Stabilizacijska pota v vsakodnevni praksi
V dokumentih vseh delovnih organizacij, družbenopolitič-hih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti je kot te-meljna naloga zapisana stabilizacija. Po kakšnih poteh na-meravamo v posameznih sredinah v naši občini uresničiti stabilizacijske načrte, kje so težave in kako uspešni smo pri njihovem razreševanju, vam bomo poskušali predstaviti v našem glasilu. Tokrat smo obiskali Namo, Slovenijašport in tozd Gostinstvo v delovni organizaciji TTG.
NAMA - pestrejša in boljša ponudba
Trgovska delovna organizacija Na-ma je specializirana maloprodajna trgovska organizacija blagovniSkega tipa za oskrbo občanov z blagom širo-ke potrošnje. Organizirana je v sed-mih temeljnih organizaci jah v raznih krajih Slovenije. V Ljubljani je ena temeljna organizacija, ki obsega ve-leblagovnico pri Pošti, blagovnice pri Ruskem carju, v Štepanjskem na-selju, pri Tromostovju ter prodajalno konfekcije v Čopovi.
V Nami združuje delo 1600 delavcev, ki so ustvarili v letu 1983 več kot 5 miiijard celotnega prihodka; v letoš-njem letu pa načrtujejo skoraj 7 mili-jard realizacije, kar je za 32 odstotkov več kot v preteklem letu.
To povečanje bodo dosegli y glav-nem na račun povečanih cen in le 3 odstotke z večjim fizičnim obsegom prodaje. V veleblagovnici pri Pošti so lani odprli novo prodajno etažo v 5. nadstropju. S spremembo in dopolnje-vanjem programov povečujejo zmog-ljivosti tudi v drugih blagovnicah.
V  preteklem obdobju si je delovna organizacija močno prizadevala pove-čati predvsem prodajne zmogljivosti, saj jih je kar polovico zgradila prav v tem obdobju. Za vse te investicije so uporabili lastna sredstva ter kratko-rbčne kredite in sovlaganja poslovnih partnerjev. Vse skupaj bo odplačano do leta 1985. Zaradi tako močne inve-sticijske dejavnosti pa je ostala delov-na organizacija brez lastnih obratnih sredstev za tekoče poslovanje. Zato mora sedaj za redno delo najemati kratkoročne   kredite   pri   poslovnih partnerjih in plačevati zanje visoke obresti, kar znatno ztnanjšuje akumu-lativnost poslovanja.
Delavci se pri poslovanju srečujejo tudi z veliko težavo glede oblikovanja cen za delo. »Marže« za več kot eno tretjino celotnega prodajnega progra-ma so tekorekoč zamrznejne že od leta 1979, kar delovni organizacii prepreču-je ustvarjanje normalnega dohodka. Finančni položaj je vse slabši. Razlika v ceni, ki jo delovna organizacija dose-ga pri prodaji tekstila in še nekaterih drugih izdelkov, skoraj ne pokriva več visoke rasti stroškov, na katere delov-na organizacija ne more vplivati.
Zaradi vsega navedenega so tudi
osebni dohodki delavcev Name temu primerni; odrekanje osebnim dohod-kom zaradi intenzivne investicijske iz-gradnje, nemoč pri oblikovanju nor-malne cene dela in nemoč pri vplivu na višino določenih stroškov poslova-nja povzročajo, da so osebni dohodki med najnižjimi v gospodarski dejav-nosti v Sloveniji. V letu 1982 so znašali v povprečju komaj 12.000 din, v letu 1983 pa približno 14.000 dinarjev.
Kljub navedenim težavam pa načr-tujejo delavci Name svoje delo tako, da bi z notranjo boljšo organiziranost-jo, povečanjem delovne storilnosti in delovne discipline ter z boljšim izbo-rom ponudbe blaga in boljšo postrež-bo potrošnikov dosegli čim večji pro-met.
Delavci Name se zavedajo, da lahko y težkih gospodarskih razmerah izboljšajo osebne dohodke le z ustvar-janjem večjega dohodka, zato so vse aktivnosti družbenopolitičnih organi-zacij, samoupravnihorganov in poslo-vodnih struktur usmerjene k temu, da bi s čim manjšimi stroški in čim bolj-šim izborom ponudbe blaga in boljšo postrežbo potrošnikov dosegli čim večji promet
Delavci Name se zavedajo, da lahko y težkih gospodarskih razmerah izboljšajo osebne dohodke le z ustvar-janjem večjega dohodka, zato so vse aktivnosti družbenopolitičnih organi-zacij, samoupravnih organov in poslo-vodnih struktur usmerjene k temu, da bi s čim manjšimi stroški in čim bolj-šim delom dosegli čim večji promet Hkrati pa se zavedajo družbene odgo-vornosti glede oskrbovanja potrošni-kov z blagom široke potrošnje.
Konferenca zveze sindikatov delov-ne organizacije je osnovnim organiza-cijam sindikata in samoupravnim or-ganom predložila programe aktivnosti za izboljšanje poslovanja že konec leta 1982 in ponovno ob koncu leta 1983. Ti programi zavezujejo vse politične, sa-moupravne in poslovodne strukture za takšno poslovanje, ki bo zagotovilo izboljšanje materialnega položaja de-lovne organizacije in jo okrepilo, tako da bo resnično lahko nudila potrošni-kom kvalitetne usluge.
Lučka Špat