SVOBODNA LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 8 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 17 de marzo - 17. marca 2011 PRELJUBI SLOVENSKI BISER Polemike okoli referenduma ALENKA PRIJATELJ, Na koledarju smo odtrgali že dva lista: odtrgali smo vroča meseca januar in februar, meseca počitnic in veselega brezdelja. In se preden smo odtrgali mesec februar, ste vi otroci morali zopet v šolo. Sedaj se pa začenja se slovenska šola. Tudi v soboto bo treba zgodaj vstati, iti v slovenski dom; in med tednom bo treba delati slovenske naloge in se učiti po slovensko. To pa pomeni, da se tudi za vas, starši, zopet začenjajo slovenske šolske obveznosti. Ta naša slovenska šola! Ta naš preljubi slovenski biser, katerega čuvamo, ohranjamo in ljubimo že celih 60 let. Oziroma še več, celih 66 let! Ko sem pregledovala arhive o začetkih slovenskih šol v izseljenstvu, sem videla zapisnike iz avstrijskih in italijanskih begunskih taborišč, kako so naši starši, vaši stari starši, bili v tistih hudih dneh maja 1945 v skrbi za mladino, da bi bila zaposlena, da ne bi izgubljala časa, da bi se duševno in umsko obogatila. In takoj so organizirali šolo že meseca junija in tisto leto skoraj ni bilo nič počitnic. V taboriščih so organizirali osnovno in srednjo šolo. Naša gospodična Angelca je že tam imela na skrbi otroški vrtec v Avstriji in gospa Marjana in ga. Katica sta tam dokončale srednjo šolo, in potem je bila gospa Marjana moja učiteljica v vrtcu v Italiji. Zakaj vam vse to pripovedujem? Da se bomo vedno zavedali vsi, ki smo tukaj v Argentini, predvsem vi, ki ste bili rojeni v Argentini, da se je naša slovenska šola rodila v zelo žalostnih dneh, ko so naši starši začeli svojo pot po tujih tleh, da so ohranili življenje in vendar, kljub bolečini, so polni optimizma in ljubezni do Boga in izgubljene domovine, hoteli ohraniti velike moralne vrednote, ki so jih nosili s sabo in jih posredovati mladini. V tej zavesti je vsa naša skupnost vesela in ponosna, da je v naših sobotnih šolah še vedno toliko otrok tretjega in četrtega rodu, ki govorijo in pojejo slovensko. Da je vsako soboto več kot 100 učiteljev, ki žrtvujete svoj prosti čas, da nadaljujete to vzgojno delo, začeto v tako težkih in žalostnih dneh. In če so naši starši in stari starši to delali z veseljem, optimizmom in iz ljubezni do svojih otrok in iz ljubezni do Boga in svoje rodne domovine, vi, mladi rod slovenskih-argentinskih učiteljev, to delate tudi še iz povečane ljubezni Iz ljubezni in spoštovanja do vaših staršev in starih staršev, vsako soboto pričate, da njihovo delo ni bilo zaman. Zato dragi mladi učitelji, hvala vam! (Iz govora šolske referentke Zedinjene Slovenije na začetni prireditvi slovenskih osnovnošolskih tečajev v nedeljo, 13. marca v Slovenski hiši v Buenos Airesu) Mladi v Sloveniji in po svetu V soboto, 12. marca 2011 je v Mariboru v sklopu 6. mednarodne konference „Družbena odgovornost in izzivi časa 2011: Mladi v presečišču svetovnih sprememb" potekalo posebno znanstveno, strokovno, kulturno in družabno srečanje z naslovom „Mladi v Sloveniji in po svetu — družbena odgovornost in podjetništvo". Srečanje je v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu prireditev ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije pripravil Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Okroglo mizo je odprl državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boris Jesih, ki je v svojem nagovoru opozoril, da so bili mladi v preteklosti kjjub prepričanju, da na mladih svet stoji, potisnjeni v ozadje. Šele v zadnjih nekaj letih so bili deležni določenih pobud, med drugim je bilo tej tematiki posvečeno tudi zadnje zasedanje Sveta za Slovence v zamejstvu in po svetu, prav tako pa je bil pripravljen tudi Akcijski načrt sodelovanja in podpore mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu. Posebna pozornost bo posvečena mladim tudi v okviru skupnega srečanja Slovencev iz vsega sveta „Dobrodošli doma", ki bo potekalo 1. julija 2011 v Ljubljani v organizaciji Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na okrogli mizi so sodelovali uspešni mladi podjetniki slovenskega rodu, ki delujejo drugod po svetu, predstavniki manjšinskih organizacij ter prejemniki nagrade Horus, slovenske nagrade za družbeno odgovornost. Kot smo poročali v pretekli številki, je republiška volilna komisija za v nedeljo, dne 10. 4. 2011, sklicala zakonodajni referendum o Zakonu o malem delu. S praktičnega vidika, če stvarno gledamo, je skoraj nemogoče, da bi lahko volili po pošti. Obvestila šele prihajajo, medtem ko se zahteva gradivo, in preden to pride, bodo zapadli določeni roki za oddajo glasov. Najbolj praktična možnost za tiste, ki živimo v okolici Buenos Airesa je, da se tisti dan podamo na veleposlaništvo rS in tam oddamo svoj glas. A dejstvo je, da je precej malo prozorna tvarina, to je, potrditev ali odklonitev zakona o malem delu. Besedilo zakona je res na razpolago po internetu, a ga težko razumemo. V sami RS pa o tem predmetu teče precejšnja debata. Vlada zakon podpira in trdi, da bo pozitivno vplival na stanje dela. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, minister za visoko šolstvo Gregor Golobič, ministrica za gospodarstvo Darja Radiž in državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Kovšca so na prvi dan referendumske kampanje o zakonu o malem delu vnovič izpostavili prednosti, ki jih po njihovem prinaša zakon. Z zakonom bodo pridobili vsi, ki bodo malo delo lahko opravljali, tako upokojenci kot študentje in brezposelni, so prepričani predlagatelji malega dela. Z malim delom (ki predvideva omejene urnike) se ureja tudi trg delovne sile v smislu zagotavljanja rednih delovnih mest, pa pravi Radiževa, saj po njenih besedah študentsko delo danes ustvarja „nenormalno situacijo", ko podjetja namesto rednega zaposlovanja najemajo študente (neke vrste ,,pasantías"?). Zakon je z vidika gospodarstva po njeni oceni sprememba na bolje. Po besedah prvaka stranke Zares, Gregorja Golobiča, bo z malim delom še vedno ohranjena dostopnost do študija, ob čemer je izpostavil zakon o štipendiranju, ki po trditvah vlade zagotavlja več in višje štipendije. Geslo referendumske kampanje vlade za zakon je ,,Za spremembo na bolje". Na vprašanje, kako verjetno je, da zakon na referendum pade zaradi nizke podpore sami vladi, pa Golobič odgovarja, da je zakon vsebinsko opredeljen in da bo ta vsebina po njegovem na koncu kampanje prevladala. Proti novemu zakonu pa so predvsem študentske organizacije. Proti so tudi Gibanje za dostojno delo in socialno družbo in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). V zdajšnjem sistemu imajo namreč največ koristi študentske organizacije, študentski servisi in delodajalci. Prvi dve skupini predvsem^zato, ker bosta z novim zakonom izgubili največ. Študentske organizacije branijo predvsem 15 milijonov evrov, kolikor jih letno pridobijo od koncesij za študentsko delo. Seveda pa so tu še koristi delodajalcev; tem študentje pomenijo poceni izobraženo delovno silo, ki jo pogosto najemajo za daljše časovno obdobje in jim nadomešča dražjo delovno silo za nedoločen čas. Hkrati pa gre za delovno silo, ki je najbolj ranljiva, saj je tudi najhitreje odpustljiva. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa tudi nasprotuje zakonu. Vodja sindikatov, Dušan Semolič, je povedal, da je treba preprečiti, da zakon o malem delu stopi v veljavo, saj bo povzročil veliko škodo družbi in delavcem. Kot je dodal, je med brezposelnimi veliko mladih, ki živijo v negotovosti zaradi pomanjkanja služb. Ob tem rabijo takšno delo, pravi Semolič, da jih bo zakon o delovnih razmerjih ščitil. Namesto tega pa jim vlada ponuja malo delo, ki naj bi privedlo do fleksibilizacije trga na račun varnosti, meni prvi sindikalist. Ostro nasprotujejo zakonu tudi mladi v NSi. V posebni izjavi trdijo, da so prepričani, ,,da je zakon o malem delu poguben, saj bodo dostopnost do študija imeli le tisti, ki imajo premožne starše in otroci t.i. tajkunov ^ Zakon o malem delu škoduje mladim, jemlje jim pravico do normalnega in kakovostnega življenja. Dolgoročno ogroža slovensko družbo." Tednik Mladina je v zadnji številki vzporedno objavil in primerjal fotografiji družin nacista Josepha Goebbelsa in poslanca Branka Grimsa. Urednik omenjenega časopisa in predsednik Društva novinarjev Grega Repovž pa je v uvodniku primerjal predsednika SDS Janeza Janšo s Hitlerjem. Zoper te poteze se je oglasilo Združenje novinarjev in publicistov, ki obsoja sovražni govor in politično diskreditacijo z zlorabo otrok, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik pa meni, da je šlo za poseg v otrokove pravice in kaznivo dejanje. V Mladinini rubriki Rolanje po sceni (4. marec, št. 9) so pod besedilom z naslovom Ni vsak dr. G že dr. Goebbels objavili slike poslanca SDS Branka Grimsa s soprogo in tremi otroki med sveto mašo na Brezjah pod sliko nekdanjega nacističnega ministra za propagando Jo-sepha Goebbelsa z družino. Avtorji pri tem niso zakrili obrazov otrok in soproge. ,,Že sama primerjava je grozljiva, ker pa so na sliki še otroci, ki se jih primerja z otroki nacističnega zločinca, si lahko predstavljate, kaj lahko ti otroci doživljajo v šoli. Zlasti, če vemo, da sta zakonca Goebbels na koncu otroke pobila," je povedal predsednik Združenja novinarjev in publicistov Igor Kršinar, ki pravi, da je nesprejemljivo, da so otroci tarča v primeru, da se nekdo z nekom ne strinja. Po novinarskem kodeksu, ki ga je sprejelo prav Repovževo Društvo novinarjev Slovenije, piše, da je treba biti pri poročanju o otrocih zelo pazljiv. ,,Tudi po kazenskem zakoni- Napadi brez meje ku je prepovedano objavljati fotografije otrok brez dovoljenja staršev, je opozorila varuhinja človekovih pravic," zatrjuje Kršinar. ,,Kar si je privoščila Mladina, je grozljivo, vendar pri tem nima meje. V domnevno šaljivi rubriki Rolanje po sceni se redno norčuje iz telesnih lastnosti in osebnih okoliščin ljudi, ki razmišljajo drugače kot uredništvo, večinoma gre za politike in političarke, a tudi novinarje in novinarke. Največkrat sramotijo Jožeta Možina in Rosvito Pesek." Kot je predsednik Združenja novinarjev in publicistov pojasnil za Radio Ognjišče, so ob o Peskovi zaničl-jivo zapisali, da naj bi po odhodu z RTVS igrala na kostno piščalko, ki da jo bo iz Hude jame prinesel njen življenjski partner Mitja Ferenc, ki kot zgodovinar preiskuje grobišča žrtev povojnih pobojev. ,,Norčevanje iz žrtev največjega genocida v slovenski zgodovini je nekaj nepredstavljivega v državah EU. Najbolj škandalozno pa je, da je za urejanje rubrik Manipulator, katerega del je tudi sporno Rolanje po sceni, Mladina lani prejela 31.423 evrov iz sklada za medije pod okriljem ministrstva za^ kulturo, ki ga vodi ministrica Majda Širca," je povedal Kršinar. Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik poudarja, da je vsaka objava osebnih podatkov, med katere spada tudi fotografija otrok, brez soglasja njegovih zakonitih zastopnikov ali skrbnikov poseg v otrokove pravice, kot jih zagotavlja Konvencija o otrokovih pravicah. „Objava fotografije otrok v kontekstu primerjave z družino vojnega zločinca pa je še posebej zavrženo dejanje," meni varu- hinja in pričakuje, da ,,bodo pristojni organi ocenili znake kaznivega ter sprožili ustrezne ni organi ravnanja postopke" Kar je številki z storila Mladina v zadnji objavo fotografij družin Grimsa in Goebbelsa, je morda najbolj nizkotno in zavrženo dejanje slovenskega novinarstva v novejši zgodovini, pa je v protestni izjavi zapisal Inštitut Jožeta Pučnika. ,,Vz-porejanje politikov demokratičnega spektra z nacističnimi zločinci v evropskih demokracijah zaradi njihovih bridkih zgodovinskih izkušenj pomeni hojo po samem tankem robu svobode izražanja, marsikje pa je tudi prepovedano, celo kaznivo," so zapisali. V stranki SDS pa so zapisali, da je Repovž na zadnji strani revije Mladina zlorabil sliko družine z otroki poslanca SDS Branka Grimsa. Prepričani so, da je Repovž v vnemi, da se ustreže pozivu predsednika Danila Turka po obračunu s SDS, začel obračunavati tudi z otroki naših^poslancev. ,,Če ne bo ukrepala pravna država ali lastniki Mladine, se bomo zbrali pred uredništvom in sami zaščitili naše dostojanstvo," so še zapisali v SDS. Protestno se je izrazil tudi predsednik stranke Zares Gregor Golobič, za katerega je objava slike največji škandal v vsej Mladinini praksi. Golobič je v sporočilu za javnost zapisal, da je ,,vlačenje otrok kogarkoli v kakršnekoli politične kontekste vselej nedopustno, v konkretnem primeru pa tudi neopravičljivo in skrajno zavrženo." Stran 2 17. marca 2011 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI Najtežji udarec TONE MIZERIT (Od našega dopisnika) Dogodki ob spoznanju, da so podjetja, ki so povezane z mariborsko nadškofijo, v propadu, so dvignili zelo veliko prahu. Pa ne mislim na tiste, ki se spotaknejo ob vsako cerkveno napako ali vrlino in iz muhe (bolje: iz nič) naredijo slona, ampak iz samih vrst cerkvenega občestva in to iz vseh slojev, laiskih in posvečenih. Marsikaj ste tudi že brali v našem tedniku in v drugih medijih. Kar je še posebej padlo v oči je bil način, s katerim so nekateri obravnavali te žalostne dogodke. Po eni strani so si dali duška, ker stvari se niso podrle od včeraj na danes, ampak je bilo že dalj časa razvidno, da tako ne gre. Javno so pokazali na različno finančno filozofijo, ki so jo zagovarjali eni v ljubljanski, drugi v mariborski nadškofiji. Skoraj - pa to je le oseben vtis brez dokazov - bi v nekaterih člankih zaznal nekaj privoščljivosti (zdaj pa imate, vi, ki znate nalagati denar!). A je bankrot Rasti in Zvonov prehud udarec, da bi si lahko privoščili kaj takega. Na televizijskih ekranih je bilo seveda kar precej debatnih omizij, kjer so nastopali tudi razni predstavniki Katoliške cerkve iz obeh nadškofij. Eni so se bolje odrezali, drugi manj. Nekatere je predvsem spravila pod strop izjava enega najbolj uglednih predstavnikov Cerkve, ki je kot enega izmed možnih razpletov navedel, da je slovenski katoličan moral požreti že toliko stvari, bo pa še to. Na to izjavo je bilo precej ogorčenih odzivov. Tu ni stvar požiranja, ampak razčiščenja in kaznovanja v smislu, da morajo odgovorni občutiti na lastni koži, kar so zagrešili. Čeprav so primerjave navadno neprimerljive - ker so okoliščine drugačne - me je primer, ko so ljudje slepo zaupali v trdnost in poštenost ljudi ali inštitucij, ki so bile v javnosti neoporečne in nadvse častitljive, spomnil na nekaj podobnega na drugi polobli tega našega sveta. Posledice so pa bolj primerljive: prihranki so izginili, izpuhteli, ostali so papirji (skoraj) brez vrednosti. In čeprav je upanje zadnje, kar naj bi človek smel izgubiti, je upati na finančno okrevanje res bližje čudežu. Zanimivi so tudi pogledi, kako naj bi Cerkev upravljala svoje imetje, predvsem tisto, ki ji je bilo vrnjeno po denacionalizaciji. Nekateri pravijo, da bi se morali ravnati podobno, kot to delajo investicijski skladi: razdrobiti imetje in ga porazdeliti, da se tako zmanjša tveganje. Imetje naj bi ne bilo v skupni cerkveni lasti (škofi ali nadškofij), ampak naj ga dobijo župnije in one gospodarijo z njim. Nekatere nepremičnine so že prišle (spet) v roke župnij in te jih prav modro in stvarno upravljajo. Ponekod so naredili dobro kupčijo, ko so n.pr. nekdanji prosvetni ali kulturni dom, ki je bil nekdaj zapisan kot ast župnije, prepustili občini, izgovorili pa so si določeno število dni v letu, ko ga lahko uporabljajo. S tem so se izognili obnovi (ki je bila nujna, tudi draga) in vzdrževanju, koristijo ga pa še vedno. Zelo zanimiv pa je zaključek ali trditev, ki jo je v uvodniku Naša Cerkev v Bodi človek! (mesečna priloga goriškega tednika Novi glas, 3. marec 2011) zapisal Primož Krečič: „Verjetno je to eden najtežjih udarcev, ki jih je doživela naša Cerkev po uničenju domobranske vojske v sredini prejšnjega stoletja." GB Nagrada ministru Žekšu V petek, 11. marca 2011 je Znanst-veno-raziskovalni center (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) priredil tradicionalno prireditev Generacije znanosti. Na prireditvi so že sedemnajstič podelili najvišje nagrade za znanstvene dosežke s področja družboslovja in humanistike. Na letošnji prireditvi je ZRC SAZU nagradil delo treh znanstvenikov. Najbolj prestižno priznanje, ki ga ZRC SAZU podeli posameznici ali posamezniku, ki je dosegel vrhunske znanstvenoraziskovalne rezultate in/ali pomembno prispeval k uveljavljanju ZRC SAZU doma in po svetu, je nagrada častni član ZRC SAZU. Letos je nagrado prejel akademik profesor dr. Boštjan Zekš, vrhunski raziskovalec na področju fizike, redni profesor za biofiziko na Medicinski fakulteti ter na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter znanstveni svetnik v Odseku za teoretično fiziko Inštituta Jožef Štefan. Njegov znanstveni opus je impozan-ten predvsem na področju teorijske fizike kondenzirane materije in biofizike in obsega nad 15 del. Leta 1960 je prejel nagrado Borisa Kidriča, leta 1988 skupaj z Adrijan-om Levstikom Kidričevo nagrado in leta 1993 skupaj s Sašo Svetino nagrado Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo. Leta 1987 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in bil med leti 2002 in 2008 tudi njen predsednik. Akad. prof. dr. Boštjan Zekš slovi tudi po izjemnih prispevkih k znanosti na splošno. Zaslužen je za promocijo slovenske znanosti v mednarodnem okolju, za pobude na področju izboljšanja znanstvenoraziskovalnega dela in kvalitete znanstvenih rezultatov. Zavzema se za dvig kakovosti in upoštevanje mednarodne relevantnosti domačih raziskav na vseh področjih, zlasti na področju humanistike (povzeto po Znanstve-no-raziskovalnem inštitutu SAZU). Na prireditvi so podelili še dve nagradi. Zlati znak ZRC SAZU je letos prejela redna profesorica dr. Darja Mihelič, mednarodno priznana znanstvenica na področju zgodovinskih ved ter prva redna profesorica za zgodo- vino na Univerzi v Ljubljani. V svojem znanstvenoraziskovalnem delovanju se je posvečala številnim vprašanjem iz slovenske starejše zgodovine, zgodovi- ne srednjeveškega Primorja, gospodarske in socialne zgodovine ter vprašanjem predmodernega zgodovinopisja. Srebrni znak ZRC je prejel dr. Mitja Prelovšek za svoje znanstve-no-raziskovalno delo na področju jamarstva in krasa. S krasom se je srečeval že v študentskih letih, bil je aktiven jamar v ljubljanskem jamarskem društvu, svoje raziskave pa je močno poglobil ob pripravi disertacije Današnji speleogenetski procesi, dejavniki in oblike v epifreatični coni na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Prireditev je glasbeno dopolnila vokalna skupina Insula Mamoriae, skozi celoten večer pa so predstavili tudi zgodovino Znanstveno-raziskovalnega inštituta SAZU. Po prireditvi je sledilo druženje nagrajencev s povabljenimi gosti. Primorska poje Letošnja, 42. revija pevskih zborov Primorska poje je združila 194 pevskih zborov s Primorske, iz zamejstva in iz Hrvaške, ki se bodo predstavili na 33 koncertih. Eden od koncertov bo letos tudi v Reki na Hrvaškem, enajst pa jih bo med zamejskimi Slovenci v Italiji. Na prireditvi bo zapelo več kot 5000 pevcev iz različnih primorskih krajev in zamejstva, ki gojijo slovensko zborovsko glasbo. Pridružili se jim bodo slovenski pevski zbori iz Zagreba, Splita, Reke in Pulja na Hrvaškem ter Pliberka, Zelezne Kaplje in Velikovca v Avstriji. Revija Primorska poje se je tako kot v zadnjih letih začela na Obali, nato se dva meseca seli po različnih delih Primorske, 17. aprila pa se bo zaključila v Trenti. Poleg Zveze pevskih zborov Primorske revijo organizirajo Zveza slovenskih kulturnih društev v Trstu, Gorici in Vidmu, Slovenska katoliška prosveta Gorica in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst ter Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Glasbene strokovnjake razveseljuje dejstvo, da se je pri večini zborov na reviji Primorska poje dvignila vokalno-tehnična raven in prepričljivost interpretativne poust-varitve zborovskih skladb, za kar naj bi bili zaslužni predvsem strokovno podkovani in šolani zborovodje. Revija dokazuje, da je zborovsko petje najljubša kulturno-lju-biteljska dejavnost med Slovenci na obeh straneh slovensko-italijanske meje. Ob tem odraža zgodovinsko navezanost Primorcev na svojo zemljo, pesem in jezik, so zapisali organizatorji prireditve. Volilno leto se je začelo z vladno zmago. V provinci Catamarca je Fronta za zmago (Frente para la Victoria FPV) pobrala nad 48% in prekosila dosedanjo radikalno povezavo, ki je pristala na 44 odstotkih. Uspešno za propagando. Kirchnerizem je tako storil prvi uspešen korak. Saj k temu teži tudi večina predhodnih provincijskih volitev. Območja so izbrana tako, da naj bi se zmagovita ofenziva stopnjevala in prepričala čim večji del naroda, da je zmaga vladnega kandidata (gospe Cristine) zagotovljena in da nima smisla zapravljati glasove na oltarjih opozicije. Zmaga ima res svojo vrednost, a še daleč ni tako pomembna. Zgodovinsko je Catamarca že dvajset let bila pod vlado radikalno-leve koalicije, ki so ji leta in nemarne vlade vzele blišč in privlačnost. Poleg tega je zvezna vlada tja vložila ogromne vsote denarja, za razna ,,darila", kar je povzročilo obtožbe ,,klientelizma", katerih pa je deževalo tudi na nasprotno stran. Številčno je provinca nepomembna, saj ne predstavlja niti 1% celotnega volilnega telesa v državi. Končna usoda se bo odločila v območju province Buenos Aires, prestol-nem mestu, Cordobi in Santa Fe. Je pa presenetilo in zaskrbelo, ko je izvoljena guvernerka Lucia Cor-pacci izjavila, da je primer umora Marije Soledad, ki je v Catamarci pomenil konec dinastije Saadi, bil v javnosti lažnivo predstavljen. Pohvalno se je izrazila tudi o svojem bratrancu Ramonu Saadiju, ki je pred 20 leti padel v nemilost. Ob tem so se politični ana-listi spraševali, kje je tista ,,nova politika" in ,,prerez s starim", o katerem govori kirchnerizem, če se v Cata-marci vračamo v dobe najhujšega obskurantizma. Chubut, in potem? Postopek se šele začenja. Ze prihodnjo nedeljo bodo volitve guvernerja, poslancev, županov in svetnikov v južni provinci Chubut. Guverner Mario Das Neves, iz vrst upornega peronizma se ponovno predstavlja in upa na gotovo zmago. A kirchnerizem je tudi napel vse sila in je prepričan, da lahko zaigra novo presenečenje. Za tem bodo volili še v Salti 10. aprila; 29. maja v Misiones in na Ognjeni zemlji. V vseh treh okrajih je zagotovljena zmaga kir-chnerizma ali njegovih zaveznikov. Zanimiv je položaj v provinci San Juan, kjer guverner Gioja ne bi smel več kandidirati, pa je poslal v domači parlament osnutek o ustavni spremembi, ki bi mu dovolila nenehno kandidiranje in neprekinjene vlade. Nekaj takega je pred leti storil Kirchner v Santa Cruz in to je tudi model, ki ga vedno bolj glasno predlagajo v najožjem krogu predsednice, čeprav za to trenutno ni nobene možnosti. Dve tretjini državnega parlamenta je nemogoče prepričati v sedanjem stanju. Pa tudi v prihodnjem bo težko. Naj zmaga kdorkoli na prihodnjih državnih volitvah, nobena vlada ne bo imela lastne večine. Tudi kirchnerizem, pa če še tako prepričljivo zmaga, se bo moral odpovedati lastni večini v poslanski zbornici. Številke mu niso naklonjene. Po dveh poteh. Prav to je ena glavnih skrbi vladnih strategov: doseči čim več poslanskih mest, tako v državnem parlamentu kot po provincah, predvsem v Buenos Airesu. Tudi v ta namen razpihujejo idejo vzporednih dovoznih list (colectoras). Svoje kandidate skušajo, proti volji mogočnih predmestnih županov, postaviti na te liste, zahtevajo pa mesta tudi na uradnih listah peronistične stranke. Ta poteza, ki je še v povoju, je presenetila in v začetku celo omrtvila strategijo županov. Če bi jim odrekli določeno število mest na kandidatnih seznamih, se lahko zgodi, da jih ,,čisti kirchnerizem" ne bo volil; če jim dajo, kar zahtevajo, pa se lahko v prihodnjih občinskih svetih znajdejo brez večine, na milost teh skupin, katerim ne zaupajo. Zato tudi guverner Scioli hiti s spremembo volilnega zakona v provinci, da bi preko strankarskih (primarnih) volitev vsaj delno omejil nastop teh skupin. Ker do avgusta manjka še precej časa, pravoverni del peronizma upa na možnost reakcije, ki naj mu zagotovi nadaljnjo obvladanje teh „graščin". Trije iz opozicije, štiri stranke. Da, tako je na kose razbita opozicija. Bolj jih skrbi malenkostno notranje rovarjenje, kot pa da bi se povezali v skupen nastop proti vladi. Podpihuje jih prepričanje, da gospa Cristina ne bo dosegla nad 40% glasov v prvem krogu, s čimer bo drugouvrščeni avtomatično v drugem krogu pobral vse glasove opozicije. Zmaga FPV v Catamarci jih je presenetila in seveda pretresla. Vprašanje je, če jih bo streznila. Medtem, ko se predsednica v nekaterih anketah povzpenja nad 30%, se ostali posamič ne bližajo niti 10%. Jasno, saj je desetina kandidatov, ki se naslanjajo na svoje strukture in drug drugemu ne zaupajo. Ne vedo po kakšnem sistemu naj bi določili enotnega kandidata upornega peronizma ali povezave radikalov in socialistov pa morda še Elise Carrio. Le levica okoli Pina Solanasa je enotna, saj on močno vodi svojo skupino. Od ostalih ima vsak vsaj po štiri veljake. Kam nas to pelje si lahko mislimo. SLOVENCI V ARGENTINI MIRAMAR KNJIGA SPOMINOV BARAGOVE ©OLE Slovensko bije nam srce Nov odbor slovenskega društva Posebne obletnice, ki jih vse naše ustanove v teh časih obhajajo, so kakor naročena priložnost za objavo brošur in tudi pravih knjig, kjer popisujemo njihovo življenjsko pot, od začetkov v skromnih ali celo bednih okoliščinah, preko razkošnega plodovitega razcveta ob polni kulturni moči priseljencev in prvih v Argentini rojenih potomcev, do prilagajanja novim potrebam že tretje in četrte generacije. Uresničitev najglobljih sanj slovenskega naroda, pomembna vloga, ki jo je naša politična emigracija odigrala pri osamosvojitvi in prevrednotenje celotne- ga delovanja zlasti argentinske skupnosti s strani matične Slovenije je tudi nam samim izostrila smisel in zavest o potrebnem dokumentiranju bogatega delovanja naših ustanov. Ni naključno torej, da se sedaj, ko na to pot gledamo že z določeno perspektivo, pa vendar še z živim spominom, dogaja - skoraj bi lahko rekli - množično rojstvo spominskih brošur, knjig in zbornikov. Slovenska vas izstopa po svoji že dolgoletni tiskarski tradiciji, katere pobudnik je bil pokojni Ladislav Lenček CM. Razumljivo je torej, da v izdajanju zavzema pionirsko vlogo med krajevnimi domovi. Knjiga ob petdesetletnici Društva Slovenska vas iz leta 2002 je obširen in natančen pregled vseh področij skupnega delovanja. Ob petdesetletnici prihoda slovenskih lazaristov je Baragovo Misijonišče izdalo spominski zbornik, ki ga je zbral in uredil arh. Jure Vombergar, z zgodovinskim pregledom njihovega plodovitega dela od prihoda v Slovensko vas leta 1956. Z rojstvom Knjige spominov Baragove šole se je ta družina še pomnožila. Tako kot so bratje med seboj različni na videz, pa tudi po značaju in sposobnostih, vendar ima kljub temu vsak svojo posebno vrednost, v ničemer manjšo od ostalih, tako tudi ta knjiga dopolnjuje predhodne in deli z njimi pomembnost. Če bi njenih 26 cm dolžine in skoraj 500 gr teže preverjali z antropomorfični-mi kriteriji, bi napačno sklepali o prera-nem rojstvu. Pa dejansko ni bilo tako, temveč ravno nasprotno. Na dan bi morala priti 24. 10. 2009, ko je Baragova šola slovesno praznovala 60 let neprekinjenega delovanja. Ta zakasnitev je omogočila njeno nadaljnjo rast in izpopolnjevanje. Te vrste knjige imajo za avtorje posebne težave, saj niso sad literarnega navdiha temveč plod neizmernega zbiranja materiala in podatkov, razkropljenih po različnih virih in v posesti oseb raztresenih po vseh koncih. In ko je zbrana že cela gora in opravljen nehvaležen posel odstranjevanja se še vedno vrine spomin na tisto nepogrešljivo sliko ali oni ključni podatek, ki bi ga nekdo (sam Bog ve kdo) gotovo moral imeti. Hvaležni smo torej „mamicam" za razvoj v tem dodatnem letu. Naporno delo zbiranja po arhivih je opravila sedanja voditeljica Lucijana Ser- vin Čeč, knjigo pa sta uredili in spisali spremne tekste ter zbrali vse gradivo Rotija Grbec in Monika Urbanija Kopriv-nikar. Monika je tudi skupaj z Gizelo Grbec dodala knjigi lično umetniško oblikovanje, kar je potem s priznano strokovno sposobnostjo uresničila Tiskarna Baraga. Razpored v knjigi se ujema s programom prireditve ob šestdesetletnici, razdeljen na obdobja, kakor se je menjavalo vodstvo šole. Najtežje dosegljiv in zato tudi najbolj dragocen je material iz prvih osmih let, ko je šolo vodil njen ustanovitelj Martin Mizerit. Danes nam je nedoumljivo, da je ta požrtvovalni vzgojitelj, mladinski pisatelj in soustanovitelj slovenskega dopolnilnega šolskega sistema v Argentini tedensko prihajal v Lanús s takratnimi prevoznimi sredstvi in ko so ga še, kot skoraj vse priseljence, težile najosnovnejše življenjske potrebe. Vsi napori so bili takrat logično usmerjeni v uresničitev in sprotni razvoj kasneje tako občudovanega učnega sistema. Za arhiv ni bilo sredstev niti vidne potrebe. Bogatejše so dokumentirana naslednja obdobja, med katerimi vsestransko izstopa celih 28 let vodstva ge. Zdenke Virant Jan, ko se je polno razvilo delovanje na najrazličnejših poljih in je šola dosegla tudi najvišja števila učencev. Najbolj vidna vrednost knjige so slike, katerih je okrog 450, iz vseh obdobij. Pravi biser pa so imena fotografiranih, skoraj brez pomanjkljivosti in z neverjetno točnostjo. Vsi smo vajeni v otrocih razpoznavati poteze staršev ali starih staršev, ko pa gledamo slike bivših šolarjev še bolj presenečeno ugotavljamo, kako so ti podobni njihovim potomcem. Kot dokumentarno gradivo vsebuje knjiga tri sezname, ki po svoji vrednosti tekmujejo. Prvi je seznam odrskih predstav, ki že sam po sebi zgovorno priča ^o razvejanem šolsko vzgojnem delu. Žalostno bi lahko ugotovili da ni popoln, pa raje z veseljem zabeležimo, da je bilo osnovnega dramatskega uprizarjanja še več in da se bo tudi še nadaljevalo. Drugi je seznam vseh učencev do leta 2009. Z resnim upanjem, da je popoln, je zapisanih 537. Po priimkih izstopa kot najštevilnejši Grbec, za marsikoga pa bo zanimiva ugotovitev, kako si sledijo ostali. Najbolj pohvalni pa je seznam učiteljev in katehetov. 86 učnih moči je v tej dobi nesebično darovalo svoj čas in napore, da so z ljubeznijo omogočili tolikim učencem dopolnjevanje v slovenskem jeziku in rasti v slovenskem duhu. Zadnje poglavje je posvečeno zavetniku šole, škofu Ireneju Frideriku Baragi. Bil je med prvimi slovenskimi svetniškimi kandidati. Postopek se je potem upočasnil, pa vendar trdno upamo, da bo tudi on kmalu prištet med blažene in svetnike in nam tako postal še bolj svetal zgled. Izšla je torej knjiga bogatih spominov za vsakogar, ki je tako ali drugače povezan s šolo Ireneja Friderika Barage, za vse pa dokument šestdesetletnega delovanja te temeljne ustanove v Slovenski vasi v Argentini. Javna predstavitev knjige se je vršila med članskim kosilom Društva Slovenska vas, v nedeljo 19. decembra, pri katerem smo tudi slavili jubilante in sprejeli nove člane. Knjigo je izdala šola s podporo Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. F.S. Večkrat se je kateri rojak, ki se v poletju ne mudi v Miramaru, spraševal, če tamkajšnja slovenska skupnost še deluje. Njeno življenje se je začelo leta 1954, ko je skupina devetih rojakov kupila zemljišče za njihov dom. Torej so dejansko aktivni že skoraj 57 let. Da pa so še vedno res aktivni nam govori poročilo, ki so ga poslali našemu uredništvu o občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo 6. februarja. Na njem so pregledali delo in stanje organizacije, pa tudi izvolili odbor, ki naj v prihodnje vodi njihovo delovanje. Novi odbor ga sestavljajo: predsednica, Nežka Trpin; podpredsednik, Lojze Trpin; tajnik, Alejandro Mihelič; namestnik tajnika Ana Marija Gornik; blagajnik, Elena Trpin; namestnik blagajnika Janez Gornik. Odborniki: Enrique Hadnik in Orlando Benavídez; namestniki odbornikov: Dora Fabič in Teresa Seňaris. Nadzorni odbor: Franci Gornik in Ana Trpin; namestnik: Martin Bidegain. Novemu odboru in društvu sploh želimo veliko uspeha v prizadevanju za ohranitev slovenskega življenja v južnem obalnem mestu. SLOVENCI PO SVETU Avstralska jesen Slovenska skupnost v Melbournu je praznovala Prešernov dan, vesela je bila obiska duhovnikov iz Slovenije, sicer pa mesto čaka veliko dogodkov. Pogled nazaj pa pokaže tudi na dobroto, ki so jo rojaki izkazali prizadetim v naravnih katastrofah. Ob ciklonu Yasi so bili prizadeti tudi nekateri Slovenci. Pomoč so zbirali po vsej Avstraliji in zbrali več kot 15 tisoč avstralskih dolarjev. Komaj so zapisali leto 2011, že so prišle same slabe novice: poplave, ogromen veter, čez morje do Nove Zelandije pa strašanski potres. Ljudje različnih krajev trpijo različno škodo, izguba življenj pa je najhuje kar se mora zgoditi. Potres v Christchurchu 6,3 stopnje je terjal 155 smrtnih žrtev, predvidevajo, da bo končno število naraslo do 240 žrtev. To je bil do sedaj najbolj črni dan v zgodovini mesta Christchurch, je dejal novozelandski ministrski predsednik John Key. 2.500 ljudi je bilo lažje ranjenih, huje ranjenih pa 164. Gmotna škoda bo presegla do 12 bilijonov evrov. V Avstraliji pa so bile poplave in žrtve ciklona Yasi v severnem Queenslandu v mestih Tully in Silkwoodu. Slovenska skupnost v Mel-bournu - posamezniki pri sv. mašah kakor slovenska društva širom Melbourna in Viktorije so v tej nabirki „Rojak rojaku" darovali $8.560, rojaki iz NSW $3.800, iz Južne Avstralije $2.300, rojaki iz Canberre $1000. Vsi darovi skupaj so dali vsoto $15.660 dolarjev. Po posvetovanju so zbrani denar razdelili, je dejal pater Ciril Božič, glede na prizadetost in škodo, ki so jo utrpeli naši rojaki. Na nedeljo, 20. februarja, je bila v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kewju sv. maša, katerega oltar je krasilo ne le cvetje ampak, skupina duhovnikov, ki so bili na obisku v Avstraliji. To so bili: prelat Andrej Svete, gospod Jože Ovniček, gospod Maks Ipavec, gospod Mitja Štirn in gospod Janez Bernot. Bilo je svečano, kajti vsak od gospodov je imel nekaj za povedati o sebi in krajih od koder prihajajo. Vsi so z zanimanjem poslušali in se na koncu sv. maše tudi bolj od blizu spoznali. Spodaj v dvorani, kjer so članice društva sv. Eme pripravile kosilo za več kot dvesto rojakov, je srečanje z gosti in pogovor z njimi stekel v veselem vzdušju. Vsak od gostov je imel kar svoj krog - avstralski rojaki so se vrstili in se pogovarjali o vaščanih, katere še poznajo ali so jih poznali, skratka o napredku vaseh, ki se jih še dobro spominjajo. Čas je kar hitro minil, škoda bi bilo vsake nadaljnje minute sedeti v zaprtem prostoru, kajti sončno vreme zunaj je vabilo obiska sprehoda po kakšnem parku ali nekje po peščeni obali našega lepega zaliva v Melbournu. Poleg že omenjenih gostov so bili s skupino tudi novinar TV Slovenija Marjan Štrimpf in snemalec Robert Kranvogel iz Maribora, ki sta snemala dokumentarno oddajo o življenju in poslanstvu slovenskega misi-jona v Viktoriji. Istočasno pa je bi v gostih tudi Florjan Auser, direktor Slovenian Media House iz Sydneya, član Sveta Vlade RS za Slovence po svetu, ki zbira gradivo za praznovanje 20. obletnice samostojne Slovenije. Umetniki za Karitas V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu so odprli potujočo prodajno razstavo de udeležencev lanske mednarodne likovne kolonije Umetniki za Karitas. Razstavo je odprl predsednik Sveta slovenskih organizacij na Tržaškem Sergij Pahor. Razstava je bila prvič javno predstavljena 20. novembra 2010 na dvorcu Zemono pri Vipavi, v naslednjih mesecih pa je potovala po različnih slovenskih krajih. Projekt Umetniki za Karitas bo predstavila Jožica Ličen, udeležence kolonije pa likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Na ogled bodo tudi dela strokovnih sodelavcev in udeležencev dneva odprtih vrat kolonije. Izkupiček od prodanih del bo namenjen družinam v stiski. Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino je od 16. do 20. avgusta 2010 v organizaciji Škofijske Karitas Koper potekala 16. mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas pod naslovom: Nosite bremena drug drugega, ki je tudi geslo pastoralnega leta 2010/2011 krščanske dobrodelnosti in solidarnosti. Že 15. tabor Svetovni slovenski kongres in njegova Slovenska konferenca tudi letos organizirata Tabor slovenskih otrok po svetu. Ta bo že 15. po vrsti, potekal bo od 6. do 13. avgusta 2011 v Domu Milana Zidanška na Hočkem Pohorju v bližini Maribora. Tabor je namenjen druženju mladih slovenskih rojakov, ki živijo izven Slovenije, starih od 10 do 15 let. Bivanje je organizirano po skupinah, v katerih je do šest otrok, ki prihajajo iz različnih držav, vsaka skupina pa ima svojega vodjo - animatorja. Na taboru bodo otroci v medsebojnem druženju spoznavali kulturno in naravno dediščino Slovenije ter vsako dopoldne utrjevali znanje slovenskega jezika. Pogovorni jezik na taboru je slovenski, organizatorji pa spodbujamo udeležence, da ga tudi v medsebojnih pogovorih kar čim bolj uporabljamo. Na taboru so dobrodošli tudi otroci, ki (še) ne govorijo ali ne razumejo slovensko. Programske vsebine: * šola slovenskega jezika in kulture (v skupinah glede na predznanje slovenščine) * spoznavanje okolice (Pohorje) in ogled mesta Maribor (vodeni izleti in ogledi) * ustvarjalne delavnice (likovna, delavnica plezanja, lokostrelstvo) * srečanja s sodobnimi rokodelci in domačo obrtjo danes * spoznavanje slovenskih ljudskih plesov in običajev * pogovori o aktualnih temah med mladimi * družabne in športne igre Za vsa morebitna vprašanja ali informacije smo Vam na voljo vsak delovnik od 8.00 do 15.00 ure na telefonski številki +386-1-24-28-550 ali elektronskem naslovu: luka.klopcic@slokongres.com MENDOZA - COLEGIO ESLOVENO ,,ANTON MARTIN SLOMŠEK Otvoritev šolskega leta 2011 Nastopil je prvi teden pouka v tej novi učni dobi 2011, in ravno na petek 4. marca, je z lepo sveËanostjo praznoval svoj uradni začetek Colegio Esloveno ,,Anton Martin Slomšek". Najprej je Janez Bajda, ki je povezoval program, pozdravil vse navzoče, med katerimi omenimo veleposlanika Republike Slovenije v Argentini g. Tomaža Mencina in soproga go. Darjo Zorko Mencin, zastopnike občine Godoy Cruz in častnega konzula Republike Slovenije v Mendozi inž. Jožeta Šmona. V imenu odbora Društva Slovencev v Mendozi je bil prisoten pod- predsednik Janez Štirn. Učenci šole, v lepem številu, so bili oblečeni v slovenske in argentinske narodne noše. Prisotni so bili tudi starši in sorodniki otrok, vsi učitelji šolskega zbora in člani Fundacije SLO. Nato so skupaj zapeli argentinsko in slovensko himno. Brez dvoma je bila najlepša točka pozdrav in dobrodošlica malih učencev v obeh jezikih. Kristina Grošelj je pozdravila v imenu Fundacije SLO in se zahvalila predvsem staršem, ,,ki so nam zaupali pomoč pri vzgoji", ter učiteljskemu zboru, ki je dokazal veliko navdušenja in ustvarjalnosti ob začetku šolskega leta. Na podlagi gesla kolegija ,,Formar en valores" („Vzgajati v vrednotah") je razvila misel o namenu in obveznosti šole: vzgajati ljudi za dobro. Ta kompromis in delo je zaokrožila z zavestjo, da vsi želimo boljši svet in vsakdo od nas lahko doprinese svoje, po zgledu zavetnika kolegija, Antona Martina Slomška, ki je svoje življenje namenil delu v prid bližnjega in v prid naroda. Zato je ostal zapisan v zgodovini kot največji dobrodelnik na področju pismenosti in šolstva na Slovenskem. Nato je nam naslovila nekaj besed Direktorica za Vzgojo občine Godoy Cruz, prof. Mariana Caroglia, ki je nadomeščala župana. Najprej je čestitala uresničenju načrta in izrazila ponos, da se skupina posameznikov posveti z delom, gmotno in s časom projektu, ki sega v prihodnost krajevne skupnosti in naroda. Izročila je pozdrave župana in ponudila vso možno pomoč s strani občine. Zelo lepo in ganljivo je podala misel ravnateljica šole, Valerija Bajda Elias. Bistveno je poudarila, da so pri otrocih prva leta najpomembnejša za vzgojo, in zato je potrebno gojiti v učencih vrednote, ki jih bodo spremljale vse življenje, kot so poštenost, iskrenost, odgovornost, zvestoba, ponižnost, prijateljstvo, solidarnost, skromnost, ... Vodstvu šole se je zahvalila za zaupanje in za priložnost, da na tem mestu razvije vso moč svojega poklica. Ob koncu je povabila dva mala učenca, ki sta z največjo nežnostjo podarila veleposlaniku simpatičen spominček in njegovi ženi slovenski šopek. Potem je pozdravil veleposlanik g. Mencin. Izrazil je veselje nad obiskom v Mendozi in da lahko prisostvuje temu pomembnemu dogodku. „Čestitam za opravljeno delo - je dejal - vsem tistim, ki delujejo v Fundaciji ali kako drugače, da je zaživel projekt šole oziroma vrtca Antona Martina Slomška. Iskreno se zahvalim tudi vsem Slovencem, hkrati pa tudi tistim argentinskim oblastem, organizacijam in posameznikom, ki omogočajo delovanje slovenskih šol v Argentini kot je ta nova pridobitev v Mendozi. Ne pozabim izraziti tudi globoko spoštovanje vsem generacijam, ki se že leta in leta trudijo za ohranitev slovenske identitete, in kot vemo, šola ter poučevanje slovenskega jezika igrata pri tem največjo vlogo. To je tisto, kar nas povezuje. Nova Slomškova šola je tudi skupni projekt dveh narodov: slovenskega in argentinskega. Njegovi sadovi bodo pripomogli k sožitju in bogatenju kultur, jezikov in tradicij obeh narodov. Delovanje kolegija Antona Martina Slomška v Mendozi je tudi dokaz kreativnosti in pravih idej slovenske skupnosti vseh generacij v tem delu Argentine. In kot taka predstavlja bogatitev odnosov med Republiko Slovenijo in Argentinsko Republiko. Kar globoko podpiramo tudi v matični Sloveniji in ga štejemo kot pomemben prispevek krepitvi dvostranskih odnosov med^ državama. Želim vsem veliko uspeha, sreče in zadovoljstva pri učenju, pridnim in vedoželjnim malčkom pa čim več veselja, prijetnih uric ter prijaznih vzgojiteljic in vzgojiteljev." Posebnega imenovanja in zahvale je bil deležen umetnik Fernando Jereb, ki je doprinesel s svojim delom za okras odra s fresko, na kateri predstavlja v obzirni sintezi mendoško in slovensko pokrajino. Za konec je povezovalec z molitvijo, posvečeno našemu zavetniku, prosil pomoč in razsvetljenje, ter priprošnjo Vsemogočnemu, da bo naše delo blagoslovljeno, v dobro bližnjemu in Bogu v čast. Tončka Šmon Za Fundacijo SLO Tehnologija in jezik Mednarodni dan jezikov, ki smo ga zaznamovali 21. februarja, je postavil letos v središče rabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij za zaščito in promocijo jezikov in jezikovne raznolikosti. Vendar tehnologija je lahko tudi dvorezen meč. „Jeziki so temeljno orodje informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Te tehnologije pa hkrati predstavljajo novo področje za promocijo jezikovne raznolikosti," je v letošnji poslanici ob mednarodnem dnevu jezika zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova. Prepričana je, da so lahko informacijske in komunikacijske tehnologije posebej koristne pri promociji maternih jezikov, moč napredka pa je treba izkoristiti za zaščito različnih pogledov na svet in promocijo vseh virov in načinov izražanja. ,,To so niti, ki tkejo preprogo človeštva," piše. ZA JEZIK, KI ZAVIRA KOMUNIKACIJO, NI PROSTORA Ob neštetih koristih, ki jih ima tehnologija, pa predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev Dušanka Zabukovec opozarja tudi na njene negativne posledice. Vzporedno z vedno hitrejšim razvojem tehnologije je sporazumevanje skrčilo svet in olajšalo povezave med narodi in posamezniki. Hitrejše povezave pa hkrati pomenijo, da mora biti jezik tak, da ne zavira, temveč spodbuja hitrost sporazumevanja. ,,Če je torej resnični mednarodni jezik za večino narodov prevod, bo treba veliko truda, da se ta njegova vloga ne bo utopila v neznosni lahkosti sprejemanja angleščine, ki naj bi nadomestila jezike tako zelo raznolikih narodov in narodnosti," razmišlja Zabukovčeva. Kot pravi, sta zato večjezičnost in povezovanje med jeziki, kakršnega spodbuja Evropa s svojo osnovno idejo združevanja in sodelovanja, zelo dobrodošla možnost za ohranitev jezikov z majhnim številom govorcev, kakršna je slovenščina. „Prevajalci v tem pogledu nismo le prenašalci zgodb iz enega jezika v drugega, temveč z izbiro tujih besedil za prevod v svoj jezik (in nasprotno) iskalci stikov in povezav, ki lahko zagotovijo, da se bodo jeziki ohranili in razvijali v vsej svoji specifiki in raznolikosti." BRANJE V MATERNEM IN ANGLEŠKEM JEZIKU V zadnjem desetletju pogrešamo resno raziskavo o tem, kako se v neangleško govorečih državah spreminja razmerje med branjem v maternem jeziku in branjem v angleščini. Eurobarometer je na začetku tisočletja opažal, da v različnih članicah EU-ja od štiri do 30 odstotkov ljudi bere knjige v tujem jeziku, nekaj objav v strokovni publicistiki pa je ob tem jasno nakazalo, da je ta drugi jezik nedvomno angleščina, ki je v nekaterih državah na evropskem severu tako veliko uporabljana. Po besedah profesorja na ljubljanski Filozofski fakulteti in glavnega urednika Mladinske knjige Mihe Kovača, razumejo tamkajšnji založniki knjige v angleščini kot resno konkurenco domači produkciji. Nadaljuje, da smo močan dodatni znak, da se branje v angleščini v Evropi povečuje, dobili, ko so se na nekatere nacionalne lestvice knjižnih uspešnic začele uvrščati knjige v angleščini. Vsi ti procesi so dobili dodaten pospešek s pojavom elektronskih bralnikov, predvsem Amazonovega Kindla, ki skoraj povsod v EU-ju omogoča nakup ameriških ali angleških e-knjig dobesedno v minuti, z nekaj kliki na bralni napravi. Z izjemo uprave Amazona v tem trenutku nihče ne ve, koliko kindlov je v uporabi v EU-ju. Po neuradnih podatkih v strokovnih krogih gre številka v stotisoče, zelo verjetno preko milijona. Za Slovenijo to po Kovačevem mnenju ne pomeni nič novega, saj imamo pri nas dolgo tradicijo večjezikovnega branja, le da smo srbohrvaščino, ki je na začetku prejšnjega stoletja zamenjala nemščino, po letu 1989 zamenjali z angleščino. Ta tema naj povzroči razmišljanje tudi med nami v Argentini, kjer se vsakdanji jezik, predvsem med mladimi, dobesedno utaplja v španščini. Kako najti raznim vprašanjem vredne odgovore je delo celotne skupnosti. Zapiranje oči pred stvarnostjo, ali pa domneva, da ta tema ni važna, nam lahko postane usodno. G. JOŽE Lep zgled Tudi o tem je potrebno govo-rjti, saj nam jih okolje ne daje. Človek je danes bolj potreben zgledov kot pa besed. V besede, pa naj si bodo lepe in nam veliko obljubljajo, že skoraj nihče več ne verjame. Zgledi, pa naj bodo dobri ali slabi, pa zelo vlečejo za seboj. To, da je toliko kriminala v sedanji družbi, je eden od vzrokov tudi ta, ker zgledi na TV tako človeka prepričujejo. Hudo je to, da dobri ljudje temu tako malo nasprotujejo. Cerkev včasih še o tem govori, a to je premalo in kdo jo posluša in ne uboga. Razburkano morje pa valovi naprej, kakor lev, hudobni duh, ki išče, koga bi požrl. Poleg molitve je v tej borbi menda najmočnejše orožje, da bitko dobimo - lep zgled. Velikokrat se najbrž na to niti ne spomnimo in tudi ne pazimo dovolj na to, kakšen zgled dajemo drugim z našim načinom nastopanja in govorjenja. Marsikaj bi bilo drugače v skupnem življenju in v sožitju na sploh in to povsod, če bi se vsi in vedno trudili za lepe zglede. Oni povedo in pokažejo veliko več, kot same besede. So sadovi dobrega drevesa. To je že nekako povedal Jezus sam, ko je rekel, da bodo ljudje častili nebeškega Očeta, če in ko bodo videli naša dobra dela. Vsem bo lažje lepo živeti, če bodo videli lepe zglede. Pomislimo na družino. Na vsak način so starši prvi vzgojitelji svojih otrok. Najbolj vzgojno, čeprav ne najlažje, je to delo opravljeno z lepimi zgledi, v molitvi, v ljubezni, v zvestobi, v delu in povsod. Skupnost je samo številčno povečana družina. Zato zanjo veljajo ista pravila. Stanovitnost se z lahkoto prenese iz družine na skupnost. Lep zgled je tudi način ,,Nove evangelizacije", o kateri je toliko govoril papež Janez Pavel II. Vsi potrebujemo dobre zglede, vsi jih dajajmo in vsi bomo od tega imeli koristi. SLOVENCI IN ŠPORT EKIPNA MEDALJA V OSLU Avstrijska skakalna reprezentanca (500,0 točk) je na svetovnem prvenstvu v Oslu osvojila zlato kolajno. Drugi so bili Norvežani (456,4), Slovenci Peter Prevc, Jurij Tepeš, Jernej Damjan in Robert Kranjec pa bronasti (452,6). Na ekipni tekmi so izpeljali zgolj eno serijo, saj vetrovne razmere niso omogočale izvedbe druge. Slovenski skakalci so po svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu 2005 znova stopili na zmagovalni oder. Tokrat je prišla prva kolajna na veliki skakalnici na ekipni tekmi. DOBRE UVRSTITVE TINE MAZE Najboljša slovenska alpska smučarka Tina Maze je na tekmi svetovnega pokala na Višarjah nad Trbižem osvojila prvo mesto v superkombinaciji. Mazejeva je imela peto izhodišče po smuku, po slalomu pa je napredovala na najvišjo stopničko. Druga je bila Američanka Lindsey Vonn, tretja pa Nemka Maria Riesch. Naslednji dan je v smuku za las izgubila bronasto medaljo in ostala četrta. V slalomu za svetovni pokal alpskih smučark v Špind-leruvem Mlynu na Češkem je Tina bila tretja in prvič v karieri presegla 1000 točk v sezoni (1003) MEDALJA TUDI ZA PETRO MAJDIČ Tudi smučarska tekačica Petra Majdič ni ostala praznih rok. Na klasičnem sprintu za svetovni pokal v Lahtiju je osvojila tretje mesto, s čimer je prevzela vodstvo v seštevku sprinterske razvrstitve. Zmagala je Norvežanka Marit Bjoer-gen pred rojakinjo Astrid Jacobsen. POKAL DAVIS: ZMAGA NAD FINSKO Slovenija je v prvem krogu prve evroafriške skupine Davisovega pokala v Ljubljani premagala Finsko s 3:2. V odločilni peti partiji v dvorani Tivoli je Grega Žemlja premagal mladega Mickea Kontinena. Slovenska teniška reprezentanca si je tako zagotovila obstanek v prvi evroafriški in hkrati dvoboj julija z Italijo v gosteh, ki je predzadnja stopnička na poti v svetovno skupino Davisove-ga pokala. PETERKA JE ZAKLJUČIL Najboljši slovenski smučarski skakalec vseh časov Primož Peterka se je te dni odločil za konec kariere. Njegovo odločitev sta za STA potrdila oba, ki sta mu v zadnjih letih v športu najbolj stala ob strani, trener Bine Norčič in direktor trženja pri Smučarski zvezi Slovenije (SZS) Primož Ulaga. A Peterko še čaka zadnji skok, saj mu bodo pripravili poslovilno tekmo, kakršno si športnik njegovega kova tudi zasluži. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI NASELJEVANJE NA KRASU Iz goriškega tednika Novi glas povzemamo novico, da je marsikje brati, da se tujci — največ naj bi bilo Italijanov — naseljujejo na Kras, ki naj bi zaradi tega postopno lahko izgubil svoj slovenski značaj in podobo. Zato ti mediji zahtevajo nujne ukrepe slovenske vlade, morda tudi uvedbo zaščitne klavzule za prodajo nepremičnin na Krasu. Vendar pisci teh prispevkov molčijo o dejstvu, da se tam naseljujejo tudi Slovenci iz Italije, zlasti iz Trsta in s tem povečujejo slovensko prisotnost. NAPOVEDI ALI POBOŽNE ŽELJE? Sloveniji se v drugem letošnjem četrtletju v vseh regijah obeta previdna rast zaposlovanja, najboljše možnosti za zaposlovanje pa bodo v proizvodnem sektorju in sektorju oskrbe z elektriko, plinom in vodo, je pokazala raziskava o napovedi zaposlovanja družbe Manpower. Priložnosti za iskalce zaposlitve so pozitivne, čeprav trend nakazuje konservativno naraščanje zaposlovanja. ŠE ENA MANJŠINA???!!! Komisija DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu se je v okviru obiska v Beogradu srečala s člani odbora srbske skupščine za odnose s Srbi zunaj Srbije. Med drugim so govorili o možnosti, da bi državljani Srbije, ki živijo v Sloveniji, dobili status narodne manjšine in o zagotavljanju pravice Slovencev v Srbiji, so sporočili iz srbske skupščine. MOČ USODE V MARIBORU Opera Slovenskega narodnega gledališča Maribor je premierno izvedla delo italijanskega skladatelja Giuseppe-ja Verdija Moč usode (La Forza del Destino). Italijanske narodnosti sta tudi režiser Pier Francesco Maestrini in dirigent Marco Boemi. Med pevci je Janez Lotrič, ki slavi tridesetletnico umetniških uspehov na opernih odrih. „NAŠIH 10" V Trebnjem je potekal letni posvet zunajparlamentarne NSi, na katerem se je zbralo preko 200 članov organov stranke, predsednikov njenih občinskih in regijskih odborov, svetnikov ter županov. Razpravljali so o programu dela v letošnjem letu ter pripravah na državnozborske volitve. Na posvetu so sprejeli strateški dokument z naslovom "Naših 10". Cilj stranke namreč je, da na državnozbor-skih volitvah prihodnje leto doseže deset odstotkov. PO SVETU JAPONSKA NARAVNA KATASTROFA Japonska tla so še vedno nemirna po petkovem potresu, ki so ga meteorologi na novo ocenili na deveto stopnjo, je državo streslo že preko tristo popotresnih sunkov, kar 28 med njimi jih je bilo močnejših od sedme stopnje po Rihterjevi lestvici. Oblasti se na vso moč trudijo, da bi preprečile humanitarno krizo. Potres in cunami sta za seboj pustila pravo opustošenje. Več kot deset metrov visoki popotresni valovi so s seboj neusmiljeno odnašali vse, kar je bilo na njihovi poti. Med ruševinami stavb, gmotami avtomobilov, letal, ladij, dreves, blata in vode reševalne ekipe še vedno iščejo na tisoče pogrešanih. Preko 12 tisoč srečnežev so že rešili, sicer pa so možnosti, da bi ostale pogrešane našli žive, iz ure v uro manjše. Samo na obali v pokrajini Mijagi so našli še dva tisoč trupel. Svoje domove je zapustilo več kot 600 tisoč ljudi, tri milijone jih je še vedno brez elektrike in pitne vode, najbolj prizadeta območja pa so odrezana od sveta. Oblasti seveda najprej želijo poskrbeti za ljudi, zato gmotne škode uradno še niso ocenjevali. Neuradno bo potres samo zavarovalnice stal 35 milijard dolarjev, celotna škoda pa bo vredna več deset milijard dolarjev škode, kar bo z Japonsko velik udarec. GADAFI PREVZEMA NADZOR Protiofenziva sil libijskega voditelja Moamerja Gadafija nad uporniki režima se nadaljuje. Slednji so se po silovitem obstreljevanju umaknili iz Brege, Gadafijeve sile pa prevzemajo nadzor nad strateškimi mesti, ki so pomembna za nafto. Uporniki se umikajo proti Bengaziju in Tobruku, dvema glavnima trdnjavama libijskih upornikov. Po poročanju nekaterih medijev naj bi bile vladne sile tik pred Bengazijem. V ljudeh pa vlada strah nad Gadafijevim maščevanjem. Arabska televizija Al Arabija je poročala, da so uporniki znova prevzeli nadzor nad mestom Misurata na zahodu države, Gadafijeve sile pa naj bi prevzele nadzor nad Ras Lanufom. Uporniki so spoznali, da jim v spopadih manjka vojaškega znanja, zato so se začeli usposabljati. JEDRSKA NEVARNOST Svet je davi pretresla novica, da je v japonski nuklearki Fukušima ponovno odjeknila eksplozija. Ta je na tretjem reaktorju poškodovala betonski pokrov, njegove sredice pa na srečo ne. V nesreči je bilo ranjenih šest oseb. Do taljenja sredice prihaja tudi na drugem reaktorju, ki ga zdaj ohlajajo z morsko vodo. To kaže da je cunami to jedrsko elektrarno poškodoval bolj, kot je sprva poročala japonska vlada. Oblasti sicer zagotavljajo, da stopnja radioaktivnega sevanja GREGOR MALI 60 LETNIK ^ V njegovi življenjski pratiki je tako zapisano, da je bil rojen dne 12. marca 1901 in tako je v nedeljo 12. marca t.l. slavil med nami v polnem zdravju in duševni čilosti ^ Ob svojem 60-letnem življenjskem jubileju lahko g. župnik Gregor Mali z zadovoljstvom pogleda na dosedaj opravljeno delo. ^ Na vseh področjih je g. župnik Gregor Mali vedno postavljal celega moža. Tako kot katehet, kaplan, župnik, goreč pridigar in oznanjevalec božje besede, zelo iskan spovednik in tolažnik neštetim bolnim in trpečim dušam. Med nami v Argentini se g. župnik Mali vidno udejstvuje tudi v s ovenski skupnosti. Zlasti je ves vnet za katoliški tisk. Tako ni skoro nobene številke Duhovnega življenja ali verskega tednika ,,Oznani-lo", v kateri ne bi bila kaka njegova stvar. G. župnik Mali pa ni samo goreč dušni pastir, vnet javni delavec, on je tudi mehka pesniška duša, ki tudi v izbranih pesmih poje čast Bogu, poveličuje njegovo nebeško Mater, slovenski mladini po Božjih stezicah kaže vzore, ^ SLOVENCI V ARGENTINI OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Nandeta Češarka in njegove žene ge. Magde roj. Gaser, se je rodila hčerka, ki je pri krstu dobila ime Monika. - Ing. Jože Bavdaž in njegova žena ga. Sonja roj. Čop, sta pa v Braziliji dobili sina. - V župni cerkvi sv. Marjete Kasijske v Boulogne je bil 5. II. krščen Aleksander, prvorojeni sin Jožeta Flandra in ge. Lilijane Terčič. Botra sta bila Heliodor Terčič in Helena Kuredovič. -Dne 5. marca pa je bil krščen istotam Mihec, sin Mihaela Klemen in ge. Angelce Koprivec. Botrovala sta Ivan Sušnik in ga. Lojzka Sušnik. Oba je pa krstil župnik g. Albin Avguštin. - V družino Stanislava Zupančiča in njegove življenjske družice ge. Nydije Pinasco je pa prinesla veselje in novo srečo hčerka Adriana Veronika. - Srečnim družinam naše čestitke. SAN JUSTO V nedeljo, 5. marca je imela športna sekcija „Našega doma" izredni občni zbor. Novo izvoljeni odbor si je nadel nalogo poživiti športno delovanje ... Že sedaj obvešča da bo meseca junija organizirala velik športni turnir, ki bo od tedaj naprej vsako leto v tem mesecu. Turnir bo predstavljal tri pokale in sicer: Turjak, odbojka; Grčarice, šah; Kočevje, ping-pong. Kasneje pa morda še katera druga športna panoga. ^ Svobodna Slovenija, 16. marca 1961 - št. 11 RESUMEN DE ESTA EDICION ni nevarna za ljudi, kljub temu pa so iz okolice nuklearke evakuirali 200 tisoč ljudi. V bolnišnicah se zaradi izpostavljenosti sevanju zdravi 22 ljudi. Fukušima pa ni edina skrb, saj imajo težave v sistemu hlajenja še v dveh nuklearkah, Onagava in Tokai. POPOTRESNI VAL Popotresni val ob Japonski obali je dosegel vse obale ob Tihem oceanu. Opozorila pred cunamijem so izdali na Havajih, v Indoneziji in na Tajskem, v Avstraliji in Novi Zelandiji ter po vsej ameriški celini od Kanade na severu pa do Čila na jugu. Vendar na srečo večje katastrofe ni bilo. Najhuje je bilo v Kaliforniji, in sicer v mestu Crescent City. Vendar je bila evakuacija prebivalcev pravočasna, tako da so valovi, visoki do tri metre, razbili le nekaj ladij v pristanišču in pomol. Valovi so v vodo potegnili pet ljudi, štiri so rešili. Življenje pa je izgubil moški, ki ga je v vodo potegnilo med fotografiranjem valov. KITAJSKA ZA RAZVOJ Kitajski ljudski kongres je sprejel nov petletni načrt, katerega temeljni cilj je zvišati kakovost in učinkovitost gospodarskega razvoja. V prihodnjih petih letih bo tako Kitajska s političnimi reformami težila k preoblikovanju gospodarstva, povečanju prihodkov od kmetijstva in večji socialni stabilnosti. COMENZÓ EL CICLO LECTIVO El domingo 13 de marzo comenzó formalmente el ciclo lectivo para los cursos de idioma esloveno en Buenos Aires. Como todos los aňos, los alumnos junto a sus padres y familiares participaron de la misa y la posterior represen-tación teatral. El próximo sábado comenzará también el Srednješolski tečaj (curso superior) y con ello más de 300 alumnos y casi 150 estudiantes comenzarán a "ocupar" sus sábados para perfeccionar sus conocimientos del idioma esloveno, crecer en la fe y la cultura de sus raíces. También los maestros, profesores y sacerdotes van a donar su tiempo para garantizar un nuevo periodo de validez de la palabra y los valores eslovenos en la Argentina. "El milagro esloveno en la Argentina" no es un "milagro", sino que se sostiene de varias bases y una de ellas es, sin duda, la educación. El sistema educativo esloveno se fundó hace más de 60 aňos y se remonta incluso a los meses en el campamento de refugiados. El sistema no cambió, lo que cambiaron son las personas. Menos familias dialogan en el dia a dia en esloveno. Algunos padres envian a sus hijos para que se perfeccionen y otros para que estén en un "ambiente sano"^ Una novedad de estos tiempos es que ahora los niňos que no conocen el idioma, lo pueden aprender en el curso ABC. Es tiempo de repensar la situación. 60 aňos no es poco y estos cursos de idioma son la base de la supervivencia del ser esloveno en la Argentina. Conservémoslo. REFERENDUM Y POLEMICA Como ya informamos en nuestra edición anterior, el domingo 10 de abril de 2011 tendrá lugar el referéndum sobre la Ley de trabajo estudiantil (ZMD). Hay bastante polémica en torno a esta iniciativa, que prevé trabajo más fijo para los estudiantes y también jubilados. Justamente la federación estudiantil universitaria y la comunidad sindical se oponen al texto, que es defendido por el gobierno del premier Pahor. Sin embargo hay muy poco interés en esta votación, y ya se anuncia el referéndum acerca de la reforma jubilatoria, que provoca grandes controversias. BARAGOVA ŠOLA El curso de idioma esloveno de Lanús "Baragova šola" cumplió en el aňo 2009 sus 60 aňos de trabajo ininter-rumpido, impartiendo la educación y los valores eslovenos a los niňos que visitaron el curso. Como muestra de la labor realizada emprendieron la ardua tarea de realizar un libro donde estuviera documentada para siempre, toda la historia de la institución. El trabajo de recopilado fue dificil, especialmente el concerniente a los primeros aňos, donde las personas que fundaron la escuela eslove-na no se detuvieron a documentar lo hecho, simplemente continuaban apostando al maňana. La encargada de obtener los datos fue la actual directora del curso Lucijana Servin Čeč; Rotija Grbec y Monika Urbanija Koprivnikar fueron las encargadas de acondicionar los textos y diseňar las páginas y la portada. En el libro hay tres listas especiales: de las obras representadas, de los alumnos y de los maestros y sacerdotes. El libro salió al público el 19 de diciembre del aňo pasado y está ordenado siguiendo los criterios utilizados en la fiesta por los 60 aňos del curso. Es un libro de hermosos recuerdos para cualquiera que esté ligado de una u otra manera al curso de idioma esloveno de Slovenska vas en Lanús. (Pág. 3) COLEGIO ESLOVENO EN MENDOZA El 4 de marzo se inauguró el ciclo lectivo en el Colegio Esloveno Anton Martin Slomšek en Godoy Cruz, Mendoza. En el acto estuvieron presentes, además de los representantes de la Asociación eslovena mendocina, de la Fundación SLO y del cónsul honorario de Eslovenia Jože ©mon, el embajador esloveno Sr. Tomaž Mencin y Sra. y la Prof. Mariana Caroglia como autoridad del municipio de Godoy Cruz. El lema elegido para la institución educativa cuya directora es Valerija Bajda Elias es "Formar en valores". Claro está que no faltaron las familias de los chicos que asistirán a clases quienes serán los primeros actores escolares en este nuevo proyecto educativo que comenzó con la apertura del jardin. (Pág. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Alenka Prijatelj Schiffrer, Franci Sušnik, Lojze Trpin in Tončka Šmon. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.-US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 135.-US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime ,,Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O