosti uvaja za-
kon na področju denarnega
dodatka, prej začasne denarne
pomoči. Nov zakon postavlja
bistveno strožje kriterije, ven-
dar pa v Celju to ne bo prišlo
toliko do izraza. V celjskem
Centru za socialno delo so, po
sklepu občinskega izvršnega
sveta, že od septembra lani
uporabljali strožje kriterije
zaradi velikega števila prosil-
cev in omejenih proračiuiskih
možnosti.
Nov sistem socialnega varstva
opredeljuje socialnovarstvene
dajatve le kot pomoč za pre-
življanje. Doslej je družba po-
magala doseči dogovorjeno ra-
ven socialnega varstva, poslej
bo pomagala le pri preživetju.
Nov zakon tako določa nove
najvišje meje (vstopne cenzu-
se). Za odraslo osebo je 11 ti-
soč 90 tolarjev, za dijaka ali
študenta 8 tisoč 960 tolarjev,
za osnovnošolskega otroka
7 tisoč 250 tolarjev, za pred-
šolskega otroka pa 6 tisoč 190
tolarjev. V poscimeznih prime-
rih se ti prihodki po posamez-
nih družinskih članih seštejejo
in tako dobimo dnižinski
vstopni cenzus, s katerim se
primerja dejanski dohodek
družine. Če je dejanski doho-
dek pod najvišjo mejo, se pro-
silcem prizna denarni dodatek
v višini razlike.
Ijkinjene enkratne
denarne pomoči
še eno novost prinaša zakon
o socialnem varstvu, saj prak-
tično ne pozna več enkratnih
denarnih pomoči. Na celjskem
Centru za socialno delo so
v preteklih letih z enkratno
denarno pomočjo mesečno po-
magali približno 30 prosilcem,
ki so se znašli v stiski. Poslej
lahko enkratno denarno po-
Nove spremembe na področju
socialnega varstva obeta tudi
nov zakon o družinskih pre-
jemkih, ki bo začel veljati spo-
mladi.
moč podelijo le v izjemnih raz-
merah (nesreče, požar...).
Prejemniki denarne pomoči
kot edinega vira preživljanja
lahko prejemejo enkratno de-
narno pomoč enkrat letno v vi-
šini sredstev preživljanja.
URŠKA SELIŠNIK
Kaj bo z nami čez leto dni?
Tako se sprašuieio čistllke PTT, ki bodo morale pod
velenisko streho
Konec lanskega leta je de-
lavski svet celjskega PTT po-
djetja odločil: takoj po novem
letu se ukinja področje dela
čiščenja prostorov in naprav
v podjetju, za red in čistočo
bodo poslej skrbeli v čistilnem
servisu Jožeta Meha iz Vele-
nja, ki prevzema tudi vseh 44
delavk. Te se bojijo, da jih bo
slaba polovica čez leto dni
ostala na cesti.
Problem čistilk tokrat ni bil
prvič obravnavan. O spre-
membah so razpravljali že
pred časom, vendar je sindikat
pred enim letom predlagal, naj
z dokončno odločitvijo poča-
kajo še nekaj časa. V PTT po-
djetju imajo poslovne prostore
v 70 organizacijskih enotah,
organizirano čiščenje je zago-
tovljeno v 34 enotah, v nekate-
rih enotah imajo sklenjene po-
godbe o delu, v drugih delavci^
počistijo sami. V uradni obra-
zložitvi je delavski svet med
drugim zapisal, da so delavke
neenakomerno, marsikje pa
tudi premalo zaposlene. Razen
tega so v podjetju izračunali,
da potrebujejo za redno čišče-
nje samo-27 delavk. Z novo
rešitvijo bodo po njihovi oceni
nižji stroški, boljša bo kvalite-
ta dela, v sistem čiščenja pa
bodo zajete vse organizacijske
enote.
V velenjskem servisu naj bi
za začetek prevzeli vseh 44 de-
lavk, do konca leta bodo
v celjskem PTT podjetju zago-
tavljali tudi stroške za osebne
dohodke ter prehrano za od-
večne delavke. Te se bojijo, da
s prehodom v zasebno podjetje
ne bodo dovolj zaščitene,
predvsem pa se sprašujejo,
kakšna bo njihova usoda čez
leto dni. Pogodbo bi morale
delavke podpisati do konca te-
ga meseca, vendar so se stvari
zapletle. Čistilke vsaj do za-
četka tega tedna pogodbe niso
hotele podpisati, po nasvete pa
so se obrnile na celjski sindi-
kat. Tam so se sprva hoteli pri-
tožiti in razčistiti stvari, ven-
dar so zdaj ugotovili, da je rok
za pritožbo potekel in da de-
lavkam praktično ne ostane
drugega, kot da podpišejo po-
godbo s čistilnim servisom.
V nasprotnem primeru lahko
ostanejo na cesti. Vendar pa
zgodba s tem še ni zaključena,
saj se po drugi strani širijo go-
vorice, da je eno večjih celj-
skih podjetij prekinilo sodelo-
vanje s tem velenjskim servi-
som. Tudi zaradi tega se čistil-
ke upirajo podpisu pogodbe,
kakšen bo razplet, pa bo ver-
jetno znano v kratkem.
m
Marija Vrh
Stanka Zibert
Pavla Ribič
Herman Gorenjak
Franc Lipovšek
V »zdravstvu po novem« nič šoicantnega
Kako so lludle seznanjeni z novimi pravili, ki od začetka leta veljalo v slovenskem zdravstvu?
Z novim letom se je v Sloveniji pri-
čel uresničevati zakon o zdravstve-
nem varstvu in zdravstvenem zavaro-
vanju, ki v zdravstvo prinaša kar ne-
kaj sprememb, o čemer smo podrob-
neje pisali že v prejšnji številki Nove-
ga tednika.
Tokrat pa smo med naključno iz-
branimi sogovorniki v celjski bolniš-
nici izvedli anketo o tem, kako so lju-
dje z novimi pravili v zdravstvu sez-
nanjeni in kaj o njih menijo.
Marija Urh, frizerka iz Celja: »Za-
varovana sem pri Zavarovalnici Adri-
atic, vendar pa zaenkrat še nismo do-
bili kartic, zato imam pri zdravniku še
nekaj težav. Sicer to razumejo, vendar
pa... ni še tako, kot bi moralo biti. Pa
saj je tako, da ponavadi obljubijo več,
dajo pa manj. Zakona o zdravstvenem
zavarovanju še ne poznam. Mislim, da
se bo tako in tako še kaj spremenil.«
Stanka Žibret, ekonomski tehnik
s Planine pri Sevnici: »Dodatno sem
zavarovana, vendar so to uredili v po-
djetju. Mislim, da bo to, da si bomo
morali Slovenci od sedaj sami izbirati
zdravnika, malo večji problem. Mi ži-
vimo v kraju, kjer je samo en zdrav-
nik, tako da smo izbrali kar tistega.
Ne bomo ga iskali drugje. Z njim smo
zadovoljni.«
Pavla Ribič, upokojenka iz Ljublja-
ne: »Ravno veliko o tem novem zako-
nu ne vem. Mislim pa, da je v bolnišni-
cah potrebno veliko popravljati. Se-
daj, ko bomo spet več plačevali, bi
prosila, da bi šel denar, ki ga bomo
dali od majhne pokojnine — jaz imam
dvaindvajset tisoč tolarjev pokojnine
in petintrideset let delovne dobe, pa
sem se dala zavarovati - res tja, kjer je
potreben. Upam, da bo pomagal vsaj
socialno ogroženim, ki so res revni. Pa
da bi bili zdravniki takšni, kot so bili
do sedaj.«
Herman Gorenjak, zobozdravnik iz
Celja: »Zelo malo vem o tem. Le to, da
imajo upokojenci zastonj. Kar se tiče
izbire svojega zdravnika, pa se mi zdi,
da to ni ravno najbolje. Težko bo
predvsem za tiste, ki zdravnikov ne
poznajo. Jaz sem si svojega zdravnika
že izbral - dovolj jih poznam.«
Franc Lipovšek, upokojenec iz Sev-
nice: »Kar precej sem že prebral in
slišal, zato mi je ta zakon znan. Tako
vem, da se je sedaj treba dodatno za-
varovati, drugih posebnosti pa ni
- ravno zdaj sem bil v bolnici in sem
videl. Kar se tiče izbire svojega zdrav-
nika, pa - saj smo si ga tudi do sedaj
sami izbirali. Šli smo pač k tistemu,
s katerim smo bili bolj zadovoljni. Jaz
imam svojega zdravnika že dolga
leta.«
NINA M. SEDLAR
Foto: EDI MASNEC
Na podiplomski
študij v Angiilo
Marinka Marovt, ravnatelji-
ca OŠ Polzela, je bila izbrana
med 12 kandidati, ki bodo na-
daljevali podiplomski študij
menedžmenta na fakulteti
Aslanger-Crew v Angliji.      I
To je prva generacija, ki jc
bo financiralo Ministrstvo z3
šolstvo in šport iz Slovenije
Kandidati so bili izbrani m
osnovi razpisa po zelo strogi^'
kriterijih. Med zahtevaniii
znanjem je bilo tudi znanjf
angleškega jezika in računal-
ništva. Kandidati so morali
opraviti intelegenčni test in
predstaviti svojo lastno inova-
cijo. Izkazati pa so se morali
tudi z dosedanjim uspešnim
delom. Torej ni naključje, da jf
med izbranimi tudi prof. Ma-
rinka Marovt s Polzele. I
T. t
Št.2 - 14.januar 1993
13
Ljudje v modrem
f.aoKS^M^*Žžlr " ^'Slre *o«le na.e motnosti za
Slovenske medicinske sestre
so v leto 93 vstopile z zbornico
zdrastvene nege, z visoko šolo
in s svojo predstavnico v dr-
žavnem svetu. K sadovom dol-
goletnih hotenj in prizadevanj
je prispevalo tudi Društvo me-
dicinskih sester Celje, ki zdru-
žuje 1416 sester s tega območ-
ja in ga že osemnajsto leto vodi
Olga Nezman.
»V društvu nam že skoraj si-
je sonce. Letos bomo proslavih
40-letnico in res smo na dose-
ženo lahko ponosne. Poleg
skupnih dosežkov v okviru
Zveze društev medicinskih se-
ster Slovenije, ki je že lani sla-
vila 65-letnico, smo zadovolj-
ne tudi z delom na našem ob-
močju. Zlati znak zveze, kar je
najvišje priznanje, je po Štefki
Slivnik in društvu v celoti lani
prejela še Regina Rozman. Že
to nekaj pove. Manj opjizno,
a za članice društva enako po-
membno, pa je razvito lastno
strokovno izobraževanje in pi-
sano društveno življenje,« je
zadovoljna Olga Nezman.
Visoka šola in zbornica
zdravstvene nege omogočata
slovenskim sestram večjo sa-
mostojnost poklica. Naloge
zbornice so poleg razvoja stro-
ke koordinacija izobraževa-
nja, strokovni nadzor zdrav-
stvene nege, oblikovanje os-
novnih dokumentov in pove-
zovanje z Evropo in svetom.
Zveza medicinskih sester Slo-
venije se je v evropsko zvezo
sester vključila pred šestimi
leti, v mednarodno zvezo pa že
leta 1929. Dolgoletni stiki so
se odrazili zlasti v času pri-
prav na zbornico in visoko šo-
lo (program so vidne svetovne
univerze ocenile kot odličen).
Visoka šola, ki bo februarja
prvič razpisala 40 mest za pri-
hodnje študijsko leto, pa daje
poudarek predvsem takšnim
razvojnim trendom, ki bodo
omogočali sodobno organiza-
cijo službe.
Celjsko društvo pripravi let-
no sedem ali osem seminarjev
(lani se jih je udeležilo 1200
slušateljic) s kar najbolj kvali-
tetnimi predavatelji. Da je
društveno življenje tudi dru-
gače pestro, potrjuje še nekaj
podatkov: dvakrat letno pri-
pravijo srečanje sester, dva-
krat srečanje upokojenih se-
ster, ki jih je na območju 120,
vsako leto obeležijo maja sve-
tovni dan medicinskih sester
in oktobra dan zdravstvenih
delavcev. Udeležujejo se tudi
strokovnih seminarjev, ki jih
organizira zveza po sekcijah,
pa tudi za udeležbo v tujini
zberejo potreben denar. Povr-
hu pa se vključujejo ali same
pripravljajo tudi dobrodelne
akcije.
In kakšen je cilj vseh teh
prizadevanj?
Olga Nezman: »Sestre smo
dobile možnost, zagotovo pa
imamo tudi ustrezne kvalitete,
da se izpostavimo s svojim sa-
mostojnim in kompetentnim
delovanjem. Res sprejemamo
nove odgovornosti, a se jih ne
bojimo. Znanje imamo in lah-
ko ga še izpopolnjujemo. Čas
in politični pretresi nas ne
obremenjujejo. Obremenjujejo
nas le zelo, zelo odmaknjeni
medsebojni odnosi med vsemi,
ki bi nas morala voditi skupna
želja po pomoči in skrbi za
človeka.« MILENA B. POKLIC
Nacistični grafiti med nami
Na konjiškem kulturnem
domu se že nekaj časa bohotijo
grafiti, ki vzpodbujajo faši-
stične ideje. Kljub ustrezni
prijavi so preživeli čas volitev
(volišče je bilo v isti stavbi) in
božično-novoletna prazno-
vanja.
Že v času Dravske banovine
so imeli Konjičani razgibano
športno in kulturno življenje
in kar dva kulturna domova:
društvenega in narodnega.
V obeh so se zbirali predvsem
Slovenci, poleg njiju pa je ob-
stajala še tretja, nemško na-
strojena skupina. Razen eks-
cesa z izobešanjem nacistične
zastave na električnem daljno-
vodu pa ni bilo večjih spodbud
k nacistično-fašističnim ak-
cijam.
Po končani drugi svetovni
vojni je ves svet obsodil stra-
hote večglavega zmaja. Ves
svobodoljubni demokratični
svet je mislil, da je za vedno
pokončan sovrag, ki je med
drugim hotel izkoreniniti slo-
venski živelj. Njegove strahote
so čutili na lastni koži tudi
Konjičani.
Na začasnem delu v tujini
— v Avstriji in Nemčiji - sem
videl prebujanje večglave po-
šasti v obliki novega reda in
zakonitosti, zato s strahom in
presenečenjem opazujem, ka-
ko se nihče ne zmeni za naci-
stična obeležja sredi Konjic.
Ne legalno demokratično izvo-
ljene oblasti, ne policijsko var-
nostna služba, ne politične
stranke, ne kultumo-prosvet-
ni delavci, ne upravnik doma
v Slovenskih Konjicah - nihče
ne poskrbi, da bi grafiti izgini-
li z zidovja kulturnega doma.
Sprašujem se, ali so šli Ko-
njičani na osamosvojitveni re-
ferendum samo zaradi rešitve
pred srbsko hegemonijo, aU
politične stranke nimajo
v svojih programih ničesar,
kar bi krepilo narodno zavest,
ali... Kot da so vsi pozabiU,
da je pred več kot 50 leti
NSDAP tudi iz Slovenskih
Konjic izselila vse takratne
zavedne Slovence, med njimi
številne kultumo-prosvetne
delavce. Tudi konjiški dušni
pastir bi lahko pomagal k reši-
tvi težave. Ne smemo pozabiti,
da je bil med takratnimi izse-
ljenci tudi pokojni gospod ar-
hidiakon Franc Tovornik.
Ugotavljam, da so varnostne
in policijske službe slab zaš-
čitnik pri uveljavljanju slo-
venske nacionalne zavesti,
največjo odgovornost pa pripi-
sujem upravniku kulturnega
doma, ki je slab čuvar sloven-
skega kulturnega hrama.
Mislim, da moramo vsi po-
magati uničevati zarodek po-
šastnega legla, da bomo imeli
mi in naši otroci ter vnuki mir-
nejši sen in boljši jutri.
MARTIN ZELENKO
Prvi Slovenec je Savinjčan
Dobrih sedem minut po polnoči na novega leta dan je v slove-
njegraški bolnišnici kot prvi Slovenec letos prijokal na svet
Jurij srečne mamice Jadranke Lesjak in atija Tomaža iz Petrovč
v žalski občini. Ob porodu je bil Jurij težak 3780 gramov, dolg
pa 53 cm.
Srečna mamica in ati sta na malega Jurija zelo ponosna. To je
bilo gotovo najlepše novoletno darilo za očeta, M si je svojega
sinka lahko prvič ogledal in ga vzel v naročje nekaj minut po
njegovem rojstvu. Seveda sta veseli tudi obe babici in oba
dedka.
Mi smo jih obiskali prvi dan, ko sta bila mamica in novoroje-
nec doma. Pri Lesjakovih so nam povedali, da so ob tej priložno-
sti prejeli številne čestitke in najlepše želje za Jurija in mlada
starša. Tem željam in čestitkam se z vsem srcem pridružujemo
tudi mi. Na sliki: Mali Jurij, ki je že pravi korenjak, s srečno
mamico.
TONE TAVČAR
S Icnjigo v svet
Bralno značko le y SlovenUl nadomestila bralna akcija
- if Celju Iščejo Ime In likovno podobo
»Nekatere vrednote, ki so
jih ustvarila šestdeseta leta, so
neminljive. Med njimi je na
častnem mestu gibanje za
vzgojo mladih bralcev - bralna
značka,« je v sestavku ob 30-
letnici bralne značke, objav-
ljenem v Šolski knjižnici, za-
pisala Petra Dobrila, nekdaj
republiška svetovalka za slo-
venski jezik.
Bralne značke sedaj pravza-
prav ni več. Namesto nje je
:aživela bralna akcija, imeno-
vana S knjigo v svet. Vodi jo
)dbor, ki deluje pod okriljem
Lveze prijateljev mladine.
Predsednica celjskega odbora
je slavistka Nevenka Matelič
Nunčič, ki bo akcijo, katere
glavni namen je razširjanje
bralnih navad in bralne kultu-
re med osnovnošolci, podrob-
neje predstavila.
Kje so glavni vzroki za »za-
ton« tekmovanja za bralno
značko?
Po tridesetih letih je tudi
branje za bralno značko dose-
glo tisto stopnjo, ko smo se
srečali s problemom: spraše-
vati smo se začeli o njenem
nadaljnjem obstoju. Zaveda-
mo se, da značka kot oblika
priznanja ni več privlačna.
Zato se je republiška komisija
za bralno značko, ki deluje pri
Zvezi prijateljev mladine, od-
ločila za novo podobo in ime
tega gibanja. Gre za bralno
akcijo, ki so jo poimenovali
S knjigo v svet.
Kako bo ta akcija potekala
v Celju?
Odločili smo se, da se bomo
vsekakor tudi mi pridružili
bralni akciji. Tako učenci, ki
bodo v akciji sodelovali, za na-
grado ne bodo več dobivali
značk, ampak bralna prizna-
nja za uspešno branje. Tisti
osmošolci, ki bodo vseh osem
let šolanja pridno brali, pa naj
bi bili še posebej nagrajeni
z literamo-zgodovinsko ek-
skurzijo.
V ta namen poskušamo obli-
kovati nov .pravilnik o prido-
bitvi bralnega priznanja, raz-
pisujemo pa tudi natečaj za
ime in likovno podobo le-tega.
Nov pravilnik je nastal na
osnovi prejšnjega o pridobitvi
Kajuhove bralne značke, dolo-
ča pa le splošna pravila, med-
tem ko naj bi bili mentorji in
učitelji pri organizaciji bralne
akcije na svoji šoli kar se da
samostojni, kar je tudi eno od
osnovnih načel gibanja za
bralno značko v Sloveniji.
Kakšna so bralna merila?
Lahko učenci sami izberejo
knjige, ki naj bi jih prebrali za
osvojitev bralnega priznanja?
Čim več knjig naj bi učenci
izbrali sami, pri čemer naj bi
bil kljub temu učitelj tisti, ki
bo usmerjal in učencu morda
tudi svetoval, ali je knjiga pri-
merna za branje v določeni
starosti. Mislim, da bo zelo ve-
liko vlogo pri tem imel tudi
šolski knjižničar, saj naj bi
otroci v prvi vrsti po knjigo
prišli v šolsko knjižnico. Tudi
povpraševanja po istih delih
bo najbrž manj.
Po branju pa naj bi sledil
čim bolj sproščen razgovor, ki
bi ga lahko vodili tudi učenci,
pogovor med učenci, pa z uči-
teljem, knjižničarjem, morda
kdaj tudi kviz tekmovanje
o prebranih knjigah... Čim
več knjig naj bi izbral učenec
sam.
Konec lanskega leta ste raz-
pisali natečaj za ime in likov-
no podobo bralne akcije na
Celjskem, vendar pa rezulta-
tov ni bilo, zato akcijo podalj-
šujete.
Odločili smo se, da bomo
natečaj podaljšali do konca ja-
nuarja. Želimo si namreč, da
bi učenci sami predlagali li-
kovno podobo in tudi ime, po
katerem bi se priznanje ime-
novalo.
Ker bralna akcija poteka
v osmih starostnih stopnjah,
naj bi učenec vsako leto dobil
priznanje v drugi barvi, os-
novni motiv pa naj bi ostal
enak. Ime priznanja bi moralo
biti povezano tudi z likovno
rešitvijo; bodisi da bo to kakš-
na priljubljena literarna ose-
ba, avtor ali kdor koli že.
Skratka, učenci naj bi tu
čim več sami naredili, čeprav
brez pomoči likovnih pedago-
gov, slavistov in še koga naj-
brž ne bo šlo.
Seveda vabimo vse likovno
nadarjene in učence, ki imajo
kakšno idejo v zvezi z imenom
akcije, da se natečaja udele-
žijo.
NINA M. SEDLAR
PLANINSKI KOTIČEK
Zdravju naproti in na Brnico
Plamnsko društvo Zlatarne Celje nam je posredovalo pro-
tvpt^ If^^^^^jih planinski tur. Januarja so izvedli že dva pohoda,
post      ^ soboto, 16. januarja z odhodom ob 8.30 z železniške
f-^J-^-^i^^H"' poimenovali pa so ga Zdravju naproti.
30        ^^tošnji pohod pa bo zadnjo soboto v mesecu, torej
g^J.^^^^^na, podali pa se bodo na Kotečnik, Hom, Bukovico in
avt K° ^^^d bo ob 6.20 uri z rednim avtobusom s stare
telef        postaje v Celju. Prijavite se lahko do 25. januarja na
Planinci
počastili
Pohorski
bataljon
Pohorski bataljon je bil
legenda, ki je ne smemo po-
zabiti.
Prejšnjo soboto, ob
obletnici zadnje bitke Po-
horskega bataljona, se je
312 pohodnikov podalo na
pot od Rogle do Osankari-
ce. To je bil že petnajsti po-
hod, ki ga je organiziralo
Planinsko društvo iz Zreč.
Občina Slovenska Bistrica
je z njim počastila spomin
na dan bitke.
Očitno pa postaja tradi-
cionalni pohod planincev
le štajerska oziroma zreška
domena. Planincev iz Mur-
ske Sobote, Gornje Radgo-
ne in Savinjske doline, ki
so se pohoda do sedaj ude-
leževali, letos namreč ni
bilo.
Zaključek pohoda so
pripravili v kino dvorani
v Zrečah. Petindvajset po-
hodnikov je za petnajst-
kratno udeležbo prejelo di-
plome, trije planinci (Mari-
ja Brešar, Jože Cede in Mi-
lan Gombač) pa so se ude-
ležili vseh pohodov do
sedaj.
MG
Št.2 - 14.januar 1993
,14
Prefrigani videopirati
VlHeopIratstvo cveti tudi na Ceilskem - So fiima Hook in K2 res spiratiziraii v ceijskiii kinematografih?
Videopiratstvo v Sloveniji
ni nikoli izpeta tema. Zaradi
neurejene zakonodaje na
tem področju je Slovenija vi-
deopiratom raj na zemlji.
Tudi Celje pri tem ni izjema.
Lansko pomlad je vodstvo
distributerske hiše Mladina
film iz Ljubljane opozorilo
vodstvo celjskih kinemato-
grafov, da je bil nekje v celj-
skih kinematografih, ali
v kinematografih na Celj-
skem, spiratiziran film Ho-
ok. Na to pa so za film K2
opozorili tudi iz zasebne di-
stributerske hiše Camium iz
Kranja. Iz Mladine filma so
sporočili, da je film spirati-
ziral Tomislav Toplak iz vi-
deoteke Red line, da gre za to
videoteko tudi pri filmu K2
pa so sporočili še iz Car-
niuma.
V celjskih
kinematografih je
megleno
v celjskih kinematografih
vodstvo ni ostalo križem rok.
Bojan Vivod, direktor Kino-
podjetja je dejal, da se s pro-
blemom videopiratstva ki-
nopodjetja v Sloveniji sreču-
jejo že približno pet let,
v zadnjem času pa da je, vsaj
v Celju, preseglo vse meje.
»Marca lani je podjetje
Red line iz Celja spiratizira-
lo film Hook. Že takrat je
padel simi na celjske kine-
matografe, češ da pri nas
omogočamo izdelavo pirat-
skih filmskih kopij. Stvar je
za nas postala še bolj zoprna
potem, ko smo vrteli film K2.
Tudi ta se je pojavil na divjih
video kasetah. Tudi tu je bilo
vidno, da je bil presnet iz
filmske kopije nekje v Slove-
niji, do nas pa je prišla eks-
plicitna informacija, da se
filmi divje presnemavajo
v naših kinodvoranah. Po tej
drugi informaciji smo dali
prijavo Temeljnemu javne-
mu tožilstvu, enoti v Celju,
vendar do sedaj kakšnega
posebnega odziva na prijavo
ni bilo.«
Po besedah Bojana Vivoda
videopirati kinopodjetjem
povzročajo dvojno škodo. Na
eni strani jim odžirajo obisk,
po drugi strani pa prihaja do
neke vrste nezaupanja
s strani distributerjev. Se
posebej moteče je to za celj-
sko kinopodjetje, ki si je
z dobrim delom in s solidnim
obiskom kinopredstav v zad-
njem času ustvarilo med di-
stributerji ugled. Tako sodi
na drugo oziroma tretje me-
sto v Sloveniji, glede na šte-
vilo obiskovalcev. »V začet-
ku sem upal, da bo problem
videopiratstva odpravila dr-
žava, ker se to ni zgodilo,
mislim da je prav, da se prič-
ne reševati s pomočjo javne-
ga pritiska,« meni Vivod.
Direktor zatrjuje, da svo-
jim sodelavcem zaupa in da
je prepričan, da oni videopi-
ratu pri delu niso stali ob
strani. »Vse skupaj je za nas
precej megleno. Vsi distribu-
terji nas opozarjajo, naj bo-
mo še posebej previdni glede
tega, kdo ima dostop do
filmskih kopij. Tega se, seve-
da, držimo«
Javni tožilec
zvezanih rok
Prijava celjskega Kinopo-
djetja je prispela v roke jav-
nemu tožilcu Milanu Birsi,
ki do danes še ni ukrepal in
ki se v svoji dvajsetletni de-
lovni praksi še ni srečal z vi-
deopiratstvom. Birsa se
sprašuje ali ima tožilstvo
sploh kakšne zakonite mož-
nosti in pooblastila za uved-
bo kazenskega postopka?
»Za zavarovanje avtorskih
pravic še vedno velja zakon
bivše SFRJ iz leta 1978, ki
očitno takrat, ko je bil spre-
jet, ni predvideval videopi-
ratstva. Zato je tudi sankci-
oniranje kršiteljev neustrez-
no. Ta zakon namreč predvi-
deva varstvo avtorskih pra-
vic z zasebno tožbo oziroma
tudi prekršek po istem zako-
nu, ki istočasno predvideva
zelo nizke denarne kazni kot
obliko sankcije za prekrške.
Mislim, da je v tem trenutku
treba premisliti, ali je sploh
oportuno predlagati uvedbo
postopka pri sodniku za pre-
krške. Istočasno bo tožilstvo
s tem primerom seznanilo
distributerja, ki je v kon-
kretni zadevi očitno oškodo-
van in ga napotilo na zaseb-
no tožbo, če mu zakon te
možnosti daje in če je to ure-
jeno z ustrezno pogodbo. Si-
cer pa bo najbrž distributer
ostal brez sodnega varstva.«
Milan Birsa meni, da je
v tem trenutku rešitev to-
vrstne problematike v tem,
da se videopiratstvo ustrez-
no uredi v novem kazenskem
zakoniku Republike Slove-
nije, ki je v pripravi. »Tam bi
morali videopiratstvo opre-
deliti za kaznivo dejanje. Po-
tem bi imeli tudi mi poobla-
stilo, da uvedemo uradni
pregon.«
Jezni distributerji
Andreju Šetini, iz zasebne
kranjske distributerske hiše
Camium, so videopirati, se-
veda, trn v peti. »Pirati nam
odžrejo precejšen del poga-
če, denarja, obenem pa kra-
dejo denar tudi videotekar-
jem, ki morajo po višjih ce-
nah kupovati originalne ka-
sete. Poznamo dve vrsti pi-
ratstva. En je ta, da prihaja-
jo na piratskih kasetah novi
filmi, ki šele bodo v kinodvo-
ranah in ki odžirajo kruh ki-
nopodjetjem. Drugo pirat-
stvo pa je t.i. B prodiikcija,
kar je precej hujša oblika pi-
ratstva. To je enako, kot da
bi ponaredil denar. To po-
meni, da ko se originalni
film pojavi na videu, si ga
izposodijo v video teki, ga
prekopirajo, poleg tega pre-
fotokopirajo tudi barvni ovi-
tek in potem to prodajajo za
dve tretjini ceneje kot je nor-
malna prodajna cena. Film
K2 pa je spiratiziran še na
hujši način, ker je ukraden
v neki kinodvorani na Celj-
skem in ki ga je distribuirala
določena piratska videoteka
v Celju. Posnet je bil s kame-
ro v kinodvorani in to v do-
govoru s kinooperaterjem,
saj je bila posneta v prazni
kinodvorani, kar je mogoče
razbrati s posnetka.«
Camium ima svojo odvet-
niško pisamo, ki naj bi se
ukvarjala tudi s preganja-
njem videopiratstva. Postop-
ki pa so tako dolgotrajni, če-
prav bi po dveh, treh letih
tožbo dobili, da distributerji
nimajo ne volje ne časa, da bi
se tega lotevali. »Pomembno
je biti potrpežljiv,« pravi
Andrej Setina. »Mi smo se
primera s filmom K2 lotili in
to določeno videoteko v Ce-
lju tudi preganjamo. Ta kon-
kretni videotekar je namreč
na začetku, ko je omenjeni
film telekiniral, v špici filma
odrezal, kdo je distributer,
pozabil pa je odrezati, kdo je
prevajalec. In zato ga prega-
njamo zaradi marginalne
stvari, to je zaradi ukradene-
ga prevoda. Prevod pa je
ravno tako avtorsko delo in
na ta način ga bomo dobili.«-
Po besedah Andreja Šetine
s Kinopodjetjem Celje izjem-
no dobro sodelujejo, zato ne
razmišljajo, da bi v Celje fil-
me najnovejše svetovne film-
ske produkcije pošiljali za-
radi spiratiziranega filma
K2 z zamikom. »Slovenska
premiera filmov gre običajno
v zaporedju Ljubljana, Celje
in šele potem Kranj. Tako bo
tudi ostalo.«
Tudi v Camiumu imajo
svojo videoteko. Andrej Še-
tina pravi, da videopiratstva
pri njih ne poznajo. Pa tudi
dmgod v Kranju ne. »Glede
na število prebivalstva je
v Kranju izredno veliko šte-
vilo videotek. Vedeti je tre-
ba, da smo se v Kranju odlo-
čili, da poslujemo samo in
izključno z originali. Poka-
zalo se je, da lahko vseh šest
videotek tudi tako spodobno
živi.«
Tomaž Kržičnik z Mladine
filma pa je povedal: »Tre-
nutna zakonodaja pri nas ne
posveča dovolj pozomosti
razliki med kaznivim deja-
njem in prekrškom na po-
dročju videopiratstva. Zato
so tudi dename kazni za te
prekrške izredno nizke. Mi
se s tem problemom najbolj
srečujemo v Ljubljani, kjer
je število videotek zelo veli-
ko. Lep primer je film Home
alone, ki ga trenutno precej
uspešno vrtijo v kinodvora-
nah po Sloveniji in ki ga je
precej v piratskih videote-
kah. Vendar pa mislim, da ta
problem ni tako grozovit,
ker se nam zdi, da občinstvo
odrašča. Dovolj mu je skaka-
joče slike, nerazločnih barv,
tajvanskih podnapisov čez
slabe hrvaške prevode in za-
to že bolj posegajo po origi-
nalih.«
Pojav piratiziranja filmov
v kinodvoranah niti ni po-
gost v Sloveniji, meni Tomaž
Kržičnik in dodaja, da se je
to pojavilo predvsem na Go-
ričkem in v okolici Ptuja.
V zvezi s piratiziranim Ho-
okom, ki naj bi bil presnet
nekje na Celjskem, pa je To-
maž Kržičnik dejal, da pri
Mladina filmu delajo na tem,
da bodo pirata preganjali,
konkretnih podatkov pa za-
enkrat še ni želel obeloda-
niti.
Glede nove zakonodaje, ki
se pripravlja, Kržičnik pra-
vi, da ni pretirano optimisti-
čen. »Predlagalci zakona se
namreč še vedno ne morejo
otresti nesrečne filozofije, da
gre pri videodejavnosti za
prikazovcinje kulturnih do-
brin, kar je napaka v izho-
dišču. Dejansko se čuti po-
treba po spremembi in mi-
slim, da bo leto 1993 odločil-
no na tem področju.«
Obenem je dejal, da so tuj-
ci zelo dobro seznanjeni
s položajem, ki vlada na po-
dročju   videopiratstva   pri
V zahodni Evropi in ZDA že
vrsto let kazensko preganja-
jo videopiratstvo. Država jih
preganja ali preko javnega
tožilca ali s pregonom na
predlog, to je, ko javni toži-
lec ukrepa šele po prijavi.
Sankcije predvidevajo zelo
visoke denarne, ponekod pa
tudi zaporne kazni, pet let,
na primer v Nemčiji. Avtor
lahko vloži še zasebno tožbo,
ki jo ureja avtorska zakono-
daja.
nas. Vendar pa v pogajanjih
s tujimi partnerji to ni tako
zelo moteče in ni bojazni, da
bi zaradi videopiratstva
k nam prihajali filmi sodob-
ne tuje filmske proizvodnje
z zamikom, je dejal Tomaž
Kržičnik.
Nevedni »pirat«
Videoteko Red line, ki ima
vrata odprta le med tednom
od 18. do 20. ure, smo, seve-
da, obiskali. Lastnik, Tomi-
slav Toplak, na videz fant
rosno mladih let, je bil pre-
senečen. O videopiratstva
naj ne bi nič vedel, še pose-
bej tega ne, da bi bil pirat on
sam. Neodločno je zanikal,
da bi bil filma Hook in K2
spiratiziral v kinodvorani.
Potrdil pa je, da je oba filma
zares izposojal in da so mu ju
prodali dilerji, ki se s tem
ukvarjajo. Bili naj bi iz
Ljubljane.
Pogovor je potekal približ-
no takole: »Ta zadeva mi ni
znana in me je zelo presene-
tila, tako da... kaj konkret-
nega o tej zadevi ne bi vedel.
Omenjeni kaseti sta bili pri-
sotni v našem video klubu.
Vzeli smo jih, ker sta bili
najbolj gledani takrat, tako
da zaradi tega...«
Kako pa mislite, da je pri-
šlo do prijave javnemu tožil-
stvu, da ste ta dva filma spi-
ratiziraii ravno vi?
»Tega ne bi vedel.«
Ali vsi filmi pridejo prej
v videoteko kot na filmska
platna?
»Pred približno letom dni
je bilo tako, sedaj se je to
umirilo, tu in tam pa se naj-
de kaj, kar še vedno pride
prej v videoteko.«
Ce bi bila nova zakonoda-
ja že sprejeta, bi na podlagi
te ovadbe, ki jo je kinopo-
djetje vložilo proti vam, bili
lahko vi kar precej kaznova-
ni. Se vam zdi, da bi se na
sodišču, če bi prišlo do raz-
prave, oprali krivde ali ne?
»Če bi bil resnično kriv, mi
ne bi preostalo nič drugega,
kot da krivdo prevzamem.
V tem primeru, ko je krivica
prišla ne vem od kod, ne vi-
dim smisla, zakaj bi moral
biti obtožen.«
Glede na to, da se bo vaše
ime sedaj pojavilo v javnosti,
bi vi bili pripravljeni tožiti,
na primer, celjsko Kinopo-
djetje, ker so dali podatke, ki
so, kot pravite vi, lažni?
»Če je to res, preverjati ne
mislim, vendar če bo prišlo
do pritožbe in naprej, mi-
slim, da bi bilo smiselno to
krivico... Odgovora na to
vprašanje ne bi imel, ker
s tem še nisem imel opravka.
Upam pa, da če bo prišlo do
nadaljnjih zapletov, da bo
v resnici prišlo do pravilne
razsodbe.«
Medtem ko smo se mudili
v videoteki Red line, je To-
mislav Toplak enemu izmed
obiskovalcev priporočil v iz-
posojo kaseto s filmom Ko-
sec, ki je v Slovenijo prispel
pred nedavnim in ga je di-
stribuiral Camium. Po po-
novnem telefonskem pogo-
vom z Andrejem Šetino tega
filma na originalni video ka-
seti v Sloveniji še ni.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDO EINSPIELER
Št.2 - 14.januar 1993
15
Zima s prijatelji mladine
Občinska Zveza prijate-
ljev mladine pripravlja med
zimskimi počitnicami kar
nekaj aktivnosti za vse, ki še
ne vedo, kje bi preživeli le-
tošnje počitnice.
Tako lahko otroci (in star-
ši) izberejo naslednja zimo-
vanja: v vili Moj mir na Ble-
du (4 polni penzioni, cena:
otroci 160, odrasli 195
DEM), v GJorjah nad Bledom
(šest polnih penzionov, cena
219 DEM), v počitniškem
domu Zarja na mariborskem
Pohorju (šest polnih penzi-
onov, 219 DEM) in pa v dru-
žinskem klubu v vili Moj mir
od 22. do 26. januarja (otroci
do deset let 85, odrasli 120
DEM). Prijave sprejema Ob-
činska zveza prijateljev mla-
dine Celje in sicer najkasneje
do petka, 15. januarja.
Sicer pa bo Zveza prijate-
ljev mladine v času zimskih
počitnic vsak dan, od 25. do
29. januarja, organizirala tu-
di dnevna zimovanja v Celju.
Otroci, ki jih to zanima, se
lahko zberejo vsak dan ob
deveti uri dopolne na dvoriš-
ču pred OZPM (Gregorčiče-
va 6). Dnevna zimovanja, ki
bodo zajemala sankanje, ko-
panje v bazenu, ogled film-
ske predstave, likovno de-
lavnice, računalniške igrice
in ogled filmov v knjižnici,
so brezplačna.
N.-M. SEDLAR
Jubileji gasiisifih društev
Tudi za leto 1993 je Gasil-
ska zveza Slovenije izdala
izredno zanimiv in z dobrimi
podatki opremljen priroč-
nik, ki je razdeljen v več
delov.
V prvem delu je gasilski
koledar in dnevnik, oboga-
ten z napotki za vrtičkarje,
sadjarje in poljedelce, ki
upoštevajo kozmična seva-
nja, drugi del pa je stroko-
ven, s prikazom novih gasil-
skih znakov, poročilom
o izobraževanju gasilskega
kadra, tehnično reševanje iz
poškodovanbih vozil, kar
v zadnjem času predstavlja
že več kot 70 odstotkov vseh
gasilskih intervencij, izola-
cijski aparati za zaščito di-
halnih organov na stisnjen
zrak in podatki o požarih
v Sloveniji. Žalostno je, da
so številke za devet mesecev
lanskega leta (za to obdobje
so podatki zbrani) višje od
celega leta 1991.
Objavljena je tudi tabela
s podatki o društvih, ki bodo
letos praznovala pomembne
jubileje. Tako bodo 120 let-
nico praznovala štiri dru-
štva, od tega dve z našega
predela IGD TT Prebold in
GD Slovenske Konjice. 110
letnico bo praznovalo gasil-
sko društvo Gornji grad, 100
let Planina in 90 Arja vas,
Gomilsko, Gotovlje, Ljubno,
Loče in Šmartno ob Paki.
Uvodnik je napisal pred-
sednik GZS Emest Eory, ki
opozarja na letošnji 12. kon-
gres slovenskih gasilcev, ki
bo junija v Slovenj Gradcu.
Na kongresu naj bi med dru-
gim predstavili nov statut,
pravila in pravilnike, ter po-
sodobili delo te pomembne
organizacije.
T.VRABL
Danes o sadnem
drevju
Hortikultumo društvo Celje
je tudi letos pripravilo pro-
gram zimskega izobraževanja
na področju hortikulture. Da-
nes popoldne vabijo v malo
dvorano Narodnega doma
v Celju predvsem sadjarje,
predavatelj Franc Jurša bo go-
voril o zaščiti in gnojenju sad-
nega drevja, tokrat pa bodo
predstavili tudi program to-
varne Ruše. Predavanje se za-
čenja ob 17. uri, ob tem času in
v istih prostorih pa bodo tudi
vsa ostala predavanja.
m
KOZERIJA
Socialni problemi
Točno teden dni je minilo,
odkar sem se napotil na žalsko
Komunalo. Nekaj Žalčanov
me je prosilo, daj napiši kaj
o tem, kako kurijo v naših blo-
kih. Polovica bloka zmrzuje,
druga polovica pa teka v sa-
mih gatah po stanovanju. To-
rej prejšnji četrtek sem iskal
direktorja žalske Komunale,
vendar zaman. Tajnica me je
odpravila s klasičnim odgovo-
rom. »Je na sestanku!«
Sem pa takoj zatem naletel
na drugačno zanimivost. Pred
Komunalo je bila ulica zatrpa-
na z avtomobili. Mraz je ravno
malo popustil in mislil sem že,
da imajo Žalčani sejem avto-
mobilov. Pa sem se zmotil. Na
nasprotni strani ulice sem za-
gledal dolgo vrsto ljudi, ki so
potrpežljivo čakali pod oknom
nizke zgradbe. Skozi okno so
neke zlate roke podajale čaka-
jočim velike kartonske škatle
z oznako Evropske skupnosti
in težke približno petdesetki-
logramske vreče. Čakajoči pa
so vse to pridno nosili v parki-
rane avtomobile. Vse je pote-
kalo hitro, v tišini in brezhib-
no. Kot dobro organizirano
mravljišče vam rečem. Ampak
te mravlje niso nosile na kup
temveč iz kupa.
Dobro, da sem srečal znan-
ko, starejšo upokojenko in jo
vprašal, kaj vse to pomeni? »Ja
to so vendar paketi hrane in
žakli moke, mi je razložila. Pa
da vidiš, koliko novih odej je
še v magazinu. Prihodnjič bo-
mo pa dobili še nove obleke iz
Italije.«
In kako človek pride do teh
dobrot, sem bil radoveden? Pa
mi je razložila: »To dobimo so-
cialno ogroženi. Jaz imam niz-
ko pokojnino, sinova pa sta
brez službe. Eden pa še hodi
v osnovno šolo. Šla sem na so-
cialno in so mi napisali listek
za paket in moko.« Veste prav
ginjen sem bil ob takšni skrbi
za uboge ljudi v stiski. Potem
pa sem si malo pobliže ogledal
to socialno ogroženo ljudstvo.
Že njihova prevozna sredstva
se mi niso zdela prehudo
skromna. Med parkiranimi
Renaulti, Passati, Opli, Citro-
eni in podobno, sta tej druščini
delala sramoto le dva Vugota.
Ljudje, ki so v te avtomobile
tovorih socialno pomoč, pa tu-
di niso kazali znakov podhra-
njenosti. Vsaj večina ne. Med
'njimi sem opazil celo precej
prijetno zaobljenih in rdeče-
ličnih možakarjev z značilnim
pokrivalom slovenskega kme-
ta na glavi.
Pa so to res vsi socialno
ogroženi, sem vprašal svojo
znanko?
»Bodi no tiho,« mi je prišep-
nila. »Veliko jih poznam. Do-
ma imajo polne hleve živine,
če pa vidiš njihove vikende, ti
zasukne.«
Njene trditve si nisem upal
preverjati na licu mesta, sem
pa res pogrešal blede suhe
obraze delavcev iz sosednjih
blokov. Tudi delavskih otrok,
ki tako hitro izvohajo dobrote,
po katere gredo starši, nisem
opazil. Seveda tudi veliko pri-
ložnosti nisem imel. Mimo me-
ne je prisopla dama spoštljivih
dimenzij in me odrinila s svojo
krzneno jakno. Za njo sta na-
mreč dva krepka mladca tovo-
rila socialno pomoč. Zložila
sta jo v prtljažnik luksuznega
Citroena in srebrna limuzina
je neslišno zdrsnila s prizo-
rišča.
Rekel sem si: »Janko, ne
sprašuj veliko, ne vtikaj nosu
tja, kjer te nič ne briga in pojdi
stran.« Pa sem res šel. Nazaj
med bloke, kjer bledolične
drobne ženske nosijo iz trgo-
vin vrečke s kruhom in mle-
kom in kjer otroške oči zaman
pričakujejo priboljšek za svoja
sladkosnedna mala usta.
JANKO KOŠTOMAJ
Vlado Kreslin z bando na Dobrni
Gost 19. Celjskega večera na Dobrni v petek, 15. januar-
ja ob 20. uri bo Vlado Kreslin z Beltinško bando. Tema
pogovora: Pesem je zmeraj kakor sonce. V primerjavi
s prejšnjimi, bolj političnimi pogovori, bo jutrišnji Celjski
večer namenjen glasbi, pesmi, ljudem dobre volje in pri-
jaznih misli. Popularni slovenski pevec Vlado Kreslin,
avtor pesmi Namesto koga roža cveti, je zbral okrog sebe
skupino čilih starih muzikantov in jim požlahtnil jesen
življenja. 19. Celjski večer bo torej pogovor o glasbi in
duhovnih vrednotah v tržni ekonomiji, večji del programa
pa bosta izvedla s pesmijo in glasbo Vlado Kreslin in
Beltinška banda. j. v.
Kadar kruta usoda pre-
kine pot mladega človeka,
se vedno vprašamo zakaj?
Vprašanje ostane, odgovor
pa je večkrat samo domne-
va. Kmalu na začetku leta
smo se poslovili od Leopol-
da Kudra.
Leopold Kuder
Leon, kakor smo ga kli-
cali prijatelji in znanci, je
bil več let organist in vodja
cerkvenega pevskega zbora
v Grižah. Z mladostno zag-
nanostjo je vodil zbor in
igral na orgle pri cerkvenih
obredih. Glasba mu je bila
sopotnica skozi življenje in
vedno je rad zapel sloven-
sko pesem. Veliko truda je
vložil v pevske vaje, ure in
ure je igral na orgle in tako
polepšal cerkvene obrede.
Glasba izpod njegovih pr-
stov je spremljala sovašča-
ne tako ob porokah kakor
tudi ob njihovi zadnji uri.
Čeprav še mlad fant, je
sprejel vodstvo cerkvenega
pevskega zbora in ga do
svoje prezgodnje smrti tudi
vodil. Le kadar zaradi bo-
lezni ni mogel igrati, so or-
gle molčale, a takih dni je
bilo zelo malo. Nikoli ne
bomo izvedeli, koliko truda
je vložil v igranje, želel si
je, da bi zopet lahko vodil
moški zbor, iskal je pevce,
a prehitro je odšel od nas
v prezgodnji grob. Mnogo
cerkva po naši domovini je
obiskal in, če je le mogel, je
v njih zaigral tudi na orgle.
Nikoli se ni sramoval priz-
nati, da je organist in cerk-
veni pevec, tudi v tistih ča-
sih, ko takšni glasbeniki
v svoji okolici niso imeli
pravega priznanja. Veliko-
krat je vzel tudi dopust
v službi, samo da je lahko
ob velikih cerkvenih praz-
nikih zbrano zaigral. Tudi
na njegovi zadnji poti so ga
k večnemu počitku pospre-
mili s petjem in poslednji-
krat somu zaigrali na orgle
v domači cerkvi.
Za njim je ostala prazni-
na, nikoli več ne bomo po-
slušali njegovih akordov,
a ostal nam bo spomin nanj
kot pevca in organista.
PETER GOMINŠEK
Življenje je delo, delo je sreča
Za polovico osnovnošolcev iz Šempetra v Savinjski dolini je bil torkov kulturni dan
posebno doživetje. Po pribUžno petih letih se je namreč vodstvo šole odločilo, da ponovno
pripravi za prvošolce in tretješolce ter učence 5. in 7. razreda kulturni dan na malce
drugačen način. Učenci nižje stopnje so imeli dopoldansko zaposlitev v šoli, petošolci in
sedmošolci pa so pomagali pri delu v petnajstih obrtnih obratovalnicah oziroma podjetjih.
Opoldne pa so v šoli pripravili še razstavo ter o svojih doživetjih poročali sošolcem in
obrtnikom, ki so jim ta dan pomagali pri delu.
IS, Foto: EDI MASNEC
Št.2 - 14. januar 1993
16
Dve sekundi do finala
Boštlan Veranik Iz Griž le na svetovnem prvenstvu v snovrboanlu prvič tekmoval na progi
s skakalnicama, ki sta naše prikrajšali morda celo za uvrstitev v zaključni del j
Boštjan Verdnik
Minuli teden je bilo v Isch-
glu na avstrijskem Tirolskem
1. svetovno prvenstvo v snow-
boardu, v osemčlanski repre-
zentanci Slovenije pa je bil tu-
di 24-letni Boštjan Verdnik iz
Griž. Med več kot sto nastopa-
jočimi je finalni del minil brez
naših, Verdnik pa je bil boljši
v paralelnem slalomu s 55. me-
stom, medtem ko je v paralel-
nem veleslalomu zasedel
74. mesto.
»Vrh je zelo podoben raz-
merju moči v alpskem smuča-
nju, saj so v Ischglu o kolajnah
odločali reprezentanti Avstri-
je, Francije, Italije, Nemčije in
Švice. V ospredju so tekmoval-
ci, ki se s snowboardom uk-
varjalo že več kot desetletje,
v Sloveniji pa začetki segajo
v konec osemdesetih let. Sele
lani smo ustanovili prve klube
in zvezo, velikega pomena pa
je bilo tudi sprejetje v Zvezo
učiteljev, vaditeljev in trener-
jev smučanja ZVUTS,« je pri-
povedoval tretji s slovenske le-
stvice Boštjan Verdnik.
Na svetovnem prvenstvu ste
se vsi uvrstili okoli 50. mesta.
Kaj manjka za prodor med
najboljše?
Startali smo kot popolni za- •
četniki na velikih tekmovanjih
in zato dobili visoke štartne
številike. Ob našem nastopu so
bile ob vratcih luknje in rebra,
tako da smo bili precej hendi-
kepirani. Za uvrstitvijo v fi-
nalni del najboljših šestnajstih
smo v kvalifikacijskem nasto-
pu zaostali za okoli dve sekun-
di, najboljši pa so v nadaljeva-
nju na podobno zdelani progi
ponovili naše rezultate.
Zaostanek gre torej pripisa-
ti predvsem slabemu izhodiš-
ču. Kako bo mogoče izboljšati
točke?
Štiri leta že poteka neke vr-
ste svetovnega pokala Pro to-
ur, a brez naše udeležbe, če-
prav prinaša največ točk. Lani
smo bili le na pokalu narodov
v Avoriazu, v letošnji zimi pa
smo se začeli udeleževati tudi
odprtih prvenstev Avstrije in
nekaterih drugih mednarod-
nih tekmovanj. Morda bo bolje
že marca na evropskem prven-
stvu v Španiji, zanesljivo pa
na naslediiijem SP čez dve leti.
Nastop na svetovnem pr-
venstvu prinese tudi nekatera
spoznanja. Kaj pomeni
največ?
Proga v Ischglu je bUa zelo
zahtevna, strma in ledena.
V vseh reprezentancah so po-
udarjali, da je bila tudi v pri-
merjavi s Pro Tourom daleč
najtežja. Višinska razlika je
bila 200 metrov, največje pre-
senečenje pa dve skakalnici, ki
sta bili za vse novost. F*rav na
skokih se je odločala tekma,
zato je bilo v finalnem delu
nenavadno veliko odstopov.
Prosti slog je tretja discipli-
na snowboarda, vendar je pri
nas neznan. Zakaj?
Tekmovanje poteka v po-
sebnem snežnem kanalu, ven-
dar na naših smučiščih ni no-
benega tovrstnega objekta.
V prostem slogu so najbolj po-
membni liki, torej neke vrste
umetniški vtis. Aineričani so
osvojili kar pet od šestih ko-
lajn, pri nas pa najbrž še nekaj
let ne bo tekmovanj v snežnem
kanalu.
Mednarodni tekmovalni ci-
lji so jasni. Marca na EP, kako
pa bo na domačih strminah?
Pozornost bo usmerjena
k tekmovanjem Ski Open,
v klubu pa želimo razširiti de-
javnost in se prebiti povsem
v vrh, saj sta med najboljšo
deseterico tudi Matej in Marko
Krušnik.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
S ski boardom v elementu
Kegljaški vrh
v Celju
v nedeljo bodo v Golovcu
z izjemo Bogdana Hribarja, ki
ga bo zamenjal domačin Stan-
ko Nareks, na turnirju Top
8 Celje 93 s skupnim nagrad-
nim skladom 78 tisoč tolarjev
nastopili vsi kegljaški svetovni
prvaki in srebrne iz Brati-
slave.
Nastopajoči so z dirigiranim
žrebom razdeljeni v dve pred-
tekmovalni skupini. Z nepo-
srednimi dvoboji se bodo samo
v čiščenju pomerili vsak z vsa-
kim, enakouvrščeni pa v finalu
za končno razvrstitev v skraj-
šanem klasičnem načinu: žen-
ske ob 11.15 in moški ob 12.45.
Moški-skupina A: Kirbiš,
Urbane, Juvančič, Nareks;
skupina B: Steržaj, Bizjak, Be-
nedik, Salobir; ženske - skupi-
na A: Kardinar, Urbane, Tkal-
čič, Ck)bec; skupina B: Petak,
Šeško, Čadež, Grobelnik.
Kolesarji z novim
imenom
Po skoraj enoletnem iskanju
ustreznega pokrovitelja bodo
celjski kolesarji v naslednjih
dneh podpisali pogodbo s po-,
djetjem New Concept, ki bo
tako za novo sezono prispeva-
lo največji del klubskega pro-
računa, ovrednotenega na
okoli 200 tisoč mark.
Kolesarji bodo sočasno
prevzeli ime pokrovitelja, do
bistvenih sprememb pa bo pri-
šlo tudi v ekipi. Tik pred reali-
zacijo sta prihoda bolgarskega
trenerja in najboljšega kole-
sarja Sumanova, ki je izrazit
šprinter in večkratni zmago-
valec nekaterih etap znameni-
te Dirke miru. Negotov je tudi
položaj glede zahtevka Šmer-
ca in Svibna za prestop k ljub-
ljanskemu Rogu.
Košarka
Slovenska liga
Moški: zelena skupina
- 4.kolo: Rogaška-Comet 77:74
(40:44); dobre tri minute pred
koncem so gostje vodili
z 72:64, toda s slabimi meti
eden za enega zapravili izdat-
no prednost. Najboljši strelci:
Novakovič 38, Sušin 14 pri do-
mačih. Gole 24, Nerat 22, Že-
leznikar 15 pri gostih. Drugi
rezultati: Miklavž-Tinex
99:84, nirija-Slovan 74:91,
Koper-Maribor preloženo.
S.kolo: Comet-Koper 78:80
(39:53); Konjičani so zadnjič
vodili v 11. minuti in se sredi
druga polčasa s serijo 19:2 pri-
bližali na točko zaostanka,
v zadnjih sekundah pa je Že-
leznikar zgrešil met za tri toč-
ke. Najboljši strelci: Nerat 24,
Gole 23, Mijovič 18. Slovan-
Rogaška 93:68 (45:36); gostje
so le enkrat vodili, polom pa
doživeli v zadnjih šestih minu-
tah po izidu 57:66. Novakovič
je dosegel skoraj polovico ko-
šev: 32, a proste mete izvajal
9:25. Druga rezultata: Mari-
bor-Miklavž 97:118, Tinex-ni-
rija 94:70. Vrstni red: Miklavž
10, Tinex 9, Slovan, Rogaška
8, Koper (s tekmo manj), Co-
met 6, Maribor (s tekmo manj),
Ilirija 5.
Rdeča skupina — 4.kolo:
Olimpija ml.-Polzela 72:86
(42:36); vodilno moštvo se je
po zaslugi Petranoviča (32
točk) ob podpori s tribun razi-
gralo šele po odmoru. Idrija-
Inpos 89:78 (42:36); Celjani
(Starovasnik 26, Pipan 16,
Strašek 14) niso izkoristili od-
sotnosti najbolje ocenjenega
igralca lige Rupnika in že pred
odmorom zaostajali za 15
točk. Kokra-Elektra 76:69
(39:28); v zadnji minuti so
Kranjčani zapored dosegli
osem točk in najtesnejši zao-
stanek spremenili v prvo zma-
go. Podbočje-Ježica 69:61.
5.kolo: Polzela-Podbočje
92:70 (50:23); derbi neporaže-
ruh je bil odločen sredi prvega
polčasa, ko so Polzelani (Cen-
celj 28, Petranovič 24) povedli
z 32:11. Inpos-Kokra 72:89
(33:44); pred samo 77 gledalci
so domači (Strašek 20, Pipan
brez točk!) začeli z 0:14, preo-
brat pa je bil ob samo 29 od-
stotnem metu nemogoč. Elek-
tra-Olimpija ml. 86:84 (50:39);
po 20 zaporednih porazih
v končnici in ligi so Velenjčani
iz prostih metov Rizmana, ki
je skupaj dosegel 35 točk,
končno zmagali. Ježica-Idrija
79:70. Vrstni red: Polzela 10,
Podbočje 9, Idrija, Jezica 8,
Kokra 7, Olimpija ml., Inpos,
Elektra 6.
H. slovenska liga
Moški - IS.kolo: Slovenj
Gradec-MIK Prebold 86:87
(43:36); tri sekunde pred kon-
cem je Turk iz prostih metov
vodilno moštvo popeljal v prvo
in tudi edino vodstvo na tek-
mi. Ruše-Pivovarna Laško
74:92 (38:45); Laščam zdaj ča-
kajo na spodrsljaje vodilne
trojke, najbolj razigran pa je
bil znova Trobiš 25. Vrstni
red: MIK Prebold, Zagorje,
Slivnica 27, P. Laško 26, Rad-
gona, SI. Gradec, Bistrica 21,
Rudar 20, Ruše 19, Meja 16.
Območna liga
Moški: vzhod D - 14. kolo:
Šentjur - Rogla 93:67, Jelša
- Podčetrtek 88:63, Hrastnik
- Converta 76:89, Polzela
B prosta; zaostala tekma 13.
kola: Converta - Šentjur
78:69. Vrstni red: Converta,
Šentjur (s tekmo več) 19,
Hrastnik, Rogla 17, Jelša 13,
Polzela B 12, Podčetrtek (s
tekmo več) 11.
Odbojka
Pokal Slovenije
ženske: Celje - 1. kolo: Abes
Trade-Hit Casino 3:0 (6,11, 4);
celjski blok je zaustavil Mori-
jevo, v polju pa so se odlikova-
le Adžovičeva ter z začetnimi
udarci Merharjeva in Kislin-
gerjeva; Paloma-Cimos 3:0; 2.
kolo: Abes Trade-Cimos 3:0
(11, 7, 9); povratnica v državno
reprezentanco Kislingeneva je
s podajami razigrala Sikma-
novo, v zadnjem nizu pa so do-
mače vodile že s 14:4; Paloma-
Hit 3:0; 3. kolo: Abes Trade-
Paloma0:3(-6, -13, -8);vpr-
vem nizu je Šempetranka
v mariborskem dresu Mojca
Voh-Možič na svoj servis v se-
riji dobila zadnjih sedem točk.
V drugem nizu so Celjanke vo-
dile z 8:0 in dokončno popusti-
le šele ob šesti zaključni žogi,
nakar so prvakinje finalni tur-
nir končale brez izgubljenega
niza. Cimos-Hit 3:1. Končni
vrstni red: Paloma 6 (9:0),
Abes Trade 4 (6:3), Cimos'
2 (3:7), Hit O (1:9).
Slovenska liga
Moški - lO.kolo: Šempeter-
Žirovnica0:3(-7,-9,-6);Stan-
ko Prislan se je odpovedal
dvojni igralsko-trenerski vlo-
gi, novi mož na domači klopi
Hinko Jager iz Velenja pa je
štartal s porazom proti ekipi,
ki je v prvem delu prvenstva
edina izgubila s Šempetrom.
Vrstni red po nepopolnem ko-
lu: Salonit, Kamnik 18, Pionir
16, Olimpija 12, Pomurje 10,
Fužinar 8, Bled, Žirovnica,
Granit 4, Šempeter 2.
Ženske - lO.kolo: Tabor-To-
polšica2:3(8,7, -11, -16, -7);
ekipa iz Šaleške je gladko iz-
gubila uvodna niza, a vendarle
slavila prvo zmago; Krim-
Gomjigrad3:2(-14,9, -2,16,
9); po dobrih dveh urah se Sa-
vinjčankam ni posrečilo prese-
nečenje. Vrstni red po nepolo-
nem kolu: Abes Trade, Hit Ca-
sino 16, Cimos 14, Bled, Krim
12, Kočevje 10, G. grad. Tabor
6, Rogoza, Topolšica 2.
Judo
Pohorski bataljon
Slovenska Bistrica - ml. pi-
onirji: 1. B. Holer (do 38 kg), 3.
Milutinovič (46), Wolf (55); st.
pionirji: 1. Lakner-Bevc (60),
2. Mahmutovič (55), 3. Ferjan
(50), M. Holer (55); kadeti: 1.
Petrak (60), 3.Janjič (71).
^ouash
Slovenska liga
Moški - 3. kolo: Point-Voj-
nik 4:1, Velenje-Squashland
0:5; 4. kolo: Vojnik-Squas-
hland 1:4, Fittop-Velenje 0:5;
5. kolo: Hrast-Vojnik 5.0 bb,
Velenje-Point 1:4. Vrstni red:
Fittop (Mengeš) 15, Hrast
(Nm) 13, Squashland (Lj) 11,
Point (Veržej) 9, Vojnik 6, Ve-
lenje 5.
Ženske - 3. kolo: Point-Voj-
nik 0:3, Velenje-Squashland
1:2; 4. kolo: Vojnik-Squas-
hland 0:3, Fittop-Velenje 3:0;
5. kolo: Hrast-Vojnik 3:0 bb;
Velenje-Point 1:2. Največje
presenečenje prvega dela pr-
venstva je zmaga 13-letne Pe-
tre Vihar (Vel) proti prvi s slo-
venske lestvice BateUino (Sq).
Vrstni red: Fittop, Squashland
(oba s tekmo manj) 12, Hrast
11, Point 9, Vojnik 6, Velenje
5.
Hokej
Slovenska liga
4. kolo: Celje - Bled 2:6 (1:4,
0:1, 1:1); odločilno srečanje za
3. mesto so Celjani izgubili že
v prvi tretjini, v nadaljevanju
pa so z nezbrano igro zaman
lovili visoko prednost. Strelca
sta bila reprezentanta Vnuk in
Rojšek; Jesenice - Olimpija
6:8; 5. kolo: Olimpija - Celje
7:1 (2:1, 3:0, 2:0); z golom
Vnuka so Celjani povedli, toda
že po dvajsetih sekundah je bi-
lo 1:1, nato pa so se domači
razigrali; Jesenice - Bled 9:0.
Vrstni red pred zadnjim kolom
ligaške končnice: Olimpija 14,
Jesenice 7, Bled 6, Celje 3.
V 15. kolu stavnice je bil nagradni sklad
zaradi prenosa tretjič rekordnih 30 tisoč
tolarjev. Zaradi (izjemoma) krajšega roka
za sodelovanje je prišlo 82 kuponov, med
njimi pa so bili samo trije z vsemi pravilni-
mi napovedmi.
Žreb je za nagrajence 15. kola izbral:
Amalijo Herman iz Celja (15 tisoč tolarjev),
Ljuba Lampreta iz Žalca (9 tisoč tolarjev) in
Ivana Šmarčana iz Škofje vasi (6 tisoč tolar-
jev). Pravilni tipi ola: Celje-Bled 2, Comet-
Koper 2, Šentjvu"-Rogla 1, Šempeter-Žirov-
nica 2, Abes Trade na finalu pokala na
2. mestu.
V naslednjem kolu bo nagradni sklad za-
četnih 10 tisoč tolarjev. Pri košarkarskih
tekmah pa tip O znova pomeni podaljšek,
pri kegljaškem turnirju pa napovedujete
ime in priimek zmagovalke. Za sodelovanje
bodo v poštev prišli kuponi s poštnim žigom
sobote, 16. januarja, ali če bodo v soboto
najkasneje do 12. ure oddani v nabiralnik
pri vhodu v našo stavbo.
1. Rokomet (m): Pivovarna Laško-Nova
Oprema 10       2
2. Košarka (m): Rogaška-Koper 1        O        2
3. Košarka (m): Idrija-Polzela 1        O       2
4. Košarka (m): MIK Prebolcj-Slivnica        1        O        2
5. Kegljanje (ž): zmagovalka TOP 8 Celje_
Ime in priimek:
Naslov:_
Št.2 - 14. januar 1993
17
Olimpijec in prvakinja
Jutri olt 20. url ¥ Golovcu razglasitev Športnikov Celja 92 - Največ glasov Štefanu
Čuku, 9/larlkl Kardlnar, rokometašem In kegljavkam
Olimpijec Štefan Cuk, sve-
tovna prvakinja v kegljanju in
najboljša slovenska športnica
Marika Kardinar ter ekipni
državni prvaki, rokometaši
Celja Pivovarne Laško in keg-
Ijavke Ema so v tradicionalni,
25. anketi NT&RC in občinske
Športne zveze z veliko pred-
nostjo izbrani za športnike Ce-
lja 1992.
Štefan Cuk se je s četrto lo-
voriko (1981,1985,1986,1992)
po številu naslovov izenačil
z rokometašem Vladom Bojo-
vičem, kegljavka Marika Kar-
dinar pa je najbrž edina, ki je
bila za športnico izbrana
v dveh okoljih. Pred slabim
.mesecem dni v Pomurju in
zdaj še v Celju, kjer je bila na
vrhu pred dvema letoma sku-
paj s Sonjo Mikac.
Pred jutrišnjo uradno raz-
glasitvijo v okviru prireditve
Ples celjskih športnih zvezd, ki
se bo v Golovcu začela ob
20. uri, bo najboljše in nekate-
re udeležence največjih tek-
movanj sprejel župan Anton
Roječ, v Golovcu pa bo podeli-
tev pokalov najboljšim v mno-
žično-rekreativnih      akcijah
Športne igre in Celjski kerlc.
Vstopnice za ples so po 400
tolarjev v prodaji na Športni
zvezi ter pri blagajni bazena
Golovec, igral pa bo ansambel
Agropop.
Vrstni red-moški: I.Štefan
Cuk (judo) 66, 2.Miro Kocuvan
(atletika) 42, 3.Tomaž Jeršič
(rokomet) 25, 4.Leon Bauer
(letalstvo) 19, 5.Boštjan Stra-
šek (rokomet) 12, 6.Gregor
Cankar (atletika) 8, 7. Tomaž
Vnuk (hokej) 6, 8.Zoran Gole
(košarka) in Gregor Blatnik
(nogomet) 5, 10.Dani Pavlinec
(plavanje) in Dejan Tešovič
(plavanje) 4, 12.Rok Rojšek
(hokej) in Jure Vračun (plava-
nje) 3, 14.Andrej Eisenbacher
(judo), Sandi Šmerc (kolesar-
stvo) in Robert Žolek (hokej) 2,
17.Tomaž Čater (rokomet).
Drago Jeseničnik (judo), Gre-
gor Jurak (plavanje) in Roman
Pungartnik (rokomet) 1.
Ženske: 1.Marika Kardinar
(kegljanje) 137, 2.Renata Stra-
šek (atletika) 72, 3.Biserka Pe-
tak (kegljanje) 55, 4.Jožica Še-
ško (kegljanje) 11, 5.Tanja Go-
bec (kegljanje) 3, 6.Barbara
Kislinger (odbojka) in Maja
Tanko (plavanje) 2, 8.Mira
Grobelnik (kegljanje), Nataša
Erjavec (atletika), Kristina
Jazbinšek (atletika), Ksenija
Maček (streljanje) in Nevenka
Merhar (odbojka) 1.
Ekipe-moške: Rokometni
klub Celje Pivovarna Laško
44, Judo klub Ivo Reya 3, Ho-
kejski klub Celje 1; ženske:
Kegljaški klub Emo 45, Atlet-
sko društvo Kladivar Cetis 2,
Odbojkarski klub Abes Trade
1.
Najboljša v Pomurju in Celju:
Marika Kardinar
Štefan Cuk se je s četrtim na-
slovom športnika Celja izena-
čil z Bojovičem.
Maraton s finišem
Na malem maratonu (21 km)
v italijanskem mestu Conegli-
ano je med več kot 700 tekači
iz Evrope in Afrike zmagal
Stane Rozman z zelo dobrim
časom 1:06,56, drugouvrščeni
Zoai (Italija) pa je zaostal sa-
mo za sekimdo. Tekača sta vo-
dilni skupini ubežala po dveh
tretjinah proge, o zmagi pa je
odločal finiš v zadnjih metrih
zahtevnega mini maratona.
Prvak za Konjičane
v prestopnem roku v moto-
krosu je največji podvig uspel
Konjičanom, ki so se med šte-
vilnimi ponudbami odločiU za
državnega prvaka v razredu
do 80 ccm Saša Kraglja iz Ore-
hove vasi. Obenem so še tretjič
dobili organizacijo finala ene-
ga nasploh najstarejših tek-
movanj Alpe-Jadran (3.okto-
bra), s čimer so postali kandi-
dati za tekmo evropskega po-
kala.
Jug odstopil
Minuli teden je zaradi
zdravstvenih težav in ne-
urejenih razmer v Roko-
metni zvezi Slovenije od-
stopil direktor slovenskih
rokometnih reprezentanc
Štefan Jug.
Neptun z Ukrajincem
Plavalci Neptuna so za naj-
boljše posameznike minulega
leta izbraU Dejana Tešoviča in
Majo Tanko, med mladinci
Andreja Ocvirka in Evo Gla-
van ter med kadeti Gorana Ju-
raka in Tino Ukič, klubska
priznanja pa je dobilo še nekaj
posameznikov. Novo sezono so
v zimskem bazenu v Gk)lovcu
začeli okrepljeni s trenerjem
Vladimirom Voronovim iz Ki-
jeva, ki je poskrbel za novosti
(vadba trikrat na dan) in ne-
kateri plavalci so že na začet-
ku sezone izboljšali osebne re-
korde. JT.
Zavod za izvajanje
spremljevalnih dejavnosti
občine Šmarje pri Jelšah ,
razpisuje
dela in naloge
tajnice
za določen delovni čas (nadomeščanje delavke na po-
rodniškem dopustu).
Pogoj: srednja šola upravne ali ekonomske smeri.
Pisna dokazila o izobrazbi pošljite v roku 8 dni po objavi
na naslov: Zavod za izvajanje spremljevalnih dejavnosti
občine Šmarje pri Jelšah, 63240 Šmarje pri Jelšah.
Odbojkarice izpolnile ciil
Odbojkarice Abes Trada so na finalnem turnirju pokalnega prvenstva osnovni cilj z zmagama
proti obema primorskima ligašema izpolnile že prvi dan tekmovanja ter si praktično zagotovile
nastop v evropskem pokalu pokalnih zmagovalk. Paloma je z ekipo profesionalk še vedno za
koreik pred domačo konkurenco, čeprav so se Celjanke, ki trenirajo največ trikrat na teden,
občasno močno upirale. Največ so igrale (z leve) Merhar, Kislinger (13), Adžovič (10), Pihler,
Terbuc in Šikman (3).
Foto: EDI MASNEC
Jeršičev gol za finale A-J
Rokometaši Celja Pivovarne
Laško so imeli precej težav
z uvrstitvijo na finalni turnir
pokala Alpe-Jadran, ki bo
predvidoma šele konec maja
v Umagu, saj so se v odločilni
tekmi skupine B v Celovcu
proti Karlovački pivovari reši-
li šele v zadnji minuti.
Celjani so domači PSK pre-
magah s 26:14 (11:10), gole pa
so dosegU: Jeršič 6, Serbec,
Ocvirk, Čater 4, Pungartnik,
Šafarič 3 in Franc 2. Dvoboj
s Karlovačko pivovaro je odlo-
čal o zmagi v skupini in se je
končal neodločeno z 19:19, po-
tem ko so Celjani v drugem
polčasu zaostajali za štiri gole.
V zadnji minuti je kapetan
Jeršič izenačil, ko so imeli Hr-
vati zaradi izključitve igralca
manj. Strelci: Pungartnik 6,
Šerbec 4, Jeršič, Čater 3,
Ocvirk 2 in Franc 1. Zaradi
poškodb nista igrala Leve in
Tomšič, po bolezni pa še ni po-
vsem okreval Begovič.
Zaradi enakega števila točk
je o vrstnem redu odločala ra-
zlika v golih. Najboljšo imajo
Celjani pred Istraturistom in
Karlovačko pivovaro. Vsi so
zbrali po sedem točk, sledijo
Jadran 6, Atomic 3, PSK 0. Iz
skupine A sta se na finalni tur-
nir uvrstila trboveljski Rudar
in avstrijski Bruck.
Pojutrišnjem se bo nadalje-
valo državno prvenstvo. V Go-
lovcu bo derbi vodilnih, pred
gostovanjem Slovenjegradča-
nov, ki imajo štiri točke manj,
pa celjski trener Josip Šojat
razmišlja: »V sinočnji pokalni
tekmi s Krškim smo uigravali
nove kombinacije v napadu.
Nova oprema ni naključno na
2. mestu, zato bomo morali
igrati nadvse resno, kar je os-
novni pogoj za zmago.«
DEAN ŠUSTER
Petek, 15,1.
Hokej
Celje: Cel je-Jesenice (6. kolo
ligaške končnice SHL, 18).
Sobota, 16.1.
Košarka
Rogaška Slatina: Rogaška-
Koper, Maribor: Miklavž-Co-
met, Celje: Inpos-Ježica (19.
30), Idrija: Idrija-Polzela (19),
Podbočje: Poidbočje-Elektra
(6. kolo moške SKL, 19. 15);
Prebold: MIK Prebold-Slivni-
ca. Laško: P. Laško-Sl. Gra-
dec (16. kolo n. moške SKL);
Ljubljana: Ježica-Afrodita
(polfinale pokala Slovenije za
ženske, 19).
Odbojka
Ljubljana: Olimpija-Šem-
peter (11. kolo moške SOL);
Gornji Grad: Gornji grad-
Abes Trade, Topolšica: Topol-
šica-Krim (11. kolo ženske
SOL).
Rokomet
Celje: Pivovarna Laško-No-
va Oprema, Trbovlje: Rudar-
Gorenje (12. kolo moške SRL,
obe 19); Novo mesto: N. me-
sto-Žalec, Maribor: Branik-
Velenje (1. kolo ženske SRL).
Nedeija, 17,1.
Kegijanje
Celje: turnir posameznikov
in posameznic Top 8 Celje 93;
od 10.30 za ženske, od 11.45 za
moške.
Torek, 10.1.
Hokej
Ljubljana: Olimpija-Celje
(prva tekma polfinala končni-
ce, 18).
Sreda, 20.1.
Košarka
Slovenske Konjice: Comet-
Ilirija, Medvode: Tinex-Roga-
ška, Polzela: Polzela-Inpos,
Velenje: Elektra-Idrija (7. kolo
moške SKL).
Rokomet
Celje: Pivovarna Laško-Kr-
ško, Leskovec: Dobova-Celje,
Ptuj: Drava-Gorenje (povrat-
ne tekme osmine-finala poka-
la za moške); Ljubljana:
Krim-Žalec, Olimpija-Velenje
(prvi tekmi četrt-finala pokala
za ženske).
Zlata lisica spet slovensici smučarsicl praznik
Ob mariborskem snežnem štadionu se je na jubilejnem, 30. tekmovanju alpskih smučark za Zlato lisico zbralo blizu 10 tisoč gledalcev, ki so boljši slovenski
nastop videh v veleslalomu (H.Pretnar, 27.Sitar), v slalomu pa ob tekmi veterank Digruberjeve, Wenzlove, Hessove in Svetove tudi spektakulami padec
Norvežanke Anne Berge (na sliki). Foto: EDI MASNEC
Št.2 - 14. januar 1993
18
• Tudi v bolnišnicah in
zdravstvenih domovih rado
kdaj zacveti. Tako kot
v sredo, 6. januarja dopold-
ne, ko je iz celjske bolnišni-
ce poklical nekdo od osebja
in povedal, da se v kletnih
prostorih intemističnega
oddelka nahaja neznan
moški, ki nadleguje medi-
cinske sestre in se podi za
njihovimi kiklami. Bolnik
s tako zoprno simptomati-
ko je bil Peter Z. iz Vojni-
ka, ki ga namerava ozdra-
viti sodnik za prekrške.
• Nekaterim se pa kdaj-
pakdaj rado zafuzla. Tudi
Frideriku, ki je minuli če-
trtek zjutraj poklical na
policijsko postajo in sporo-
čil pravo hudodelstvo. Po-
vedal je, da mu je neznana
oseba zabodla lastnega
očeta. Policisti so zadevo
vzeli hudo resno v roke,
a so kmalu ugotovili, da je
pri Frideriku doma vse
mimo in da se sploh ni nič
zgodilo. Zgodilo pa se je to,
da je Friderik utapljal svo-
jo usodo v alkoholu in si pri
tem pomagal še s tabletka-
mi. Iz takšne kombinacije
pa je nastal umor, ki ga ni
bilo.
• V petek zvečer je gospa
Štefka iz bifeja Daj dam
sporočila, da imajo v go-
steh moškega, ki razgraja
in razbija steklovino. Ste-
klolomilec, ki je razbil za
celo rundo kozarcev, je še
pred prihodom mož posta-
ve pobegnil.
• V petek zvečer je pokli-
cal tudi neznan moški, ki je
naznanil, da je namenjen
ob dveh ponoči podtakniti
požar v treh stanovanjih na
Kersnikovi 16 v Celju. Pa-
trulja je šla na ogled tega
kraja in ugotovila, da ta hi-
ša sploh ne obstaja. Neka-
teri so pa res za hece.
• V soboto zjutraj je pro-
metnik z avtobusne postaje
sporočil, da se je na peron
postavil moški, ki se noče
odstraniti, avtobus pa za-
radi njega stoji na cesti in
ne more zapeljati v svojo
štalco. Policisti so potem
na avtobusnem peronu na-
šli kar dva frajerja: Srečka
K. in Marka D.
• Budnost naših občanov
je res na zavidljivi ravni.
Tako je v soboto zvečer
neznana oseba po telefonu
sporočila, da v javni poštni
telefonski govorilnici na
Lipi v Štorah nekdo razbi-
ja. Sledil je ogled in ugoto-
vitev, da je govorilnica
z aparatom vred nepoško-
dovana, prijavljitelj pa je
bil ali slabega vida ali pa
slabih manir.
• V nedeljo dopoldne se je
na policijski postaji oglasil
Stanko, ki je imel v naročju
okoli štiri leta starega pre-
strašenega fantka. Našel ga
je, ko je z debelo svečo pod
nosom taval po Plečnikovi
ulici. Policisti so šli nemu-
doma na lov za fantkovimi
svojci in ga kmalu izročili
mamici, ki je bila na obisku
pri stari mami. Ko se žen-
ske zaklepetajo, se otroci
radi izgubljajo.
• Sonja je v nedeljo zvečer
prijavila, da se je njen nek-
danji prijatelj odločil, da jo
obišče. Ker pa si Sonja tega
obiska ni želela, je bilo ex-
prijateljevo trkanje na vra-
ta zaman. Pa se je dedec
zagnal v vrata in vdrl v So-
njino stanovanje ter pre-
strašeno revo premlatil. In
tako je imel moški spet
zadnjo besedo.
M. A.
Uspešen razkriti radar
z Javnim objavljanjem kontrol Je bilo kršitev manj
v minulem letu smo v so-
delovanju z Inšpektoratom
policije in s prometno polici-
jo celjske UNZ v določenem
obdobju javno objavljali kje
in v katerem času se bodo na
cestah nahajali radarji.
Na osnovi zbranih podat-
kov prometna policija zdaj
ugotavlja, da je to ena izmed
oblik uspešnega preventiv-
nega delovanja. To jim potr-
jujejo tudi pogoste izjave
voznikov, ki so bili po storje-
nem prekršku in plačilu kaz-
ni jezni sami nase, ker so
v časopisu lahko prebrali, na
katerih cestnih odsekih jih
čaka radar, pa so na to poza-
bili.
Analiza meritev hitrosti,
ki so jo opravili v Inšpekto-.
ratu policije, zajema obdobje
dveh lanskih mesecev, okto-
ber in november, ko je celj-
ska policija v sredstvih jav-
nega obveščanja seznanjala
voznike s časi in kraji radar-
skih meritev hitrosti vozil.
V ta namen so radarje po-
stavljali tudi na krajih, kjer
sicer to ni v navadi.
V štiridesetih dneh so
opravili meritve na 120 toč-
kah na različnih območjih
celjske regije, meritve pa so
skupno trajale 112 ur. V tem
času je mimo radarja peljalo
nekaj manj kot 19 tisoč vozil,
dovoljeno hitrost pa je pre-
koračilo 1614 voznikov, kar
predstavlja 8,5 odstotka kr-
šitev. To tudi pomeni, da je
hitrost prekoračil vsak enaj-
sti voznik, ki je peljal mimo
radarja.
Analiza podatkov merje-
nja hitrosti z radarsko na-
pravo na običajnih, vozni-
kom znanih točkah, kot so
naselje Šempeter, Tepanje,
PoMe, Štore itd. je pokaza-
la, da je bilo v posameznih
dneh, ko so bili vozniki lah-
ko seznanjeni s kontrolami,
za 2 do 4 odstotke manj krši-
tev kot običajno.
Spodnja tabela prikazuje
rezultate radarskih meritev
v lanskem novembru in go-
vori o tem, kako so v posa-
meznih občinah vozniki pre-
koračevali dovoljene hitrosti
in bili za to kaznovani.
Prometni policisti pa so se
v času javno objavljenih ra-
darskih kontrol srečevali
z različnimi reakcijami in iz-
javami voznikov. Zelo tipič-
na je izjava nekega voznika,
ki se je ob vozilu z radarjem
sam ustavil in policistu de-
jal: »No, danes me pa ne bo-
ste dobili, saj sem v časopisu
prebral, da boste na tem me-
stu kasirali, pa tudi drugi
vozniki so me z lučmi opo-
zarjali, da ste spet na
cesti...«
Takšna izjava voznika go-
vori o precej nizki ravni pro-
metne kulture, ki jo premo-
rejo nekateri vozniki. Sklad-
no s predpisi se po njihovem
prepričanju splača obnašati
le takrat, ko nanje preži ne-
varnost v obliki pohcijske
kontrole oziroma kazni.
Kakšna je dejanska slika
pa govorijo podatki o skritih
meritvah, ki so jih v prvi po-
lovici minulega leta policisti
opravili na določenih točkah
na območju UNZ Celje. Po
teh podatkih pa predpise
o omejitvi hitrosti krši med
29 in 35 odstotki vseh vozni-
kov. Na nekaterih točkah na
območju občine Slovenske
Konjice je v določenih dneh
prekoračilo dovoljeno hi-
trost tudi preko 50 odstotkov
vseh voznikov. Se je pa šte-
vilo kršitev kaj hitro zmanj-
šalo celo za polovico, čim so
se na istih točkah pojavili
imiformirani policisti, ki so
grešnike tudi dosledno kag-
novali. V takšnih primerih se
je spet izkazala lažna soli-
darnost med vozniki, ki so se
med sabo opozarjali s svet-
lobnimi signali. Za našega
voznika je torej še vedno
najbolj   prikladna   grožnja
s kaznijo, zato je pobuda
o seznanjanju javnosti o ra-
darskem nadzoru (kot oblika
preventive) kljub vsemu še
vedno dobrodošla in učinko-
vita.
MARJELA AGREŽ
Sunek z Jugozaiioda
Močan jugozahodni sunek
vetra je v torek, 12. januarja
zgodaj popoldne povzročil
precej preglavic in škode
v konjiški in šmarski občini.
V Slovenskih Konjicah je
okoU 12. ure na telovadnici
razkril okoli 150 kvadratnih
metrov strehe, del kritine pa
je vrglo v objekt osnovne šo-
le Pod goro, na kateri je po-
škodovana fasada in steklo.
Tudi na tej šoli je razkrilo
okoli 10 kvadratnih metrov
strehe, tako, da znaša skup-
na materialna škoda okoli
miUjon dvestotisoč tolarjev.
Močan veter je razkril tudi
del strehe na kurji farmi
v Konjiški vsi in je na objek-
tu povzročil okoli 150 tisoč
tolarjev škode.
Tudi v sosednji, šmarski
občini je besnel jugozahod-
nik. V Šmarju pri Jelšah je
izruval smreko, dolgo 20 me-
trov, ki je padla na osebni
avtomobil in kamp prikoli-
co, ki je popolnoma imičena.
Pri padcu pa je krošnja po-
škodovala še drugo kamp
prikolico, poškodovan pa na
srečo ni bil nihče.
MP
OgenI pod odrom
v torek, 12. januarja po-
poldne je izbruhnil požar
v Slovenskem ljudskem
gledališču Celje. Pod
odrom gledališča je delavec
varil z varilnim aparatom,
pri tem pa se je vnela pla-
stika in stiropor. Požar se
je razširil pod oder, pogasi-
li pa so ga gasilci poklicne
brigade Celja. Nastalo je za
okoli 500 tisoč materialne
škode.
PROMETNE N£ZGODE
Nezgoda v Velenju
Na regionalni Partizanski
cesti v Velenju se je v sredo,
6. januarja ob 18.20 uri, pripe-
tila nezgoda, v kateri sta dve
osebi utrpeli hude telesne po-
škodbe, gmotna škoda pa zna-
ša približno 900 tisoč tolarjev.
Rajko Franc Ermenc (54) iz
Velenja je vozil osebni avto-
mobil po Partizanski cesti, vo-
zU pa je iz Šoštanjske smeri
proti Velenju. Ko je v kraju
Pesje pripeljal v oster desni
ovinek, je zapeljal na levo
stran vozišča, in to v trenutku,
ko je iz nasprotne smeri (pra-
vilno po svojem voznem pasu)
pripeljala voznica osebnega
avtomobila, 42-letna Milena
Heindl iz Velenja. Vozili sta
trčili, pri tem pa je Ermenčev
avtomobil odbilo in je po pri-
bližno 20 metrih trčil še
v osebni avto, ki ga je vozila
29-letna Sonja Zager iz Vele-
nja. V nezgodi sta bila hudo
telesno poškodovana voznik
Ermenc in voznica Heindlova.
Drsenje na snegu
v ponedeljek, 4. januarja ob
01.55 uri, se je pripetila nezgo-
da na magistralni cesti v kraju
Vrhovo. Dve osebi sta bili hu-
do telesno poškodovani, gmot-
na škoda pa znaša okoli 600
tisoč tolarjev.
Iz smeri Radeč je proti Sev-
nici vozil osebni avto 33-letni
Dževdet Rušiti iz Sevnice. Ko
je izven naselja Vrhovo pripe-
ljal v levi blagi ovinek, ga je na
zasneženem vozišču zaneslo
najprej v levo, nato pa še na
desno, kjer je trčil v drevo.
V nezgodi sta hude telesne po-
škodbe utrpela voznik Rušiti
in njegov sopotnik, 25-letni
Naser Rušiti, prav tako iz Sev-
nice.
Na nasprotnem pasu
Na Kidričevi cesti v Celju se
je v petek, 8. januarja ob 23.05
uri, pripetila nezgoda, v kateri
je bil en udeleženec hudo te-
lesno poškodovan in dva lažje,
gmotna škoda pa znaša pri-
bližno 450 tisoč tolarjev.
Iz smeri Celja je proti Te-
harjam vozU osebni avto 27-
letni Milan Skale iz Košnice
pri Šentjurju. Na Kidričevi ce-
sti je zapeljal na nasprotni
vozni pas, takrat pa mu je na-
sproti pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila, 21-letni Andrej
Grejan iz Tratne pri Grobel-
nem. V trčenju med voziloma
je hude telesne poškodbe utr-
pela sopotnica v Grejcuiovem
vozilu, 18-letna Dolores Vod-
lan iz Šentjurja. Voznika sta
bila lažje poškodovana.
Št.2 - 14.januar 1993
19
V vročino in dim po živino
policist v cMlu Je tvegal In rešil 74 glav
Minuli četrtek je okoli enaj-
stih ponoči zagorelo na gospo-
darskem poslopju v kraju Raz-
gor. Poslopje, last Jurija Mast-
naka, meri 20 krat 10 metrov
in je v spodnjem delu pozida-
no, gornji del pa je lesen. Prav-
zaprav je od poslopja danes
ostal le še spodnji del, pa še to
le golo zidovje. Vse ostalo je
pogorelo. Na srečo je vsa živi-
na rešena, razen nekaj kokoši.
Za to se ima lastnik zahvaliti
predvsem Milanu Petroviču,
policistu celjske Policijske po-
staje, ki je bil v času, ko je
začelo goreti, v bližini gospo-
darskega poslopja.
Tiste noči je bil Milan Petro-
vič s svojim prijateljem Sandi-
jem Sitarjem na nočnem obho-
du gozdnega terena. Ni bil
v službi, ampak v civilnem
oblačilu, ker se je predajal lov-
skim užitkom. Naenkrat je za-
gledal, da v bližini gori, zato ni
niti za trenutek pomišljal.
S prijateljem sta tekla do sta-
novanjske hiše v neposredni
bližini gorečega poslopja in
prebudila domače ter jim po-
vedala, kaj se dogaja. Kako so
se stvari odvijale dalje pa je
Milan Petrovič takole pripove-
doval:
»Najprej sem stopil do tele-
fona v hiši in poklical številko
92, da bi naš dežurni obvestil
gasilce. Takoj nato sem stekel
do gorečega objekta. Tam je že
bil lastnikov zet, ki je imel
v notranjosti poslopja sprav-
ljenega svojega golfa, a si ni
upal do njega. Jaz sem mu vzel
iz roke ključe, sedel za volan
in vozilo rešil v zadnjem tre-
nutku, saj je bila pločevina na
nekaterih mestih žareča, v av-
tu pa se je že kadilo in smrdelo
po zažgani gumi. Ker se je
ogenj zelo hitro razširil na ce-
lotno gospodarsko poslopje,
nisem pomišljal, ko sem slišal,
da je v hlevu štirinajst glav
goveje živine. Stekel sem
v hlev in pričel reševati živino.
Pri tem mi je pomagal lastnik
ter še dva soseda in tako nam
je uspelo rešiti vseh štirinajst
krav, nekaj prašičev in nekaj
kokoši. Med reševanjem živine
je bila v hlevu neznosna vroči-
na in dim nas je dušil, obstaja-
la pa je nevarnost, da bodo go-
reče gmote s strehe vsak tre-
nutek popadale po nas. Ko je
bila vsa živina zimaj, sem lju-
dem, ki so se medtem zbrali,
da bi pomagali, prepovedal
stopiti v bližino gorečega ob-
jekta, ki je postajal že smrtno
nevaren.
Sosede sem razporedil, da so
varovali živino, saj je znano,
da živina rada sili nazaj
v ogenj. Takrat sem tudi opa-
zil, da se kadi iz stare hiše, tik
ob gospodarskem poslopju. Na
srečo se je kmalu pojavila ci-
sterna z voznikom-gasilcem.
Da bi pridobil na času, sem
hitro razpeljal cevi za vodo, jih
med sabo sklopil in tako smo
lahko takoj, še pred prihodom
gasilskih ekip, začeli gasiti.
S tem smo požar delno lokaU-
zirali, saj je obstajala nevar-
nost, da se bo vžgala tudi stara
hiša in nato še nova poleg nje.
Ostalo so potem opravili po-
klicni gasilci in gasilci prosto-
voljnih društev. Vzrok požara
še ni znan, škoda pa je
ogromna.«
Zgodbo oziroma pripoved
smo napisali zato, da bi pove-
dali, da so še med nami ljudje,
ki so se pripravljeni vsak tre-
nutek nesebično žrtvovati
v korist ogroženih. Takšen je
gotovo tudi celjski policist Mi-
lan Petrovič, za katerega pa je
nasploh znano, da je tudi ta-
krat, ko je prost, ves predan
svojemu p>oklicu. Zanj sploh ni
pomembno, ali je v službenem
ali v civilnem oblačilu. Vedno
je poUcist z dušo in telesom.
To gre sicer kdaj komu v nos,
ampak takšen je. In dobro je,
da je takšen. M. AGREZ
mini KRIMICI
Pes se ni vrnil
v torek, 4. januarja zvečer,
je naznani storilec vlomil
v stanovanjsko hišo na Mai-
strovi ulici v Celju. Pa pri tem
ni bil posebne sreče. Med de-
lovno vnemo ga je zalotil last-
nik, ki je nadenj spustil svoje-
ga psa. Vlomilcu je uspelo po-
begniti, pa tudi pes se ni vrnil
k svojemu lastniku. Ve se le to,
da je tatu uspelo pobrati okoli
10 tisoč tolarjev gotovine.
Viomilčeva pojedina
v noči na 6. januar ie nezna-
nec vlomil v gostilno Šempeter
v Bistrici ob SotU. V notra-
njost je prišel skozi vhodna
vrata, pobral pa je nekaj deset
tisočakov tolarske gotovine,
precejšnje količine mesa, ciga-
ret ter vina. Sledovi so tudi
pokazali, da se je grdoba med
opravljanjem tatinskega posla
tudi krepko najedla najrazlič-
nejših dobrot. Škode je za oko-
li 100 tisoč tolarjev.
Bo meso za polpete?
Nekdo je 8. januarja vlomil
v vikend v Liscah v Celju. Do
plena je priplezal skozi okno,
ukradel pa nekaj mesa, ki je
bilo shranjeno v zamrzovalni
skrinji. Ker je sunil tudi multi
praktik, lahko sklepamo, da
bo meso po odtalitvi zmlel in
svoji kuharici za nedeljsko ko-
silo predlagal ocvrte polpete.
Pregnani viomiiec
v noči na 9. januar je nezna-
ni storilec vlomil v kuhinjske
prostore hotela Paka v Vele-
nju. Najprej se je dodobra na-
jedel, potem pa si je nabral
različnih živil, da jih odnese
s seboj. Pa ga je zalotil hotel-
ski receptor in ga s kraja deja-
nja pregnal. Tako je Paka
oškodovana le za dva tisočaka.
Meteic v sestrino
nogo
Zadnjo nedeljo popoldne so
policisti izvedeli, da je v Trški
gorci na Šentjurskem prišlo do
poškodbe s strelnim orožjem.
Tega dne je 20-letni Boštjan
P., mlad in še premalo izkušen
policist iz Ljubljane, čistil
svojo službeno pištolo. Orožje
se je pri tem sprožilo, naboj pa
je zadel Boštjanovo 17-letno
sestro, ki je morala na zdrav-
ljenje v celjsko bolnišnico. Za
dejanje bo policist kazensko
odgovarjal.
Pogrešana Barliara
Starine in sakralni predmeti
so še vedno mamljiva vaba za
tatove in tovrstne »trgovce«.
Tako je v noči na 9. januar iz-
ginil 90 centimetrov visok le-
seni kip svete Barbare, ki je
imela svoje mesto v kapelici
v kraju Radegunda na Mozir-
skem.
Mliarke iz župnišča
Za nekatere nepridiprave
tudi župnišča niso sveta. V pi-
samo župnišča na Dobrni je
10. januarja popoldne vlomil
neznanec, ki je odnesel za oko-
li dva tisoč nemških mark go-
tovine.
Zaseženo orožje
Minulo nedeljo dopoldne je
patrulja mejne policijske po-
staje Rogatec opravila posto-
pek pri treh hrvaških držav-
ljanih, ki so pri Nikolovem
mostu ilegalno prestopali slo-
vensko-hrvaško državno mejo.
Pri pregledu vozila je patrulja
odkrila skrbno skrito poštolo
CZ M 57, v kateri je bil okvir
z devetimi naboji ter še škatli-
ca s 15 naboji za avtomatsko
puško. Storilce so policisti pri-
vedU k sodniku za prekrške, ki
jim je izrekel dename kazni,
orožje in strelivo pa jim je bilo
odvzeto. Po končanem postop-
ku so jih poslali nazaj, od ko-
der so prišli.
Siabe karte
v nekem stanovanju v Zi-
danškovi ulici v Celju se je mi-
nulo soboto zbrala vesela
kvartopirska druščina, ki je
bila aktivna vse do ranih ju-
tranjih ur. Hudo zdelana od
fizičnega in psihičnega napo-
ra, se je družba spravila k po-
čitku in se ni spravila na noge
vse do poznih dopoldanskih
ur. Takrat pa je bil Bogomir P.
nemalo presenečen, ko je opa-
zil, da so izginile njegove kav-
bojke ter bimda v skupni vred-
nosti okoli 10 tisoč tolarjev.
Dejanja je osumljen Vlado C.
iz Maribora, ki je očitno vstal
prvi in si rekel: rana ura, zlata
ura. Zdaj mu je najbrž že jas-
no, da ni šlo za zlato, ampak za
navadno medenino.
M. A.
KOVINSKA INDUSTRIJA
VRANSKO d.o.o.
Vransko 57, Vransko
Upravni odbor podjetja KIV d.o.o. Vransko
RAZPISUJE
JAVNO DRAŽBO
ki bo dne 27. 1. 1993 v prostorih sedeža
podjetja (v direktorjevi pisarni).
Na dražbi se bo prodajala garsonjera
v bloku Vransko 130 a, v velikosti
26,85 m^.
IZKLICNA CENA: 1.115.000,00 SIT
Vsi Interesenti, ki žele sodelovati na dražbi, mora-
jo položiti na Ž. R. podjetja št.: 50750-601-19831
10% Izklicne cene nepremičnine kot kavcijo, in to
dokazati komisiji s 5. Izvodom virmana.
Kupec je dolžan plačati prometni davek.
Vse Informacije na telefon: 063/725-110.
št.2 - 14.januar 1993
Ni slabega zbora,
je samo slab dirigent
Profesor Egon Kunel le Imel v gimnazlll za razreanlka Srečka Brodarla (Potočka zljalka) s katerim sta Isto leto tloblla
Prešernovo nagraHo - Pri ilobrih osemUesetlh letih uči mlade nadebuHneže lepot klavirja
Ko sem ga poklical po telefonu, se mu pred-
stavil in prosil za sprejem, se me je spomnil. Pa
je minilo že trideset let, kar sem pel v njego-
vem in našem odličnem mladinskem pevskem
zboru na takratni celjski gimnaziji. Peti v zbo-
ru prof. Egona Kuneja je veliko pomenilo, kajti
kdor je pel pri njem, je nekaj znal. In takrat je
bil njegov zbor v samem vrhu jugoslovanskega
mladinskega petja.
Potem sem prof. Egona Kuneja srečeval na
koncertih, ko je mojstrsko vodil Moški komor-
ni zbor (MKZ), nekajkrat na cesti, nadaljna
sled pa se je počasi izgubila. Profesor se je
umaknil v pokoj in zaradi slabega zdravja se je
bolj zadrževal v stanovanju, kot na javnih,
kulturnih prostorih. Leta so tekla in zdaj sem
doživel enega svojih najlepših srečanj, s še
Prvi komorni moški zbor v Sloveniji smo dobi-
li v Celju leta 1949 na idejo in pobudo prof.E-
gona Kuneja. Sledila sta komorna zbora Radia
Ljubljana pod vodstvom Milka Škobemeta in
na Ptuju pod vodstvom Jožeta Gregorca.
vedno čilim profesorjem Kvmejem, človekom,
ki je življenje zapisal dobri glasbi, prijetno pa
mu je prisluhniti tudi zaradi klenega smisla za
zdrav, naraven himtior.
Zdaj je že nekaj časa naš profesor največ
v svojem stanovanju, od koder je lep razgled
na gledališče, pod njim je knjižnica, po sosed-
njih stanovanjih živijo (ah so živeli) mnogi
celjski ugledni kulturni odličniki, kot Orožni,
Aškerci, Trobeji, seveda Kunej in še kdo.
Profesor je še vedno nasmejan, poln klenega
humorja, oster kritik do pevcev, petja, dirigen-
tov ... Pomika se na vozičku, saj sta mu nogi,
ki sta ga mučili večino življenja, odpovedali
pokorščino. »Včasih še stopim na njih in si
pomagam z berglama. Naredim nekaj korakov,
da telo čisto ne zastane,« pojasnuje svoje sta-
nje. »Tudi ven še grem in sicer dvakrat na
teden, ob sredah in sobotah. Z Emilom Lenar-
čičem! To je pravi mojster, kako me spravi po
stopnicah v avto. Potem greva po nakupih, na
pokopališče, na sprehod... Vračam mu s kakš-
nim nasvetom glede zborovstva...«
Ob tem se močno zasmeji, takole res iz srca,
da mu moramo verjeti, nato pa nekako otožno
doda: »Sicer pa se je marsikaj spremenilo. Ne
lumpamo več toliko, kot smo. Stari ljudje in
otroci sodimo kmalu v posteljo. Za dolgo po-
nočevanje je že zdavnaj minil čas, je pa bilo
tega včasih veliko. Strašno fajn smo se imeli.
Najprej so bile vaje, nato smo šli vsi v oštarijo,
nekaj pojedli in peli naprej. To je bila druga,
boljša vaja. Tudi kakšno podoknico smo za-
peli.«
Jaz bi rad rdečih rož
Mlajšo mladost je Egon Kimej preživel
v Šmarju in Celju, starejšo v Ljubljani. Povsod
je bilo po svoje lepo. Prepevati je začel že
v Šmarju: »To je bilo petje na vasi, dekletom
pod oknom. To je bilo najlepše. Imenovali so
nas hudourniki, ker smo ga vedno kaj ušpičili.
Tako smo šli zapet podoknico najbolj antipa-
tičnemu krajanu. Veste kaj smo mu zapeli?
Vigred se povrne.«
Egon in prijatelji takrat niso poznali morja,
tega so imeli kar doma, v tamkajšnjem potoku.
»Ves dan smo se kopali in zganjali norčije.
Pred tremi leti je prof. Kunej še skrbel za oktet
Boštanjski fantje, ki jih je v enem letu naučil
dosti dostojnega petja. Ubvrstili so se med
boljše slovenske oktete. Sredi dela je odpove-
dal drugi bas in začasno je vskočil Emil Lenar-
čič. Fantje so prišli k profesorju in ga vprašali,
če se strinja, da bi jih Emil tudi vodil, da se ne
bi bilo treba voziti v Celje na vaje. Zdaj jih
vodi Lenarčič, pojejo pa repertoar, ki so ga
naštudirali s Kunejem. »Mi pretijo, da se bodo
pripeljali k meni, da jih bom slišal, kako zdaj
pojejo,« pove profesor, ki je zadovoljen, da ga
je dobro zamenjal človek, ki mu je tudi sicer
iskren prijatelj.__
zvečer pa smo šli do gostUne, zapeli in čakali,
da nam je kdo dal za pol litra. To je bilo naše
morje.«
Po uspešno končanem konservatoriju, kjer
sta bila kolega z Bojanom Adamičem (med
njima je samo šest dni razlike v korist Egona,
ki je rojen 2., Bojan pa 8. avgusta), se je Egon
Kunej vrnil v Šmarje. Bil je brez službe. Neke-
ga dne mu je poštar prinesel pismo, ki mu ga je
napisal njegov predstojnik s konservatorija,
velik operni pevec, Julij Betetto:
»Predlagal mi je, ker sem brez službe, da se
odpeljem v Šibenik, kjer potrebujejo profesor-
ja glasbe. To je bilo leta 1938. Ravnatelj tam-
kajšnje šole mi je predlagal, da naj bi ob red-
nem delu še poučeval sina in nekatere druge
ljubitelje klavirja. Sedem jih je bilo in zaslužil
sem 2100 din, kar je bilo krepko več, kot moja
plača. Živel sem kot lord. In ob delu sem usta-
novil podoben zbor, kot kasneje v Celju. Leto
kasneje smo že imeli prvi koncert in vsi so
dobesedno zijali, saj kaj takšnega še niso doži-
veli. Angažiral sem se tudi pri moškem pev-
skem zboru Kolo in to je pravzaprav moj diri-
gentski začetek. Tik pred vojno sem jih naučil
tudi slovensko pesem, Prelovčevo Jaz bi rad
rdečih rož.«
Leta 1943 je odšel profesor v partizane, kjer
ga je pričakala polovica članov zbora Kolo:
»Peli smo partizanske pesmi in organizirali
mitinge. Vse do konca, ko sem se leta 1945
vrnil v Slovenijo, v Celje, na gimnazijo, ki jo je
takrat vodil prof. Blaznik.«
Rodi se nalboljši zbor
Profesor Kimej ni imel veliko časa za miro-
vanje oziroma redno poučevanje, kajti ravna-
telj prof. Blaznik mu je ponudil nov izziv:
»Naredite mi mladinski mešani pevski zbor!
Dam vam proste roke. Delajte, kot veste in
znate.«
In profesor Kimej je znal. Dobro znal. Imel
je žilico najti nekaj takšnega, kar se lahko
izbrusi do stopnje skoraj popolnega sijaja in
zvena. Saj so že pred vojno imeli različne
zborčke, ki so jih sestavljali ad hoc, za razne
priložnosti, študentske maše in podobno. V bi-
stvu nič resnega, tega pa profesor Kunej ni
maral. Neresnost mu je tuja. Vse življenje.
»Pod Blaznikom smo jeseni 45 začeh in pod
mojo taktirko je zbor pel celih dvajset let.
Povsod, kjer smo se pojavili, so nas cenili in
imeli radi.«
Ja, ja. Kvmejevci prihajajo, so govorili in
klubuice bi dajali z glave, če bi jih imeli. Brez"
samovšečnosti, godilo nam je takšno spoštova-
nje. Vendar, da je do tega prišlo, smo garali, j
Do konca. Profesor Kimej je vedno znova našel;
vzvod, ki nas je pobral, stimuliral, popeljal
naprej. Samo naprej. Proti vrhu. In res smo
lepo peli. Če kje, potem je tudi pri nas veljala
tista Kunejeva, da ni slabega zbora, je samo
slab dirigent oziroma je zbor tak, kot je diri-
gent.
Mi smo zmagovali. Tudi v bivšem jugoslo-
vanskem merilu med mnogimi odličnimi zbori.
Danes je to, žal, samo še zgodovina...
Izbrušeni in neizbrušeni biseri
štirje fantje so ali bi lahko krepko zakorači-
li po markantni poti profesorja Kuneja: Anton
Kolar, Ciril Vrtačnik, Tone Mikeln in Boris
Šinigoj.
Izredno mednarodno veljavo ima Anton Ko-
lar, ki je čisti produkt profesor Kuneja:
»Tonček (tako so takrat khcah Kolarja) je
začel poskušati dirigirati v 7. razredu gimnazi-
je. Grozno je mahal. Pa sem ga povabil v pisar-
no, mu pokazal osnovne gibe in zdi se mi, da je
bil to tisti impulz, da se je vrgel v to. Dirigiral
je v mnogih svetovnih prestolnicah znanim
orkestrom in posameznikom. V Beogradu je bil
direktor Opere in Filharmonije, potem se je
umaknil v Hamburg. Danes je prav gotovo eno
največjih slovenskih imen v glasbenem svetu.
Podobno je začel Ciril Vrtačnik. Po moje pa je
bil najbolj talentiran Tone Mikeln, ki zdaj živi
v Piranu. Strjišen muzikus bi lahko bil. In
četrti je Boris Šinigoj iz Laškega, vražji dečko,
oster kot britev. Tudi vodja ljubljanske Filfar-
monije.«
Namesto olcteta Icomomi mošici
zbor
Prešernova proslava 8. februarja 1949 je bila
jKJvod za ustanovitev Komornega moškega
zbora. Pomembnega dogodka se profesor Ku-
nej takole spominja:
»Obiskala me je delegacija, v kateri so bili
Marica Frece-Zorko, Risto Gajšek, Stanko
Černelič in Rudi Sotelšek. Želeli so, da bi usta-
novili oktet, ki bi ga jaz vodil. Sam sem bil
proti oktetu, saj lahko nastopijo težave, če kdo
zboU ali zbor zapusti. Predlagal sem komorni
moški zbor, to je večjo zasedbo od okteta,
vendar še vedno manjšo od pravega zbora. To
je bil prvi tovrstni zbor v Sloveniji, torej smo
mi začetniki. Komaj sem jih prepričal, vendar
uspel sem. Avdicijo smo opravih v takratnem
Ljudskem gledališču, ki je imelo prostore v se-
danjem kinu Metropol. Z avdicijo je bUo še kar
nekaj sreče, saj so prišU solidni pevci, kot
Božidar Žohar, Marjan Petrak, Lojze Culhar,
Kari Peer, Mirko Črepinšek, Slavko Černelič,
Tone Filipič, Risto Gajšek, Rudi Sotelšek, Ivan
Ošo in Albin Resnik. Z vajami smo začeli
20. aprila, januarja 1950 je bilo že petnajst
pevcev, prvi nastop pa smo imeU isto leto na
Eden najstarejših posnetkov gimnazijskega pevskega zbora pred vhodom v gimnazijo oktobra 1954, v sredini trije zaslužni za zbor (od leve) takratni
ravnatelj Tine Orel, dirigent Egon Kunej in prof. Jože Botar, ki je pevce zbiral in vodil v zbor.
Zadnjič je kot dirigent prof. Egon Kunej stal f
domu.
Št.2 - 14. januar 1993
20, 21
evi mejniki
se je 2. avgusta 1912 v Šmarju
uh. maturiral leta 1932 na celjski'
ji m leta 1936 diplomiral na pe-
m     oddelku     Konservatorija
ani.
je odšel na prvo delovno mesto
ik, 1946 je ustanovil mladinski
celjski gimnaziji in leta 1949
odeluje pri 1. festivalu mladin-
;tja v Celju 1946, ko prevzame
nateljstvo v Glasbeni šoU.
prof. Egon Kunej za kratek čas
zbor prof. Cirilu Vrtačniku, ga
B ponovno prevzame in vodi do
eta, ko ga dokončno zamenja
■ Marčen.
5gon Kunej se umakne. Tudi za-
^vja, vendar še vedno dela s štiri-
|mi pianisti, ki pod mojstrskim
ipoznavajo skrivnosti črno beUh
proslavi z dvema pesmima - Juvan-
nsko pesmijo in Hajdrihovo Pod
»ktobra 1950 smo imeli prvi samo-
ert, 1956 pa smo gostovali v Beo-
pomeni prelomnico v našem nadalj-
panju.
»rtu je bil med drugimi tudi Franc
iUka, ki je povabil tudi velikega
Marka Tajčeviča. Prišel je k meni.
spehi KMZ Celje: 1957 1. mesto
mu (Anglija), 1963 1. mesto v Arez-
, 1964 in 1967 1. mesto v Gorici,
ito na republiški reviji v Mariboru
. • ndar dodal, >kolega, repertoar
a .. .< Seveda, mi smo peli preproste
terimi danes ne bi šel niti do Brežic,
akratno prestolnico. Naslednji dan
vno obiskal Tajčevič z zajetno ma-
mih, zahtevnih pesmi in s posveti-
anim še danes. To je bila prelomni-
petju. Prav Beograd nas je nasled-
^al v LlangoUen, kjer smo zmagali.«
he 22. decembra 1976 v Narodnem
V Emona baru in
cerkvi Antona
Padovanskega
Profesor Kunej ima ob svo-
jih štirih velikih življenjskih
postajah (gimnazijski zbor,
KMZ Celje, vodstvo Glasbene
šole in soavtor Mladinskega
pevskega festivala) še vrsto
majhnih, drobnih biserov, ki
sestavljajo lepo življenjsko
ogrlico. Tako je kot študent
igral v manjši zasedbi v Emo-
na baru v Ljubljani plesno
glasbo. »Igrali smo trikrat na
teden v zimskem času. Zaslu-
žek je bil krasen, 100 dinarjev
na večer in hrenovka ob pol-
noči za malico.«
Ob klavirju so njegova veli-
ka ljubezen orgle.
»Dve leti sem jih študiral pri
pokojnem mojstru Matiji
Tomcu. Ker sem bil dober pi-
anist, sem orgle hitro obvla-
dal, malo težje je bilo le s pe-
dali. Ni cerkve, da si je ne bi
ogledal in po možnosti zaigral
na orgle. S posebnim dovolje-
njem sem igral na čudovite or-
gle v cerkvi Antona Padovan-
skega v ItaUji. Če so orgle kra-
ljica instrumentov, imaš pri
igranju na njih kraljevski ob-
čutek.«
Rad se pohvali, da so mu
zlasti pri mladinskem zboru
veliko pomagali prijatelji,
skladatelji.
»Takoj po vojni ni bilo
ustrezne literature, pa so mi
svoje skladbe odstopili odhčni
skladatelji Rado Simoniti,
Slavko Mihelčič, Peter Li-
par... Zborovsko petje danes?
Po mojem mnenju imamo zelo
malo dobrih, kvalificiranih
zborovodij. VeUke težave so
z Uteraturo. Naši komponisti
pišejo takšne skladbe, da so
komaj   uporabne,   pretežke,
Od l.do 4. razreda gimnazije
je bil Kunejev razrednik prof-
. Srečko Brodar, ki je odkril
Potočke zijalko. »Bil je pre-
prost, malo po kmečko je iz-
gledal in o svojem velikem od-
kritju nam ni razlagal,« se
spominja prof. Kunej, ki je do-
bil Prešernovo nagrado isto le-
to na dan slovenskega kultur-
nega praznika kot njegov ra-
zrednik iz gimnazije, prof-
. Brodar! To je bilo leta 1960.
nehvaležne, zbori se jih bojijo
lotiti. Raje pojeje lažje pesmi,
s katerim navdušijo poslušalce
in doživijo aplavz. Zelo slab je
dotok mladih pevcev, za kar je
kriva šola, ki ne da ustreznega
predznanja. Pevec mora začeti
nilad peti in mora imeti petje
rad. Vsi moji pevci v KMZ so
začeh peti že v osnovni šoli.«
Predstaviti profesor Kimeja
v vsej njegovi veličini je eno-
stavno nemogoče. To je človek,
ki je vtisnil celjski kulturi, zla-
sti glasbi, svoj zgodovinski
pečat.
Zdaj je znova na začetku.
Stran od polnih dvoran in
aplavza. Sam z gospo, ki skrbi
zanj, EmUom Lenarčičem, ve-
likim prijateljem, še nekateri-
mi, ki prihajajo stalno ah ob-
časno ter klavirjem v kotu in
štirimi nadobudneži, ki srkajo
njegovo bogato znanje.
Ob slovesu ga vprašam, ka-
tera pesem je njemu najbolj
všeč.
Nekaj časa je tiho, nato
prizna, da je to težko reči. Se-
veda, to je tako, kot bi starše
desetih otrok vprašal, katere-
ga imajo najrajši. Vendar se
ogreva za Gallusa, ki so ga
sprejeli tudi Itahjani, Emila
Adamiča...
Že sredi opoldanskega
mestnega vrveža, ko sem z mi-
slimi še vedno pri profesor
Kvmeju, sam v sebi pritrdim,
da ima mojster prav: dober di-
rigent ima dober zbor. In Ku-
nej je imel dva preko dvajset
let.
Danes je, žal, čisto drugače.
Imamo pa vsaj lepe spomine,
tudi in predvsem zaradi naše-
ga profesorja Kunej a.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
»VI« kava za
poskočno starost
o aeveMeseUetnlku, ki ponuja nevsakdanji napitek
Vrsta znanosti se ubada z vprašanji
o dolgosti našega življenja. Številna dog-
nanja znanstvenikov in priporočila raz-
nih strokovnjakov zato omogočajo, da
lahko človek danes doseže spoštljivo sta-
rost in da je še v poznih letih razmeroma
zdrav, vitalen in ustvarjalen. Treba je
zdravo živeti: se kakovostno prehranje-
vati, se izogibati strupom kot so alkohol,
kajenje ipd., se veliko gibati v zdravju
dopadljivem okolju, se izogibati situaci-
Jam, ki nas vodijo v konflikte in stres...
^e so pri tem še naše genske zasnove
dovolj obetavna dota naših prednikov,
smo lahko na dobri poti, da dolga deset-
letja uživamo status upokojenca in do-
brovoljnega starostnika.
Recept stroke za dolgo in zdravo živ-
ljenje se večinoma obnese, mnogokrat pa
tudi grenko razočara, ko za »pomoto na-
rave« ne moremo najti odgovora. Enako,
kot nas taista narava preseneti, ko se
z znanostjo malce poigra in ji s tem za-
stavi nove in nove uganke.
Med takšne uganke bi lahko uvrstili
Antona Čemošo iz Grobelnega, ki je de-
setega januarja letos dopolnil devet de-
setletij življenja.
Šestnajst bratov in sester
Rodil se je v tedanji Sveti Katarini pri
Rogaški Slatini (zdajšnjih Kamencah),
v kmečki družini, kjer so, leto za letom,
na svet privekala nova lačna usta. Ko se
je leta 1903. rodil, je imel očeta, mater in
sestro. Sčasoma je imel Tone še devet
bratov in šest sestra. Hudi časi so to bili
za devetnajstčlansko družino. Še hujši
potem, ko je moral oče v avstrijsko voj-
sko. Je bila družina velikokrat lačna?
»Ne spomnim se, da bi bil v otroških letih
kdaj lačen. Smo pa garali vsi na tem
našem gruntu,« se spominja naš devetde-
setletnik, ki smo ga obiskali dva dni pred
njegovim rojstnim dnem, in nadaljuje:
»Še kot otroka sta me ata in mama posla-
la v Rajnkovec, služit k stricu, ki je bU
moj boter in boter mnogim mojim se-
stram in bratom. Sta mi rekla, da moram
odslužit >botrovščino<, pa sem šel kot
najstarejši sin kmalu od hiše. Leta 1918
sem moral k soldatom v Ljubljano, po
vojski pa sem šel delat v rudnik v Roga-
ški Slatini, kjer smo kopali premog. Po-
tem sem se pa z osemindvajsetimi oženil.
Je bil že zadnji čas.«
Na ohcet po nevesto
Anton Čemoša odgovarja na vpraša-
nja hitro kot grom po blisku. Letnice in
datume stresa kot iz rokava in ima vedno
pri roki kakšen prikladen šaljivi dovtip.
Gleda vate z bistrimi očmi in s kar malce
hudomušnim nasmehom na ustih. Zlasti
potem, ko ga spomnimo na čas ženitvo-
vanja. »Sem se kar hitro odločil, da jo
vzamem. Kaj čem čakat, sem si rekel, ko
pa sem jih imel že osemindvajset. Ženska
je bila vdova, štirinajst dni nilajša je bila
od mene, pa še kolkortolk je bila za po-
gledat. Kaj boš čakal! Spoznal sem jo na
ohceti tu v Grobelnem. S sabo me je vzel
moj bratranec, ki je bil muzikant, tam pa
je bila moja Fanika za družico mladi
nevesti. Malo sva se ogledovala, potem
pa sva se kar hitro zmenila. Trinajstega
aprila leta 1931 je bila v tej hiši ohcet in
tu sem se priženil,« je bil naš jubilant
zgovoren. V zakonu sta imela s Faniko
štiri otroke, dva sina in dve hčerki, od
katerih je ena ostala doma in zdaj, sku-
paj s svojim možem, skrbi da je očetu
oziroma tastu Tonetu karseda udobno.
Sicer pa se tudi ostaU trije otroci radi
vračajo domov. Od sedemnajstega janu-
arja leta 1968 je Anton Čemoša vdovec.
Fanika se je poslovUa prav na Antonovo.
Siavje v dveh delih
Ko smo jubilanta Toneta obiskah
v dvasto let stari kmečki hiši, ni bil sam.
ObkrožaU so ga dva hčerki, eden od ze-
tov ter vnuk s svojo izvoljenko. Zanimalo
nas je, kako bo izgledalo praznovanje
devetdesetletnice. »Računamo, da bo
prišlo šestinsedemdeset ljudi, v glavnem
sorodnikov. ToUko pa jih ne gre naen-
krat v hišo. Zato smo se odločili, da bomo
pranovali v dveh delih. Prvič v soboto,
devetega januarja in drugič sedemnaj-
stega, na Antonovo,« je povedala hčerka
Milena. Od šestnajstih Tonetovih bratov
in sester jih danes živi še osem, sicer pa
ima Tone, poleg štirih otrok, še osem
vnukov in deset pravnukov.
Santa Barbara in Drnovšek
Sedimo v kuhinji, ki v vseh teh dvesto
letih ni spremenila svojega obhčja. Še
vedno je tu stara kmečka peč iz katere
redno diši po krušni peki, še vedno je tu
štedilnik na drva, pridobitve sodobne ci-
vilizacije se zrcalijo le v hladnilniku, ra-
dijskem sprejemniku in drugih drobnari-
jah, brez katerih bi se sodobna gospodi-
nja težko znašla.
Zdaj nas zanima, kako je Anton Čer-
noša pri svojih devetdesetih letih še ved-
no ravne drže, dobrega zdravja, bistrega
uma, vedrega lica in poln energije ter
moči.
Kakšen je njegov recept za dolgo,
polnokrvno življenje na pragu desetega
desetletja? V tem delu je Tone manj zgo-
voren, saj se mu zdi vse tisto, kar nas
zanima, samo po sebi umevno. Nič po-
sebnega ni v življenju počel, kar bi mu
podaljševalo življenje in ga ohranjalo pri
močeh. BUo je eno samo garanje. Zato pa
je zdaj bolj zgovoren Tonetov zet, ki nam
najprej izda slavljenčev jedilnik: »Za
zajtrk spijejo ata svoj čaj, v katerega
zUjejo šilce žganja, ob desetih malicajo
črno kavo in kruh, potem z nami južina-
jo, v času do večerje popijejo par kozar-
cev vina, za večerjo pa je obvezen šnops
in kos črnega kruha. Kadi odkar ga poz-
nam, toda ne več kot deset cigaret na
dan. To zimo so še 250-kilsko prasico
zaklali. Vsi smo se temu opravilu izogi-
bali, ata pa so jo piknili kar v prvem
zamahu. Sicer pa so v življenju zaklali
najmanj tisoč prašičev, klobase pa so še
letos sami delali. Res ne vem, od kod jim
še tolikšna moč in zdravje. Do zdaj so bili
le parkrat pri zdravniku, pa še to le ta-
krat, ko so se pri delu poškodovali. Lani,
ko je bilo poletje tako zelo vroče, da smo
vsi silili v senco, so šli ata edini v vasi na
njivo in tam sredi dneva okopavali
z motko. Pozimi izdelujejo grablje in
brezove metle, luščijo koruzo, imajo na
skrbi kure, včasih pa še živino naknnijo.
Zvečer pa bi bil največji greh, če bi na
hrvaški televiziji zamudili Santa Barba-
ro.
Ni je stvari, ki bi bila ob pol sedmih
zvečer pomembnejša od te nadaljevanke.
Potem počakajo na tv dnevnik. Tudi
dnevnika ne zamudijo nobenega, v vsem
so na tekočem. Navijajo za Drnovška in
jih skrbi, kakšno vlado mu bo uspelo
sestaviti. Potem gredo spat in spijo tako
trdno, da jih še s topom ne zbudiš... pa
zmeraj so dobre volje...«
»Ata, a boste eno >dolgo življenje< ?« se
oglasi hčerka Milena. Kaj pa je »dolgo
življenje«, vprašamo slavljenca. »To je pa
moja kava, navadna črna kava, v katero
mi Milena nalije malo šnopsa. To je moja
kava za dolgo življenje. Jaz ji pravim
tudi >vi kava<, ker je to takšna kava, da je
samo za vikat.«
Ob slovesu smo se domeniU, da se do-
bimo na stoletnici. Če le ne bo kave in
žganja zmanjkalo. Kako preproste so
lahko tudi velike stvari!
MARJELA AGREŽ
CELJSKE ZNAMENITOSTI
Banka na Hudimi
KOZERIJA
Ko prvo (toliko da veste, če
ne veste): je ena sama. Kot
drugo (in kar je hujše kot pr-
vo): Ljubljanska banka je. Kot
tretje (in to ni niti najmanj ne-
pomembno): običajno je pri-
jazno zaprta.
Zakaj, še nisem uspel ugoto-
viti. Trenutno sumim, da gre
za pretirano varčevalno vne-
mo z nekaterimi elementi bol-
nega stiskaštva. Banka na-
mreč s tem, ko je kar naprej
zaprta, ljubeče skrbi, da ne bi
zapravili svojega njenega de-
narja. Takole po diplomatsko
brez besed vsem Slovencem in
državljanom Hudinje daje na
znanje, da je mnogo bolje, če je
naš denar pri njih kot pa pri
nas. Tam je varen tako pred
Grubeliči kot pred poštenimi
obrestmi in povem vam, če ga
ne bi tako pridno sposojali na-
ivnežem, bi užival vsesplošen
mir in pokoj.
Če torej hočete priti do svo-
jega denarja, nikarte v ta »kraj
nesrečnega      (monopolnega)
imena«, saj je celo v Šiški, kot
poje Kreslinov Vladek, kaj več
odprtega, pa magari ob dveh
zjutraj.
Ljubljanska banka na Hudi-
nji se namreč ravna po latin-
skem pregovoru o smrti, ki
pravi: »Ne veste ne dneva ne
ure.« Suče se okrog nekih pr-
vih sobot v mesecu, vrti se med
deveto in enajsto dopoldne (a
ni luštkano, a ni pametno?; za-
kaj bi le imeli zaprto takrat,
ko običajno ni žive duše?!),
med štirinajsto in sedemnajsto
pa amen.
Človek komaj prisopiha iz
službe, malo odloži, kaj poje,
nakar ga prešine misel, da bi
moral plačati položnice. Kar
lep kupček jih je (malo za
sproti, mnogo več za nazaj),
zbere jih, »potegne skupaj«,
koliko ga bo ta šport stal, si jih
zbaše V žep in hoče biti pošten
in redoljuben državljan.
»Grem v banko,« še zakliče
svoji ženici in odstarta po
stopnicah.
Prepozno. Tik pred nosom
se mu zapre Sezam. Tik pred
nosom se mu zapre ta »pravi
naslov za dename zadeve.« Se
zapre nepreklicno in nobena
prošnja, trkanja ali rokce po
ministransko ne pomagajo.
Gospa pravijo, da je zaprto.
»Sicerpa, hudiča, kaj ne vidite
ure?! Pet čez pet je, kaj sredi
noči kolovratite naokoli, gre-
bator, spat pojdite! In ne bodi-
te tečni. Saj je v mestu tudi
banka in ne le ena.«
Kaj bi razlagal, da je mesto
nekaj kilometrov stran, da sem
peš, da se mi zdi logično in
normalno, da svoj denar obra-
čam v najbližji banki. Se ne
splača. Pot pod noge pa gremo
v gužvo nasproti Uniona pre-
izkušat, če je tokrat kaj manj
nestrpnih penzionistov.
In tako življenje teče, banka
na Hudinji pa ostaja svojevr-
sten spomenik zakrknjenega
monopola, ki je v marsičem
podoben beraču. A zakaj? Ja,
samo jemlje in nič ne daje. Na
Hudinji, da je mera polna, sa-
mo do petih.
LOJZ ZAMUDNIK
Št.2 - 14. januar 1993
22
Pojasnilo
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Pismo ne
sme presegati 45 tipkanih
vrstic. Daljša pisma bomo
krajSali v urechiištvu tako,
da ne bo prizadet smisel
sporočila.
Gospa Spomenka
Hribar!
Bolno in neokusno bruhate
žolč, ki vam ga prav gotovo
niso zastrupili Slovenski krš-
čanski demokrati.
Neobremenjeno sem spreje-
mala vse vrednosti plurakie
demokracije; se navduševala
ob vaših in drugih zdravih
ravnanjih (člankih, nagovorih
v prid sprave, nastopih v par-
lamentu) in ob tem z mnogimi
podpirala vaša stališča, mi-
sleč, da se bomo drug ob dru-
gem sooblikovali in skupaj na-
redili nekaj dobrega.
Žal, že nekaj časa iz vas ne
prihaja nič progresivnega
- zgolj bes in boj za neke pozi-
cije, ki jih v svojem zavedanju
intelektualne posesti še niste
analizirali.
V sestavku Slovenca »Dobe-
sedno«, 4. januarja 1993, pa ste
se predistavili tako ponižujoče,
da moram javno pokraniljati
z vami. Volilce in vernike, ki
so glas namenili temu ali one-
mu strankarskemu prvaku, ni
vodila pamet, zgolj intuicija,
pogojena v času in prostoru.
želja po navidezni varnosti, ki
jo je pretekli čas nekaterim
dajal, zdaj pa že dolgo nobene-
mu več.
Pamet nmogih Slovencev je
še vedno deponirana, ker jo
preteklost ni dovolila uporab-
ljati. Pri tem je vsebina zavesti
nekaterih še vedno otožna, iz-
gubljena in brez polnosti - pa
tudi brez preračiinljivosti.
Čudne ločnice postavljate!
Pamet po veri - nikakor pa po-
litična osveščenost, kajne? Ali
ni vaše politično stališče izo-
blikovala tudi neke vrste »ve-
ra«? So vaše pozicije, ki jih
imate in se zanje potegujete
brez vere, ko želite narodu po-
magati na poti v demokracijo?
Hočete zožene poti do demo-
kracije, brez razsežnosti obeh
dimenzij?
Takšen pogled na svet in
oblikovanje odnosa do ljudi ne
bo osmislil vašega bivanja
v tem času in tudi po vaši za-
slugi bo proces demokratizaci-
je izmučeno tekanje na dolge
proge.
Drvimo v nenehno proti-
slovnost in nihče od velikih
politikov brez vere se noče za
hip ozreti vase, da bi lahko
naravnal kompas v skupno
smer. Na peščico zdravega je
obešen tolikšen balast prete-
klih let, da človeka še dolgo ne
bomo postavili v ospredje. Ne
domišljam si, da je moj JAZ
merilo vsega zdravega. Le glu-
ho noč bi vam rada omilila.
Besednjak, s katerim ocenjuje-
te verne in neverne - vero in
politiko, bi rada razširila na
druge dimenzije obnašanja
s kulturo politike.
Med verne in neverne z vse-
mi vrstami strank ste vodeči
politiki vnesli toliko zmede, da
je kaos več kot očiten. Oblast
v oblasti željnih, več ali manj
vrednih, zbranih v skupek
NIČ-a, pa žal ne ponuja nič
drugega kot SEBE. Pri vernih
pravimo, da gre za pomanjka-
nje vesti, pri stalih pa za po-
manjkanje   dobrega    okusa
- v besedah, razmišljanju in
odgovornosti do volilcev.
Svoje mnenje o vladajočem
NIČ-u opravičujem z nekaj
pogledi nazaj, zlasti v odnosu
do vas. Verjela sem vašim do-
bro napisnim člankom in upa-
la, da ste sposobni resnične
sprave s preteklostjo, da želite
z idejo SSK dobro za vse žive-
če Slovence...
V pretekosti sem poznala
dobre novinarje in pisce, pisa-
telje, satirike in igralce. Vsi po
vrsti so se v korist svoje pozi-
cije odrekli vsakršne vere, tudi
v človeka, zgolj zato, da bi se-
be postavili v nič. To je za nas
manjhne, običajne, premalo!
SILVA ZELEZNIK,
Celje
Volitve
- ogledalo
družbe
»Nič več ne bo tako, kot je
bilo«, je dejal nekoč gospod
Kučan. Čeprav ni jasno, na kaj
je konkretno mislil, si zdaj
upam njegov slogan zaobrniti:
vse bo spet tako, kot je bilo.
Na to kaže razplet dogodkov.
Spričo dejstva, da je stran-
ka, ki je sama dokazala, da je
proti-slovensko, proti-krščan-
sko in proti-kmetsko usmerje-
na in je tudi proti osamosvoji-
tvi Slovenije delovala, dobila
na volitvah mandat, kaže na
globoko moralno krizo naše
družbe.
Na dlani je, da bodo refor-
mirani komunisti pospešeno
nadaljevali z raznarodovalno
politiko, ker jim je taka politi-
ka tudi pripomogla do volilne-
ga uspeha. Zdaj lahko uresni-
čijo demilitarizacijo Slovenije,
za kar so se zavzemali in tako
postavijo našo komaj rojeno
samostojnost in državnost na
kocko.
Gk)spod Kučan ponosno iz-
javlja: »Mene je narod izvolil«.
To je res. Toda, potrebno je
upoštevati še drugi segment,
namreč, da so bile večstran-
karske volitve 45 let prepozno,
kar pomeni, da so bile v tem
obdobju zamenjane cele gene-
racije volivcev. Preživelim pa
so s prevzgojo (kot je to imeno-
val Mitja Ribičič) tako oprali
možgane, jih duhovno pohabi-
li in razosebili, da niso zmožni
razločevati med dobrim in
zlim, med resnico in lažjo, med
lučjo in temo. Vrednote, kot
so: poštenost, pravičnost, zve-
stoba, delavnost, odgovornost
ne štejejo, štejejo samo varlji-
ve obljube, da bomo brez tru-
da, lagodno, brezskrbno in
srečno živeli. Ali je gospod
Kučan, ki je očitno ponosen na
svojo volivno zmago, ponosen
tudi na svojo 45-letno indok-
trinacijo našega naroda, kateri
se ima zahvciliti za volivno
zmago?
Blagor pa predsedniku dr-
žave, ki ima takšne podanike
in volivce, da ob njegovem
voščilu za srečno prihodnost,
pozabijo na svojo stisko, po-
manjkanje, brezposelnost in
brezpravnost medtem, ko bo
večji del družbenega kapitala
z njegovim »blagoslovom« pri-
šel v last vladajoče elite.
Žalosti zaradi pomanjkanja,
revščine, izkoriščanja, zapo-
stavljenosti in drugorazredno-
sti pa seveda ne bo, ker bo vse
ljudi osrečevalo predsedniko-
vo novoletno voščilo.
IVAN GLUŠIČ,
Mozirje
Šola, kot nam je
všeč
Tisti dan, ko je Maruša pri-
nesla v šolo Jano z božičnimi
nasveti, se učenci nismo mogli
umiriti. Eden je omenil Mi-
klavža, drugi dedka Mraza in
darila. Ker smo z vprašanji
vpili drug čez drugega, je naša
učiteljica g. Renata Rakim
predlagala,  da bi  praznike
v decembru sami podrobneje
raziskali. Bili smo navdušeni.
Pogovarjali smo se s starši
in starimi starši, kako so praz-
nike praznovali včasih. V Mu-
zeju novejše zgodovine smo si
ogledali razstavo Siva kučma,
bela brada. Anketirali smo
ljudi na Lavi, Ostrožnem in
Lopati in izvedeli, katere
praznike praznujejo in kako.
Delali smo v skupinah kot
mladi novinarji. V razredu
smo pripravili vprašanja za
popoldanski intervju na tere-
nu. Skupine so odšle v knjižni-
co, muzej, župnišče, gledališ-
če, v knjigarne in v center me-
sta. Dve skupini sta imeli tudi
kasetofon, s katerim sta pos-
neli pogovore. Tudi iz knjig
smo veliko izvedeli.
Izvedeli smo, da vsi ljudje
radi praznujejo, o izvoru praz-
nikov pa ne vedo veliko. Več
vedo starejši ljudje. Nekateri
prazniki so bili že v izumira-
nju, zdaj pa se spet oživljajo.
Zanimivo je, da je božič dru-
žinski praznik. Izvedeli smo
veliko o voščilnicah, jaslicah,
jelki in smreki.
Napisali smo tudi prizore in
okrasili razred. Smreko smo
okrasih s sadjem in sladkari-
jami. Jelko smo okrasili z gli-
nastimi okraski, ki smo jih iz-
delali in bronziraU pri urah li-
kovne vzgoje. Darila smo do-
miselno zavili. V muzeju smo
si sposodili oblačila Božička in
dedka Mraza. Zaključek smo
predstavili staršem. Bili so
navdušeni. Nekaterim so od
presenečenja tekle solze.
Tak način učenja, kot ga
imamamo letos pri g. Renati
Rakun, je zanimiv in razbur-
ljiv. Veselimo se dela v skupi-
nah. Lahko si pomagamo. Ob
tem spoznavamo ljudi in se ve-
liko več naučimo.
PETRA JEVNIŠEK
URŠKA TAJNŠEK
Osnovna šola
Lava, 4. c
Strokovni ali
politični Izvršni
svet SO (Celje)?
Skupščinska in vladna kri-
za traja v občini Celje že od
odstopa predsednika IS. Ob-
činski skupščini po več kot pol
leta ni uspelo izvoliti novega
mandatarja. Razlog po mojem
ni v nezmožnosti bolj ali manj
levih ali desnih koalicijskih
povezav za pridobitev zadost-
nega števila poslanskih glasov,
ampak v nerazrešenem vpra-
šanju ali naj bo izvršni svet
ekspertni ali politični. Po mo-
jem prepričanju je lahko IS le
politična občinska »vlada«.
V vseh državah, ki so nasta-
le na ruševinah prejšnjih real-
socialističnih vladavin, je za-
slediti neposredno miselno
zvezo z upravljanjem absulu-
tistične razsvetljenske države.
Mesto absulutističnega vla-
darja je prevzel najvišji organ
partije, skupščine so dajale
njegovim odločitvam obliko
državne norme, izvršni sveti
pa so skrbeli za izvedbo. Odlo-
čanje je bilo izreizito enosmer-
no. Takšen način upravljanja
je bil pri nas identičen na re-
publiški in na občinskih rav-
neh, kar je vodilo do prešte-
vilčne, poslušne uprave. Dve
leti po prvih volitvah se to ni
dosti spremenilo. Zaradi eno-
smernega odločanja je prišlo
do skoraj popolne centraliza-
cije. O vsem odloča vrh sam,
niJiče drug ne sme prevzeti od-
govornosti. Zato je IS preobre-
menjen in zgubljen v množici
drobnih odločanj.
V Celju smo na področju re-
organizacije preživelega ko-
munalnega sistema napravili
že precej, a premalo, skoraj nič
pri reorganizaciji upravljanja
občine. Pogoj za to je izločitev
državnih zadev iz komunalne
ureditve. Brez tega se reorga-
nizacija lokalne samouprave
in oblikovanje nove občine Ce-
ALUMINIJ ZELENI
Nagrado OZN za posebna prizadevanja na področju varstva okolja je leto
1991 prejela tovarno aluminija Hoogovens.
Naključje?
Nikakor ne. Vodstvo -tovorne si že dvajset let prizadeva, do bi ozelenili
tovarniško zemljišče in znova vzpostavili naravno floro in favno.
Posadili so že 140 000 domačih vrst drevja in grmovnic ter uredili ribnike in
mlake. V takšen, no novo urejen biotop so naselili vrsto živali, med drugim
tudi že ogrožene vrste. Tovorno jim omogoča naravne pogoje, s tem do
vzdržuje velike travne površine brez herbicidov in umetnih gnojil.
Tudi Tolum iz Kidričevega se pridružuje prizadevanjem evropske industrije
aluminija pri varovanju okolja.
Iz ekološko sporne proizvodnje, ki je sekalo rane v ptujsko zemljo, se je z
uvozom glinice in spremenjeno tehnologijo podjetje TALUM prenovilo v
ekološko neoporečnega proizvajalca srebrno sive kovine prihodnosti. Se več
kot to: z ozelen jeva njem rdečih površin, komor so se nekdaj odlagale ostoline
proizvodnje, se podjetje poslavlja od klasične industrijske družbe in v
prihodnosti išče zase nove priložnosti.
Kdo pravi, do je aluminij srebrno siv?
Aluminij je lahko tudi zelene barve.
SmiHOlURKEmG
št.2 - 14.januar 1993
23
Ije ne more pričeti. Vsi doseda-
nji kandidati za mandatarja
celjskega IS so pri programih
dela in sestavu IS izhajali iz
obstoječega stanja in niso po-
kazaU nujnih razlik med želje-
nim ciljem in sedanjim položa-
jem, ki je povzročil krizo: vla-
da bi morala biti izrazito poli-
tična, uprava pa izrazito stro-
kovna.
Odločitev za strokovno vla-
do je napačna, ker mora IS
skrbeti za izredno široko po-
dročje in bi bilo torej potrebno
vedno večje število specilizira-
nih članov IS, s tem pa bi na-
raščala nepreglednost, napo-
vezanost in neusklajenost.
Takšen IS ni sposoben oblado-
vati svojega bremena in se
spreminja v mah parlament, ki
lahko postane samozadosten.
Če IS deluje predvsem kot
poUtčna vlada, se ne ukvarja
z operativnim reševanjem
množice vprašanj, ampak le
s splošnimi, ki terjajo politične
odločitve. Skrbi torej za us-
klajevanje dela med različnimi
resornimi upravnimi organi,
ki jih vodijo strokovnjaki. Če
naj uprava deluje strokovno,
odločanje ne sme biti več samo
hierarhično, zagotoviti pa je
treba zakonodajo, ki bi pre-
prečevala vsakršno samovoljo
uprave.
Število članov IS ne sme biti
odvisno od strankarskih poli-
tik in njihovih želja po stolč-
kih. Zaradi tega IS ne more
biti samo političen, ampak tu-
di strokoven. Člani IS se ne
smejo deliti na profesionalne
in neprofesionalne. Član IS ne
more biti istočasno funkcionar
upravnih organov. Resorne or-
gane morajo predstavljati nji-
hovi sekretarji, ki odgovarjajo
»resornemu« članu IS, stroki
in zakonskim predpisom. IS bi
tako lahko štel le 8 članov: za
gospodarstvo, družbene dejav-
nosti, finance in proračim,
obrambo, notranje zadeve in
za varstvo okolja.
Odločitev za politično ali
strokovno vlado v Celju pome-
ni tisto preokretnico, ki bo do
občinskih volitev in preobli-
kovanja občine Celje v mestno
občino opredeljevala naš raz-
voj. Če Celjani ne želimo
skupščinsko in vladno krizo
zavlačevati, je potreben tehten
razmislek o tem vprašanju.
Predlagam, da ga čimprej uvr-
stijo na dnevni red zasedanja
občinske skupščine.
TOMAŽ M. JEGLIČ,
Celje
PiromanI miru
Pred letom in pol se je nad
Slovenijo zgrnil strah pred dr-
žavljansko vojno. To je že zgo-
dovina ... Mnogo Slovencev pa
v tej »zgodovini« ni sodelova-
lo. Danes pa brezsrčno kupu-
jejo v dar svojim naslednikom
petarde, da se lahko-gredo
praznično obarvane vojne,
v nočnih urah, v strnjenem na-
selju.
Kje ste bili gospodje takrat,
ko se je delilo orožje za obram-
bo samostojnosti? Le hudi vro-
čini poletja se lahko zahvaU-
mo, da je agresor odlagal letal-
ski in tankovski napad in ga
opustU. Že v kasarnah je prišlo
do zmede »otrok«, saj ni bUo
ne vode ne elektrike. Rusko
fronto je rešila ostra zima
v drugi svetovni vojni, nas pa
nadležna vročina. Za gospode,
ki trgujejo in kupujejo petar-
de, bi uvedel orožne vaje, naj
tam pokažejo sposobnosti
v metanju petard za hrbte, kot
to že »znajo« naši mali nasled-
niki.
K tej anarhiji še pripomore
žgečkljivi Oglasnik, ki mu je
samo za svoj obstoj. Slovenija
je samo ena, zato je ne bomo
prepustili bodočim teroristom,
ki ne prisluhnejo odraslim so-
sedom in svojim omahljivim
staršem.
Pred tem pokanjem so vami
le gluhi in mrtvi.
Povsod po svetu zasledimo
nesreče, kjer botmje človeška
hudobija. T\ikaj ne gre za iz-
kazovanje pripadnosti ali
praznovanja, temveč za ob-
jestnost. Minili so časi mitin-
gov in govorov po zvočnikih.
Upamo, da bo minil še ta novo
nastali mazohizem. Ali bomo
stvar rešili s tem, da se bomo
za čas praznikov preselili
v hotel ali v prazno kasarno ali
bunker?
Ni razlike med majhno in
veliko petardo, ker ti »piroma-
ni mim« povežejo po več pe-
tard in kombinirajo še z rake-
to. Učinek je po bivšem Jusu,
po meri Balkana, gospodje!
BOŽIDAR PANIČ
Celje
Moralni odnos
Ne vem, kje sta ostali mora-
la in etika o medsebojni pomo-
či pri nas Slovencih? To vpra-
šanje tudi postavljam odgo-
vornim slovenskim oblastem! ,
Imamo zakon o zaščiti člo-
veka na delovnem mestu in za-
kon o zaščiti človeka v cest-
nem prometu! Kljub temu, da
se jih ne spoštuje, kot bi se jih
moralo (veliko število promet-
nih nezgod).
V mislih imam zakon o zaš-
čiti državnega, dmžbenega in
privatnega zemljišča ob kata-
strofalnih poplavah, ki se zad-
nja leta kar vrstijo. Analize in
ocene strokovnih institucij po-
magajo statističnim uradom
samo zaradi gole statistike.
Pomoč za nastalo škodo do-
teka po kapljicah. Pridejo dru-
gi letni časi tn se sanacijske
dela ustavijo zaradi pomanj-
kanja sredstev. Megleno se lju-
dje, razen oškodovanih, spo-
minjajo nastale škode. Le sta-
tistični uradi vodijo točno evi-
denco. »V jesenskem deževju
je vodna ujma napravila za to-
liko in toliko milijonov, mili-
jard ameriških dolarjev
škode.«
Posojila, ki so bila najeta za
saniranje škode, je ta nova
mokra uničevalna sila izničila
in napravila še večjo kata-
strofo:
- vrniti je treba najeto poso-
jilo
- pomoč, ki je bila namenjena
za saniranje škode, izgubi
vsak efekt.
Vem za sigumo, vodna ujma
pride zagotovo! Samo ne vem
kdaj in s kakšno mšilno inten-
ziteto?!
Zato mislim, da bi le inten-
zivnejša vsestranska pomoč
dala več izgledov, da se ta
akutna problematika na čim-
boljši način reši. Najbolj hva-
ležni bodo Savinjčani in ostali
prebivalci, ki jim vodna sila
vedno streže po življenju.
Danosti, ki jo imajo te regije
v turističnem smislu, ne smejo
biti postavljene pred alterna-
tivo.
MARTIN ZELENKO,
Slovenske Konjice
PRITOŽNA
KNJIGA
Slovenijales?
Ne, hvala!
Marca lani smo se odločili
za nakup nove kuhinje. Vablji-
va reklama nas je zvabila v tr-
govino Slovenijales v Zidan-
škovi ulici v Celju. Nudili so
ugodne popuste za takojšnje
plačilo. Naročih smo kuhinjo
CJorenje, jo takoj plačali in si
s tem zagotovili nižjo ceno.
Prodajalec nam je zatrdil, da
je dobavni rok mesec do mesec
in pol. Zadovoljni s kupčijo
smo čakali dva meseca.
Jvmija naj je potrpežljivost
minila, saj od Slovenijalesa ni
bilo nobenega obvestila. Ta-
krat smo prvič posredovali.
Prodajalec nas je prepričeval,
da so stranke obveščah
o manjšem zastoju pri dobavi.
Nas o tem niso obvestili. Ob-
IjubiU so nam kuhinjo do kon-
ca meseca. Nič. Potem so nam
povedali, da je Gorenje z njimi
prekinilo pogodbo zaradi ne-
rednih plačil. Kam je šel naš
denar?
Po še enem mesecu je imelo
baje Gk)renje kolektivni do-
pust. Minilo je poletje in dopu-
sti, Slovenijales pa še ni izpol-
nil našega naročila. Iz tedna
v teden so našli nove izgovore
in nas tolažiU, da je strank
s podobnimi težavami še ne-
kaj. Konec septembra, v četr-
tek, smo govorili z g.Jarm-
škom, vodjem trgovine. Rekel
je, da se s problemom inten-
zivno ukvarja že tri tedne (le
kje je bil prejšnjih pet mese-
cev?) Povedal je, da je menda
nekaj elementov naše kuhinje
že v skladišču, a ni vedel kate-
ri. Obljubil je, da se bo pozani-
mal in nam dmgi dan telefoni-
ral. Šele v ponedeljek naj je
obvestil, da lahko kuhinjo pri-
čakujemo v torek ali sredo.
VerjeU smo in iz naše kuhinje
odstraniU stare elemente.
A kuhinje tudi v sredo ni bilo.
V četrtek zjutraj so nas obve-
stili, da bodo pripeljali kuhi-
njo in da bo hkrati prišel nji-
hov (naročen) monter. Kuhinja
je prišla, a brez delovne plošče
in monterja. Po protestu v tr-
govini je naslednji dan prišel
tudi monter. Ker dela ni mogel
končati isti dan, je z njim na-
daljeval še v ponedeljek.
A s tem naših težav še ni
konec, saj manjka še nekaj
malenkosti. Menda bi naj bili
srečni, da imamo po sedmih
mesecih kuhinjo! Ob tem pa
na Radiu Celje poslušamo re-
klamo: »Slovenijales - stvarne
sanje«. Za nas je Slovenijales
pojem krute resnice. Z vablji-
vo reklamo privabijo kupce,
potem pa se do njih vedejo, kot
da jih ni. Ko smo v enem izmed
pogovorov g. Jarmšku rekli, da
si z odnosom do strank te od-
ganjajo, je s ponosom povedal,
da je obisk pri njih vedno več-
ji. Samo ne vemo kdaj, saj smo
kot stalna stranka v njihovih
prostorih srečali le malokoga.
Zanimivo je, da nas v vseh
mesecih čakanja niso nikoli
o ničemer obvestili. Po vsako
informacijo smo morali sami
v trgovino, saj po telefonu
praktično niso dosegljivi. Ko
smo enkrat klicali trgovino od
14.30 do 18.50 zaman, so se
izgovorili, da je kriv obrtni
sejem.
Tako poslujejo v Slovenija-
lesu. Morda znajo tudi dmga-
če in smo mi imeli pač smolo.
A nekaj je gotovo: ob nasled-
njem nakupu se bomo odločili
za dmgo trgovino. Saj jih je
dovolj.
M.JOŠT,
Celje
Modernizacija boinišnice
Prostovoljni prispevki, vplačani od avgusta do decembra
1992
Vplačano do 31. 7.1992 19.300,00 SIT
Adolf Žolnir, Galicija 1, Žalec 2.000,00 SIT
Stanovalci na Otoku 1, Celje,
namesto cvetja na grob pokojnega Leopolda Vebra 3.700,00 SIT
Janez Polajžar 11.700,00 SIT
Janez Križnik, Laško,
namesto venca na grob pok. Križnik 4.500,00 SIT
Stanovalci Šaranovičeve 13, Celje,
namesto venca na grob pokojne Marije Zaje 3.500,00 SIT
OK ZRVS Celje, zveza častnikov Celje,
namesto cvetja na grob pokojnega Franca Kavke 4.000,00 SIT
Skupaj leto 1992 48.700,00 SIT
DRUŠTVO EKONOMSKIH
PROPAGANDISTOV CELJE
objavlja v spomin na Zdravka Božičnika - starosto celjskih
aranžerjev
RAZPIS
tekmovanja »Zlata bucika« v aranžiranju Izložb na temo:
14. FEBRUAR - VALENTINOVO
Valentinovo - to je dan ljubezni in prijateljstva, dan
srčnosti in radosti, dan zaljubljencev in vseh, ki«e imajo
radi. To je dan, ko z drobno pozornostjo izkažemo svoje
čustvo, ko s prisrčnim darilcem razveselimo ljubljeno
osebo, ko prisluhnemo ptičkam na vejah, ko objamemo
in poljubimo...
Torej, tema ponuja široko paleto idej in ustvarjalnih
pristopov. Pisne prijave, ki bodo vsebovale natančno
lokacijo izložbe, naziv izložbe pod šifro in v posebej
zaprti kuverti ime (-na) avtorja (-jev), pričakujemo do 4.
februarja 1993 na naslovu: DEP Celje, Tomšičev trg 7/11,
63000 Celje.
Zadnji rok za izdelavo (aranžiranje) tekmovalnih izložb
je 9. februar 1993 (postavljene pa morajo biti vsaj do
15. 2. 1993)
Prijavljene izložbe bo ocenila strokovna žirija po Pravil-
niku za ocenjevanje izložb (Pravilnik je na razpolago za
ogled v prostorih DEP Celje vsak ponedeljek od 10. do
12. ure) in najboljše nagradila:
1. nagrada - Zlata bucika in 35.000,00 SIT
2. nagrada - Srebrna bucika in 20.000,00 SIT
3. nagrada - Srebrna bucika in 15.000,00 SIT
Pokrovitelj tekmovanja
»Zlata bucika« je letos:
ZUTARNA CEUE
PRIREDITVE
LEDALIŠČE
Slovensko ljudsko gledališče Celje bo danes ob 19.30 s Čarov-
nikom iz Oza gostovalo v kultumem domu v Zagorju, v soboto,
16. januarja ob 19.30 z igro Sherlockov zadnji primer v kultur-
nem domu Lenart v Slovenskih goricah, v ponedeljek, 18. in
v torek, 19. januarja ob 11. uri pa bodo na domačem odm za
izven uprizorili Namišljenega bolnika.
V domu kulture v Velenju bo jutri, v petek 14. januarja ob 19.30
za gledališki abonma in izven slavnostna gledališka predstava
ob 30-letnici delovanja Amaterskega gledališča iz Velenja
z naslovom Plakat. V soboto, 15. januarja ob 19.30 pa bo gosto-
valo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s predstavo
Rogerja Vitraca Volkodlak.
OMCERTI
V Domu upokojencev Celje bo danes ob 16. uri koncert
Moškega pevskega zbora Svoboda, pod vodstvom Matjaža Že-
leznika. ;
V koncertni dvorani glasbene šole Celje bo v torek, 19. januarja 1
ob 17. in 18. uri interni nastop učencev Glasbene šole Celje.     1
V Zadružnem domu na Ljubečni bo jutri, v petek ob 19. uri
slavnostni koncert ob 10-letnici delovanja Godbe na pihala
Ljubečna, ki jo vodi Janez Šabac. Sodelovala bo mažoretna
skupina iz Ljubečne, ki jO vodi Majda Marguč.
A.ZSTA.VE
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini bodo jutri
odprU razstavo španskega sUkarja, založnika in umetnostnega
kritika Alberta Estrade VUarassa iz Španije, ki jo je posredoval
Narodni muzej iz Ljubljane.
V kulturnem centru Ivana Napotnika v Velenju si lahko danes
in jutri še ogledate razstavo sUkarja Gorana Horvata.
V Osrednji knjižnici v Celju bo še do konca januarja na ogled
razstava Imeli smo ljudi.
V Stari grofiji v Celju si lahko do konca januarja ogledate!
razstavo Staro steklo in keramika na Celjskem, ki je plod j
dolgoletnih raziskav prof.Milene Moškon in je bila uspešno]
predstavljena v Bambachu v Avstriji.
V Muzeju novejše zgodovine v Celju bo do 31. januarja na ogled
razstava Siva kučma, bela brada.
V Cafe galeriji KLjUB si lahko le še danes in jutri ogledate
potopisno-reportažno razstavo Daniela Bedrača Nepal včeraj in j
danes.
V galeriji Mozirje si lahko od jutri, petka 15. do 22. januarja
ogledate razstavo del varovancev Centra za varstvo in delo
Golovec Celje.
V knjižnici v Šentjurju do sobote razstavljata likovna dela Niko
Ignjatič in Drago Zmrzlak.
V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini si lahko do
5. febmarja ogledate mednarodno grafično razstavo Grafika in
libro, na kateri sodeluje 8 slovenskih in italijanskih grafikov.
i     M    O
Celje
Union 14.1. Bele peščine - ameriški film; od 15.1.dalje Medi-
terraneo - italijanski film.
Mali Union od 14.1. dalje Divji v srcu - ameriški film.
Metropol do 18.1. Sam doma - ameriški film; od 19.1. dalje
Gladiator - ameriški film.
Šmarje pri Jelšah
Dom kulture Šmarje 15.1.: Noč na zemlji - ameriški film; 16.
in 17.1. Čmo ogrinjalo - avstralsko kanadski film.
STALO
Knjižnica Laško in Zdravstveni dom Laško vabita na preda-
vanje doc. prof. Miloša Rybara Zgodovina zdravstva v Laškem,
ki bo jutri, v petek, 15. januarja ob 18. uri.
Št.2 - 14. januar 1993
24
Levček ostaja Lev
Pred nastopom (od leve) Alfi Nipič, Edvard Holntaner (trobenta, sicer pa dirigent orkestra pri
festivalu Vesela je^n, ki jepred leti igral zNipičem v hotelu Slavija v Mariboru) in Lev Ppaikvar.
V dvorani v Vinski gori je
zahrumelo, ko se je brez napo-
vedi pojavil na odru legendar-
ni član Avsenikove »zlate«
skupine Lev Ponikvar, popu-
larno Levček. Odlični kitarist
z neverjetnimi gibi roke po
tankih žicah kitare, z nepo-
novljivim nasmehom in tistim
čudovitim žvižgom, ki ga zna
samo on.
Po dveh letih je še vedno
krepki 74 letni Lev Ponikvar
znova oblekel narodno nošo,
torej tisto, ki jo je skoraj štiri-
deset let nosil kot član ansam-
bla Avsenik. Vzrok je bil pre-
prost, kajti k sodelovanju ga je
povabil Alfi Nipič ob svojem
jubileju, 30 letnici aktivnega
petja. Alfi je ob tej priložnosti
izdal novo kaseto in na njej so
ga spremljali tisti glasbeniki,
s katerimi je v dolgih letih naj-
več nastopal po različnih sku-
pinah in v različnih krajih. Po-
javila sta se tudi dva odlična
Alfijeva prijatelja iz Avseni-
kove dobe, klarinetist Bine
Rudan in kitarist Lev Ponik-
var. Nihče ni mogel verjeti, da
je to res in da je ponovno sku-
paj polovica skupine, ki je
osvojila svet z domačo, sloven-
sko glasbo.
Levček Ponikvar je bU na
novoletnem Videomehu v Vin-
ski gori resnično in tudi upra-
vičeno glavni. Blestel je kot
v svojih najboljših časih. Pri-
jatelji so mu stiskali roke, ga
trepljali po rami, mu čestitali,
spraševali po zdravju in sko-
minah za Avsenikom. Levček
pa se je samo dobrodušno
smejal.
»Ko me je Alfi prosil za so-
delovanje, nisem pomišljal niti
hip,« je povedal v odmoru med
prvim in drugim nastopom in
v času, ko ni imel drugih sogo-
vornikov. »Z Alfijem je bilo
vedno lepo in zakaj ne bi zai-
grali skupaj, če je tako želel?«
Lev Ponikvar je svojo glas-
beno pot začel okoli leta 1950
v Adamičevem ansamblu, kjer
so igrali tudi Vilko Avsenik,
Košir in drugi. »Vilko me je
povabil k Slavku in sem šel.«
Sprememba muzike ga ni mo-
tila. »Veste, za mene je tako,
kot je rekel mojster Adamič,
samo dve vrsti glasbe sta - do-
bra in slaba. Rad imam jazz,
evergreene in podobno ter se-
Vic večera v Vinski gori je po-
vedal Lev Ponikvar, češ da
Slavko Avsenik igra pri Vitu
Muženiču. Smeha je bilo med
vsemi dovolj, Lev pa je znova
potrdil, da ne zna igrati samo
kitare, ampak zna tudi kakšno
zašpičiti. Tokrat je bil žrtev
sam Slavko...
veda dobro domačo glasbo.
Povsod sem užival in dal vse
od sebe.«
Za šankom se je srečal z da-
nes prav gotovo enim najbolj-
ših slovenskih kitaristov, Mi-
lanom Ferležem iz Laškega, ki
že več desetletij uspešno igra
v ansamblu, kjer je Ponikvar
začel, lotil pa se je tudi doma-
če glasbe, saj je že tri leta stal-
ni član skupine Lojzeta Slaka.
Ferleža je ocenil kot odličnega
kitarista, popolen pa bo ta-
krat, ko bo znal tako zažvižga-
ti, kot Levček. Nato sta z Mila-
nom spila kozarec belega in si
obljubila, da bosta poskušala
kdaj tudi skupaj zaigrati.
Lev Ponikvar je še povedal,
da bo z Nipičem in njegovimi
fanti ša kdaj nastopil, kako pa
je z morebitnim poslovilnim
jjastopom Avsenikove skupi-
ne, pa je odgovoril, kot iz topa
»to pa njega vprašajte« in ni
nič več dodal.
Avsenikova   trojka   Nipič,
Rudan in Ponikvar je znova
opozorila na krasno obdobje
Avsenika in še enkrat je bilo
vsem žal, da se fantje niso
uspeli posloviti pred domačim
občinstvom.
TONE VRABL
Foto: SLAVKO RAJH
REKLI SO
Milan Brecl, vodja organi-
zacijskega odbora Zlate har-
monike na Ljubečni:
»S pripravami za 13. Zlato
harmoniko smo že začeli. Pro-
gram je pripravljen in datumi
kvalifikacij, teh bo letos devet
(dve v tujini), tudi. Prve izbir-
ne preizkušnje bodo aprila
v Nemčiji, potem v Trstu, nato
pa v domačih krajih. Polfinali
bosta avgusta v Rogaški Slati-
ni in Mengšu, finale pa 12. sep-
tembra na Ljubečni. Letos se
bodo vključili tudi harmoni-
karji Švice, Nizozemske, Ka-
nade in morda celo Švedske,
tako da počasi Ljubečna dobi-
va svoje mesto tudi v svetov-
nem prostoru. Če bo šlo vse po
sreči, bom na letošnjo finalno
prireditev tudi pripeljal škot-
ske dudaše, ki naj bi bili prava
atrakcija. Ob tem bo še vrsta
spremljajočih prireditev, kot
poletna šola za mlade harmo-
nikarje, izdali bomo razgled-
nico Ljubečne in Zlate harmo-
nike in še kaj. ŽeUm si le, da bi
ljudje, ki jih povabimo k sode-
lovanju, imeli več posluha in
uvideli, da ne gre več za lokal-
no, vaško prireditev, ampak
prireditev že vsaj evropskega
formata.«
T. VRABL
Alfi Nipič
ni ob ansambel
Kot strela je udarila vest, da so bojda Alfijevi muzi-
kanti dali šefa na »suho« ter mu odpovedali sodelova-
nje. Koliko je v tem resnice, smo se prepričali v torek
zjutraj, ko smo poklicali Nipiča.
»A v Celju že tudi veste? Krasno! Ne gre za nič
drugega, kot da sem odslovil klarinetista Edija Bel-
čiča, ki mi je delal težave že šest mesecev. V četrtek
bom imel avdicijo za novega člana. Prijavljenih je šest,
dva sta glasbenika z akademijo in znata igrati tudi
saksofon. Ostali člani ansambla so isti.«
Da je vse to res. Alfi podkrepi s tem, da so v ponede-
ljek v Mariboru posneli TV spot za novo oddajo nočni
Videomeh:
»S klarinetom mi je pomagal Bine Rudan, s kitaro
Lev Ponikvar, ostali so vsi moji člani. Posneli smo dve
skladbi z nove kasete Heja-heja in Ljubo doma, kdor
ga ima, to je skladba, ki sem jo napisal kot vižo za izlet
100 kmečkih žensk na morje ob lanskem jubileju.
Spremenil sem samo tekst v refrenu.«
Turneje?
»Avgusta Kanada, morda že spomladi Avstralija.
Problem je z ansamblom, ker ni profesionalen in je
težko dobiti dopuste. Lahko se zgodi, da bom v Avstra-
lijo šel sam.«
Torej Alfi ni brez ansambla?
»Ne, sicer pa so menjave nekaj običajnega. Menjal je
Slak, Štirje kovači igrajo 38 let, pa je samo vodja še
član od vsega začetka...«
TONE VRABL
ADRIATICOVIM
ZAVAROVANKAM IN
ZAVAROVANCEM.
S sklenitvijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ste nam
izkazali zaupanje, za katero se Vam iskreno zahvaljujemo.
Sprejemamo ga kot obvezo in odgovornost in Vam še enkrat
zagotavljamo, da bomo naredili vse, da ga tudi obdržimo.
Obveščamo Vas, da smo podpisali pogodbe z vsemi zdravstvenimi zavodi, lelcarnami in
večino zdravilišč, tako da lahko, v skladu z zavarovalnim paketom, ki ste ga izbrali,
zdravstvene storitve neovirano uporabljate po vsej Sloveniji.
Vse, ki ste zavarovanje sklenili v zadnjih dneh preteklega leta ali prvih dneh letošnjega leta,
pa še niste prejeli Adriaticove kartice, prosimo za razumevanje. Zagotavljamo Vam, da boste
kartico prejeli v najkrajšem času. Če boste zdravstvene storitve, zdravila ali pripomočke
potrebovali že prej. Vas prosimo, da prejete račune prinesete ali pošljete naši najbližji enoti.
Denar Vam bomo vrnili takoj.
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje pa lahko seveda sklenete tudi vsi, ki tega še niste
naredili. Nove premije pri Adriaticu so še vedno najugodnejše. Za paket Al-ZVD, s katerim
ste zavarovani za vsa doplačila zdravstvenih storitev, znaša mesečna premija (brez dodatnih
popustov) 1.104 tolarje. Znesek smo povišali v skladu z rastjo cen zdravstvenih storitev v
obdobju julij-december 1992.
Spremembe, ki jih uvaja nova zdravstvena zakonodaja, so velike in zadevajo vse nas.
Potreben bo določen čas, da se navadimo nanje. V Adriaticu Vas zato prosimo, da razumete
tudi težave, s katerimi se srečujejo delavci v zdravstvenih zavodih in lekarnah. Prepričani
^smo, da bomo skupaj kmalu presegli začetne zaplete.
Št.2 - 14. januar 1993
25
20 vandrovskih glasbenih let
Glasbene uspešnice Iva Moizerla na kompaktnem disku
Ivo Mojzer je ob zaključku lanskega leta
proslavil 20 letnico glasbenega udejstvova-
nja. Ob tej priložnosti je izdal kompaktni
disk z dvajsetimi uspešnicami iz svoje 20
letne glasbene kariere, ki jo zadnja leta gra-
di na tujem. Sicer pa je Ivo še vedno Mari-
borčan po duši, z mariborskim dialektom na
jeziku, in z vedrim nasmehom na ustih.
Na novem kompaktnem disku je posneta
tudi pesem Polnočni kavboj, s katero se je
pred 20 leti prebil v javnost kot pevec. »V
bistvu me je takrat odkril Ivo Štrakl ter me
priporočil Mojmirju Šepetu in Juretu Ro-
bežniku. Tako je nastal Polnočni kavboj, za
katerega sem dobil pred nedavnim zlato
ploščo.«
Ivo Mojzer je glasbeno pot začel kot glas-
benik in ne kot pevec. Igral je harmoniko ter
klavir, kasneje, od leta 1966 dalje, še bobne.
»Iz teh časov se spominjam, da smo bili
z ansamblom Biseri večkrat v Celju, kjer
smo nastopali v Narodnem domu, na sobot-
nih plesih. Bobne sem igral kasneje vsa leta,
tako sem prišel tudi h koprski skupini Ka-
meleoni, takrat je veljala za eno najboljših
slovenskih rockerskih skupin. Potem sem
odšel še v Nemčijo, igral v ameriških klubih,
nekaj časa sem bil v Italiji, od tam sem šel
v Libijo, Kenijo, Etiopijo in leta 1972 posnel
prvi pevski posnetek, čisto naključno. Od
leta 1975 sem bU član skupine Pepel in kri,
bil z njimi na Evroviziji v Stockholmu s pe-
smijo Dan ljubezni, potem pa sem hodil tudi
na turneje v nekdanjo Sovjetsko zvezo. Od
leta 1983 živim in nastopam v Nemčiji,« je
Ivo Mojzer v telegrafskem slogu stmU svojo
glasbeno biografijo.
Za Nemčijo se je odločil zato, ker je za
pevce pogača v Sloveniji pretanka. »Jaz pa
imam glasbo zelo rad, zato sem se odločil za
ta korak, ker sem videl, da so možnosti za
zaslužek tam nmogo večje kot pri nas. Naj-
prej sem igral v Miinchnu, potem sem dobil
neko ponudbo za igranje v hotelu čisto ob
avstrijsko nemški meji, še na nemški strani,
blizu avstrijskega Salzburga. Tam sem igral
v ansamblu pet let, sedaj pa že tri leta igram
čisto sam v nekem hotelu. Kupil sem si
opremo za one man band, pomembno je da
znam peti, trudim pa se, da večino skladb
odigram in da nimam vse posneto kot imajo
nekateri. Igram zelo raznovrstno glasbo, tu-
di svoje lastne skladbe, ki jih pojem v nemš-
čini. Repertoar prilagodim strukturi go-
stov.«
Ivo Mojzer bo v kratkem izdal kompaktni
disk tudi v Nemčiji. Na njem bodo skladbe
iz njegove zadnje kasete. Tekste mu je za
skladbe napisal Robert Jiing, ki je napisal
tudi zmagovalno pesem Evrovizije, ki jo je
pred leti pela nemška pevka Nicole in nosi
naslov Ein bischen frieden. »Zelo pogosto
sem z ansamblom, s katerim sem nastopal
v Nemčiji, spremljal na koncertih znane
pevce nemške zabavno-glasbene scene in
tako sem se spoznal z Robertom Jungom, ki
mu je v roke prišla moja kaseta z naslovom
Ko si davi se zbudila. Ta pesem mu je bila
zelo všeč. Pisal mi je, naj se javim, in tako
sva navezala stike.«
V Sloveniji zadnje čase Ivo Mojzer redko
nastopa. Festivali ga ne zanimajo več, na
slovenski televiziji, pravi, imajo rdečo luč
za starejše pevce. »Časa imam dovolj, da bi
se pojavljal tudi v Sloveniji, vendar ni pra-
vega interesa. Na televiziji Slovenija so že-
lezna vrata, kar ni prav. Na satelitskih pro-
gramih lahko namreč vsi spremljamo pro-
gram nemške televizije, in vidimo, da tam
sploh ni pomembno koliko je nastopajoči
star, temveč je merilo njegova popularnost.«
Ivo odločno zavrne možnost, da bi ven-
darle poizkusil živeti od glasbe na Sloven-
skem. Kljub temu pa še sodeluje z nekateri-
mi glasbeniki iz domovine. Alfi Nipič je
zanj napisal več besedil, tudi z Edvinom
Fliserjem in Otom Pestnerjem tu in tam
sodeluje.
Kljub temu, da Ivo Mojzer že več let živi
v tujini, ga slovenski ljubitelji glasbe niso
pozabili, saj mu večkrat pišejo, ali telefoni-
rajo. »Od leta 1974, ko je bil popularen
Cifra mož, pa do leta 1980 sem dobil okoli
70 tisoč pisem in vsa imam še vedno sprav-
ljena. Na vsa sem odgovoril. Včasih so mi
pri tem pomagali prijatelji.«
Ivo Mojzer namerava spomladi posneti
novo kaseto in kompaktni disk s pretežno
lastnimi skladbami. Aprila se bo odpravil
na turnejo po Sloveniji, do takrat pa bo
prepeval in igral hotelskim gostom nekje ob
nemško-avstrijski meji.
N. G.
Dajte že mir
ssmučarijo!
Pa je zadnji praznični dan
le zapadel sneg tudi v dolini
in bilo je romantično kot že
dolgo ne, ko smo opazovali
nekajkilometrsko razsvetlje-
no kolono dopustnikov, ki se
niso mogli zagnati v Trojan-
ski klanec in zato seveda vsi
živčni zamudili Sovo, če se
tisti nočni TV puding sploh
še imenuje tako. Mimo vam
priznam, cenjeno miliardno
bralstvo, da sem se že pred
pol leta dokončno odpovedal
vegetiranju ob komercialnih
in brezokusnih televizijskih
in radijskih programih, od
katerih sicer ne moreš dobiti
AIDS-a, lahko pa v kiselka-
sti zamaščenosti doživiš na-
pad davljenja do zariplosti,
če na primer sredi doziranja
s kakšno od instant nani-
zank dobiš obisk. In res so
nekateri imeli prižgane TV
inhalatorje tudi na sam bo-
žič, kar sem recimo doživel
nakratko tudi na lastni koži,
a sem se potem le uprl debeli
žalosti, ki me je grabila, da
me zvleče v objem tistega
brezupnega grenkega
valčka.
Razposajeno smo se zag-
nali v počitnice na deželi in
kot redke in dragocene mi-
nerale občudovali vsako uro
svobode, po kateri nas vedno
bolj neustavljivo žeja iz me-
seca v mesec. Časi so pač
takšni, da je vsak dan več
bebcev, ki se kot nekakšne
nečitljive fotokopije pojav-
ljajo z novimi in novimi
hvalnicami demokraciji, pri
tem pa bi, čisto po domače,
skurbali še lastno mater.
Meni se takšne stvari grozno
gravžajo veste, saj dobro
vem, da so v glavnem vsi po
vrsti manipulirali z ljudmi in
denarjem že prej, torej v do-
bi tako imenovanega soci-
alizma, le da sedaj svojo
pokvarjenost skrivajo za
kakšnim kafičem ali pa bu-
^Ji^^^^- če imaš Opel,
Mercedes ali BMW potem
tudi dobro veš, da so sedaj
v modi kupleraji zaprtega ti-
pa ala bazen Vransko. Da pa
bi mladini v tem kraju dali
v uporabo prostore v gradu,
ki že tretje leto samevajo pod
plesnivo ritjo Turističnega
društva Vransko, pa seveda
ne pride v poštev, še posebej,
če se pojavi kdo z dolgimi
lasmi ali pa če se kdo polije
z bencinom in zažge. Zato bi
meščanski gospodi, ki se ob-
čuduje, kako je svoje klube
pripeljala korak bliže Ame-
riki, še enkrat omenil, da je
to vse skupaj lah fari in
obupno slaba preslikava iz
kakšnega nemškega magazi-
na ali avstrijskega kataloga
z neštetimi napisi Sonder-
preis in samim klumpom.
Zavedajoča se mladina pa od
tega nima nič in s prezirom
opazuje razprodaje, nasilne
in nečloveške, brez ljubezni,
a zato s toliko in toliko pro-
meta. Trdno stojim na strani
tistih, ki ne bodo nikoli mo-
gli razumeti in oprostiti, če
jim kdo reče: »Veš kaj, tole je
pa moj peskovnik, tu se boš
pa igral tako kot jaz hočem
ali pa nič.«
In ko se ti to začne dogaja-
ti povsod kamor prideš, ugo-
toviš, da je vse degenerirano
od svojine in te mine priza-
nesljivost, postaneš za okoli-
co upornik brez razloga, kar
v prevodu ne pomeni nič
drugega kot bogokletna pi-
jandura in hašišar, ki mu je
treba da ti v roke kramp in ga
nagnat delat. Jawohl! Ce
slučajno vprašaš predsedni-
ka krajevne skupnosti za
kakšen prazen prostor, kjer
bi se lahko zbirali mladi, pa
naletiš na panično straho-
petnost, zadrtost in sploh
slovenskost. Pa bodo že vi-
deli svojega vraga in to če bo
zdravje dopuščalo še letos.
Zatorej, zagnano, udarno in
brezobzirno Novo leto vam
želim. Živel ruknrol! Izogi-
bajte se smučišč!
Domotožno
potovanje
Skica prve dame slovenskega lazza
- Mle Žnidarič
Mia Žnidarič je prva dama
slovenskega jazza s čudovitim,
polnim glasom, skoraj popol-
nim posluhom in nabita s po-
zitivno energijo.
Večinoma jo ljudje poznajo
po prikupni skladbici Mala te-
rasa, ki jo je zapela skupaj
z Robertom Magnificom in
njegovimi U'redu. Njen glas
poznajo tudi tisti, ki so si ogle-
dali film Babica gre na jug.
V zadnjih štirinajstih dneh se
njena skladbica Al' si ti al' nisi
ti s kasete, ki je pravkar izšla,
redno vrti na slovenskih radij-
skih postajcih. Celjane pa je
navdušila tudi na uspelem bo-
žično-novoletnem koncertu
v kinu Union, kjer je nastopila
s celjskim plesnim orkestrom
Žabe.
Mia je Štajerka, prihaja iz
Fale ob Dravi. Rasla je v revni
kmečki družini, vendar pa jo
glasba spremlja že od maUh
nog. Že na travniku je, kot pa-
stirička, veliko prepevala.
Kljub nasprotovanju star-
šev, ki so verjeli, da si z glasbo
ni mogoče služiti kruha, je
ostala zvesta sebi in svoji stra-
sti. Pred sedmimi leti je spoz-
nala Davida Jarha, odličnega
celjskega trobentača, ki je ta-
krat v Gradcu študiral na
Akademiji za jazz.
Mia se srečanja smeje sp>o-
minja: »Zvlekla sem ga na
stranišče in mu rekla, da bi
zelo rada pela jazz. Poslušala
sem Ello Fitzgerald in Billy
Holliday. In nato sem mu kar
na stranišču zapela. Vse je bilo
tiho, od sten je odmevalo in
nihče ni nič storil. David pa je
bil navdušen. Od takrat se na-
jini usodi prepletata.« David
je Mio povezal z graškimi in
ljubljanskimi glasbeniki. VeU-
ko je nastopala tudi v tujini.
Glasba se Mii pretaka po ži-
lah, vendar pa samo talent ni
dovolj. V Ljubljani se je petja
učila pri Nadi Žgur, danes pa
pri Jasni Spiller.
Predbožični čas je bil za Mio
zelo pomemben. V dobrih šti-
rinajstih dneh sta izšla kar dve
digitalni plošči z njeno glasbo.
Prva je iz filma Babica gre na
jug, kjer je glas posodila Nata-
ši Matjašec, druga z naslovom
Kako lep je ta svet pa je po-
vsem njena. Snemala je poleti
na Tivolskem gradu v Ljublja-
ni pred občinstvom. Lotila se
je težavne naloge, saj je odUč-
no prevedla nekatere jazz
standarde v slovenščino.
Sicer pa je Mii zelo pri srcu
improvizacija, saj lahko le na
ta način izrazi tisto, kar čuti.
Nastopa z različnimi zased-
bami.
Tisti, ki so jo slišali peti, si
bodo Mio gotovo zapomnili.
Na odru z nasmehom daje od
sebe vse, poskuša posredovati
več kot le navadne note. V slo-
venskem prostoru je postala
ime. Danes se tega ne boji več.
Čeprav je profesionalka, na
oder vedno stopi z grozljivo
tremo. In potem daje... Mnoge
s pesmijo gane do solz.
GRETA SENIČ
informativni program
RADIO CEUE
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. FREE YOUR MIND - EN VCX3UE (6)
2. EROTICA - MADONNA (8)
3. 7 - PRINCE & NPG (2)
4. HELLO - SHAKESPEARES SISTER (7)
5. VVHOS GONNA RIDE YOUR WILD HORSES - U2 (1)
6. TEMPTATION - HEAVEN 17 (2)
7. WHO NEEDS LOVE (LIKE THAT) - ERASURE (6)
8. HEAL THE VVORLD - MICHAEL JACKSON (1)
9. RUN TO YOU - RAGE (3)
10. FLIP A GOIN - BEAT 4 FEAT (6)
DomaČe zabavne melodije:
1. KO NOČ ZAMENJA DAN - DON MENTONV BAND (5)
2. TISTA STARA SREČA - ZORAN PREDIN (4)
3. PRAVUlCA O MAVRIČNIH UUDEH - ŠANK ROČK (7)
4. HEY MERY - NERON (2)
5. JESENSKA PESEM - DAMJANA (6)
6. OPRANE ZASTAVE - JANI KOVAČIČ (2)
7. USODNA IGRA - ŠUM (1)
8. ČRNA LUKNJA - SOKOLI (4)
9. KONEC JE - ALENKA GODEC (3)
10. CIPA COPA - JETI BAND (1)
Narodno-zabavne melodije:
1. z DOBRO VOUO - ANS. VINKA CVERLETA (1)
2. ZAKAJ PA NE - ALFI NIPIČ (1)
3. SLOVENSKA MICKA - IGOR IN ZLATI ZVOKI (1)
4. FANTOVSKA - ANS. TONIJA VERDERBERJA (1)
5. NAŠA DOMOVINA - ANS. LOJZETA SLAKA (1)
6. CIGANKA GLEJ - AVSENIK & H. BLAGNE (1)
7. PŠENIČNI LASJE - HMEUARSKI INS. KVINTET (1)
8. PRI TEBI DOMA - ZASAVCI (1)
9. SLOVENSKI VOJAK - ANS. MIRO KLINC (1)
10. PETER IZ ŽALCA - ANS. DARKA ATELŠKA (1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
IN BLOOM - NIRVANA
SOMEDAY - LISA STANSFIELD
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
SOČA - BIG BEN
A SI TI, AL' NISI TI - MIA ŽNIDARIČ
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:
VESEUE NA VASI - BRATJE IZ OPLOTNICE
V SLOVENSKI SVET - MARELA
Nagrajenca: Jožica OSOLNIK, Kraigherjeva 11,
63000 Celje
Vlasta MLINAR, Krajnče 1, 63230
Šentjur
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelOdlja
v Cankarjevi ulici v Celju.
Št.2 - 14.januar 1993
26
Osem dni na
teden
če bi imel dan petind-
vajset ur in teden v resni-
ci osem dni, bi bilo najbrž
tudi to premalo...
Za vse tisto, kar poče-
njamo, oziroma bi radi ali
morali početi, pa ne mo-
remo, ker kar naprej
zmanjkuje časa...
Šola, naloge, refera-
ti... Delo, konjički...
Žurke, prijatelji... Ja,
hudiča, kako lahko osta-
ne sploh še kaj časa za
dihanje?
Meni ga ta teden prav-
zaprav ni ostalo nič.
V nedeljo sem sicer res
globoko na dolgo vdiho-
vala (toplo posteljo), po-
tem pa se je začel tale no-
ri teden.
Če ne bi bilo tako, zdaj-
le ne bi bila sobota zvečer
in jaz ne bi sedela za ra-
čunalnikom in pisala. Po-
čela bi kaj drugega. Mor-
da niti ne kaj pametnej-
šega, ampak... nekaj bi
pač počela. Najbrž spala.
In sanjala o tem, kako se
bo izpit, ki ga imam v po-
nedeljek, opravil sam...
NINA M.

Glasilo centralne osnovne
šole v Vojniku je v šolskih letih
(kot izvemo iz kolofona) 1987/
88 in 1989/90 dobilo republi-
ški nagradi.
Prva letošnja številka glasi-
la (na reciklažnem papirju!) je
izšla lani novembra. V glasilu
lahko preberete marsikaj: od
vesti, poročil, pesmic, do, na
primer. Dekliškega kotička, ki
ga je pripravila osmošolka Po-
lona Stante, mi pa ga objav-
ljamo.
O fantiii
Preden fante spoznaš, jih
moraš srečati: včasih je eno-
stavno, včasih je težko. Skoraj
za vsako dekle je šola kraj,
kjer lahko vsak dan prihajaš
v stik s fanti svoje starosti in
tudi s starejšimi. Gotovo je
srečevanje v šoli najlažje, saj
je del normalnega vsakodnev-
nega dogajanja in v razredih
so fantje in dekleta ponavadi
naravno fjomešani med seboj.
Na voljo pa je še veliko drugih
krajev. To so družabne prilož-
nosti, športni dogodki, dejav-
nosti v prostem času, pri kate-
rih sodeluješ, delo, honorarne
zaposlitve ter spoznavanje
prek družine in drugih prijate-
ljev.
Prav malo verjetno je, da
boš koga srečala in se bo med
vama takoj spletlo razmerje,
zato od prvih srečanj ne priča-
kuj preveč. Skušaj biti čim
bolj naravna in sproščena. Ne
sprašuj se, ali se bo na koncu
izkazalo, da je ta in ta prijatelj
ali pa ga ljubiš. Če ti je kdo
všeč in se z njim dobro razu-
meš, je to za začetek popolno-
ma dovolj.
Spoznavanje fantov
Vsi najstniki so sprva ne-
rodni in navezovanje prijatelj-
stva je za vsakogar težko. Ne
pozabi, da sta oba v istem čol-
nu in da je drugi verjetno prav
tako plah in okoren kot ti.
Spraševala se boš vse mogoče
stvari in verjetno si on postav-
lja skoraj prav taka vprašanja.
Na primer: »Kako naj napra-
vim, da bom šla z njim (njo)
ven? Kaj naj počneva ali kam
naj greva? Kaj mu (ji) lahko
rečem? Kaj naj rečem, če me
povabi ven?«
Prvo pravilo je, da bodi to,
kar si. Ne šopiri se in ne skušaj
se pretvarjati, da si nekdo
drug. Obnašaj se in ravnaj na-
tančno tako, kot čutiš, in ne
tako, kot misliš, da bi morala.
Ne posnemaj prijateljic, o ka-
terih misliš, da so še posebno
uspešne pri fantih. Videti bo le
nenaravno in počutila se boš
še precej bolj nelagodno.
Škratki
v puberteti
Prejšnjo soboto so Teenva-
lovci »prvič gostili pravega
kulturnika« (kot se je samo-
kritično izrazila Tina). Gost
oddaje je bil Aleksander
Borštner, režiser iz Žalca.
Aleksander v žalskem gleda-
lišču Žarek režira Antigono;
predstavo, v kateri nastopa
tudi Simon! Torej, oboževal-
ke, kaj še čakate? Pokupite
karte za februarsko pre-
miero!
Sicer pa so se velikim
škratom rodili majhni škrati,
ki (očitno) trenutno preživ-
ljajo obdobje pubertete.
Eden od teh nesramnežev je
tehniku Mateju dvakrat po-
nagajal; v eter je spustil na-
pačna komada. Matej je vite-
ško rešil, kar se je rešiti dalo,
in se (ravno tako viteško) za-
obljubil, da škratkov v Teen-
val preko mešalne mize ne
bo več spustil. (Ker so ti
škratki posebno trdoživi,
vseeno ne bo konec sveta, če
se kdaj prikrade še
kakšen...).
Ksenija, lovka na nagrade,
si je spet priborila dve pizzi.
Ker je vedela, kdo je napisal
slovensko verzijo Antigone.
Kar tako naprej!
Oddaja je torej tekla brez
večjih pretresov vse do »dve
minuti pred koncem«. Tini in
Neni se je malo zapletel je-
zik. Neposrednega krivca za
to ne bomo omenili, je pa
omenjeni dogodek le še do-
kaz več, da je vse slabo tudi
za nekaj dobro. Zaplete se
lahko namreč samo tisto, kar
je dovolj dolgo!
Beriteeeee!
Tisti (kdo le?), ki vedno vse
vedo, so sedaj (poleg vsega
drugega) ugotovili tudi, da ste
vedno manj navdušeni nad
branjem. Snu-kavci, sram vas
bodi!
Ampak, nekaj vam pa po-
vem (pa nisem kakšna stara,
moralistična tetka). Kakor ko-
li ste že »paf« nad videom ali
televizijo, vedite, da so knjige
vsekakor nekaj, česar v življe-
nju ni vredno izpustiti.
Zato smo se odločili, da bo-
mo v sodelovanju z otroškim
oddelkom celjske knjižnice
obiskovalcem (oziroma bral-
cem in poslušalcem) vsak me-
sec pripravljali uganke na ra-
zlične teme, poleg vprašanj pa
bo v knjižnici vsem zainteresi-
ranim na razpolago knjižno
gradivo, s pomočjo katerega
bo na vprašanja mogoče pra-
vilno odgovoriti.
Iz česar sledi, da sploh ne bo
težko. Sploh pa ne bo težko
zato, ker bodo vprašanja na-
gradna. Vprašanja bodo vsak
mesec objavljena v knižnici,
vsak predzadnji četrtek v me-
secu jih boste lahko prebrali
v Vrtiljaku in vsako predzad-
njo soboto v mesecu slišali
v Teen-valu na Radiu Celje.
Splača se vam sodelovati;
tudi zato, ker bo ob koncu šol-
skega leta knjižnica vsem na-
grajencem in najmarljivejšim
udeležencem tega celoletnega
kviza podarila skupni nagrad-
ni izlet.
Za spodbudo pa še razmi-
šljanje direktorja celjske
knjižnice Janka Germadnika:
»Kako navajati otroke, da bi
rajši brali, še zlasti kvalitetne
stvari, ki v mladem človeku
gradijo znanje in osebnost?
Težko gre, ker veliko obvezne-
ga in neživljenjskega šolskega
balasta včasih pokvari tudi
velik in radoveden apetit. Kaj
pomaga riniti modrost v hišo
skozi glavna vrata, če so pusta
in dolgočasna?«
Se dobro bere in pametno
zveni, kaj?
Švinglaniu
Avtorica prispevka (ki iz
subjektivnih razlogov ostaja
anonimna) zagotavlja, da so
vse, v naslednjih vrsticah
opisane metode dela na temo
»Kako si olajšati življenje«
temeljito preizkušene. Ker
so bili rezultati uspešni (in
ker jih tisti, ki so te metode
uporabljali do sedaj, kmalu
ne bodo več potrebovali), jih
posredujemo tudi vam. Sve-
tujemo pa vam, dragi teena-
gerji, da pokupite vse izvode
Novega tednika. Samo po-
mishte namreč, kaj se bo
zgodilo, če pride tale prispe-
vek pred oči vašim učiteljem
in profesorjem... Raje ne!
Prednosti švingl-
ceglca
- Pet ur učenja skrajša na
eno uro;
— Dosti snovi se lahko naučiš
že, ko si plonkič priprav-
ljaš ...
... ob tem ostane še dovolj
časa za randi...
... in za to, da pravočasno
pomij eš posodo...
... iz česar sledi, da si boš
prislužil višjo žepnino...
... za kar si boš moral poma-
gati s tekstom, ki sledi;
Osnovna pravila
Dolžnosti, ki jih mora
vestno izpolnjevati vsak
»švinglač«:
- predenšvinglcnapišeš, vsaj
trikrat preberi snov, ki pride
v poštev pri kontrolni na-
logi;
— na švingl-ceglc napiši samo
ključne pojme;
- izmisli si švingl-slovar;
uporabljaj kratice in označ-
be, ki si si jih sam izmislil (če
te učitelj dobi, mu lahko za-
gotoviš, da pišeš Alfu na
Melmak);
Opozorilo 1: Profesorja,
pri katerem nameravaš švin-
glati, najprej dobro preuči,
šele potem se odloči za
ustrezno metodo!
Osnovni oziroma teoretič-
ni pogoji so izpolnjeni. Sledi
praktični del, imenovan:
Metode švinglania
V švinglaški obrti obstaja-
ta dve osnovni metodi:
a) Zasebno švinglanje
b) Skupinsko švinglanje
Zasebno švinglanje
- če sodiš med nežnejši spol,
si odrešujoči ceglc nalepi
pod krilo;
Če si navaden smrtnik,
imaš druge možnosti:
- ceglc lahko skriješ pod roč-
no uro,
- če imaš hlače, ki jih ni ško-
da, lahko vse napišeš nanje,
- če si priljubljen, prosi neko-
ga, da ti zlomi roko. Potem si
lahko narediš mavec-
švinglc. (Če nisi priljubljen,
imaš ša večje možnosti, da ti
kdo zlomi roko.);
- švinglc nalepi na sedež sto-
la, potem pa samo malo raz-
širi noge (te metode ne pri-
poročam očarljivim dekle-
tom ob mladih učiteljih);
Skupinsko švinglanje
Pri tej metodi lahko sode-
lujejo vsi učenci (razen naj-
hujših piflarjev). Vaša dolž-
nost je le poskrbeti, da se
slednjim ne bi na nepravem
mestu prehitro razvezal
jezik...
- Reditelj naj malo pred za-
četkom ure zbriše tablo, jo
ponovno počečka, na dogo-
vorjena mesta pa površno
napiše najpomembnejše;
- Če se vaš profesor, medtem
ko pišete kontrolko, rad
sprehaja po razredu, mu lah-
ko (zlasti še, če je kakšen
raztresen fizik) na hrbet na-
lepite pravi švingl-plakat.
Ko ga bo odkril, seveda
o njem ne smete imeti niti
najmanjšega pojma...
- Poslednja metoda je sicer
kruta, vendar preizkušena in
zelo učinkovita. Ce imate to
srečo, da pred vami sedi so-
šolec, ki je plešast, se dogo-
vorite z njim in mu švinglc
napišite na glavo! (Tako bo-
ste vi znanje dobili skozi oči,
sošolec pa, če ima v glavi
luknjo, morda tudi skozi
možgane...).
Pri uporabi teh (ali pa ka-
terih drugih metod — zelo bo-
mo veseli, če nas boste o njih
obvestili v uredništvo) vam
iskreno in iz vsega srca žeUm
vso srečo!
(Opozorilo 2: Uporaba
vseh metod na lastno odgo-
vornost!)
7
(Prince and the new generation)
And I saw the angel come down unto me
In her hand she holds the very key
Words of compassion and words of peace
And in the distance an army's marching feet
But behold vve will watch them fall
And we lay down on the sand of the sea
And before us animosty will stand and decree
That we speak not of love only blasphenuny
And in the distance 6 others will curse me
But that's alright 4 I will watch them fall
Chours:
Ali seven and we will vi^atch them fall
They stand in the way of love
And we will smoke them aH
With an intellect and a savoir-faire
No one in the whole universe will ever compare
I am yours now and u are mine
And 2 gether we will love thru ali space and time
So don't cry - one day ali 7 will die
And we will see a plague and a river of blood
And every evil soul will surley die in spite of
Their 7 tears — but do not fear
4 in the distance 12 souls from now
U and me will stili be here
There will be a new city with streets of gold
The young so educated - they will never grow old
And there will be no death 4 with every breath.
The voice of many colors sings a song
Thafs so bold
Sing in while we watch them fall
Chours
Št.2 - 14.januar 1993
27
Camdenski trg
Piše Mojca Belak I
(nadaljevanje iz prejšnje šte-
vilke)_
Drugi del camdenskega trga,
ki se razteza ob glavni cesti
v hrib proti severu, ima neko-
liko drugačen, starinski priz-
vok. V na pol pokritih trgovi-
nicah prodajajo vse vrste sta-
rinske garderobe, pa naj gre za
plesno obleko iz leta 1924 ali
pa spalno srajco, ki jo je nosUa
K starinskemu pohištvu sodi
seveda tudi vse drugo, kar ima
nadih patine, zato se v tem de-
lu trga kar tre prodajalcev sta-
rinskih čajnikov, skodelic, pr-
tov, čipk in podobnega. Obi-
skovalec dobi vtis, da se je čas
ustavil še precej pred vojno in
da Britanija veselo živi v sta-
rinskih sanjah, ki so prelepe,
da bi se splačalo predramiti.
Kdaj in kako
Tržnica v Camdenu začne
kazati prve znake življenja že
ob četrtkih, v petek je izbira
večja, toda šele v soboto in še
zlasti v nedeljo napoči tisti
pravi tržni čas, ko ves prostor
zaživi v vsem svojem sijaju.
OkoU desetih začnejo odpirati
prve stojnice in ob enih ali
dveh popoldne je obiskovalcev
že toliko, da se lahko le počasi
prebijate med množico. Živah-
ni utrip se nadaljuje v popold-
ne, ko se marsikje sprevrže
v skorajda preveč pijano
vzdušje. Ob šestih se porazgu-
bijo še zadnji kupci, prodajalci
trumoma odnašajo neprodano
blago v avtomobile in za
uspešnim dnem ostane samo
neizbrisana sled odpadkov, ki
se jim ni mogoče izogniti. Še
pred dobrim letom je nesnaga
ležala na cesti do večera, zdaj
pa se camdenski komunalci
prikažejo na delu že takoj, ko
trg zapre svoja vrata in uro
kasneje se predeli, po katerih
se je vila reka ljudi vseh staro-
sti in ras, spremenijo v čisto
navadne ulice.
Tako v Camdenu mineva ne-
delja za nedeljo. Nekaterim
prinese dober zaslužek, dru-
gim spet priložnost, da kupijo
nekaj, kar so si od nekdaj žele-
li, tretji šele doma spoznajo,
da so jih ogoljufali; množica
verjetno vsak teden pohodi
kakšnega psa, ki pomotoma
zaide na trg, tu in tam pade
kakšen obiskovalec v Regent-
ski prekop, ki teče tam mi-
mo ... Nedelja je v Camdenu
skratka enaka nedelji.
prodajalčeva babica, da o klo-
bučkih, rokavicah do komol-
cev, starinskih čevljih in dru-
gih »modnih dodatkih« sploh
ne govorimo. V tem delu tržni-
ce vam bodo radi odkupili vse,
kar ima nadih starega - kov-
ček, ki je morda desetletja po-
čival na podstrešju bodo pokr-
paU in ga kaj hitro spravili
v promet, prav tako se bodo
zanimali za starinski dežnik,
uro na verižici, monokel edi
kaj podobno privlačnega.
Tudi če bi v Londonu
opremljaU stanovanje, bi bil
Camden kar pravi kraj, kjer bi
lahko sklenili dobro kupčijo.
Poleg starinskega kuhinjskega
pohištva je trenutno najbolj
cenjena oprema iz petdesetih
in šestdesetih let tega stoletja.
Utrinek s Camdena
Keramika Liboje d.o.o.
63301 Petrovče
7. 1. 1993 je bil v Novem tedniku
napačno objavljen
datum licitacije (24. 1. 1993.)
Javna licitacija bo tako dne, 28. 1. 1993 ob 11. url
v posebni sobi jedilnice Keramike Liboje d.o.o.
Ogled razpisanih stavb in zemljišč bo dan pred pričet-
kom javne licitacije, dne 27. 1. 1993, in sicer po pred-
hodnem dogovoru med 8. in 12. uro.
TRTA ŽIVLJENJA
Slovenija« vinorodna dežela
Piše: Drago Medved
9. nadaljevanje
Ko končujem razmišljanje
o vinskih in drugih svetnikih,
ki so povezani s sintagmo vino
in človek, ne morem mimo
sv. Martina, ki sem ga sicer že
omenil. Z njim je namreč po-
vezano martinovanje, star obi-
čaj, ki pa se je v zadnjih časih
ponekod spremenil predvsem
v veselico. Etnologi upraviče-
no opozarjajo, da se vedno več
starih običajev spreminja v ve-
selice. Martinovo je bil njega
dni družinski in vinološki
praznik, bogatejši so tedaj po-
vabili k mizi tudi vse tiste, ki
so med letom delaU v vino-
gradu.
Danes ga vinogradniki in vi-
narji spoštujejo, ne glede na
drugačno tehnologijo, ki se
datumsko ne ujema več s svet-
niki. Toda martinovanje je
marsikje postalo burka, vese-
lica in izgovor za popivanje.
Ko se ozremo po vsej družbi
svetnikov, se nenadoma zave-
mo, da so v zadnjih letih vino-
gradniki in vinarji začeli pri-
dobivati vina, ki se nekako ne
ujemajo s tradicionalnimi da-
tumi. Kaj je s poznimi trgatva-
mi? Kam jih bomo uvrstili in
kateremu svetniku pripisali?
Znano je, da so pozne trgatve
poznali naši vinogradniki že
pred uradno priznano polni-
tvijo s to oznako.
Se beseda o masnem vinu.
Danes uporabljajo za masno
vino belo in rdeče vino, čeprav
je rdeče vino simbol rnladosti
in življenja, prelite Kristusove
krvi. Vino je v masnem obredu
simbol Kristusove krvi in ob
zadnji večerji je Kristus naro-
čil svojim učencem, ko je daro-
val samega sebe, naj »to« dela-
jo v njegov spomin. Po Mateju
(27) »In vzel je kelih, se zahva-
lil, jim ga dal in rekel: Pijte iz
njega vsi. To je namreč moja
kri zaveze, ki se za mnoge pre-
Uva v odpuščenje grehov. Po-
vem vam pa: poslej ne bom pil
od tega sadu vinske trte do
onega dne, ko bom z vami no-
vega pil v kraljestvu svojega
Očeta.« Ko pravi, da je vzel
v roke kelih, je verjetno mi-
šljena tretja obredna čaša, iz
katere so navzoči pili po kon-
čanem glavnem delu večerje.
In to, kar je v kelihu in ima
podobo vina, »je moja kri.
Z njo se ustvarja nova zaveza
med vami in Bogom. Kakor je
bila stara zaveza potrjena po
krvi daritvenih živali, tako bo
nova zaveza potrjena potrjena
po moji krvi, ki bo na laižu
prelita v odrešenje ljudi.« Du-
hovnik danes pri daritvi, ko
dvigne kelih z vinom, pomeša-
nim z vodo, moli: »Hvaljen
Bog, Gospod vesolja. Po tvoji
dobroti smo prejeli to vino, te-
bi ga prinašamo: sad trte in
delo človeških rok, naj nam
postane duhovna pijača.«
Tukaj najdemo trenutek, ko
se ne glede na to, kako kdo
sprejema, spoštuje in živi z ve-
ro, moramo spomniti na tisto
duhovno razsežnost, ki prese-
ga religiozni okvir te molitve
- naj nam sad trte in dela člo-
veškUi rok postane duhovna
pijača.
Ob tem torej, ko posežemo
po kozarcu z vinom, ne glede
na to ob kakšni priložnosti,
spomnimo se sadu trte in dela
človeških rok, kajti tako bomo
lažje presegli tudi okvir vsak-
danjosti. Ta nam namreč ne
omogoča vselej, da bi se mogli
zavedati tudi duhovnih raz-
sežnosti, ki jih nosita v sebi
simbolika vinske trte in vina.
Zlasti vina, ki je pijača za raz-
veseljevanje, tudi premišljanje
in navsezadnje za meditacijo,
ki nas opomni, da je treba tak-
šen sad tudi spoštovati. Morda
je to prava beseda za temeljni
odnos do vina, saj nas simbol-
no povezuje s starostjo trte in
njeno zgodovinskostjo ter
z ljudmi, znanjem in božjo sre-
čo, ki so potrebni za nastanek
vina. Iz premora, ki ga v nas
izzove ravno sintagma o spo-
štovanju vina, lahko poskusi-
mo doživeti tudi možnost zaz-
navanja njegove lepote v bar-
vi, vonju, okusu in še mnogih
drugih znamenjih plemenito-
sti te pijače.
A vrnimo se za trenutek še
k masnemu vinu, kajti to raz-
mišljanje nas je nekoliko od-
daljilo od osrednje teme: kakš-
no vino torej pije duhovnik pri
maši: tako iz soda iz njegove
kleti, ali iz soda iz kleti dobre-
ga vinogradnika, kupljeno vi-
no v trgovini ali samorodnico.
Če rečemo iz kleti dobrega vi-
nogradnika, imamo v mislih
kmečkega, zasebnega vino-
gradnika, kajti ravno na tem
področju so stereotipi zelo
močni - družbena klet je tista,
ki prodaja vino v trgovini - to-
rej tisto vino ni pravo, ni na-
ravno, je delano. Anketa, ki so
jo opravili mladi raziskovalci
v raziskovalnem taboru Vino
88 in Vino plus 89 v Sloven-
skih goricah in v Halozah, je
pokazala, da večina duhovni-
kov meni, da mora biti masno
vino z domače trte, in ne tako
iz buteljk. Drugi spet menijo,
da se lahko mašuje z vsakim
domačim, in ne kupljenim vi-
nom, torej tudi s šmamico,
redkejši pa so tisti, ki menijo,
da je vseeno, s kakšnim vinom
mašujejo.
Iz teh izjav je zanimivo to,
da nekatep menijo, da vino
v buteljkah ni iz trte, temveč iz
trgovine, kar pa je v trgovini,
je narejeno, umetno, torej sla-
bo. To me nekoliko spominja
na tisto mestno žensko, ki je
dejala, da ne ve, zakaj se neka-
teri tako razburjajo zaradi te-
žavv reji krav molznic, saj ne
dobi mleka v hlevu, ampak
v trgovini v tetrapaku.
Vinogradi
v srednjem veku
Malo je znanega o tem, kako
natančno so obdelovali vino-
grade v času pred fevdaliz-
mom. Malo znanega je namreč
v tem smislu, da bi imeli koli-
kor toliko natančne zapise
o načinu obdelovanja trte. Po-
udarek je na natančnem, kajti
že v Svetem pismu je opisano,
kako je bila trta sajena, in celo
to, kako je bila podprta. Toda
znano je tudi, da so posamezne
pokrajine po svoje oblikovale
in uvajale njim najustreznejšo
vzgojo in tudi višino trte. Tudi
ni bila povsod enako razdelje-
na zemlja, njena posest, to pa
je bilo zelo pomembno.
V fevdalizmu je namreč vsa
zemlja prešla v vladarjevo
last, ta pa jo je razdeUl velika-
šem, Cerkvi in nastajajočim
samostanom za določene uslu-
ge, ljudstvo pa se je znašlo
v podložništvu. Niso pa vsi
fevdalni posestniki obdelovali
zemlje. Razdelili so jo na hube
- kmetije in jih dali v najem
podložnim kmetom.
To je bila rustikalna posest.
Preostali del so obdelovali
v letnem obratu. To je bila do-
minikalna posest. Središče po-
sestva, kjer je bil gospod ali
njegov oskrbnik, je bil »dvor«,
po njem je dobilo posestvo ime
»pridvomo«. Obdelovali so ga
hlapci in dekle. Hube so merile
36 oralov ah 12 hektarov; to so
bile tako imenovane hlapčev-
ske aU slovenske hube, ter 45
oralov ali 15 hektarov, to so
bile bavarske aU polsvobodne
hube. Iz tistih časov izvirajo
pridvomi vinogradi, ki so bili
v bližini dvora, obdelovali pa
so jih pridvomi hlapci ali pa
s tlako uporabniki viničarskih
hub. To pa niso bili viničarji,
kakršne poznamo iz poznejše-
ga časa, temveč podložniki na
hubah, kjer jim je bila glavna
dolžnost obdelovati gosposke
vinograde. Hubni vinogradi pa
so bili sestavni del hub.
Iz tega časa poznamo tudi
gorske vinograde, ki so nasta-
jali na zendjišču, kjer so izkr-
čili gozd, in to predvsem na
južnih pobočjih. Takšen večji
izkrčen kompleks so imenovali
»goro« in od tod izraz gorski
vinograd. Gorski gospod je da-
jal \rinograde v zakup po po-
sebnem gorskem pravu, to
pravo pa so začeli izvajati
v 13. stoletju, da bi naselili
prazno zeniljo s tujimi prise-
ljenci. To so opustili šele
v 19. stoletju.
Vinograd je lahko dobil od
gorskega gospoda v zakup ali
najem podložni kmet, svobod-
ni meščan, duhovnik ali tudi
manjši fevdalec, ki ni imel
svojega vinograda. Po gor-
skem pravu je bil uporabnik
gorskega vinograda svoboden
ne glede na stan in ni bil oseb-
no podložen, pač pa je bil pod-
ložen gorskemu gospodu glede
na dajatev gomine.
Nastali so zakoni in pravila,
ki so uravnavala gospodarje-
nje z gorskimi vinogradi. Ob-
stajala je tudi gorska skup-
nost, ki ji je predsedoval gor-
ski gospod ali njegov namest-
nik. Gorska skupnost se je na-
vadno sestajala enkrat na leto.
sestavljali pa so jo gorski go-
spod, njegov namestnik, sod-
niki in prisedniki iz vrst so-
gomikov in vinogradniki. Tak
zbor se je imenoval gorska
pravda. Obravnavali so vsa
pomembnejša vprašanja v zve-
zi z gorskimi vinogradi, reše-
vali pa so tudi nastale spore.
Teh je bilo sčasoma toliko, da
je moral deželni knez leta 1543
izdati Gorske bukve za Šta-
jersko.
Vsebovale so veliko predpi-
sov o pravilnem obdelovanju
vinogradov, o zavarovanju vi-
nogradov s plotovi, da jih ne bi
poškodovala živina ali divjad,
o cestah in poteh, o čiščenju
zar med poseimeznimi vino-
gradi, o začetku trgatve, ki se
je smela začeti samo z dovolje-
njem gorskega gospoda ali pa
po sklepu izvedencev iz vrst
sogomikov, da ne bi bilo vino
prekislo zaradi prezgodnje tr-
gatve ali pa da ne bi prepozno
začeta trgatev zmanjšala pri-
delka. Med drugim je bilo tudi
prepovedano naseUti kočo pri
vinogradu pri podložnem
kmetu, ki je hubo samovoljno
zapustil pri zemljiškem gospo-
du zaradi prevelikih dajatev
ali tlake.
Iz teh časov izvirajo tudi
osobenjki, ki jih lahko imamo
za začetnike viničarstva in za
prvi pojav agrarnih proletar-
cev, dninarjev. Osobenjki so
bili tisti, ki so bežali s hub,
kajti odhajanje s hub v mesta
je bilo prepovedano, nezado-
voljni podložniki pa so zato
iskaU pribežališče v vinograd-
nih kočah, kjer so z delom pre-
življali sebe in svojce, seveda
s privolitvijo sogomika. Gor-
ski gospodi niso maraU takega
početja, toda kljub njihovem
nasprotovanju so osobenjki
ostali kot viničarji od 15. sto-
letja v gorskih vinogradih.
Gorske bukve so določale
tudi kazni in odškodnine, kaz-
ni pa so bile večinoma denar-
ne, in le izjemoma telesne.
Nadaljevanje prihodnjič
Št.2 - 14. januar 1993
28
29
St.2- 14. januar 1993
30
Navihanka pred mikrofonom
Prvič se je pojavila nekje
v začetku decembra. Prej
majhna kot velika. Črnih las in
z očali, za katerimi se svetita
dve lučki, ki te morata spraviti
v dobro voljo. Govori hitro,
polna je značilnih študentskih
prebliskov in jezikovnih ocvir-
kov, ko pa je treba, se zresni in
je pogled nanjo povsem druga-
čen. Resna profesorica!
Greta Kokot, študentka no-
vinarstva in francoščine
v Ljubljani, doma s Sladke go-
re. Sladka gora in francoščina
gresta kar lepo skupaj in Gre-
ta to prizna.
Že v mlajši mladosti je rada
pisala, pela, igrala, skratka
počenjala stvari, ki so bile
drugačne od drugih in s kate-
rimi je opozarjala nase.
Ima tudi prijeten glas, zato
ni čudno, da se trenutno po-
skuša kar na treh radijskih po-
stajah: v Šmarju, na RLG
v Ljubljani in pri nas, na Ra-
diu Celje. »Za mladega člove-
ka je to krasna priložnost, naj-
boljša šola, da se čimveč nauči
v različnih okoljih.«
Na lanskem republiškem
srečanju lokalnih radijskih
postaj v Slovenj Gradcu je do-
bila 3. nagrado za reportažo
»Življenje po tem«, ki smo jo
zavrteli tudi v našem progra-
mu. Trenutno pri nas samo na-
poveduje in to občasno ob po-
nedeljkih popoldne. Kmalu se
bo začela pojavljati pogosteje
in razkrivati vse svoje možno-
sti in talente.
Pove, da je rojena v zname-
nju raka in da veliko bere ho-
roskope.
»Veliko se ukvarjam s horo-
skopi, ker mislim, da je nekaj
v tem. Ne berem tedenskih, to
je hec, ampak ta resne. Če ver-
jamemo v računalnike, zakaj
ne bi v prihodnost še po narav-
nih znakih?«
Rada potuje.
»Žehm si videti Kitajsko, pa
Indijo, Skandinavijo. Saj ne
smem preveč povedati, ker bo-
do rekli, da sem prezahtev-
na... Iščem pa sponzorja za
potovanja. Po možnosti nepo-
ročenega.«
Mladi imate razna imena,
kako tebi pravijo?
»Vse sorte, na vse slišim.
Včasih so mi rekli Gretica,
zdaj sem pa malo zrasla ...«
Voziš avto?
»Vozim, vendar me vedno ne
uboga. Sicer je pa pri nas na
Sladki gori ogromno
ovinkov!«
O čem največ razmišljaš?
»O diplomi, zaposlitvi, vsem
lepem, žal pa je tega vedno
manj.«
Ker je pogovor nastajal med
oddajo sva utihnila. Greta pa
je napovedala:
»Ura je sedemnajst in na vr-
sti je...«
Lepa barva je v njenem
glasu...
TONE VRABL
Foto: EDO EINSPIELER
iVied siišnostio
in posiiišanostio
Radijci smo v glavnem raz-
peti med obe težnji - biti sliša-
ni, pri čemer gre najprej za
moč oddajnika, in biti poslu-
šani, kar gre seveda na račun
dobrega programa. Idealno je,
če sta slišnost in poslušanost
v prej razloženem smislu us-
klajeni.
Na Radiu Celje trdimo, da
smo doslej pri slišnosti zaosta-
jali, čeprav smo oddajali po
lastnem mnenju, pa tudi po
podatkih nekaterih občasnih
analiz dokaj poslušljiv pro-
gram. Vsekakor se veselimo,
da bomo v kratkem z novo
frekvenco 95,1 MHz z oddajni-
ške točke Boč bistveno izbolj-
šali slišnost signala RC. Na-
tančneje: mislimo, da bomo
šele s tem dosežkom uskladili
slišnost in poslušanost. Pre-
pričani smo, da bomo poslej
morali večino svoje energije
uporabiti za kakovost progra-
ma, za kakovost radijskega
novinarstva in za kakovost
medijske uporabljivosti. Lah-
ko izrečeno in še lažje zapisa-
no, toda težje uresničljivo.
Tisti, ki se resno ukvarjajo
z mediji, zlasti elektronskimi,
vedo, da se zgolj na občutek ne
gre zanašati. Tudi izkušnje vo-
dilnih radijcev najbolj prodor-
nih komercialnih radijskih po-
staj v Evropi in Ameriki so
takšne, da občutek sicer mora
biti, nato pa se je treba oprijeti
različnih raziskav. Najti je
treba predvem odgovore na
vprašanja: koliko je poslušal-
cev, kdaj poslušajo program,
kdo so sploh poslušalci, kdo so
oglaševalci, kako in kdaj po-
slušajo moški in kdaj ženske,
otroci in podobno. Skratka:
potrebne so raziskave tako
glede povečanja števila poslu-
šalcev, kakor tudi povečanja
profita radijske postaje.
Mediana se je prvič resneje
lotila analize dosega radijskih
postaj, prvič aprila in drugič
oktobra lani. O nekaterih za-
nimivostih iz te raziskave in
o položaju Radia Celje v pri-
merjavi z nacionalnimi in re-
gionalno-lokalnimi radijskimi
postajami oziroma programi,
pa več prihodnjič.
MITJA UMNIK
REVIZIJA RUMENEGA CE
Avdiciia za koaiiciio
Sizifove muke Janeza Dr-
novška so dokaz politične ne-
stabilnosti. Da mu pri napiho-
vanju rešilnega koalicijskega
jopiča zmanjkuje sapa, ni toli-
ko kriv nonšalanten osnutek
koalicijske pogodbe, Id je ulti-
mativno streznil mencajoče
potencialneže, ampak razum-
ljiva mandatarjeva želja po
večinsko lojalnem državnem
zboru. Le tako bi se nova vla-
da obdržala do konca mandata
ali - kar je še bolj verjetno - do
predčasnih volitev, ki jih na-
poveduje že v osnutku pogod-
be zapisana »sprememba vo-
livnega zakona kot prioritetna
naloga vladnih strank v držav-
nem zboru«.
Če prezremo to LDS-ovsko
perverznost in v okviru dejan-
skih strankarskih apetitov po-_
iščemo vsem skupen interes, je
to - z izjemo Zelenih, ki so se
deklarirali kot konstruktivna
opozicija - prav sodelovanje
v vladi. Potem ko je Drnovšek
odpisal Podobnika in Jelinčiča
ter s tem desnico skrčil na krš-
čanske demokrate kot pogojno
nujne koalicijske partnerje, se
je SKD začela obnašati v stilu
pomembneža, ki načeloma bi,
toda pod določenimi pogoji.'
Mandatar je tako sprejel nji-
hovo igro, saj je vedel, da si
v nasprotnem primeru lahko
privošči šibko levosredinsko
koalicijo in vlado z vprašljivo
stabilnostjo. Vendar so krš-
čanski demokrati, na čelu
z nepredvidljivim Peterletom,
naredili dve usodni napaki:
igrali so športno in se sprli
med sabo. Tako jih je Drnov-
šek najprej nategnil z Rigelni-
kom in Kristanom (takratna
verzija: na Rigelnikovo mesto
v vladi pride Voljč, na njegovo
v banki pa Deželak). Nato jim
po prvi fazi pogajanj pošlje
neprebavljiv osnutek pogod-
be: vzemi ali pusti. Podpisali
ga niso, ker bi s tem nemara
izgubili del ponujenega. Zavr-
nili pa tudi ne, ker bi izgubili
prav vse. Problem SKD-j a ni
nekompatibilnost z Združeno
listo, ta razlog je prav otroški,
ampak jih je strah sodelovanja
predvsem zaradi morebitnih
posledic oz. zamere same baze,
ki naj bi to potrdila na prvih
naslednjih volitvah. V Baro-
metru Ru-CE je bilo petinšti-
rideset odstotkov poslušalcev
odločno proti sodelovanju krš-
čanskih demokratov v Drnov-
škovi vladi. Natanko toliko pa
jih je bilo mnenja, da premier
brez njih nikakor ne sme se-
staviti vlade. Zapleteno.
V vsakem primeru se bo zame-
ril slabi polovici volilcev.
Poleg t.i. velike in levosre-
dinske vladne koalicije obsta-
ja še tretja: pogojno velika.
Združena lista ali SKD v za-
meno za kakšno ministrsko
mesto ali stolček v banki,
SDK-ju... postane vladi lojal-
na opozicijska stranka. Torej
nekaj podobnega kot je bil sta-
tus SDP-ja v sedanji vladi. Po-
vsem brez možnosti ni niti Po-
dobnikova alternativna des-
nosredinska koalicija, saj se
lahko kmalu po potrditvi Dr-
novškove vlade zgodi kon-
struktivna nezaupnica. Ker se
premier tega zaveda, ne bo
skoparil s stolčki, četudi v na-
videzno škodo lastni stranki.
Pri vsem tem pa je treba upo-
števati še zamegljene relacije
med Demokrati in krščanski-
mi demokrati ter socialdemo-
krati in Združeno listo. Bi-
stveno vprašanje slehernega
tovrstnega kompromisa je:
v zameno za kaj bo kdo posku-
šal vnovčiti svojo kredibil-
nost? V nestabilnih političnih
razmerah je cena oblasti re-
klanrna. V popust pa je všteto
tudi tveganje.
RADIJSKI SPORED
od 14. do 20. januarja
RADIO CELJE
Četrtek, 14.1.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.00 !
Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.401
Poslovne informacije, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečaj- \
niča, 7.30 EPP, 7.40 Aktualna tema, 7.50 EPP, 8.05 Poročila, 8.15 ;
Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9.00;
Dopoldne z vami, 10.00 Novice, 10.15 Minuta za zdravje, 11.00 ^
Opoldanska mavrica, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes j
do 13-tih (prenos RaS), 14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.301
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30J
Disco glasba, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 15.1.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.00'
Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30, Gospodarske novice, 6.40 Borzno '
poročilo, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.30 j
EPP, 7.40 Aktualna tema, 7.50 EPP, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,;
8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkove štengce,;
10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica,:
12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 12.30 Kuharski kotiček, 13.00 Danes
do 13-tih (prenos RaS), 14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.30 i
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Rumeni CE, 19.00 Zaključek sporeda. ]
Sobota, 16.1.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.00:
Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Agencijske vesti, 7.00 Druga jutra- ]
nja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.30 EPP, 7.50 EPP, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horo-;
skop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, \
11.00 Opoldanska mavrica, 12.00 Novice, 12.10 Teen-val, 13.00'
Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.30 Kam danes, 15.00 Novice, i
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 čestitke in pozdravi,;
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem;
- Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19.00 Radijski dnevnik (prenos ■
RaS), 19.30 Večerni spored, 22.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 17.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.45 Horoskop, 9.00 \
čaj za dva, 10.00 Novice, 11.00 Kmetijski nasvet, 11.30 Time out za ^
šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 ;
Čestitke in pozdravi. i
Ponedeljek, 18.1.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.00;
Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.40 Borza:
rabljenih avtomobilov, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečaj- ]
niča, 7.30 EPP, 7.40 Aktualna tema iz gospodarstva, 7.50 EPP, 8.05 i
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Horoskop, 9.00 športno dopoldne,,
10.00 Novice, 11.00 Opoldanska mavrica, 12.00 Novice, 12.10 i
Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.30 Kam danes,!
15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kro-i
nika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica narod-;
no~zabavnih melodij, 19.00 Zaključek sporeda. }
Torek, 19.1.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.00:
Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.40 Ponudba;
in povpraševanje CIS GZ, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 i
Tečajnica, 7.30 EPP, 7.40 Aktualna tema, 7.50 EPP, 8.05 Poročila, i
8.15 Otjvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9.00 i
Vroči eter, 10.00 Novice, 10.15 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska
mavrica, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih^
(prenos RaS), 14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in:
odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Evergreeni,;
19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 20.1.: 5.40 Uvodni avizo In napoved, 5.55 EPP, 6.00:
Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.40 Borzno;
poročilo, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica. 7.30
EPP, 7.40 Aktualna tema iz gospodarstva, 7.50 EPP, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9.00
Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 11.00 Opoldanska mavrica,!
12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS),,
14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos j
RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Brane Rončel na Radiu Celje, \
19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka, ^
ob sobotah do 22.00, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 15.00,
na UKV frekvencah 100,3 in 95,9 MHz - stereo. \
Od elektrike k umetnosti
številnim honorarnim sodelavcem naše radij-
ske in časopisne hiše se je pred meseci pridru-
žil osemindvajsetletni Boris Gorupič iz Žalca,
ki je ponudil sodelovanje na področju kulture.
Nekaj takšnega bi nam prišlo kar prav, smo si
mislili, in fanta vzeli na preizkušnjo. Z ocena-
mi likovnih razstav se je Boris izkazal in skle-
nili smo pakt o dolgoročnem sodelovanju.
Boris zaključuje študij umetnostne zgodovi-
ne in sociologije kulture na ljubljanski Filo-
zofski fakulteti. Čez približno dva meseca na-
Portret prijatelja. Avtor: Boris Gorupič
Boris Gorupič
merava diplomirati, potem pa... Najprej na
potep po Evropi, da bo nadoknadil zamujeno.
Med študijem namreč ni utegnil potovati in si
ogledovati galerij in muzejev, saj je ves čas že
pridno sodeloval s kulturno redakcijo Radia
Slovenija, dopisoval je v Večer, Slovenca, Novi
tednik-Radio Celje, in v novo revijo M'zin.
- Še preden je odšel v Ljubljano, je obiskoval
srednjo elektro šolo v Velenju. V osnovni šoU
ga je namreč zanimala elektrika, v srednji pa
se je navdušil nad umetnostjo in literaturo. Pa
je pričel pisati pesmi in prozna dela ter jih
objavljal v Mladini ter v Literarnem noktumu
na Radiu Slovenija. Ko se je odločil za študij,
je leposlovje opustil, navdušil pa se je nad
umetniško fotografijo. Ta mu še danes jemlje
precej časa. Predvsem portreti, pa tudi tihožit-
ja, so značilni zanj.
Med študijem se je navdušil
tudi za pisanje ocen likovnih
razstav, literarnih del in fil-
mov. Na podlagi na fakvdteti
pridobljenega znanja jih je pi-
sal, in jih še piše, ter spoznal,
da je to tisto, kar namerava
početi v življenju. In če bo mo-
goče, po študiju ne bo nikjer
v rednem delovnem razmerju.
S svobodnim statusom bi bil
zadovoljen, če bi seveda na ta
način lahko zaslužil dovolj de-
narja. Sicer pa ima v mislih še
nekaj načrtov, ki jih ne name-
rava izdati vse dotlej, dokler
ne bo prepričan, da mu jih bo
uspelo uresničiti.
Poslušalci Radia Celje so
lahko v zadnjem času slišali
tudi Borisov glas. Kar precej
časa smo potrebovali, da smo
ga prepričali, naj ocene likov-
nih razstav in knjižnih del
prebira sam. Najprej se je upi-
ral, češ da njegov glas mikro-
fonsko ni primeren. Toda ko je
sam sebi dokazal nasprotno, je
pristal tudi na to. Sedaj ga
lahko slišite vsak petek, ko za
oddajo Filmski sprehodi pri-
pravlja rubriko, v kateri pred-
stavlja filme iz slovenskih vi-
deotek. Pred Božičem nam je
pomagal pripraviti oddajo,
v kateri smo ocenjevali praz-
nične voščilnice, njegov glas
pa tu in tam slišite tudi
v osrednji informativni oddaji
Radia Celje, Kroniki.
N. G.
Št.2 - 14. januar 1993
31
Št.2 - 14.januar 1993
32
Pridelovanje Icoruze v sušnili letiii
Brez vode ni življenja. To je
stara modrost. V letu 1992 smo
jo izkusili na lastni koži. Suša
je prizadela vse posevke. Tudi
koruzi ni prizanesla.
Izkušnje uče, da rabijo rast-
line v obdobju rasti, od aprila
pa do septembra, od 500 do
700 litrov vode na kvadratni
meter. Znano je, da rabi koru-
za za pridelek ene tone zrnja
približno 700 ton vode. Pri po-
prečnem pridelku 7 ton zrnja
na hektar rabi torej pet tisoč
ton vode. Vemo tudi, da porabi
koruza dnevno po 240 kubič-
nih metrov vode na ha vsak
dan, ko je v bujni rasti. Tudi to
je znano, da potrebuje največ
vode v obdobju do konca juni-
ja do konca avgusta.
Vodo lahko dobi v obliki
dežja, torej kot padavino ali
pa iz podtalja, če je podtalnica
visoka.
Pri odbiri koruznih sort po-
svečajo proizvajalci pozornost
tudi odpornosti na sušo. Glede
tega razvrščajo koruzne sorte
v razrede od ena do devet.
V razredu ena so najmanj od-
porne sorte, v razredu devet pa
najbolj odporne. V poprečju
sodijo sorte, ki jih sejemo na
celjskem območju, v razred
šest, kar pomeni, da so srednje
odporne na sušo.
V letu 1992 smo imeli pose-
janih devet sort v občini Žalec
na peščenih tleh. V občini Mo-
zirje so bUe štiri sorte na pe-
čenih tleh in štiri na peščeno-
ilovnatih tleh. V občini Vele-
nje so bile preizkušene štiri
sorte na peščeno-ilovnatih
tleh.
Preizkušale so se sorte iz
zrelostnega razreda dve in tri.
Najpoznejša sorta je bila sorta
Medžimurec.
Leta 1992 je bilo v občini
Žalec, v obdobju od aprila do
konca septembra, 332 mm pa-
davin. V občini Mozirje so
imeli 325 mm padavin v istem
obdobju. Žalec je dobil izdat-
ne padavine konec junija, Mo-
zirje pa šele konec septembra.
Koruza rabi največ vode od
konca junija do konca avgu-
sta. V obeh primerih je bilo
tedaj padavin premalo. V Žal-
cu so izdatne junijske padavi-
ne ugodno vplivale na rast ko-
ruze. Mozirje je imelo v jimiju
le 70 mm padavin.
Na šestih krajih celjskega
območja je dala koruza pride-
lek od nič do 7,4 tone zrnja na
ha. Zrelostni razred dve je dal
na peščenih tleh od 2,9 do 6,8
ton na ha, razred tri pa od nič
do pet in pol tone na ha.
Na peščeni ilovici je bil pri-
delek sort iz razreda dve od 4,6
do 7,4 tone na ha, iz razreda tri
pa od nič do 6,8 ton na ha.
Iz navedenih podatkov se
lahko naučimo to, kar Primor-
ci že dolgo poznajo. Da na-
nu-eč zgodnje sorte koruze suši
uidejo, pozne pa suša vmiči.
Pri tem je kakovost tal izred-
nega pomena. Na peščenih
tleh je suša za koruzo po-
gubna.
Kaj svetujemo?
Če je le mogoče, sejemo ko-
ruzo za zrnje na globoka, peš-
čeno-ilovnata tla. Obvezno je
na našem območju treba sejati
sorte iz razreda dve. Te dajejo
v sušnih letih več pridelka kot
kasnejše sorte.
Nasvet je star. Izvira pa iz
izkušenj. Vemo namreč, da
imamo na celjskem območju
od desetih let šest neugodnih
za rast in razvoj koruze. Rane
sorte uidejo tako suši kot
zgodnji zmrzali.
Kmetje žal radi segajo po
kasnejših sortah, ker so pre-
pričani, da pomeni dolg strok
tudi večji pridelek. Ocena »na
oko« pa je pogosto varljiva.
IDA TEPEJ
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Kot smo vam obljubili že
v prejšnji številki, bo v nasled-
njih tednih dovolj časa, da se
sprehodimo skozi različne
modne stile. Začeli smo
s športno modo, za danes pa je
naša modna svetovalka Vlasta
Cah-Žerovnik pripravila zapis
o »kovinski modi,« ki se še po-
sebej rada druži z usnjem.
Moda in predvsem drobni
modni dodatki, ki dajejo pečat
tovrstnemu slogu oblačenja, so
pravzaprav zelo uporabni. Le
malce iznajdljivosti, domišljije
in ščepec poguma je potrebno,
pa boste v sicer istih črnih hla-
čah in puliju vsak dan drugač-
ne. Prav nič pa ne bo narobe,
če za osnovno oblačilo izberete
kaj drugega - kovinski dodatki
se prav lepo podajo tudi
k malce večjemu dekolteju,
k obleki ali krilu...
Modni kreatorji, ki so si le-
tos izbrali za pogled na modno
sceno vsaj kanček kovinskega,
prisegajo le na nekaj - čim
manj barvnih kombinacij si
privoščite ob žvenketajočih
oblačilih. Najboljša pa je, pri-
segajo vsi zapovrstjo, črna.
Uredništvo
ZDRAVILNE RASTLINE

BORIS JAGODIC
Imam grdo razvado, da si
grizem nohte. Rada bi se odva-
dila te razvade,
bralka iz Kozjega
Grizenje nohtov je grda raz-
vada, ki je odraz notranje na-
petosti in disharmonije. Ko
pridejo otroci v najstniška le-
ta, hočejo biti naenkrat neod-
visni od svojih staršev. To se
izraža na najrazličnejše nači-
ne. Nekatera dekleta so pre-
plašena nad svojo »odraslo«
postavo in skušajo s silo pre-
prečiti svoj razvoj. Odklanjajo
hrano, zaskrbljene so zaradi
svoje teže, prijatelj jih je zapu-
stil in nesreča je tu. Pri neka-
terih nastradajo nohti in revč-
ki so oglodani do krvi. To boli.
Nohti so del rok in če hoče-
mo imeti negovane roke, si
moramo vzeti čas, da neguje-
mo tudi nohte. Nohti, ki so lepi
na pogled, lahko resnično
spremenijo videz mladega de-
kleta. Vsa dekleta si želijo
imeti lepe, sijoče nohte. To je
pri mnogih težko mogoče, ker
opravljajo takšen poklic, kjer
se nohti sami poškodujejo. Če
imaš opravka z vodo, se nohti
zmehčajo, ko so mokri, se radi
tudi cepijo in lomijo.
Pri grizenju nohtov se lahko
odvajaš svoje razvade s tem,
da začneš svoje nohte negova-
ti, jih lakirati. Pogled na lepe
negovane nohte naj bi te pre-
pričal, da jih je težko pokvariti
z grizenjem. Seveda, čim daljši
so nohti, tem več nege potre-
bujejo. Lak zaščiti nohte, po-
leg tega pa deluje tudi kot
okras. Za nego nohtov si je po-
trebno vzeti čas vsak teden,
tako da pride to v navado in
del tvoje skrbi za lepoto. Po-
grizeni, lakirani nohti so nekaj
grdega in dajejo videz neureje-
nega dekleta.
Grizenje nohtov je znak
živčnosti, zato je potrebno
urediti tudi to vprašanje. No-
tranja harmonija je pomemb-
na za razvoj mladega človeka,
pa tudi za nas odrasle. Po-
membna je pravilna prehrana,
ker vse življenje vpliva na naše
zdravje in splošno počutje.
Hrana mora biti mešana, vse-
bovati mora dovolj zelenjave
in sadja in mlečnih izdelkov.
Varovati se' je treba mastne
hrane, slaščic, kave in alkoho-
la. Mešana hrana vsebuje dra-
gocene vitamine in minerale in
s takšno hrano si tudi najbolje
ohraniš lase, nohte in zobe. Pri
hranjenju lahko poskrbiš sa-
ma zase in če hočeš bolje jesti,
moraš vzeti v svoje roke tudi
del odgovornosti za vse, kar se
dogaja s teboj in okoli tebe.
S tem boš naredila uslugo tudi
svojim staršem. Tudi redno gi-
banje na svežem zraku spod-
buja redni metabolizem in
s tem se dviga tudi notranja
samozavest.
Vsak živ organizem potre-
buje pravilen počitek. Spanje
je pomemben proces, s katerim
si možgani pridobivajo energi-
jo, ki jo potrošijo čez dan. Za
uravnovešenega človeka je po-
membno, da se dovolj naspi.
Zdrav spanec pa nastopi, če se
telesno utrudimo z delom ali
drugim naporom. Tudi spalni
prostor mora biti primemo
hladen in pred spanjem si lah-
ko privoščiš toplo kopel, ki te
sprosti.
Če si psihično preobčutljiva,
kar se vidi tudi v tem, da si
vneto grizeš nohte, lahko do-
biš v vsaki lekarni čaj za živce,
ki pomirja in sprošča. Vendar
se moraš te razvade sama reši-
ti z nego nohtov in ko boš po-
nosna na nje, si jih pač ne boš
več grizla. Poškodovanim noh-
tom lahko privoščiš tudi kopel
v olivnem olju. Segreješ malo
olivnega olja in vanj pomoči
konice svojih prstov ter jih ta-
ko držiš nekaj minut. Taka olj-
na kopel je za nohte pravi bal-
zam. Zelo dobro učinkuje tudi
mešanica iz ene žlice olivnega
olja, ene žlice jabolčnega kisa
in soka ene limone. V tej razto-
pini lahko okopaš tudi vse pr-
ste in celo dlani. Vsako maza-
nje z grenkimi snovmi pri gri-
zenju nohtov nima nobenega
uspeha.
KUHAJMO SKUPA.

Poleg fižola je grah ena iz-
med najbolj razširjenih stroč-
nic pri nas. Doma je verjetno
v Etiopiji, kjer še danes najde-
mo divje rastoče oblike velike-
ga graha, ki ima čudovite rož-
nate ali škrlatne cvetove. Tudi
navadni grah ima svojo zgodo-
vino, ki sega v pradavne čase.
Ker ga gojijo že stoletja, so te
rastline zelo krhke. Na njih se
razvijejo številni beli cveto\i,
ki rastlino popolnoma prekri-
jejo. Zaradi teže cvetov in
strokov ter zaradi svoje krh-
kosti te rastline dandanes ne
morejo več uspevati brez opo-
re in človeške nege.
Grah delimo v glavnem na
tri vrste in sicer na sorte, ki jih
pripravljamo mlade, to je ne-
zrele, s stroki vred, na oluščen
grah, ki dozori na rastlinah ter
na suh grah. Ko dozorijo prvi
grahi, je že začetek poletja.
Poznamo več sort graha in
najboljši je francoski mali ze-
leni grah. Najbolj okusen je
sveže odtrgan in oluščen, ker
z daljšim počivanjem izgubi
svoj okus. Svež grah hitro sku-
hamo v vodi ali pari. Ker moč-
ne začimbe prekrijejo sladko-
bo v grahu, ga pripravljamo le
z milimi dodatki, kot so bazili-
ka, gobe in mlada čebula. Zrel
grah pa je najboljši dušen
z gnjatjo, slanino ali česnom,
kot pire ali v juhi. Svež grah
vsebuje precej beljakovin,
rudnin in ogljikovih hidratov
ter lahko nadomešča meso.
Poznamo pa tudi suhi grah,
ki je posušeno seme zelenega
ali rumenega poljskega graha.
Cela, suha grahova zma mora-
mo čez noč namakati in zahte-
vajo razmeroma dolgo kuha-
nje. Cel grah kuhamo eno do
dve uri. Tak je osnova za mno-
ge odUčne jedi. Pa si jih nekaj
oglejmo:
Holandsica graliova
Juha
Za to slastno juho potrebu-
jemo: 300 g zelenega posuše-
nega graha, 2 svinjski nogi,
žličko soli, 3 pore, 100 g gomo-
lja zelene, žUco sesekljene ze-
lene, 4 krompirje in 200 g hme-
ljarske klobase.
Grah 12 ur namakamo v vo-
di. Svinjski nogi operemo in ju
damo h grahu ter prilijemo to-
liko vode, da je jed pokrita.
PosoHmo in jed kuhamo na
malem ognju tri ure. Medtem
operemo por in ga zrežemo na
kolobarje. Gomolj zelene olu-
pimo, operemo in drobno na-
režemo. Sesekljamo zelene de-
le zelene, krompir olupimo in
ga zrežemo na drobne kocke.
Zelenjavo dodamo k juhi in še
kuhamo pol ure. Tedaj je
krompir že mehak in jed se
zgosti. Klobase narežemo na
kolobarje in jih damo v juho
ter kuhamo še 10 minut. Svinj-
ski nogi vzamemo iz juhe ter
obrežemo meso, ki ga dodamo
juhi. Postrežemo čim bolj vro-
če. Namesto posušenega graha
lahko uporabimo tudi sveži in
tedaj je jed hitreje pripravlje-
na. Po želji juho lahko začini-
mo še z baziliko. Nekaterim je
všeč tudi dodana kisla sme-
tana.
Graliov narastelc
Potrebujemo: 500 g sveže
izluščenega graha, 6 mladih
čebul, žlico masla, sol in po-
per, 250 g nemastne skute,
2 jajci, osminko litra sladke
smetane, žličko svežega zele-
nega popra, 400 g hmeljarske
klobase in maščobo za pekač.
Grah kuhamo v slani vodi
5 minut, nakar ga odcedimo.
Čebulo očistimo, operemo in jo
drobno sesekljamo. V ponvi
razpustimo maslo in na njem
dušimo čebulo, tako da poste-
kleni. Polovico čebule dodamo
h kuhanemu grahu, pomešamo
in začinimo s soljo in poprom.
Skuto pomešamo z jajci, slad-
ko smetano ter dodamo preo-
stalo čebulo in zeleni poper.
Dobro pomešamo, posolimo
ter zmes enakomemo porazde-
limo po grahu ter poravnamo.
Klobaso narežemo na rezine in
jo porazdelimo po skutni zme-
si. Pekač postavimo v vročo
pečico in pečemo približno 30
minut. -
Ješprenjčelc
z grahom
To je starodavna slovenska
jed. Zvečer namočimo četrt li-
tra ješprenjčka. Dmgi dan ga
damo kuhat, da zavre. Ko je
zavrel, mu odlijemo vodo in ga
ponovno zaUjemo z juho, ki
smo jo pripraviU iz jušne koc-
ke in počasi kuhamo dve uri.
Posebej skuhamo osminko li-
tra posušenega graha, ki smo
ga tudi namakali čez noč in ko
je mehek, ga odcedimo in pret-
lačimo ter dodamo k je-
šprenjčku. Če imamo, dodamo
košček sesekljane slanine ali
malo kuhanega svinjskega su-
hega mesa, ter na kocke nare-
zan krompir. Ko je vse mehko,
dodamo še za žlico drobno zre-
zanega drobnjaka in za ščep
popra. Ta recept je iz leta
1900, ko so se »bližali hudi
cajti.«

Današnja modna tema nima
nikakršne zveze s prav tako
modemo glasbo, kot bi mlajši
svet utegnil pomisliti. No,
morda pa le čisto malo - če
prisluhnemo rožljanju, potr-
kavanju in zvončki j an ju super
modnega detalja v najnovejših
kreacijah za mlade: kovini.
Za ljubitelje hard core mode
bo morda zanimiv podatek, da
si je letos »metallica« utrdila
pot celo na visokomodno pri-
zorišče. Poleg altemativnega
kreatorja Isseya Miyake, se je
za »hard couture« ogrel tudi
slavni Valentino in celo ele-
gantna modna hiša Chanel.
Vsi po vrsti so še vedno oča-
rani nad kovinskimi zadrgami.
zakovicami in obročki, svojih
»pet minut« pa znova doživlja
kovinska veriga oziroma veri-
žica. Nekaj nizov okrog vratu,
pasu ali zapestij, pa bo v hipu
rešen problem modnega vi-
deza.
Morda le še tale podatek
- metalno okrasje se najbolje
počuti na čmi osnovi. Če je
usnjena, pa sploh ne more biti
bolje! Čmi se praviloma lahko
pridruži še bela, pogojno tudi
rdeča, ostale bolj veseljaške
kombinacije pa bi vam v dobro
originalnosti »metallice,«
predvsem pa estetskega videza
takole na daljavo raje odsveto-
vala.
VLASTA
Nagradno vprašanje:
KATERA ŠPORTNA OBLAČILA SO POGOSTO OKRAŠENA
Z ZAKOVICAMI?
Št.2 - 14.januar 1993
33
Dodge viper RT/10,
pa še grand cherokec
če še pred letom ali dvema na sloven-
skih cestah skoraj ni bilo moč opaziti
(vsaj s slovenskimi registrskimi tablica-
mi ne) dragih in prestižnih avtomobilov,
je sedaj kar precej drugače.
Vse kaže, da bo aprila pri ljubljanskem
Chrysler Jeep Importu naprodaj roadster
dodge viper RT/10 (na sliki). Prvič so
avtomobil (vsaj v Evropi) prikazali na
frankfurtskem salonu avtomobilov leta
1989, maja 1990 pa je tedanji prvi mož
ameriške avtomobilske tovarne Chrysler
Lee lacocca (ki je prvega januarja letos
odšel v pokoj) menil, da kaže tudi serij-
sko izdelovati športnika v izzivalni po-
dobi. Viperja RT/10 poganja desetvaljnik
s prostornino osem litrov in dobršno za-
logo moči (400 KM). Zunanjost seveda
nezgrešljivo dokazuje izrazito športnost,
tovarna pa dovolj spretno ureja povpra-
ševanje po avtomobilu. Po napovedih naj
bi že lani naredili približno 3000 avto-
mobilov, a se jim to ni posrečilo. Evrop-
skim trgom naj bi namenili zelo malo
viperjev RT/10 in prav zaradi tega je
želja po njih tudi na stari celini dovolj
očitna. Ljubljanski prodajalec, ki je
hkrati zastopnik tovane Chrysler pri nas,
napoveduje tovarniško ceno 100 tisoč
mark. Ob dajatvah (52,6 odstotka) pa bi
se viper RT/10 komaj približal najdraž-
jim avtomobilom na slovenskem trgu.
Vsekakor pa je res, da ni povsem zane-
sljivo, ali bo Chrysler z viperjem res
ustregel svojemu zastopniku na majh-
nem avtomobilskem trgu.
Precej manj neznank pa je z jeepom
grand cherokee. Gre za terensko vozilo,
ki je v bistvu posodobljena, večja in tudi
zmogljivejša različica že znanega teren-
skega vozila cherokeeja. Avtomobilu to-
varna namenja dva motorja: 4-litrski še-
stvaljnik (183 KM) in 5,2-litrski osem-
valjnik z največjo močjo 215 KM. Grand
cherokee s šibkejšim motorjem bo napro-
daj v dveh izvedenkah (laredo in limi-
ted), pri čemer naj bi bila prva na voljo
za tovarniških 28.500 dolarjev, druga pa
za 36.700 dolarjev. Če je v avtomobilu
nameščen 5,2-litrski osemvaljnik, je na
voljo samo izvedenka limited, zanj pa je
treba tovarni (ali zastopniku) odšteti
39.400 dolarjev. Prve grand cherokeeje
naj bi v Ljubljani dobili že konec tega
meseca, brez posebnih težav pa bo pro-
daja stekla aprila.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Po nekaj tedenskem zatišju se je dogajanje na sejmu rabljenih
avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju znova razživelo. Tako si
je v soboto okoli 1000 obiskovalcev prišlo ogledat 445 vozil, kolikor
jih je bilo naprodaj. Uradno registriranih kupoprodajnih pogodb je bilo
12, poleg tega pa so organizatorji izdali še 135 kompletov pogodb,
kar je glede na začetek leta dokaj vzpodbudno. V mislih je potrebno
imeti tudi nov zakon o uvozu avtomobilov in motorjev, katerega
veljavnost in posledice pa zaenkrat še ne moremo napovedati.
Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne.
VTOKOTICEK
Novi passat,
nekaj noviii goifov
Nemška avtomobilska to-
varna Volkswagen, ki ji je lani
na evropskih trgih šlo kar do-
bro (17,4-odstotni delež), ima
za letos kar precej načrtov.
Med drugim pripravlja karo-
serijsko prenovo limuzine
srednjega razreda passat (na
sliki).
Največ novega bo - logično
- na prednjem in zadnjem delu.
Spredaj bodo drugačne luči,
odslej bo imel passat čisto pra-
vo masko, ki morda nekoliko
spominja na rešitev pri fordu
escortu. Nov bo zadnji del, po-
krov se bo namreč odpiral do
odbijača, s tem pa bo olajšano
nalaganje prtljage v prtljaž-
nik. Drugačne bodo tudi luči,
večje in zavihane čez rob, ves
zadek pa bo nekoliko bolj re-
prezentativen. Letos bodo
predstavili tudi golfa v kabri-
oletski izvedbi, konec leta pa
prideta na vrsto še dva golfa:
s tako imenovanim ekološkim
motorjem, kasneje še TDI ozi-
roma neposredno vbrizgava-
nje dizelskega goriva, kar je
pravzaprav Audijeva rešitev,
izjemno ugodna pri motorju
TDI 1,9. Morda bodo tik pred
koncem leta ponudili na ogled
še golfa v karavanski izvedbi
in s Volkswagnovo oznako va-
riant. Vsekakor dovolj dela in
ostrejši boj za kupce.
Priiiajata safrane in top fun
Novomeški Revoz ponuja
drugačno ali olepšano različi-
co renaulta 5 z oznako top fun.
To je v resnici nekoliko bolje
opremljena petica, ki so ji do-
dali še uro, radiokasetofon
grundig, drugače oblazinjene
sedeže, zraven je tudi nosilec
za smuči, na kolesih so dru-
gačni pokrovi.
Vse to je paprodaj za 748
oziroma 785 tisoč tolarjev (ra-
zlika v ceni je zaradi števila
vrat), do končne cene pa je tre-
ba prišteti še 20-odstotne
davščine.
Končno pa je stekla tudi
prodaja največjega in najpre-
stižnejšega avtomobila pri Re-
naultu — safrane (na sliki).
Predstavitev tega avtomobila,
ki je zamenjal renault 25, je
bila že pred letom dni, šele se-
daj pa je avtomobil na voljo
tudi slovenskim kupcem. Sa-
frane ponuja dovolj izvirno
obliko, pa seveda veliko udob-
ja, saj gre za vozilo višjega ra-
zreda. Pri oblikovanju je sode-
loval Patrick Le Quement,
očitno eden najuspešnejših
oblikovalcev zadnjega časa,
saj mu ob renaultu safrane
(kjer je le sodeloval) veliko
slavo pojejo zaradi renaulta
twingo. Safrane je pri Revozu
naprodaj v petih različicah,
s tremi različnimi bencinskimi
motorji in tremi vrstami opre-
me. Posebnega čakanja na av-
tomobil menda ni, tovarniške
cene, h katerim je treba prište-
ti še 25,6 odstotni davek, pa
so:
RN 2,0 Si (135 KM)
2.646.000 tolarjev, RT 2,0 Si
(135) 3.006.000 tolarjev, RN
2,2 Si (140 KM) 2.790.000 to-
larjev, RT 2,2 Si (140 KM)
3.132.000 tolarjev, RXE V6 3,0
(170 KM) 4.230.000 tolarjev.
Davek na iuksuz
če bodo v prihodnje obve-
ljale napovedi slovenskega fi-
nančnega ministra, potem bo
slovenski avtomobilski »Iuk-
suz* znova obdavčen.
S tem se bo Slovenija pri-
družila nekaterim evropskim
državam (denimo Italiji), ki
tako dodatno polnijo nikoli
dovolj polni državni proračun.
Seveda se pri vsem tem za-
stavlja vrsta vprašanj, ki pa
s potrebami državnega prora-
čuna seveda nimajo nobene
prave zveze. Predvsem je ne-
sporno, da so večji avtomobili
varnejši, ekološko tudi nekoli-
ko naprednejši, motorji tehno-
loško bolj dognani in relativno
tudi varčnejši. S splošnega
zornega kota je davek na Iuk-
suz udarec po vsem tistem, kar
prinaša sodoben avtomobilski
razvoj. Vendar je argument, ki
ga gotovo zelo dobro pozna tu-
di finančno ministrstvo, ob
tem zelo pri roki: kdor ima do-
volj denarja za takšen skupek
napredne avtomobilske tehno-
logije, si bo lahko privoščil še
nekaj odstotkov dodatnega
davka. Verjetno to drži, a je
povsem res, da države s sodob-
no zakonodajo na takšen način
državnih potreb ne rešujejo. In
znova vprašanje: kako jih je
mogoče rešiti? Avtomobili-
stom se torej znova (vsaj neka-
terim) pišejo dražji časi.
Št.2 - 14.januar 1993
MM
št.2 - 14. januar 1993
35
Št.2 - 14. januar 1993
36
št.2 - 14. januar 1993
37
št.2 - 14. januar 1993
38
št.2 - 14.januar 1993
39
št.2 - 14. januar 1993
40
Kakršen komandant, takšna
vojska?
če so naši teritorialci takšni kot nji-
hov najtaglavnejši na našem območju,
Viki Krajnc, je naša vojska še korak
pred Evropo. Na tečaju nemščine po
metodi Mega-Mind v Studencih, je go-
spodinji Mariji in sošolcem dokazal,
da je vsestransko uporaben. Še pose-
bej so žele hvalo njegove velike pala-
činke, da ne omenjamo sadne solate, ki
jo je dobesedno pričaral iz svojega av-
tomobila. Če se je dela lotil tako zag-
nano, da je ponvi kar ročaj odletel, je
samo pohvalno. Zagnanost, pridnost,
iznajdljivost, ustrežljivost - kaj še ho-
čemo več? Samo da ne bi začel kot
dober tečajnik nemško poveljevati, pa
bo...
Jugo posli v Celju
Videopiratstvo je sodobna oblika
gusarstva, ki je vrsto let dobro cvetelo
na tleh Juge, nič manj plodna za to
dejavnost pa niso niti slovenska tla.
Tudi Celje pri tem ni izjema - videopi-
ratek se skriva na Lavi, dobre odnose
pa naj bi imel s kinooperaterji. Gusar-
ski team gre pošteno na živce distribu-
terjem, še posebej ogročeni pa so v za-
sebni disthbuterski hiši Camium. Vi-
deopiratek jim je namreč poslal po-
nudbo za spiratizirani film K2, ki so
ga za Slovenijo odkupili prav v Cami-
umu. S to predrzno gesto si je gusar
Celjski nakopal hudiča - zadeva naj bi
epilog dobila na sodišču.
Občina - podaljšana roka
države?
Zeleni Vane Gošnik se je, potem ko
je izgubil službo v državi, preusmeril
na občino. Je med glavnimi v špilu za
novega mandatarja velenjskega izvrš-
nega sveta. Če bo predlagan in izvo-
ljen, smo prepričani vsaj v to, da bodo
vsa zasedanja občinske skupščine do
pike in vejice po zakonu in poslovniku.
...da bo Celje dobilo
centralno čistilno napravo
takrat, ko bo »bezeg« po-
stal »bezek«. Tako je vsaj
sklepati po uvodni obra-
zložitvi samostojnega sve-
tovalca za prostorsko pla-
niranje občine Celje Toma-
ža M. Jegliča, ki se je za
škratovski »k« in lanski
123. mesec sicer globoko
opravičil - a zlobneži vse-
eno natolcujejo, da bo, gle-
de na dosedanjo dinamiko,
do začetka gradnje prete-
klo še vsaj 123 mesecev.
...da sta direktor celj-
skega Golovca mag. Franc
PangerI in komandant teri-
torialcev na našem območ-
ju Viki Krajnc v resni dile-
mi. Glede na skupne ku-
harske podvige, se nikakor
ne moreta odločiti, kaj bi
bilo boljše: bi se bolje ob-
nesel PangerI v vojaški
menzi, ali Krajnc v golov-
ški restavraciji?
Uradni naziv za dav-
karijo je »Uprava za
javne prihodke« - to-
rej so vami tisti, ki
živijo s »tajnimi« pri-
hodki
Najbolj »pobožne že-
lje«    imajo    vedno
— »hudiči v človeški
podobi«
Dobro premisli, pre-
den  stopiš  na  rep
— starim političnim
mačkom
MARJAN BRADAČ
STRAN{KA) ŠALJIVCEV,
Kar nekaj avtorjev nam je poslalo šalo
o konju, ki so ga vsi hoteli kupiti, ker je
brcnil ženo. Ne vemo, ali se je šala pojavila
v kakšnem časopisu in ste jo prepisali, ali je
res »hit« tega meseca.
Po glasovih sodeč ne, saj se je največ bral-
cev v prejšnjem tednu odločilo za Dobro
spoved, ki nam jo je poslal Karli Borinc iz
Hrenove 20 b, pošta Nova Cerkev. Med ku-
poni pa smo izžrebali Darjo Jošt iz Fodpeči
10 a, pošta Planina pri Sevnici. Novi tednik
obema tokrat podarja kaseto z odlično glas-
bo ansamblov, ki so sodelovali na izletih
100 kmečkih žensk.
Šala tedna
Dobra spoved
žena nadleguje moža, da
se bližajo prazniki in da bo
moral k spovedi. »Zakaj?«
vpraša mož.
»Saj veš, da imaš smrtni
greh, ker si ukradel 100 kg
prašiča.«
»Dobro, pa bom šel,« se
vda mož.
Ko ga župnik vpraša in mu mož pove, za
kaj gre, pravi župnik:
»To pa je res smrtni greh. Za pokoro boste
morali zmoliti kar šest očenašev in šest
zdravih Marij.«
Takrat možakar zaprosi: »Prosim, mi lah-
ko pokoro povečate na dvanajst molitev?«
»Zakaj pa to?« se začudi župnik.
»Ker vem še za enega 100 kg prašiča, pa
bo stvar čista, oba pa bova prihranila na
času.« '.. .     .....
Lep dan
Mož in žena sta se včasih sprla. Med pre-
pirom je žena zapretila možu: »Veš, če boš
tak, bom nekega lepega dne stvari spokala
in bom šla.«
Po tem prepiru mine nekaj časa. Neko
jutro pa oba zadovoljna vstaneta iz postelje.
Mož se zazre proti oknu, pogleda veselo ven
in pravi nehote ženi: »Žena danes je pa tako
lep dan.«
Novoletna anketa
»Kako ste pa vi prišli v novo leto?«
»Tako, kot se, hik, za Slovenca spodobi!«
»Kako pa?«
»Zelo simbolično, hik!«
»Kako, zelo simbolično?!«
»Po vseh štirih...«
Na sodišču
»Obtoženi, vsi dokazi govorijo proti vam.
Ko so vas prijeli, ste imeli pri sebi pripravo
za vlamljanje.«
»Potem me morate obsoditi tudi zaradi
posilstva!«
»Kaj, tudi posiljevali ste?«
»Nisem, ampak pripravo nosim vedno
s seboj.«
Češnje
Dveletna hčerka je vprašala:
»Mamica, kdaj bo pa meni kljun zrasel?«
»Kaj boš pa s kljunom?« vpraša mamica.
»Da bom lahko češnje zobala.«
¥lšja plača
Delavec: »Gospod, direktor, obljubili ste
mi, da mi boste zvišali plačo, če boste z ma-
no zadovoljni.«
Direktor: »Kako bi mogel biti z vami za-
dovoljen, če zahtevate višjo plačo?«
Šale so prispevali: Marija Romih iz Šmarja,
Marija Kronovšek iz Polzele, Jože Čakš iz
Šmarja pri Jelšah, Marija Gksrenjak iz Štor in
Jerica Kos iz Braslovč.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
»Sam da mam nekaj v ustali«
»Dober muzikant mora
dati vse od sebe, pa tudi v se-
be,« pravi Peter Kovač iz
Marija Gradca, ki se rad
pohvali, da je lovec in muzi-
kant. Z 12 leti je šel h godbi
in ker ni bilo prostorov, tudi
vaj ne, instrument pa je bil
doma, sta z bratom tako dol-
go poizkušala na klarinet in
harmoniko, da sta si nekega
dne upala na godovanje.
Čez leto je že bil na prvi
ohceti, ki je tako dolgo traja-
la, da je v šolo zamudil. Pro-
blem je bil z opravičilom in
mami je predlagal: »Napis,
da je teta umrla. To bodo še
najbolj zastopli.« Mat' je
ubogala, hudič pa je bil, ko
je učitelj, ki nas je nekoliko
poznal, vprašal brata, katera
teta bi to bila.
»Najtežje je, če je človek
mal' bolan. Enkrat me je ta-
ko bolelo grlo, da sem šel po-
vedat kolegu, s katerim sva
igrala skupaj, da ne bo šlo.
>Klinc, pol pa tud' jaz ne
grem<, je rekel in potegnil
flaškarček s konjakom iz
torbe.
>Še ti mal šlukn<, je rekel
in tako sva si podajala >flašo<
tako dolgo, da je bila prazna.
>Ti, zdi se mi, da sem do-
ber<, sem mu rekel, in sva šla
ter naredila enkratno vzduš-
je, dokler nisem namesto ko-
zarca z belim vinom pograbil
tn spil kozarec vermuta. No,
ja. Malce sem se zvlekel na
dile, se spočil, čez kakšno
uro pa smo ŠU naprej. Pri
meni je najbolj hudo, ko gle-
dam bogato obložene mize
s hrano, >paše< mi pa nič.
Običajno pa potem pridem
lačen domov in ni bilo malo
trenutkov, ko sem se skoraj
zvijal od lakote. Ko me je
videla mama, je večkrat re-
kla: >Tako slabo izgledaš.
Daj no nekaj v usta.« Rad se
spominjam   teh   trenutkov
s klarinetom oz. saxofonom,
hvalim pa se z lovskimi tro-
fejami. Najbolje, da me >pri-
tisnete< v lovski sobi, bova
ustrelila dve muhi na en
mah.« EDI MASNEC
Ena Iz Petrovega rokava
Franci je na sejmu vole prodal. Malce si je poplaknil grlo
v gostilni, potem pa jo je proti večeru mahnil proti domu. Ko
je prišel do gozda, mu je neznanec nastavil pištolo na vrat:
»Gnar ali življenje.«
»Gnar ti že dam, samo doma mi pa ne bodo verjeli, da si
mi ga res ti vzel«, je nadaljeval Franci, ki je že imel idejo, da
bi bila oba zadovoljna:
»Veš kaj? Daj mi ti skozi hlačiiico pištolo, s pištolo pa
luknjo napravi.«
Lopov ga je ubogal.
»Pa še eno kroglo skozi klobuk spusti. No, pa še eno
luknco skozi suknjič.«
»Ti, veš kaj, zdaj pa jaz nimam več patronov.«
»Pa nič. Če nočeš, ti Da jaz gaaria ne dam.«
Št.2 - 14.januar 1993