421
I
Dopisi.
T Gorici 22. dec. —  Predzadnji „lsonzo" je bil v
{>repoved dejan^-zarad sestavka „Gli Sloveni e gli Ita-iani" Posnetek tega sp sa je našel pot v „Slov. Nar.^ (od 21. t. m.) Kratki zapopadek onega spisa je: Nemci nas (Italijane in Slovence) tlačijo; združimo se tedaj proti njim! V ta namen se svetuje, da bi se sešli v konferencijo od slov. strani dr. Lavrič in dr. Tonkli, od italijanske dr. Oeperis in — grof Curonini (kteri ni rečeno, ali mestni župan, namreč, ali drž. poslanec.) Ne glede na osebe, ktere nam niso vse po volji, imamo tudi tehtne pomislike glede nasvetovanega posveta samega na sebi. Narpred treba, da naši Lahi za stare svoje grehe pokoro delajo, potem, da nam dajo zanesljivo poroštvo svoje lojalnosti do nas. Sredstvo ali materijal nočemo biti nikomur več. Dovolj smo se že zavedeli in utrdili, da lahko tudi sami svojo pot hodimo, opirajoč se na sorodne nam brate. Kar se ni doseglo z nemško   šolo   in   nemškim   uradom   o   po-
Šrejšnjih časih, ko smo bili brez narodne zavesti, ne oseže se več dandanašji, če tudi bi nas pritiskali tako kakor zdaj Prusi na Poljake. Zadosti združenja bo s sp-sedi našimi — Lahi, ako se — brez posebne zveze in posebnih dogovorov — oprti na obstoječe postave, ki so jih ustavuverci sami dali, ponemčevalni sili vsak zase, pa po enakih načelih oziramo. Potlej pa še to. Ktero stranko italjansko zastopa ,,Isonzou? Liberalno, porečete. Kes, a murebiti je ona še nekaj druzega in ne zgolj liberalna. Tedaj tudi iz tega ozira ne bi svetoval jaz, da bi se kdo naših spustil v posebne pogovore ž njo. Stvar se naredi sama od sebe; okoliščine bodo ka%ale laški in naši politiki namer. *) — Cituli ste gotovo v tukajšnjih listih, da imamo že celi pretekli teden graškega in Našega dežel, nadzornika, g. W r e t s ch-ko-ta tukaj. Prišel je nepričakovan kakor smrtna ura— in sicer ko!_jniinisterski komisar. Poslan je prav za prav zarad više realke, gimnazij je le pro forma obiskal. Največ se mudi v nižjih razredih. Za profesorje in predmete in metodo pravijo, da mu ni ni*r, ampak samo na učencih da dela svoje študije. Mislilo se je izprva, da je prišel v namen še bolj strogega ger-manizovanja, a, kakor se kaže, ni to njegova naloga. Mnogi sodijo, da so dala min. Stremayr-u povod, da je Wretschka sem poslal, neka uradna in privatna poročila o osebnih in stvarnih zadevah na realki, ki pa segajo se v lansko šolsko leto nazaj.  V zvezi je Wretschko-vo
Eoslanstvo gotovo tudi s kakošnimi ovadbami, kajti li-eralna ministerstva imajo navado, da n. pr. „peresnim i"unakoni" iz vredovališč oficioznih listov ali drugim te >aže ljudem svoje kabinete in ušesa odpirajo. To napako je bil Hohenwart srečno odpravil; a zdaj je po-aoba, da se je vnovič vdomačila. Bodi si pa z Wretsch-ko-tovim poslanstvom, kakor koli, dolgo se ne bo dal njega namen več zakrivati, in dotlej odložim tudi jaz svojo sodbo. — Te dni se je zopet pokazalo, kako predrzno pa ob enem neumno in smešno zna laži kovati tukajšnja nemška fabrika za telegrame in dopise v ustavne liste. „V Grabnih (na Vipavskem) ste se 2 hiši po noči od 11.—12. t. m. s stanovalci vred pogreznili" — ta novica je šla iz Gorice (NB!) po raznih časnikih; na mestu samem pa ni od tega nobena živa duša nič vedela! In ljudje,   ki so od včeraj tukaj,
*)   Berite,  kako „Pettfoe" govori  o  Tonklievem   gOToru
tujci, ki niti mesta našega, niti kacega kraja ne poznaj«, vodijo javno menenje za nos! Takim ljudem se n* merodajnih mestih vse slepo verjame! Zarad takih klati-vitezov dobivajo še celo pošteni uradi od viših oblastnij zaušnice! — Tako je dandanes uravnana tu-kajšna nemška propaganda.                                     x-f j
Z Ukeabcrka 15. dec. — Leta 912. so na Jarših gospodarili še siloviti Ukmarji. Ne poznavši pravega Boga so ti darovali maliku „jari-bo^" po tesnih ukvah, koje so bile vdolbene od Jarš do Vihre v jame ilovnate. Od županije sv. Kuperta na Dolenskem noter do skalo-vitega Kuma obznanujejo vsi, vsi griči vekši, da bivali so po njih nekdaj sami pogani. Na priliko: Ukenberk, Bransko, Sverševo, Prezlok, Jatina itd. Po grebenu župnij sv. Ruperta in Dolskih se plazi stara poganska kača še dandanes tako tihotapno , da jej nobena preiskava ne domače ne krvave sodnije ne pride na sled. Vendar pa dela ta kača tukaj ljudem vedno kvara, da čudo. Od leta 1819. do 1*72. je prelevila ta kača po tej okolici tri vrle možake pa tako,*) da niso druzega od njih našli, kakor sam lev podoben tistemu gadu, koji se prelevi, če ga jako z drogom pritisneš. — Pod Branskem je cerkvica sv. Martina na Kali, koja je bila nekdaj samostalna, pod vlado francosko pa je propadla ter postala podružnica župnije Sentjanske. Stanovalci te soseske in nekojih župnij mejaških so nastavili tej kači poganski zanj ko, pa hoteli jo vloviti in odtrgati jej vrat, to je, namenili so se čisto na svoje stroške duhovna, kakega penzijonista, med se dobiti brez škode za staro faro. Al od preč. skofijstva iz Ljubljane pride meseca novembra t. 1. prepoved, da se na Kali to ne dovoli nikomur. To nas je jako osupnilo. — Kača poganska spet oproščena vzdigne glavo in rep pa se zažene proti Branskemu čez Gradec na Kladje. Tu se zdaj čuje smeh in plosk; povsod drugod pa se solzijo oči in žalujejo srca, ker slutijo vsi, da kača prosta ne bode mirovala , tem veo bode za naprej ee pogumniše levila zdaj tega zdaj unega, vedno skrivaj e se po tesnih ukvah pri Ukenberki! — Glede na vse to nadjamo se, da gori omenjeni odlok ni bil zadnja beseda in da precastito Škofijstvo se usmili naših rev in nam dovoli, kar smo prosili nam na srečo in nobenemu na škodo.
Iz Vipavske doline 18. dec. — Ljubljanski „Tagbl." je v 2SJ. listu prav na drobno popisal, kako ste se 12. dne pri nas v Grabnih dve hiši v zemljo pogreznile ia da le s skalovjem in polomnjenim drevjem obdano brezdno prostor kaže, kje ste pred stale. Zvedite! da vse to zopet je od kraja do konca kosmata laž, ktero bi moral ,,Tagblatt" preklicati, če bi mu za resnico kaj mar bilo. Sam Bog ga vedi, kdo je to ne* sramnost časniku na nos obesel!
v
Iz Ribnice. (Čitalnica tukajšnja) napravi na novega leta večer veselico, pri kterej se bode zraven tombole predstavljala igra „Bob iz Kranja" s petjem. Vse ud© in narodnjake vljudno vabi                                odbor.
Iz Ljubljane. (Odbor družbe kmetijske) je v svoji poslednji seji pod predsedstvom gosp. dr. Coste sklenil sledeče: Gosp. dr. Orel poroča, da celi gozdi posekanih mladih smrek se prodajajo zdaj za Božični večer**) ˇ Ljubljani, ki so, kakor se glasijo mnoge tožbe lastnikov^ večidel tatvina iz gozdov. Da se odvrne škoda gos-
*) Domu gred6 so vsi trije do smrti bili obsojeni.         Pis.
**) Katoličani imamo sv. Miklavža, ki otrok«« darove nosi; božična drevesa so običaj protesta•» to v s ki ne le za otroke, temnč tudi za stare ljudi, ktcrzga so se poprijeli tudi j udje v Galiciji in drugod za — mnogovrstne sebične špekulacije. Ker jud in* protestant zdaj zvit suče ta, so Siri ta Sega čedalje bolj povsod.                 Vrtd
dom in hudodelstva tatvine, nasvetuje dr. Orel, naj se družba kmetijska obrne do c. kr. deželne vlade, da zaukaže po okrajnih glavarstvih, da vsak, kdor prinese taka drevesa na sejm, se izpriča s pričalom županovim, da jih je posekal na svoji zemlji, sicer se mu vzamejo in on pride zarad tatvine v preiskavo. — Predlog obvelja enoglasno z dostavkom g. Šolmajerja, da se privzamejo v to prepoved tudi drevesa o sv. Režnjem telesu. — Potem je dr. Jan. Bleiweis predlagal: naj za napravo občinske trtnice v Suho rji se dovoli 60 gold. predplačila, — za napravo izglednega gnojišča v Semiču 60 gold. premije, — od Antona Pen-gala na Pšati o napravi gnojišča predloženi načrt naj se odobri, in kedar ga dovrši, da 60 gold. premije, — podružnici kmetijski v Mirni in v Ratečah naj se kupi naprošeno seme gozdnega drevja, in ponovi naj se oklic, naj se oglasijo še drugi za tako seme, — naj se oklic razglasi učiteljem in kmetovalcem, da dobi premijo v denarji (lo do 20 gold.) in pa Po-rentov in Sumperjev panj, kdor se izkaže za um* nega čbelorejca, — kmetu Andreju Hrvatu v Pol-čah naj se iz državne podpore sadjerejske za truda-polno in vspešno sadjerejstvo dovoli 30 gold.; — učitelju Martinu Brezniku pri sv. Jakobu pri Savi se za marljive skušnje o izrejevanjikrompirja iz semena in podučno razstavo njegovih skušinj dovoli 50 gold. iz državne podpore za semenstvo, — gosp. Rihard Dole n e c naj se naprosi, da gre v Boliinsko dolino in Vo-diško okolico podučit kmete o predivstvu po Belgi-skem načinu. Vsi ti predlogi so bili sprejeti. Naposled se je sklenilo, da prihodnji občni zbor družbe kmetijske bode 29. dne meseca januarija.
—  (Hranilnice ljubljanske naznanilo), da dolžniki njeni od 1. julija prihodnjega leta namesti po 5 gld. od 100 morajo plačevati obresti po 6 od 100, je izbudilo veliko in pravično ncvoljo med ljudstvom, ne ravno zato? da mora" i goldinar "vlfc^^paCaTfr,"" fctjtr lirami niča kakor vsak drug upnik ima pravico obrestno mero povikšati; al to je breztaktno od ravnatelja gosp. Jane-žiča, da naznanila dotičnim dolžnikom pošilja neza-pečatena in jih tako razdeluje po deželi po sodnijskih hlapcih, kterim se vrh tega še po 18 kraje, mora plačati za vročnino (Zustellungsgebuhr). Po takem ves okraj zve, kakor da bi dolžnika na bohen djal, koliko je dolžan. Ce tudi se iz gruntnih bukev lahko dolgovi zvedo, jih vendar le zve tak, komur je za to mar, ne pa ves kraj! Opravičena je tedaj nevolja ljudstva.
—   (Dvanajsta predstava dramatičnega društva) v deželnem gledališči bo v četrtek (sv. Štefana dan) 26. t. m. Predstavljala se bode prvikrat znana dobra ljudska igra v 5 dejanjih „Na Odsojah" po Mosenthal-ovem „Der Sonnwendhof" poslovenjena od J. Ogrinca. Ker so vse glavne naloge v dobrih rokah, se smemo zopet nadejati prav lepega gledališkega večera.
—  (Čitalnica) ima svoj občni zbor na sv. Štefana dan dopoldne ob % 11. uri. K obilnemu udeleštvu vabi častite ude                                                          odbor.
— Polivki iz časnikov.) „Laibacherica" pripoveduje, kako je 21, dne t. m. v steklenišču kazininem „12 apostolov svobode" — tako jih sama imenuje — obhajalo „rojstni dan" decemberske ustave. Ker bode bralce naše morebiti mikalo, po imenu poznati te „apo-stole", ki so cvet nemškega konstitucijskega društva, povemo jim po „Laibach.", «da so: društva predsednik dr. Suppan, c. kr. deželni predsednik grof Auersperg, deželni glavar vitez Kaltenegger, c. kr. finančni sekre-tarij Ertel, dr. Schaffer, c. kr. vladni svetnik Laschan, župan Deschmann, c. k. gozdni inšpektor Diemitz, prof. Suppan, dr. Ruhling, dr. Keesbacher (kdo je bil 12., ne pove). Vsak je svoje pridigoval, in da so bili „Jesuitenpartei", „Fundamental-Artikel", „federalisti", „Wahlfahrtenfuhrer", „finstere Ma^hte" na tapetu, to razume se samo po sebi, kakor tudi to, da o ravno-pravnosti narodov, o avtonomiji dežel, o svobodi cerkveni in o vsem tem, kar Avstrijo pomiri, ni noben „apostel" ne besedice črhnil. Nam vendar ste bile na-pitnici Dežmanova in Ertelnova najbolj zanimive: Dežman se je radoval o „največem čudežu", da iz narodne naše stranke je pobegnilo nekoliko Uskokov, Ertel pajeBismarka s Prusi posadil k mizi ljubljanskih decembristov. „In gehobener Stimmung" so šli „apostoli" — med njimi 8 uradnikov — saksebi, mišje, da so v gostilnici — rešili Avstrijo. Uboga Avstrija !
422