Zcmijcpisje v Ijudski soli. (Dalje.) J. Ali je v teh gorah kaj doliri ? 0. Veče doline so, na zahodu : belopeška podolžna; po savjem potoku spada h koroškrj Zili; primeroma je 2600' visoka in je ločena od savske po ni/,kem predelu, čez kteri pelje naj lože cestni prehod na Koroško; na vzhodu je dolina lipnega potoka (ki teče k Javorniku) in dolina brezniška, ki se začenja pod Ijubeljskim verhom, ktero prekriža ljubeljska cesta Cpri tej cesti Sv. Ana 2928') ; doiina teržiške Bistrice (Terzič 1728') s postransko dolino potoka Mošenika, po kteri se polagoma vzdiguje Ijubeljska ecsta od Teržiča do sv. Ane; na samem vzhodu slednjič dolina reke Kokre, ki se zacenja že na Koroškem (pod sedlom jezerske gore 3878' visoko): po njej derži cesta na vzhodnje Koroško. Najvažniša sedla (prehodi) cele (e kite so od zahoda proti izhodu : glasoviti Koren na temenu ali predelu 3372' visok, s četerto stermo cesto na Koroško v Belak in Tiroljsko; sedlo nad Dolgo Poljano, sedlo j ese n i š k o pod Golico, sedlo javorniško, sedlo I j u b e 1 s k o , h kteremu pelje v stermih ključih cesta, ima na samem temenu 3900' visokosti. Podolžna široka dolina podkorenske Save, nad ktero mole Karavanke primeroma 2000' kvišku in ki loči te gore od Mangarta in Triglava, je primeroma 2050' visoka ; znižuje se pa naglo. V zvezi s Karavankami so pa k a m n i š k e planine, ki se vzdigujejo za dolino reke Kokre in se ž njimi strinjajo po rebru jezerskega verha. Podobne so te gore triglavskemu pogorju; imajo nanireč kakor uno eliptično podobo, veliko planj in herbtov in kakor uno tudi podolžne doline (Savinc, Tcrnavke, in nekoliko tudi Pake. Razvijajo se te gore res da bolj zunaj dežele (na Štajerskeni), na Kranjskem so samo južni pomejni herbli in koritasle in jezerne planote. Herbti so na Kranjskeni priin. 4000' — 7000' verlii 4500' — 8000', planote2000' —4000' visoke; sedla so redka in visoka; rup in dolinic pa ni na teh planotah toliko, kolikor na triglavskih. Gora V e 1 i k i G r i n t o v e c je visoka 8088', na panogi veršač K r i v a v e c 5865'; mogočna 0 s t r i c a 7422', med njimi se vzdigujejo špikasti rogi: S k ii I a , B r a n a, R i n k a in M e r z I a do 7200'. V južnem sirokem herbtu podobnemu triglavskerau gorovju ima Oslri Verh okoli 5000', Gora ali Manja Planina (sev. zah. od Mo(nika) 4750'. Po sedlu med Brano in Merzlo 5976' visokim se pride iz doline kamniške Bistrice v logarsko dolino pri stajerski Savini. Po sedlu nad Kališcm 2735' derži' pot v dolino štajarske Ternavke k Gornjemu Gradu, po kranjski slrani še ni zdelana. Izmed poprečnih dolin je na kranjski strani najvcča dolina kamniške Bistrice, izmed podolžnib dolin ste največi d o I j s ka pa n e v e I js k a, obe v eni potezi. Leta dolina v premogavnili peščencih je tudi geologična in goropisna nieja kamniškim planinam na Kranjskem in na Slajerskem, kakor dolina reke Sore v triglavskemu gorovju. J. Kako se imenuje gorovje ta stran dolske in neveljske doline ? 0. To pa je podpeško ali berško pogorje; razgrinja se z mnoginii razrastki na jug (je do savske doline in na zahod tje do ljubljanske ravnine. Scga to pogorje čez mejo na Štajersko in se konča nad celjskim poljem in nad Saviao. Geologiška njegova sestava je enaka sestavi loških gor, ima pa to pogorje obilo skladov rujavega premoga v svojem krilu, stene v savski dolini so gole ali obraščene, pa sternae. Herbli in vzrastki so sila plani in ravni, breže se v lepih stenab v doline in so samo po 2000', verhi pa navadno po 2700' visoki. V severnem praveui podpečkeni herbtu je naj krasniši proti zahodu verh Kertina 1149', sredi pogorja rovški verh 2216', na vzhodu pa pomejni Dosali Sveta planina še 2729' vis. V južnem herbtu vzdiguje se na zahodu verh Slivno 2756', na vzhodu Vačica 2901' visoko. Trojansko sedlo ali rrber, čez ktero derži' glavna cesta Ijubljanska od Celja v deželo ima 2770' visine: ob cesti v dolini Badondje stoji Št. 0 žbolt 1671', Podpeč 1070' visoko. Vsa tla te goratine pokrivajo gozdi, kjer niso kmetijsko obdelana. Vclika Ijubljanska ravnina, največa v vsi planinski sestavi loči Gorensko od Dolenskega. Pokriva več kakor 10 Q milj; kjer je najdaljša, meri 6 milj, široka je pa 2 — 4 avst. niilje. Srednja visokost njena znaša 950'; naklonjena je proti vzbodu, razgrinja se pa na severo - vzhod in jugo - vzliod. Krasne (samolere) gorice: Velika in mala Smarna gora 2080' in Vranšica 2020', pa niže (nad Ljiibljano) grič Šiška in Ijubljanski grad (1153') dele celo ravnino na tri neenolike in tudi glede imenitnosti neeake ravni'. Bavnina ta se začenja pri Podbrezji in se konča pri Dolu, kjer stopa Sava na Vaško goratino, osrednja ali gameljska ravna je naj manjša, na južni (Ijubljanski) ravni stoji Ljublj ana 908', St u denec 958', Verhnika pa zopet 1168' visoko. Naj bolj obdelana je severna ravnina, naj pustejša južna, naj bolj Ijudnata srednja. J. Dosihmal ste mi govorili od gorenskih hribov, povejte mi še kaj od dolenskih! 0. Dolenski kraji, ktere obmeja Sava, Kerka pa ljublanska cesta na Višnjo goro, imajo eno podobo in «ne lastnosti, kakor v podpeški hriboviti strani; ploščati herbti z mnozimi sirokimi razrastki narejajo takisto vse polno lepih in potočnih dolov, ki odpirajo na jugo- vzhod ali severo- zahod v veče podolžne, pogostoma v ravnino zagerjene doline.