St. 47(1789) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek,
24.	novembra 1983 Cena: 15 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Dolenjske izgube kopnijo.
Po devetmesečnih obračunih je na Dolenjskem izkazalo izgubo 19 delovnih organizacij v treh občinah
NOVO MESTO-TREBNJE -ČRNOMELJ - V teh občinah je bUo skupno za 621 milijonov dinarjev izgub, večji del pa še vedno odpade na novomeško občmo in tovarno IMV.
V primerjavi z lanskim devetmesečnim periodičnim obračunom je letos v tem času za 60 odst. izgub manj, kljub dejstvu, J3 izguba v IMV naglo kopni, je se vedno precejšnja. Samo v novomeški občini je 6 tozdov “ZV3rne IMV izkazalo malo nad 500 milijonov din izgube. Razen tega pa so manjše zneske izgube ugotovili še v Krkini tovarni izolacije, pri Eiektru, v zadružnem tozdu Kmetijstvo Straža in v zadružnem tozdu Hmeljnik, v tozdu Avtobusni promet podjetja Gorjanci in v tozdu Gradnje Cestnega podjetja Novo mesto.
Skupna izguba v novomeški občini znaša v 12 delovnih oigani-racijah z okrog 4500 zaposlenimi malo nad 520 milijonov dinarjev.
V trebanjski občini je skupno za 75 milijonov din izgub, pridelali pa so jih v treh delovnih organizacijah, kjer je 633 zaposlenih: v IMV, tozd Tovarna opreme Mirna, v Novolesovi tovarni na Račjem selu in v osnovni šoli v Trebnjem.
Medtem ko v metliški občini nobena delovna organizacija izgube,- so v črnomaljski P?1 take:	Zdravstveni	dom,
ČUK (Komunala in tozd Industrija gradbenega materiala Kani-zarica) in IMV (tozd Tovarna opreme Črnomelj). V teh kolektivih dela 511 ljudi, skupna črnomaljska izguba pa znaša 21 milijonov dinarjev.
Vzroki za nastale izgube so različni, pri stalnih izgubarjih že dolgo znani, pač pa je omembe vreden podatek, da bi bile izgube znatno manjše, pri nekaterih celo malenkostne, če ne bi federacija dolgovala izvoznikom po zakonu določene izvozne premije. V SDK Novo mesto so izračunali, da je samo iž tega naslova skupna izguba v regiji za 234 milijonov dinarjev večja.
R. B.
ŠOLNIKI NEZADOVOLJNI S PREJEMKI
SEVNICA - Na zasedanju občinske izobraževalne skupnosti je v Ponedeljek sprva le zbor uporabnikov sprejel rebalans finančnega na-prta te skupnosti, zbor izvajalcev pa Je bil proti. Po mučnem usklajevanju s pomočjo posebnih komisij so ta rebalans končno sprejeli tudi v zboru izvajalcev, sestavljenem pretežno iz šolnikov, seveda s pripombo, da šolnikom popravijo osebne dohodke vsaj za 18 odstotkov. V tozdih šolskega centra, kjer tega ne bi mogli, naj bi jim dovolili to mzliko poračunati v prihodnjem letu. Preračunavanje OD v negospodarstvu glede na gibanja v gospodarstvu ima to nerodnost, da poračuni vedno zamujajo, to pa šolnike še posebno udari, ker so v osnovi začeli z nizkim startom, zato nikakor ne morejo priti na zeleno vejo. Učitelji zato že odkrito govorijo o sramotno nizkih osebnih dohodkih za vse večje obveznosti.
Potniški vlak do Kočevja?
Odločiti se bo treba še letos — Potrebnih 400 potnikov na dan in okoli 530 milijonov din
KUPČIJ NA PRETEK — Suha jesen, kakršne že dolgo ne pomnimo, je sokriva, da manjka elektrike, vode in, ne nazadnje, tudi snega, ki bi v tem času že moral radostiti otroke pa tudi odrasle. Zaradi takega obračanja vremenske ure se jezijo tudi tisti, ki so minulo soboto sklepali kupčije in „barantali“ za rabljeno smučarsko opremo v novomeški športni dvorani. Prve snežinke so se pokazale že v ponedeljek popoldan, to pa je tudi vse, kar v tem času, poleg hudega mraza, spominja, da prava zima ni več daleč. (Foto: J. Pavlin)
KOČEVJE - Od Kočevja Droti Ljubljani bi spet lahko uvedli železniški potniški promet. Še letos je zato potrebno ugotoviti, če so občani za to v resnici dovolj zainteresirani in koliko je s tega območja možno prispevati za posodobitev železnice.
To so osnovne misli s posvetil, ki so se ga udeležili predstavniki ZTP Ljubljana, nekaterih republiških organov in občin Kočevja in Ribnice. Progo bi preuredili tako, da bi vlak pripeljal iz Kočevja do Ljubljane v 100 do 110 minutah (avtobus vozi 90 minut). Zamenjava oz. obnova tirov, zamenjava 21 kretnic, zavarovanje 4 cestnih prehodov in ureditev 5 peronskih hodnikov bi veljala okoli 337 milijonov din, nakup dveh vlakov pa še okoli 200 milijonov din. Ta investicija bi bila po sedanjih zagotovilih opravičljiva, če se bo z vlakom vozilo vsak dan okoli 400 potnikov (z avtobusi jih danes potuje okoli 1300).
V dosedanjih razpravah so ugotovili, da so avtobusi preobremenjeni.
Predvsem za starejše občane je bolj ugodna in udobna vožnja z vlakom, žal pa so železniške postaje odmaknjene od središč naselij. Razprava je tudi pokazala, da bi morala peljati iz Kočevja proti Ljubljani zjutraj dva vlaka: t. i. delavski in dijaški, popoldne pa seveda dva v nasprotno smer.
J. PRIMC
Sanacija s sovlaganji v IMV
Krka in Slovenijales podpisala z IMV sporazum za uresničitev programa IMV 3
NOVO MESTO — V Industriji motornih vozil Novo mesto so v torek, 15. novembra, kot smo na kratko že poročali, podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev med IMV, novomeško tovarno zdravil „Krka“ in sozdom Slovenijales, delovno organizacijo Trgovina. To predstavlja velik korak na poti prizadevanj za sanacijo IMV.
Celovita sanacija IMV je izredno težka naloga, ki zahteva tudi velika vlaganja, pri čemer na bančna posojila ni moč računati, lastnih sredstev pa IMV seveda nima dovolj. 2e iz tega razloga je povsem razumljivo povezovanje z delovnimi organizacijami v ožjem in širšem družbenem prostoru, zato v IMV temu v zadnjem času povsem pravilno posvečajo izjemno pozornost. Poleg tega ne gre prezreti še širšega pomena tega koraka, saj je zavest o nujnosti samoupravnega povezovanja v večje sisteme v Sloveniji na zelo nizki ravni.
Po besedah predstavnikov podpisnikov samoupravnega sporazuma pomeni ta podpis začetek uresničevanja sanacijskih programov IMV
ZLATI PLAKETI V BREŽICE IN KOČEVJE
BREŽICE - Člani brežiškega občinskega sveta za preventivo in varnost v prometu so se minuli teden zbrali na skromni slovesnosti skupaj s predstavniki AMD Kočevje in Politike expres iz Beograda. Prišel je tudi Boris Čižmek, predsednik republiškega in zveznega sveta za varnost v cestnem prometu. V jugoslovanski akciji „Srečno pot!“, ki jo Politika expres organizira že peto leto, se je brežiški svet za preventivo lani uvrstil na prvo mesto v Sloveniji Za ta dosežek so mu izročili zlato plaketo. Med AMD sije zlato plaketo prislužilo AMD Kočevje, ki so ga ob tej priložnosti proglasili za najboljše društvo v minulem letu.
PRIZNANJA
KRVODAJALCEM
ČRNOMELJ - Pretekli torek je črnomaljski občinski odbor Rdečega križa pripravil v centru srednjih šol slovesnost ob 30. obletnici krvodajalstvo na Slovenskem.
oz. start izvedbe programa IMV 3, kakor označujejo program posodobitve prikoličarske proizvodnje. Od 810 milijonov dinarjev, kolikor zahteva prva faza sanacije prikoličarske proizvodnje, v kateri naj bi ujeli korak s tujo konkurenco, bosta „Krka“ in Slovenijales vložila po
200 milijonov. Dejansko pa ne gre le za denarno pomoč, temveč višjo obliko sodelovanja, ki bo koristila vsem trem podpisnikom.
Kot rečeno, gre za prvo fazo posodobitve prikoličarske proizvodnje, ki je v IMV kot enem največjih proizvajalcev prikolic v Evropi v zadnjih letih precej zastarela. Končni cilj programa IMV 3 pa je 27.500 narejenih prikolic letno v tovarnah v Novem mestu, Brežicah in Belgiji, in sicer v novi izvedbi in z boljšo kakovostjo.
Z. L.—D.
Metlika slavi
Otvoritev stanovanjskega bloka,posodobljene ceste — Dve plaketi občine
V spomin na pomembno partizansko zmago, ko so slovenski in hrvaški partizani 26. novembra 1942 na Suhorju uničili močno belogardistično in italijansko postojanko in s tem zadali smrtni udarec belogardizmu v Beli krajini sploh, praznuje metliška občina svoj praznik.
Prireditve v počastitev praznika so se začele že sredi meseca. V soboto so borcem Tomšičeve brigade podelili spominske medalje in odprli slikarsko razstavo.
Ena pomembnejših pridobitev v tem letuje 29-stanovanjski blok, prvi v novem stanovanjsko-po-slovnem središču Metlike, ki ga bodo jutri slovesno odprli; zvečer pa bo v kulturnem domu slavnostna akademija v počastitev praznika, 40-letnice Avnoja in dneva republike.
Na dan praznika, v soboto, bodo najprej slovesno predali namenu posodobljeno Cesto XV. brigade in pripadajoči križišči ter novo stavbo blagovnih rezerv. Na slavnostni seji bodo med drugim podelili najvišje priznanje občine, plaketo občine Metlika, ki jo bosta dobila metliška Kmetijska zadruga in Vinko Kepic.
V
Čestitamo
za prazn
Delno oklestili rdeče številke
V letošnjih devetih mesecih zmanjšane izgube posavskega gospodarstva — Osem  ___________izgubarjev,	največji	pa	je	Elektrarna	Brestanica____
KRŠKO - Predvsem zavoljo zmanjšane izgube v gospodarstvu občine Brežice so rdeče številke posavskih gospodarskih organizacij združenega dela v letošnjih devetih mesecih nekoliko nižje kot v enakem obdobju kani. Skupna izguba gospodarstva Posavja znaša 104,264.000 dinaijev.
r ------------------------------------------------------
i Z agregatom nad redukcijo
|	V Betinem tozdu vsak tretji dan ni bilo toka
^	METLIKA - Redukcije elektrike na Hrvaškem so precej prizadele
S tudi Betin tozd Otroška konfekcija v Žakanju, kajti vsak tretji dan od k 14. do 20. ure ni elektrike in takrat popoldanska izmena ni mogla \ delati. Ta izpad so morali nadomeščati ponoči in ob nedeljah, kar je | vso zadevo zapletlo in podražilo. Zato se že pred časom v Beti začeli iskati rešitev za to pereče vprašanje. Med tremi variantami: da bi ta tozd elektriko dobival iz Slovenije, da bi usposobili manjšo elektrarno na bližnjem mlinu na Kolpi oz. da bi kupili dizelski agregat, so se odločili za tretjo možnost.
Pred kratkim so kupili kontejnerski dizelski agregat proizvajalca Uljanik iz Pulja; agregat, moči 120 kilovoltamperov, je stal 1,80 milijona dinarjev in zadostuje za potrebe žakanjskega tozda.
1
S
I
S
I
s
I
s
I
N
I
N
N
I
N
J
Najbolj so oklestili rdeče številke v imevejevi temeljni organizaciji Tovarna avtomobilskih prikolic v Brežicah, kjer so lansko izgubo po periodičnem obračunu za obdobje januar - september več kot prepolovili. Znašala je še 18.780 tisoč dinaijev. Med izgubaiji ni več tozda anhovskega Salonita, to je Opekarne Brežice, niti Dekorlesa, ki seje 1. julija letos pripojil brežiški Tovarni pohištva.
Predvsem zaradi višje izgube v Elektrarni Brestanica (44,1 milijona dinarjev) in sorazmerno visoke izgu-
MARJAN OROŽEN IN FRANCKA HERGA V KRŠKEM
KRŠKO - Na današnji posvet v Krškem za predsednike občinskih svetov, člane medobčinskega sveta in člane republiškega sveta Zveze sindikatov iz Posavja je medobčinski svet ZSS za Posavje povabil tudi predsednika RS ZSS Marjana Orožna in podpredsednico RS ZSS Francko Hergo. Marjan Orožen bo sindikalnim aktivistom govoril zlasti o^nalogah sindikatov pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, Francka Hcrga pa o pogojih za gospodaijenje v letu 1984 (tudi v luči nalog sindikatov).
be v Novolesoveln tozdu Bor Krško (19,4 milijona) ima krško gospodarstvo v letošnjem devetmesečju bistveno večjo izgubo kot v enakem lanskem času. Elektro Celje, tozd Elektrodistribucija Krško (3,6 milijona dinaijev), Agrokombinatov tozd Vinogradništvo - kleti (7,1 milijona) in tozd Servis ljubljanske delovne organizacije Slovenija avto (1 milijon dinarjev izgube) so sicer precej zmanjšali letošnje polletne rdeče številke, Pionirjevemu tozdu Gradbeni sektor Krško pa je uspelo, da se je povsem otresel more, ki jo prinašajo izgube.
Med izgubaiji iz sevniške občine sta spet STT, tozd Tovarna konstrukcij (5 milijona dinaijev), in Stillesov tozd Stilno pohištvo (4,9 milijona). Sevničani pa si vsaj zaenkrat ne belijo las glede izgub ozdov družbenih dejavnosti. Drugače je v brežiški občini, kjer so se Terme Čatež sicer izkopale iz polletnih rdečih številk, zato pa se sooča z njimi še zmeraj Splošna bolnišnica
Brežice (3,4 milijona). Krški Delavski dom Edvarda Kardelja je imel 235 tisočakov izgube, medtem ko
1,456.000	dinaijev izgube kostanje-viške Galerije Božidar Jakac precej prispeva k bistveno večji izgubi posavskih ozdov družbenih dejavnosti v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z lanskim devetmesečjem.
P. PERC
Avnoj, pobudnik-za današnji in jutrišnji čas
Nedvomno je 29. november najpomembnejši mejnik v sodobni zgodovini Jugoslavije. Ta datum je tudi najgloblje zasidran v zavesti množic kot simbol naše svobode, neodvisnosti, socialistične graditve in samoupravne demokratičnosti, naše varnosti in trdnosti, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Pred štiridesetimi leti je bila ustvarjena kot sad najbolj mogočnega vseljudskega gibanja naših narodov nova Jugoslavija. Značilnost te nove večnacionalne državne skupnosti, ki je bila rojena v svobodnem mestu Jajce, je bila v tem, da ni nastala za zelenomizo ali pa da bi njeno vlado in ureditev določale zunanje sile in zavezniške vojske. Ljudstvo jo je ustvarilo in oblikovalo samo.
Iz njegovega boja, žrtev in trpljenja, iz posamične in enotne volje vsakega naroda posebej in vseh jugoslovanskih narodov skupaj, iz želje po miru, varnosti, po gospodarskem in družbenem napredku je vzniknila SFRJ.
Avnoj tako ni samo slavna preteklost, ni samo revolucionarno izročilo iz časov velikega boja, dobil je pečat domovine, ki temelji na svobodnem združenem delu, vladavini dela in ustvarjalnosti. Avnoj je pobudnik tudi v današnjem in bo v jutrišnjem času.
V Jugoslaviji pa kot da smo pozabili, s kako velikimi napori in za ceno kako hudih žrtev smo po osvoboditvi obnavljali, gradili in ustvarjali temelje gospodarske neodvisnosti naše dežele. Takrat se je vsak od nas zavedal, kako dragocena je taka gospodarska samostojnost kot podlaga naše politične neodvisnosti. Nekateri se še spominjajo silovitih Kidričevih besed, kako mora vsaka naša petletka temeljiti na virih lastnega znanja, dobrega dela in velikih naravnih bogastev.
Letošnji 29. november praznujemo v zelo zapletenem notranjem in zunanjepolitičnem položaju Jugoslavije; Opredeljuje ga inflacijski požar in druge gospodarske težave, idejni, kulturni in politični konflikti. Negotovost na svetovnem prizorišču. V praznično razpoloženje se nehote vtihotaplja tudi zaskrbljenost. Naši narodi in narodnosti že 38 let živijo in gradijo v miru. To je najdaljše obdobje v njihovi zgodovini, ki ga niso prekinjali vojne, vpadi tujcev ali hudi notranji narodnostni, verski in socialpi boji.
Bomo tudi v prihodnosti vzdržali vse preizkušnje? Bo naša zunanja politika tudi naprej tako preudarno razumna, kot je bila v Titovi epohi, smo se gospodarskih težav lotili pravilno in pravočasno?
Ob takšnih vprašanjih je sporočilo Avnoja trajen vir ustvarjalnega in duhovnega navdiha. Avnoj je namreč v naši zavesti vedno pomenil samozavest in ponos, nepremagljivost ljudstva, trdnost enakopravne skupnosti narodov in narodnosti, zvestobo revoluciji. In ne nazadnje delo.
SPOROČILO BRALCEM Prihodnja številka Dolenjskega lista bo izšla 8. decembra.
Do konca tedna bo suho, po kotlinah bo ponoči in del dopoldneva megla.
DOBROTE IZ SVINJAKA — V teh časih draginje in pomanjkanja je še posebej prijetno slišati kruljenje prašičev, ki jih iz svinjakov vlečejo na zadnjo pot, in praščina, kot v Beli krajini pravijo kolinam, je spet pravi domači praznik. Dober mesar je v teh dneh zelo iskana oseba. Prejšnji teden so imeli praščino pri Bučanovih v Metliki, kjer so zadnjič zakrulili trge prašiči, vsak je imel po kakih 130 kil. „Ni strahu, da bo kaj mesa ostalo," pravi gospodar Jure. (Foto: A. Bartelj)
Ljubljansko pismo
Zakaj zastoji v razvoju samoupravljanja?
Ozdi so prevečkrat le seštevek tozdov
Z ustavo iz leta 1974, zakonom o združenem delu in drugimi sistemskimi zakoni smo začeli preobražati organiziranost družbenega dela in življenja. V zadnjih dveh letih smo močno okrepili prizadevanja za kakovostno • spremembo organiziranosti in povezanosti združenega dela, zdaj pa je opaziti, da ekonomska moč temeljne in delovne organizacije zaradi splošnega administriranja vztrajno upada. Ob tem je dobro znamenje, da organizacije združenega dela načrtujejo svoj razvoj na podlagi stvarno razpoložljivega dohodka, ob omejevanju možnosti porabe prihodnje akumulacije. To ustvarja možnosti za povečevanje proizvodnje surovin, reprodukcijskega materiala in hrane. V zaostrenih gospodarskih razmerah se krepi spoznanje, da lahko le s samoupravnim združevanjem dela in sredstev, z usklajevanjem planov, s sporazumevanjem in dogovarjanjem ter z upoštevanjem trga in ekonomskih zakonitosti odpravimo neskladja v družbeni proizvodnji in reprodukciji ter ustvarimo večje možnosti za stabilen razvoj sleherne organizacije pa tudi celotnega združenega dela.
Preobrazbo nekdanjih podjetij smo v Sloveniji končali 1980, zdaj delavci tozde organizirajo, kadar gre za novo naložbo, spremenjeno tehnologijo in podobno. Modernizacija in avtomatizacija bosta še terjali drugačno samoupravno organiziranost, utemeljene spremembe so predvidene v zakonih, a brez odpora delavcev najbrž ne bo šlo, posebno pri tistih, ki menijo, da je sedanja organiziranost njihova trajna pravica, še bolj pa zaradi podedovanih lokalističnih interesov pri t. i. dislociranih tozdih. Delovna organizacija je prevečkrat le seštevek tozdov, ne pa ozd s pravimi razmerji pri ustvarjanju skupnega prihodka, dohodka in urejeno svobodno menjavo med tozdi in skupnimi službami.
Pridobivanje dohodka tozda skupnega pomena s svobodno menjavo dela je‘v praksi pogosto beg v proračun, ki delavcem takih tozdov omogoča visoko stopnjo ..socialne varnosti" celo v primerih, ko proizvodni tozdi poslujejo z motnjami ali izgubo. Seveda delavci slednjih zato utemeljeno nasprotujejo organiziranju tozdov skupnega pomena, taki spori pa rahljajo gospodarsko učinkovitost delovne organizacije. Odnosi med proizvodnimi tozdi in t. i. režijo so glede organiziranosti in pogojev za pridobivanje dohodka še zelo nejasni, vzrok za pogoste medsebojne spore, pojavlja se vprašanje o ustreznosti števila delavcev v „režijskih“ tozdih, saj se skupne službe povečujejo, čeprav se tehnologija ne spreminja, ne modernizira.
Pogosto se hočejo tozdi skupnega pomena osamosvojiti, izločiti iz delovne organizacije, četudi je njihovo delo potrebno za proizvodnjo (razvojni inštituti, inženiringi itd.). Tozd skupnega pomena pa ni kakor tisti tozdi, ki opravljajo skupne dejavnosti, kot so vzdrževanje, orodjarstvo in podobno. Razdru-ževanje celovitih proizvodnih organizmov lahko povzroča le ekonomsko škodo, še posebno v času uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v vseh okoljih in na vseh ravneh.
VINKO BLATNIK
z izvozom slabo Skrb za vse, ki so v težavah f
DANES AKADEMIJA
KOČEVJE - Slavnostna akademija v počastitev dneva republike bo danes, 24. novembra, ob 19. uri v Šeš-kovem domu v Kočevju. Kulturni program bodo izvedli člani MKUD Matej Bor. Akademijo organizirajo občinska skupščina in občinske družbenopolitične organizacije.
Dokaj dobri devetmesečni rezultati v trebanjskem gospodarstvu — Manjša izguba
TREBNJE - Nekateri kazalci kažejo, da je trebanjsko gospodarstvo v prvih devetih mesecih letošnjega leta dokaj dobro gospodarilo, vendar pa celotna slika le ni tako idealna.
Gospodarstvo je ustvarilo 6 milijard dinarjev celotnega prihodka, kar je za 39,6 odst. več kot v enakem lanskem obdobju, 4,5 milijarde dinarjev porabljenih sredstev pa, žal, pomeni le nekaj manjše povečanje. Za odstotek in pol se je povečala ekonomičnost in s tem rentabilnost, za 2,8 odst. pa je bila večja tudi storilnost. Dobre rezultate so dosegli predvsem v mokrono-ški Iskri, Novolesovem tozdu TAP, Labodovem tozdu Temenica, Kolinski, Krojaškem podjetju pa tudi v mirenski IMV, ki pa je seveda še gospodarila z izgubo.
Skupna izguba trebanjskega gospodarstva je znašala 75 milijonov dinarjev, kar je skoraj petino manj kot v enakem lanskem obdobju, ko je izgubo zabeležila še Kolinska z Mirne. Od te vsote je tozd IMV na Mimi prigospodaril 26,6 milijonov dinarjev izgube (60,7 odst. manj kot lani), IGK Račje selo pa ostalih več kot 48 milijonov dinarjev, s čimer je ta kolektiv že prišel tako daleč, da s proizvodnjo zajeda lastno substanco.
Tudi devetmesečni izvozni dosežki niso spodbudni, saj je gospodarstvo prodalo na tuje za 30 odst. manj izdelkov kot v enakem lanskem obdobju; uvozilo je le za 3 odst manj. Kakšne so napovedi za celoletne rezultate? V pridobivanju dohodka naj bi dosegli resolucijsice opredelitve, veliko slabše pa kaže izvozno-uvoznim gibanjem, kjer ne bodo uspeli doseči niti lanskih rezultatov.
Z. L.—D
SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV
URŠNA SELA - KO RK krajevne skupnosti Urš na sela je v soboto, 19. novembra, pripravil prijetno sre-čanje starostnikov v dvorani zadružnega doma, ki ga je popestril pionirski zborček z lepim recitalom. Ob tej priložnosti je prejela skromno darilce najstarejša krajanka, 89-letna Marija Miklič.	j	g
Izvajanje dogovorjenega je najvažnejše — Pomagati na boljšo pot tistim, ki ne izpolnjujejo nalog
Franc Jakljevič
Konec pi
meseca se je po
dolgi in težki bolezni utrnilo življenje Metličana Franca Jakljeviča, družbenopolitičnega delavca, partizanskega aktivista, borca in neutrudnega delavca za povojno obnovo in nadaljnji vsestranski razvoj Bele krajine.
Življenjsko pot je začel na Lokvi-ci pri Metliki v revni kmečki družini. Zaradi prezgodnje smrti očeta je breme odgovornosti za družino padlo na materina in njegova ramena; delal je kot priložnostni delavec, a kljub vsemu končal kmetijsko šolo.
LJUBLJANA - Po oceni medobčinske gospodarske zbornice Ljubljana ne izpolnjujejo planskih nalog in so zato v težavah (zaradi česar jim je treba posvečati večjo skrb) v kočevski občini: Melamin (tozd Melapan), Tekstila na in Trik on (tozd Pletenine); v ribniški pa tozd Žičnice. V tej analizi niso upoštevani izgubarji.
Po mnenju občinskih odborov gospodarske zbornice za Ribnico oz. tozd Žičnice ugotovitev drži; za kočevsko občino pa ne, ker v občini ugotavljajo, da so v večjih težavah v Itasu, Liku in Kmetijskem gospodarstvu.
To so ugotovili na razširjeni seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana - okolica in predstavnikov občinskih odborov gospodarske zbornice, ki je bila 21. novembra v Ljubljani Podoben razkorak med ugotovitvami zbornice in odgovornih organov v občinah so ugotavljali tudi predstavniki drugih občin. Za delovno organizacijo Motvoz Grosuplje anali-
za zbornice ugotavlja, da je v resnih težavah, Grosupeljčani pa ocenjujejo, da prav ta delovna organizacija posluje v njihovi občini nadpovprečno uspešno.
V nadaljnji razpravi so ugotovili, da je medobčinska gospodarska zbornica razposlala svoje analize, napravljene na osnovi pokazateljev ob zaključku lanskega leta, vsem delovrim organizacijam, ki so po njihovi oceni poslovale slabo ali pa so slab. poslovali njihovi tozdi, ne pa tudi tem tozdom. Kaže pa, da te analize niso prišle do tozdov in delavcev. Tudi se ni nihče pritožil, da „se politika preveč meša v gospodarstvo in njegove odločitve".
Po razpravi so se tudi dogovorili, kdo bo uresničeval posamezne naloge-
J. PRIMC
Nočnega dela v Metliki še ne bo konec
METLIKA - Eden večjih problemov v metliškem Novotekso-vem tozdu Predilnica je nočno delo, zlasti nočno delo žensk. Od 330 zaposlenih v tej temljni organizaciji je več kot polovica žensk in v treh izmenah, se pravi tudi ponoči, jih dela okoli 90. Nočno delo žensk poteka v metliški Predilnici že od samega začetka obratovanja pred 25 leti in kljub priporočilom in prizadevanjem slovenskih sindikatov pa tudi delovne organizacije ne kaže, da ga bo kmalu konec.
Pred leti so v okviru Novotek-sa sprejeli program postopnega ukinjapja nočnega dela, kar so v novomeški predilnici v glavnem tudi uresničili in bi gotovo tudi v Metliki, vendar je to za sedaj ustavila težka ekonomska situacija. Dragi stroji morajo biti čim bolj izkoriščeni in tako si ne morejo privoščiti, da bi ponoči stali. Prav na teh predilnih strojih, kjer je delo bolj fino in natančno, so zaposlene v glavnem ženske.
„Kakorkoli že, vprašanje nočnega dela žensk bo treba slej ali prej rešitL Za začetek bomo pač morali za delo na predilnih strojih privajati več moških, v prihodnosti pa bo najbrž treba nočno delo ukiniti, pravi Tone Žunič, predsednik sindikata v metliški Predilnici. Seveda pri nočnem delu upoštevajo zakonska določila in sindikalna priporočila, tako ponoči ne delajo mladoletnice, nosečnice in matere z otroki do enega leta. Prav tako pa je res, da so v Predilnici tudi ženske, ki že od začetka pred 25 leti delajo v treh izmenah. Zadnjih pet let pred upokojitvijo jim skušajo omogočiti delo v dveh izmenah in na lažjem delovnem mestu, za kar uvajajo nekakšne dopolnilne programe. »Zenska, ki dela v treh izmenah, se pravi tudi ponoči, samo deset let, kaj šele dvajset ali celo petindvajset, je heroj dela in zasluži vsa družbena priznanja," pravi Žunič.
A. BARTEU
BORCEM XV. UDARNE DIVIZIJE
Vabimo borce Gubčeve, Cankaijeve, 12. in 15. SNOUB, prve slovenske artilerijske brigade, jurišnega bataljona in borce divizijskih štabnih enot na zbor skupnosti borcev XV. udarne divizije, ki bo v soboto, 10. decembra, ob 15. uri v domu JLA v Ljubljani. Na zboru bomo pregledali delo odbora v zadnjem mandatnem obdobju in izvolili nov odbor. Po zboru bo tovariško srečanje.
ODBOR
ZAKLONIŠČE PRI TELOVADNICI?
KRMELJ - Minuli petek je bila v tem kraju problemska konferenca SZDL Krajani so med drugim ogorčeno obravnavali zatikanja pri predvideni gradnji telovadnice. Čeprav so ob krajevnem prazniku in jubileju 12. brigade položili celo že temeljni kamen, nimajo gradbenega dovoljenja. Medtem ko med samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini usklajujejo dopolnilo k samoupravnemu sporazumu (telesno-kultuma skupnost je v petek pri tem vprašanja ostala nesklepčna), se Krmeljčani bojijo novega zapleta pri zahtevi, da je treba ob telovadnici graditi tudi zaklonišče. Take zahteve je bilo prvotno slišati celo za sevniški bazen. Delegatka v skupščini otroškega varstva se je zato na seji v ponedeljek glasno vprašala, ali gradnja zaklonišč za take objekte sploh prihaja v poštev, ker se verjetno v kriznem položaju oziroma celo vojni nevarnosti nihče ne bo niti kopal niti telovadil.
Enotna banka podatkov
Sistem družbenega informiranja za Dolenjsko bo v kratkem zastavljen — Prostori so na voljo
Ob razpadu stare Jugoslavije seje znašel v naprednih vrstah borcev proti okupatoiju. Najprej je bil aktivist in terenec in je opravljal vrsto pomembnih dolžnosti. Leta 1942 je bil sprejet v partijo, 1944 pa so ga dali v službo državne varnosti. Po osvoboditvi je delal na okraju Črnomelj, potem kot direktor Kmetijske zadruge Metlika in nato štiri leta kot predsednik metliške občine. V tem času se je zaostala metliška občina začela razvijati in v razgibanem utripu je do polne veljave prišla Jakljevi-čeva organizatorska in gospodarska sposobnost. Delal je požrtvovalno, zagnano, s čutom odgovornosti in z jasno zavestjo, da ustvarja drugim in sebi boljši svet.
Tak je bil Jakljevič vsa naslednja leta in še potem, ko je moral zavoljo težke invalidnosti v pokoj. Se je pomagal, svetoval, delal v samoupravnih organih, odborih, svetih, društvih. Se nekaj dni, preden so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, je dajal' prepričljive nasvete na seji sveta metliškega doma počitka ...
Tovariša Franca Jakljeviča ni več med živimi, ostal jra je v spominu ljudi, ki so mu hvaležni za njegovo nesebično in požrtvovalno delo. Hvaležni so mu predvsem prebivalci metliške občine.
J. D.
NOVO MESTO - Na pobudo odbora za informatiko pri medobčinski gospodarski zbornici je v teku širša družbena akcija za vzpostavitev družbenega sistema informiranja za dolenjsko regijo. Investicija 60 milijonov dinarjev bo opravljana v dveh etapah, sovlagatelji pa naj bi v kratkem podpisali sporazum.
Kot je povedal dipl. inž. Čedo Jakovljevič, ki vodi omenjeni odbor pri medobčinski gospodarski zbornici, gre za uskladitev interesov in sistemov na področju družbenega informiranja, ki so sedaj različni. Trenutno ni mogoče kupovati uvožene računalniške ojjreme, tudi domače ne, ker to preprečuje nova zakonodaja, zato so rnnogokje v zagati. Na Dolenjskem je več računalnikov, malo pa jih je iz istega sistema, zato- so z nabavo dodatne opreme težave toliko večje.
Novomeška tovarna Krka je že več let eden največjih poslovnih partnerjev proizvajalca Iskra-Delta, po tej poti pa so šle še nekatere druge delovne organizacije, npr. Beti iz Metlike, Iskra avtomatika in novomeška občinska skupščina. Vsi
KULTURNO IN ZABAVNO
RIBNICA - V novembru je bila v Ribnici vrsta kulturnih in zabavnih prireditev Ribničanom so se predstavili Tržaširi oktet, nato umetniški ansambel ljubljanskega armadnega območja in končno še skupina Po-marnča. Konec oktobra pa so tu gostovali Slak s svojimi fanti, Oliver Dragojevič in Nela Eržišnik. Tudi po okoliških vaseh je razvedrila dovolj, saj nastopajo mladi ansambli, ki se še niso uveljavili.
M.G-Č
ti so zainteresirani z zavodom za družbeno planiranje in zdravstvenim centrom Dolenjske vred, da bi skupina Deltinih strokovnjakov delovala v Novem mestu.
Pobuda o organizaciji enotnega računalništva za Dolenjsko je napredovala že toliko, da so za delo Deltinih strokovnjakov in namestitev računalnika že dogovorjeni prostori. To je osnovni pogoj. Prostore naj bi dal Zdravstveni center Dolenjske, ki je ob gradnji nove stavbe zagotovil prostore za računalništvo, ni pa bilo denarja za opremo. Dva tozda Iskre-avtomatike in Iskre-Delte bosta v začetku skupaj vlagala v osnovne računalniške naprave, omogočili pa bodo še drugim interesentom, da se na ta sistem priključijo. Podpis sporazuma o sovlaganju je pred durmi, dobavni rok za opremo pa je 9 mesecev.
Najprej pa gre za obsežen projekt: analizo stanja in načrt razvoja informiranja za Dolenjsko, kar je poverjeno Zavodu za družbeno planiranje v Novem mestu. Ta naloga bo veljala 1,5 milijona dinarjev, sredstva pa bodo združili izvršni sveti štirih dolenjskih občin, razne medobčinske institucije in 8 pomembnih gospodarskih organizacij.
R. BACER
NAŠA ANKETA
Odlična vinska letina
Martinovo je mimo, mošt se je spremenil v vino. Kakšna je letošnja kapljica, smo spraševali dolenjske in posavske vinogradnike, pa tudi tiste, ki z vinogradništvom nimajo opravka. Dokaj enotna so mnenja, da je letošnja vinska letina kakovostna in obilna, sicer pa prisluhnimo anketirancem.
IVAN KOČEVAR, tekstilni mehanik v metliškem Novoteksu: „V novi gori pri Drašičih imam 280 trt, pol belega, pol črnega. Take letine, kot je bila letos, pri nas po količini in kakovosti še ni bilo. Grozdje je bilo izvrstno, brez vsake gnilobe, čisto in sladko, da so se nam pri trgatvi prsti lepili. Imamo 13 in pol hekta vina. Predelamo vse sami, jaz tudi sam kletarim, po svojem znanju in okusu. Letos smo naredili tudi nekaj frankinje in en laj tiček roseja."
■s VASILIJ DORMIŽ, vodja avtbservisa v črnomaljskem Integralu: »Zame je obdelovanje vinograda, ki ga imam na Griču pri Doblički gori, predvsem hobi. Na leto pridelam okrog 1500 litrov vina. Kvaliteta grozdja je bila letos zelo dobra, prav tako tudi stopnja sladkorja, ker sem obiral nekoliko pozneje kot drugi. Le količina je bila nekoliko manjša kot lani zaradi spomladanske suše in poznega gnojenja z umetnimi gnojili, ki jih ni bilo pravočasno. Lani sem dobil za svoj pridelek najvišje priznanje Nedeljskega, ki pripravlja oceno vin in domačih salam."
JOŽE ŽELEZNIK iz Okiča: »Letošnji pridelek vina je zaradi toče manjši, vendar je pijača močna. Jesen je bila pač lepa, kot da bi se narava hotela odkupiti za prejšnje ujme. Zaradi toče je bil pridelek najmanj prepolovljen. Še dobro, da smo pravočasno škropili, da grozdje ni gnilo. S tako kakovostnim vinskim pridelkom ne bi smelo biti težav pri prodaji. Cene pa po vsej verjetnosti ne bodo poplačale vinogradnikovega truda."
ZINKA LEKŠE, gostilničarka iz Velikega Trna: »Vinogradništvo je v naši družini bolj na moževih plečih. Letos smo na 3 hektarih pridelali okrog 21 tisoč litrov vina. Že po tradiciji je pridelek okrog 7 tisoč litrov na hektar. Sladkorna stopnja je bila letos pri modri frankinji 18, prav tolikšna pri rizlingu,
14,5	do 15,5 pa pri žametovki, kar je precej bolje kot lani. Na zadnjem prazniku posavskih vin so naša vina dobila 3 odličja. Ponosni smo, ker nam je lani mariborski kmetijski inštitut ,povišal* cviček v kakovostno vino."
FRANC KOSTANJŠEK, vinogradnik iz Sromelj: »Zdaj imam še 80 arov vinograda. Lani in letos sem posekal
1.300 starejših trt. Vinogradništvo se vse manj splača. Boljša je računica s koruzo, ki zahteva tudi manj dela, zato jo bom posejal na posekanih površinah vinogradov. Letošnji pridelek okrog 70 hektarov je količinsko približno enak lanskemu in tudi sladkorna stopnja rumenega plavca in laškega rizlinga je zelo dobra. Na zadnjem prazniku posavskih vin sta moja izdelka iz tega grozdja zasedla prvo in drugo mesto."
TIT DOBERŠEK iz Novega mesta, tajnik Društva vinogradnikov Dolenjske: »Kvaliteta letošnje letine vina je boljša od prejšnjih, vendar le ni taka, kot je splošna hvala. Posebno to velja za dolenjsko žametno črnino, ki ni nabrala dovolj sladkorja. Prav tako so morali vinogradniki iz Bizeljskega sladkati npr. rizling pa tudi rumeni plaveč, ki ga je tam največ. Vzrok za to je v tem, da imamo na tem območju manj kvalitetne sorte. Ljudi pa je prevaral okus. Grozdje je res bilo sladko, a ko se sladkoba meri, ni tako."
SANDI BEVEC, vodja gostinstva pri trebanjskem Mercatorju: »Letos je vina malo, zlasti v primerjavi z lani, zato pa je odlično. Ker je od lanske res obilne letine mnogim vinogradnikom ostalo precej vina - nekateri ga imajo še po 20 tisoč litrov — obstaja resna nevarnost, da bodo mešali lansko in letošnje vino.
Da ob letošnji odlični letini ne bi pili povprečnih zvarkov, bomo pri nas še bolj pazili na kvaliteto. Izbirati pa nam ne bo težko, saj je ponudba precejšnja."
IVAN ROBER, upokojenec iz Ribnice: »V ribniški občini ni vinogradov in vina, pač pa je več jabolčnika, žganja in sadnega soka. Jaz imam nekaj brajd v Savudriji, ki sem jih uredil pred 1 Odeti. Kljub toči in suši sem letos prvič pridelal čez 100 litrov dobrega, močnega in sladkega merlota, medtem ko gaje bilo prejšnja leta le okrog 20 litrov. V vinogradih v okolici Dvora, kjer je doma žena, so kljub toči in plesni pridelali le pol manj kot leto poprej."
VINKO DRAMAC, predsednik KK SZDL Mozelj pri Kočevju: »Na vino se dosti ne spoznam. Slišim pa, da je bila letina dobra, grozdje pravočasno obrano, vino pa je letos dobro in precej ga je. Vprašanje je le, kako ga prodati, ker je mnogim ostalo še precej lanske letine.
Treba ga bo več spiti doma ali izvoziti.
Doma pa bo več popitega le, če bo cenejše. Drugod po svetu, kjer vino zmemeje pijejo, ga imajo za živilo, pri nas pa je obdavčeno kot nevarna alkoholna pijača."
1
J
1 E3>
NJSKi LIST
St. 4/ iI789i 24. novembra 1983
komunisti
JUTRI O AGRO-ŽIVILSTVU
NOVO MESTO — Občine dolenjske regije imajo v svojih srednjeročnih načrtih navedeno, da je pridelovanje hrane ena najpomembnejših prednostnih na-°g- Uresničevanje slednje pa še ne poteka tako, da bi lahko bili zadovoljni, zato ga je potrebno Pospešiti. O tem, kaj vse kaže napraviti in kje zastaviti politično akcijo, da bi izvajanje nalog steklo v skladu s predvidevanji, o govor tudi na jutrišnji seji medobčinskega sveta «T'5 za Dolenjsko.
..Veliko ustvarim, denarja pa ni”
Alojz Mežan iz Kamnega potoka na leto vzredi 60 telet, pridela 20 ton tržnih presežkov krompirja, vsako poldrugo leto pa še 10 bikov_
KAMNI POTOK - Vsak pogovor s kmetom se vrsti okoli težav. Kako tudi ne, saj danes kmetovanje še zdaleč ni tako preprosto, kot je bilo nekoč. Družbenoekonomski odnosi, v katere je vpet kmet, so velijo bolj zapletem.
INOVOMEŠKE tržnice
y ponedeljek na živilskem delu tržnice skoro ni bilo videti, da bi bil trzni dan. Le posamezne ženske so zaradi mraza pod polivinilom proda-l e solato, jajca, sirčke in fižol. Stalne stojnice so bile kot običajno zelo dobro založene, povečala pa se je tudi ponudba pletenin na obrtniškem delu tržnice. Mandarine, ki letos nadomeščajo uvožene pomaranče, gredo kar dobro v denar, drage banane pa kupujejo bolj redki kupci. Posebnost ponedeljkove ponudbe je bila v tem, da peteršilja ni bilo nikjer, edinole zadružni Jciosk je imel neko zeleno »žalost".
Sejmišča
NOVO MESTO - Na ponedeljko-vem sejmu je bilo naprodaj 230 prašičev, starih od 7 do 10 tednov, ter 90 pujsov v starosti od 10 do 12 tednov. Promet na sejmu je bil zelo živahen, kar dokazuje tudi podatek, da je bilo prodanih kar 255 živali. Za mlajše so kupci odšteli od 5.000 o 6-000, za starejše pa od 6.000 do 7,500 dinarjev. Prodali so tudi 4 prašiče, stare več kot 6 mesecev, <*na pa je bila 180 dinarjev za kilogram.
BREŽICE — Na sobotnem sejmu prašičev je bilo mogoče izbirati med prašiči, mlajšimi od treh mesecev, ter 12 starejšimi od treh mese-®v °z. težkih nad 100 kilogramov. Lastnika je zamenjalo 207 živali, cena pa je bila za mlajše 300 dinarjev, za starejše pa 180 do 200 dinarjev za kilogram žive teže.
Kmet sklepa pogodbe z zadrugo, nabavlja gorivo, gnojila, računa in tehta. Vsega tega je še več, če ima toliko zemlje in je tak pridelovalec, kot je Alojz Mežan iz Kamnega potoka. Vsako leto vzredi 60 telet, odda osem tisoč litrov mleka, pridela vsaj 20 ton tržnih presežkov krompirja, vsako poldrugo leto pa gre iz hleva po 10 bikov, težkih po 700 kilogramov. Taka kmetija je s stroji in poslopji ter zemljo vredna dve, tri milijarde starih dinarjev. Tega se Mežan zaveda, toda tudi tega, da je kmetija mrtev kapital, če je nihče ne oTideluje. Star je 58 let, sin, ki je izučen orodjar, pa prejema lepo plačo v Tesnilih. In zdaj še ne
Za hlevi hiše
V Sevnici spet sprejemajo prošnje za posojila
SEVNICA — »Prve lastovke". Tako smo pred leti zapisali v naslovu, ko smo poročali o prizadevanjih sevniške kmetijske in gozdarske hranilno-kreditne službe, da bi kreditirali kmečko stanovanjsko gradnjo. Lani sta ti kreditni službi odobrili prvih 30 posojil, zdaj pa je objavljen nov razpisni rok za prošnje - 10. december.
Dogovor med obema hra-nilno-kreditnima službama v Sevnici temelji na oročanju sredstev pri banki, tako da se oro-čeni znesek v letu dni podvoji. Na ta način so lani zagotovili dva milijona dinarjev. Prejeli so kar 37 prošenj za posojilo, kar dokazuje, da se kmetje zanimajo za obnovo in popravilo svojih domov. Najvišji znesek odobrenega posojila je znašal 100 tisoč dinarjev.
Za letos so poskušali zagotoviti več denarja, vendar zaenkrat od gozdarske hranilne službe še niso prejeli ničesar, tako da bo na koncu verjetno na voljo le okrog 2 milijona dinarjev. Zato vodja sevniške HKS Alojz Rupar razmišlja, da bi našli izdatnejši
o Posojila iz tega vira so pri sevniški hranilno-kreditni službi odobravali za vračilno dobo 10 let s 5-odstotno obrestno mero. Po pravilniku imajo prednost kmetje, ki nimajo drugega naslova, pri katerem bi lahko prosili za posojilo (npr. zaposleni zakonec).
vir. Pri tem omenja koroški zgled, ki je v bistvu uresničitev priporočila slovenske hranilniške službe, da bi za stanovanjsko zidavo izdvajali denar od prometa s kmetijskimi proizvodi.
A. Ž.
Kmetijski
Niti solata ni več vama
Brez temeljitejše raziskave ni mogoče zanesljivo pojasniti zakaj, toda dejstvo je, da so imeli pridelovalci solatnic letos večje preglavice s škodljivci in boleznimi kot pa leta nazaj. Na Primorskem se otepajo s trohnobo koreninskega vratu pa tudi drugimi nadlogami, pri nas pa so se letos neobičajno namnožile uši, da o strunah in sovkah, ki podtalno ogrožajo uspeh v pridelovanju, niti ne govorimo.
Strokovna literatura je doslej navajala, da so solatna plesen, solatni mozaik in črna listna pegavost endivije najnevarnejše bolezni solatnic. Zoper njih je priporočala razkuževanje zemlje in uporabo škropiva cineba, seme pa naj bi razkuževali z ortocidom ali s pripravkom TMTD. Zdaj sta večji obseg dobili še trohonoba koreninskega vratu, ki se naglo širi zlasti v gosto sejani solati ali radiču, ter siva plesen, ki postane nevarna posebno na z dušikom preveč zagnojeni zemlji.
Za povečano nevarnost rastlinskih bolezni je vsaj delni krivec podcenjevanje načel kolobarjenja. Odkar je kemija dobila v praksi tako vsestransko uporabo, marsikdo zmotno misli, da zmore vse. Solatnice seje več let zapored na isto mesto in se ne ozira na to, da s tem slabša rastne razmere in povečuje možnosti za izbruh rastlinskih bolezni ali invazijo školjivcev.
Res je mogoče s fosdrinom, mevinfosom ali primcarbom uničiti uši na listih ali koreninah, s karatanom ali bayletonom zatreti pepelasto plesen, s cinebom preprečiti, da bi črna listna
pegavost uničila endivijo, toda zakaj uporabljati toliko strupov, če je mogoče (in ceneje) z naravnimi agrotehničnimi ukrepi že tudi narediti veliko. Ce kolobarjenja res ni mogoče dosledneje
razmišlja o tem, da bi si naložil velike očetove skrbi.
„Kmet mora biti danes agronom, ekonomist, strojnik, dober voznik in kdo ve, kaj še vse. Res je, veliko
delam in veliko ustvarim. Toda nikoli nimam pravega denarja. Ko bom oddal tistih deset bikov, bom
Alojz Mežan: „Veliko ustvarim, toda pri hiši ni pravega denarja. Stroji, gnojila in krmila požro večino denarja."
dobil sto milijonov starih dinarjev. Štirideset jih bom porabil za nakup novih telet, za krmila, gnojila in podobne stroške gre nadaljnjih dvajset milijonov dinarjev. Lahko rečem, da za mene 10 milijonov dinarjev ni noben denar. Na knjižici moram imeti vsaj dvajset, trideset milijonov dinarjev. Stroje nujno potrebujem, brez njih ne bi mogel imeti take kmeiije. Toda rezervnih delov zanje ni. In kmetje smo dostikrat prisiljeni kupiti nov stroj, čeprav bi se dalo starega popraviti. S sosedom imava kombajn za krom-
pir. Trakov zanj ni na domačem trgu. V Nemčiji pa menda stane 3 tisoč mark. Za stroj bi moral kupiti troje trakov in jih plačati z markami. Toda jaz sem stroj kupil v Sloveniji in mislim, da bi morali imeti pri nas trakove zanj," pripoveduje Mežan.
Kmet ne more „vsekati plavega",. kmetijstvo zahteva celega človeka. In po Mežanovem pripovedovanju ima hujši urnik, kot katerikoli delavec. Prav zato mora tudi več trošiti. Hrana in podobne zadeve morajo biti urejene. Kdor varčuje pri tem, propade, ne zdrži tempa. Hkrati pa Mežan priznava, da je danes delo le veliko lažje. 'Skoraj vse delo na kmetiji opravi sam. Krompir izkoplje v dveh dneh, okoli 50 traktorskih voz gnoja je z novim izkopalnikom, tremi trosilniki in štirimi traktorji ter sosedoma Petrom Novakom in Tonetom Strahom to opravil nekajkrat hitreje kot prej. Vse to so prednosti sodobnega kmetijstva. Tudi o sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Trebnje in zadružno enoto v Veliki Loki ter njenim vodjem M. Vidmarjem izreče precej pohvalnih besed. Zato pa ga skrbi prihodnost:
„Star sem že, pa nič zavarovan. Če bi obnemogel, kar se pri moji starosti lahka zgodi, bom obvisel na sinovih ramah. S tristo tisočaki kmečke pokojnine si ne morem pomagati. Če bi bilo pri nas dobro urejeno pokojninsko zavarovanje -menda nekaj pripravljajo - bi kmetje lažjega srca delali od zore do mraka."
Mežan je dobil že nekaj priznanj v domači zadrugi, kjer je član od vsega začetka, letos marca pa je dobil tudi priznanje Zadružne zveze Slovenije. A za priznanja mu ni mar, ker meni, da jih dajejo starim ljudem, ki naj bi še nekaj časa zdržali. „S priznanji ne bomo rešili našega kmetijstva, pa tudi s frazaijenjem o prednosti ne," je dejal na koncu pogovora.
J. SIMČIČ
Izsiljevanje brez primere
Potem ko so slovenske kmetijske organizacije odklonile podpis samoupravnega sporazuma o 50-odstotni podražitvi gnojil, je INA — Kutina »odgovorila" z zmanjšanimi količinami
upoštevati, je treba zemljo vsaj razkuževati (še vedno je najbolj učinkovita vodna para) in ob tem uporabljati uležan hlevski gnoj ali kompost, kar vse lahko bistveno pripomore, da bolezen ali škodljivci ne morejo dobiti idealnih možnosti za svoj razvoj.
Inž. M. L.
0
0
'0
\
I
S!
V času jesenske setve, ko bi v Sloveniji najbolj potrebovali umetna gnojila, je INA - Kutina ustavila dobavo. Od 1. oktobra dalje v Sloveniji nismo dobili niti kilograma umetnih gnojil in kaže, da tovarna ne bo izpolnila letošnjih obveznosti do Slovenije.
V Sloveniji razumemo vse težave, s katerimi se srečujejo tovarne umetnih gnojil, zato smo prispevali marsikak dinar, da bi lahko tovarne nemoteno delale. Toda zadnja zahteva tovarne iz Kutine, naj slovenske kmetijske organizacije podpišejo samoupravni sporazum o 50-odstot-ni podražitvi, je sodu izbila dno. V Sloveniji nismo pristali na tako podražitev, posledica pa je ta, da smo ostali brez gnojil.
Da gre v resnici za izsiljevanje tovarne iz Kutine, kažejo podatki o slovenskih sovlaganjih v tovarno. Lani je bil sprejet samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovno-teh-ničnem sodelovanju. Slovenske kmetijske organizacije so ga podpisale zato, da bi pomagale pri gradnji
dobili za 5.197 ton mani KAN, od skupno 64.895 ton NKP gnojil, pa smo dobili le 55.098 ton. V letošnjih devetih mesecih bi morala Slovenija dobiti iz Kutine 109.730 ton gnojil, dobila pa jih je le 91.285 ton.
(Po Kmečkem glasu)
EN
HRIBČEK BOM KUBIL_
Ureja Tit Doberšek
Rdeče ali belo?
Kdor se na vino le malo razume, se opravičeno jezi nad pavšalnim odgovorom večine gostinskih delavcev, ki gostu na vprašanje, kakšno vino lahko dobi, največkrat povedo, da imajo rdeče in belo vino. Da je to silno skromen, nezadosten odgovor, bo potrdil vsak. Vina namreč ne ločimo le po barvi. Več kot barve pri vinu veljajo sorta, izvor (poreklo) in nega vina. Dostikrat pa natakar, ki streže gostu, niti ne ve, odkod je vino, še manj pa, katere sorte prevladujejo v mešanih vinih. Večina natakarjev tudi ne pozna kakovostnih razlik med sortami vina. Zahteven in z vini seznanjen gost (teh ni tako malo) pa želi vse to o naročenem vinu vedeti in se jezi nad nepoučenim, dostikrat užaljenim natakarjem, ki bi moral gosta spraviti v dobro voljo, ne pa da ga pusti brez odgovora. Gost je zato slabe volje in večkrat celo užaljen brez naročila . zapusti lokal.
Pred 10, celo 20 leti, vse do lani, so pivci po večini raje pili rdeče kot belo vino. Danes tudi na Dolenjskem, v okolici Ljubljane in drugod gostje vse pogosteje naročajo belo kot rdeče vino. Kot smo brali v reviji „Sodobno kmetijstvo (štev. 10/83) velja enako za Goriško in Primorje, na Štajerskem pa so že od nekdaj pili pretežno bela vina. Okus pivcev se pač spreminja. Posledica je, da tudi velikim družbenim kletem zmanjkuje belega vina, medtem ko se zaloge rdečih vin večajo. Enako velja za zasebne pridelovalce.
Vinogradniki so želeli ustreči okusu pivcev in so pred 20 leti vse do lani pri saditvi vinogradov dah prednost trtam, ki rodijo rdeče grozdje. Tako so vinogradniki celih 20 let zasajali na Bizeljskem, Posavju, Beli krajini, zlasti pa na Dolenjskem predvsem žametno črnino, nekaj manj pa bolj kakovostno modro frankinjo. Žametno črnino so
vinogradniki sadili tudi v lege, kamor ne sodi, to je na robu dolenjskih vinogradov itd. Pridelali smo sicer veliko cvička, vendar je v tej količini precej manj kakovostnega, ki ga je težko prodati. Že nekaj let, zlasti pa lani in letos, povpraševanje po cvičku in drugih rdečih vinih pada, zaloge tega vina se večajo zlasti pri zasebnikih.
Sort, ki rodijo dreče grozdje, ne moremo v enem letu posekati in saditi sorte, ki rodijo belo grozdje, zlasti ker so to po večini mladi nasadi, ki so šele začeli polno roditi. Vsekakor pa ne kaže še naprej pri saditvi trt dajati prednost rdečim sortam kot doslej. Treba bo saditi več sort, ki rodijo belo grozdje.
Vinogradniki že sledijo spremembam okusa pivcev. Kot so mi povedali trsničarii ob pregledu trsnic po Dolenjskem, vinogradniki že od lanskega leta dalje vse bolj zahtevajo trte, ki rodijo belo grozdje. Že z letošnjim pridelkom trt cepljenk z 48-od-stotno udeležbo belih sort bo vinogradnikom delno ustreženo. V bodoče bo treba na tem vinorodnem območju odstotek belih sort pri pridelovanju cepljenk še povečati, morda celo na 60-od-stotno udeležbo beli1’ sort v celotnem sortimentu Dolenjske, Bizeljskega in Bele krajine. Pri tem se pa rdečim sortam trt tudi ne moremo čisto odpovedati. Dolenjci bodo še zmeraj lahko prodali določene količine resnično dobrega cvička in modre frankinje, Belokrajnci pa priljubljene črnine. Lahko sc zgodi, da se bo okus pivcev ponovno nagnil k rdečemu vinu, saj se na okus pivcev resnično ne moremo povsem opirati.
Spremembam bo moral slediti tudi predpis republiškega upravnega organa o trsnem izboru, v katerem je za Dolenjsko preozek izbor belih sort trte. To bo treba storiti do pomladi, ko bodo trsničaiji čepih trte in s tem usmerjali bodoči sortiment in pridelek vina tega območja.
DT
Tako gre po zlu zaupanje ljudi
Občani vprašani za mnenje o gradnji hleva, upošteval pa ga ni nihče
MOZEU - Po triurni problemski konferenci, na kateri so v Mozlju obravnavali zapetljaje, ki so nastali zaradi urejanja zapuščenega objekta v Rajndolu v svinjski hlev, so vsi udeleženci razprave ostali v temi; a ne le zato, ker je ob koncu v dvorani
TtKEuNI ■ \;fjl KAMEN
M?
/1
druge faze tovarne mineralnih gnojil, ki naj bi začela delati letos spomladi (še danes se ne ve, kdaj bo). Slovenski uporabniki naj bi pri vsakem porabljenem kilogramu gnojil prispevali po 2 dinarja za gradnjo te tovarne. Doslej so bdi že izplačani trije obroki po 200 milijonov dinarjev, zadnji obrok pa bi plačah aprila prihodnje leto. Isti samoupravni sporazum predvideva tudi devizno soudeležbo za uvoz surovin. Za vsako tono gnojil smo plačah po 70 dolarjev ah skupaj prek 6 milijonov dolarjev devizne soudeležbe. Za nameček pa smo plačah tudi tečajne razlike; za vsak kilogram gnojil po 2,10 dinarja.
toda v Kutmi se sporazuma niso držali. Po načrtu bi morali letos v Slovenijo dobiti 7.350 ton uree, do konca septembra pa smo dobih 3.451 ton manj, prav tako smo
zmanjkalo elektrike,
Prebivalci Rajndola odločno vztrajajo, da se tega objekta ne sme preurediti v svinjski hlev, ker stoji med hišami in bi se iz njega širila smrad ter hrup.
Predstavnika oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje sta pojasnila, daje območje Rajndola po urbanističnem programu predvideno za intenzivno kmetijsko proizvodnjo in da je bilo gradbeno dovoljenje izdano povsem po predpisih, da mnenje občanov le navidez ni bilo upoštevano.
Predstavniki kmetijskega gospodarstva so bili za ureditev hleva na sporni lokaciji. Predstavnik toka in njihov kooperant Dragan Jančevski sta zatrdila, da bodo z urejanjem hleva nadaljevali, saj imajo za to ustrezna dovoljenja, Jančevski pa je dodal še, da bo v primeru ustavitve preurejanja hleva zahteval odškodnino.
Iz razprave se je dalo razbrati, da bo prišlo do občutnih stroškov, ako bo Jančevski nadaljeval z urejanjem hleva, vaščani Rajndola pa zahtevah nove inšpekcijske oglede iz Ljubljane in najeh celo advokate, da bi dosegli prepoved ureditve hleva sredi naselja.
Do vseh teh sporov in stroškov pa ne bi prišlo, če bi krajevna skupnost Ivan Omerza, kamor sodi Rajndol, in občinski upravni organi ob pomoči SZDL^klicali sestanke vseh prizadetih in zainteresiranih za to gradnjo še pred izdajo gradbenega dovoljenja.
Mnogi razpravljala — med njimi tudi družbena pravobranilka samoupravljanja - pa so se ob tem primeru tudi vprašah, zakaj je občinski upravni organ sploh vprašal
za mnenje o ureditvi hleva krajevno skupnost oz. vaščane Rajndola, če
tega mnenja pri izdaji gradbenega dovoljenja sploh ni upošteval. Samoupravno reševanje je bilo torej le nakazano, omogočeno pa ne. Na tak način pa gre po zlu zaupanje ljudi.
JOŽE PRIMC
Zgodba o traktorju
METLIKA - Za vsak konec tedna se inž. Stevo Žakula, tehnolog v Betinem tozdu Kodran-ka, odpelje domov v Liko, da pomaga kmetovati mami, ki je sama ostala na 9 hektarjev vehki kmetiji. Da bi bilo delo lažje in hitreje opravljeno in da ne bi bilo treba sosedov prositi za pomoč in za razne usluge, sta se mati in Stevo odločila, da bosta kupila traktor, pomoč je obljubil tudi brat, ki že skoraj dvajset let dela v Nemčiji Od odločitve do traktorja pa je dolga in zapletena pot.
»Najprej sem se za nakup traktorja pozanimal v Metliki pa v Karlovcu, Zagrebu in še marsikje. Potem sem zvedel, da imajo traktor znamke Ursus v Dobovi. Telefoniral sem tja, povedali so
V_
Stevo Žakula
mi, da stane 40 starih milijonov. Jaz denar v žep in tja, ko pa sem se tam prikazal, je cena nenadoma in brez razloga poskočila za 5 milijonov. Seveda ga nisem vzel. Potem sem dobil neko vezo, da sem sploh prišel na seznam kupcev za traktor beograjske tovarne IMT. Seveda so mi jasno in glasno povedali, da ga bom plačal z devizami, cena pa je znašala 9.430 nemških mark. Vendar tega denarja nisem mogel nakazati prek banke, ampak sem moral z gotovino v žepu v Beograd in ga vplačati na čisto določeni banki."
To je prvi del zgodbe. Dobavni rok za ta »devizni traktor" je bil tri do šest mesecev, Žakula je imel, da tako rečemo, srečo in ga dobil v dveh mesecih. „K skupini kupcev v tovarni je prišel nek človek in za 500 starih jurjev obljubljal traktor v mesecu dni. Od nas takrat ni šel nihče v tak .aranžma’." Po dveh mesecih, ko je dobil telegram, je Žakula spet sedel na vlak in v Beograd. »Traktor, ki sem ga dobil, je bil brez sedeža, brez žarnic in še brez kupa drobnjarjj. Ko sem na to opozoril, so mi rekli: ,Če ti ni kaj prav, ti ga ni treba kupiti!’ Tako.” Marsikaj mu ni bilo prav, a ga je vseeno vzel (in imel še dosti sitnosti in stroškov pri prevozu), saj v sili hudič tudi muhe žre.
Ja, težka, včasih kot traktor težka in draga je pot, po kateri naj bi doma pridelali več hrane.
A. BARTELJ
fj IZ NKŠIH OBČIN
Svojčas je medobčinska gospodarska zbornica že imela pristojnost, da s štampiljko izdaja izvozna dovoljenja, s katerimi označujejo, koliko domačega materiala je vgrajenega v posamezni izvozni izdelek. Pred nekaj leti so to službo prenesli v Ljubljano, v Novem mestu pa so ostali carina s skladišči, špediterji, banka opravlja plačilni promet s tujino.
Ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka je tudi pri gradnji nove stavbe že upoštevala potrebo
Pohvalno in kritično
Boljše delo krajevnih organizacij SZDL v metliški občini — Težave pri kadrovanju — Nova vodstva
METLIKA — Na nedavno končanih programsko-volilnih sejah krajevnih konferenc SZDL v metliški občini se je v delu krajevnih organizacij pokazala tudi vrsta pozitivnih sprememb. Že priprave na programsko volilne seje so bile v vseh krajevnih organizacijah veliko bolj temeljite kot v prejšnjih letih, nikjer ni bilo zaradi nesklepčnosti treba ponavljati sej.
Prav tako pa je res, da je bila ponekod udeležba na teh sejah, ki so v manjših krajevnih skupnostih potekale kot zbori občanov, preveč skromna in da se v priprave, vsebinske in kadrovske, družbenopolitične organizacije in društva niso dovolj vključili.
V vseh krajevnih organizacijah so izvolili nove organe, v 13 krajevnih konferencah so zamenjali sedem predsednikov in prav toliko sekretarjev; sprememb na teh funkcijah ni bilo le v Slamni vasi in Rosalni-cah, v Metliki, Podzemlju in na Jugorju pa so zamenjali oba.
Na sejah je bilo slišati marsikatero kritično besedo o delovanju delegatskega sistema pa tudi o delu njihovih delegatov, ocenili so tudi vklju-
čevanje v akciie za dosego frontno dogovorjenih smotrov. V razpravi pa je prevladovala stalno ponavljajoča se želja krajanov po hitrejši izgradnji oziroma posodobitvi poti, telefonu, vodovodu in drugih objektih.
V kadrovskih pripravah so se marsikje srečali s precejšnjim odporom za sprejemanje odgovornih funkcij v krajevnih organizacijah; odpor verjetno izvira iz tega, ker se ljudje zavedajo odgovornosti in teže nalog, ,ki so pred Socialistično zvezo, _____________________________ A.	B.
SEMINAR ZA NOVE ČLANE ZSS
NOVO MESTO — V ponedeljek, 21. novembra, je novomeški občinski sindikalni svet v Iskrinem tozdu Keramični kondenzatoiji v Žužemberku prvič pripravil seminar za 31 novih članov Zveze sindikatov Slovenije s slovesno podelitvijo članskih izkaznic. Na seminarju so se novi člani ZS seznanili s pravicami in dolžnostmi delavca v združenem delu, z delom vseh družbenopolitičnih organizacij, še posebej pa z delom in političnimi usmeritvami ZS.
Tudi zavist nact normo
Dobro in prizadevno delo izzvalo zavistne očitke
METLIKA - Septembra in oktobra so v Konfekciji metliške Beti med drugim delali nek artikel za neko nemško firmo. Do 10. novembra so morali narediti 10.000 kosov tega artikla, ki bi ga s preprostimi besedami lahko označili kot spodnji del trenirke, samo bolj zapleten in težji za izdelavo. Ne samo, da so to delo opravili do roka, marveč celo pet dni pred dogovorjenim dnem.
To delo je v povprečju oprav-ljalo dvanajst strojnih šivilj, med njimi tudi Marica Radkovič, ki je strojna šivilja že 14 let, od tega 12 let v Beti, kjer velja za eno najboljših in najbolj marljivih delavk. Delavke so se morale res potruditi, da so delo opravile v dogovorjenem roku. Ne samo, da so delale tudi ob prostih sobotah, ampak so vsak teden dva dneva delale po 12 tur, od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, oziroma od sedmih zvečer do sedmih zjutraj. Ko pa so objavili, kakšen delovni rezultat so dosegle za tako delo v mesecu oktobru, je Radkovičeva doži-
V.
Marica Radkovič: „Očitki me bolijo, saj sem vse naredila pošteno in s svojimi rokami.“
vela boleče razočaranje. Zato, ker je za nekatere očitno delala (beri: zaslužila) preveč.
..Oktobra sem postavljeno normo presegla za 158 odstotkov. Koliko so norme presegle druge šivilje, ne vem, ker se nisem nikoli zanimala, koliko kdo zasluži. Res so normo za to delo postavili v prvem tednu dela, ko dela še nismo bile tako vajene in smo naredile manj kot potem, ko smo se novemu artiklu privadile. Sicer pa se je že po prvem mesecu dela videlo, koliko presegamo normo in bi jo najbrž popravili, vendar so jo po mojem mnenju pustili zato, ker so videli, da delamo dobro in natančno, ves čas pa so posebej poudarjali, da moramo pri tem delu zelo paziti na kvaliteto," je pripovedovala Radkovičeva.
Radkovičeva ima osnovno plačo, za 100-odstotno izpolnjeno normo, manj kot 10.000 dinarjev, vendar normo vedno presega, tudi za 50 do 60 odstotkov. „Nikoli v 12 letih se še ni zgodilo, da bi bila pod normo, mi peč tako delo leži. Vendar je preseganje norme zelo odvisno od dela. Vsak artikel je posebej normiran in še pri vsakem artiklu vsaka faza posebej. Ce se seliš od stroja do stroja in z enega na drugo delo, ne moreš narediti toliko, kot če delaš z istim strojem približno enako delo."
Radkovičevo očitki bolijo. ..Nikomur nisem nič ukradla in nikogar nisem prevarala. Pošteno sem delala, zase in za družbo!"
Družba pa smo mi vsi, tudi tisti zavistneži. In tako je - žal je ta trditev brez ironije - poštena in prizadevna delavka delala tudi zanje.
A. BARTEU
IZ NKŠIH OBČIN
Novomeška kronika
Po štampiljko v Ljubljano
Združeno delo Dolenjske že tri leta zahteva ustano-vitev ekspoziture Narodne banke v Novem mestu
NOVO MESTO — Dolenjska je v Sloveniji znana po močni izvozni usmeijenosti, vedno večji izvoz, ki je v devetih mesecih letos znašal 12,6 milijard dinarjev, pa ob sedanjih predpisih zahteva vedno več potovanj v Ljubljano. Da udarijo štampiljko!
po prostorih za Narodno banko, pa do ustanovitve ekspoziture še ni prišlo - navzlic mnogim posvetom in glasnim zahtevam združenega dela, ki si želi večino papirnatih izvozno-uvoznih poslov opraviti doma. Če bi kdo izračunaval stroške, ki jih ima posamezna delovna organizacija samo zaradi domala vsakodnevnih potovanj v Ljubljano po štampiljko in podpis, bi tudi lahko videli, zakaj stroški poslovanja pretirano rastejo.
Pred nedavnim je izvršilni odbor medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko vnovič razpravljal o tej problematiki in s posebnim pismom posredoval pobude Dolenjcev guvernerki Narodne banke Slovenije. Gre za ustanovitev ekspoziture devizno-dokumentarne kontrole Narodne banke, ki bi imela dovolj dela, na razpolago pa so tudi ustrezni prostori.
RIA BAČER
0 pritožbah čez kruh
V novomeški Pekarni tudi več notranjih slabosti
NOVO MESTO - Ker so pritožbe čez oskrbo in kvaliteto novomeškega kruha še vedno glasne, so v Žitu, tozd Pekarna Noyp mesto, 16. novembra sklicali sestanek z vodstvom občinskega sindikata, predstavniki komiteja za družbeni razvoj, medobčinske inšpekcijske službe ter sveta potrošnikov.
Prva ugotovitev je bila, da je tak sestanek enostranski, ker so manjkali predstavniki novomeške trgovine. Znano je, da glede toliko kritizirane oskrbe s kruhom trgovci dolžijo peke, ti pa trdijo, da dobavijo vse količine kruha, ki so pravočasno naročene. Sledil bo še en širši posvet z navzočnostjo obeh prizadetih, toda zaželeno je, da bi bili zraven vsaj poslovodje večjih trgovin, ne samo vodilni iz trgovinskih organizacij. Očitno namreč je, da oskrba s kruhom ne peša povsod enako, da je v Mercatorjevi blagovnici nasproti IMV dosti boljša kot v trgovini na Ragovski in še kje. Precej je odvisno od poslovodje trgovine, ali zna predvideti, koliko kruha bodo stranke pokupile.
Da ima novomeška pekarija velike težave, so tokrat spet poudarjali. Če ni dobre moke, ne
morejo peči kvalitetnega kruha, da pa je ta večkrat neslan, gre na rovaš njihovih pekov. Tudi dostava kruha glede higienskih predpisov ni v redu, prav tako pa naj bi v pekariji poskrbeli za dodatnega šoferja, kajti zaradi te pomanjkljivosti dostava kruha trpi.
Zadnje čase je kvaliteta kruha boljša, ker imajo pošiljko boljše moke, nesprejemljivo pa je, da novomeška pekarna ne peče navadne vrste kruha, sploh pa ne 30 odstotkov celotne proizvodnje, kot je v dogovoru zapisano. Tega se ogibajo zato, ker ni . zaslužka, bojda pa tudi trgovci raje naročajo posebne vrste kruha, ker imajo od njega maržo.
Zaradi takih „trikov”, čerav-. no so poslovnega značaja, pa oskrba ne bi smela trpeti in to bodo morali v pekariji in trgovinah urediti. Zahteva je bila ostro postavljena, zato je pričakovati že v kratkem večjo izbiro pri kruhu.
Peki in trgovci pa bodo ob bližnjih praznikih za 29. november na ponovnem izpitu pred potrošniki. Če bo kruha spet zmanjkalo, ne glede na vse težave, glasov zoper nesposobnost ne bo več mogoče utišati.
R. BAČER
Nekonkretno ljudi ne zanima
Programi dela so se na programsko volilnih sejah j SZDL izkazali za šibke! točke
NOVO MESTO - Sredi novemb- | ra so bile na območju novomeške občine končane programsko volilne seje krajevnih konferenc SZDL. . Kljub več pomanjkljivostim v pri-1 pravah na seje so bili sestanki s članstvom ocenjeni za uspešne. Ljudje so ugotavljali, da so bili kljub zaostrenim gospodarskim razmeram po krajevnih skupnostih le zgrajeni novi kilometri cest, vodovodov, kanalizacijskega in telefonskega omrežja, kajpada skoro nikjer v tolikšnem obsegu, kot so pričakovali.
Da pa so bile priprave na te seje v več primerih slabe, je krivo tudi dejstvo, da so slonele na predsedniku in sekretarju SZDL, včasih še na peščici aktivistov, medtem ko aktivnega sodelovanja ostalih organizacij skoroda ni bilo. Programi dela so praviloma preveč splošni in premalo konkretni, delovne naloge se prenašajo iz leta v leto, to pa ljudi ne zanima ali pa so razočarani.
Ko so na teh sejali govorili o delegatskem sistemu, so se prav tako I zadovoljili večinoma s površno analizo, ki je obravnavala le prisotnost delegatov na sejah, ni pa se spuščala v uresničevanje ustavne vloge SZDL [ v delegatskem sistemu.
R.B.I
Politični pismenosti več veljave
Novomeški komite ZK ugotavlja, da se komunisti marsikje zavestno izmikajo  idejnopolitičnemu usposabljanju in marksističnemu izobraževanju
pri iskanju rešitev pa zaradi pomanjkljivega znanja odpovedo ali pa zadevo speljejo v napačne vode. Predstojnik študijskega središča je poudaril, da bitko za stabilizacijo lahko dobimo le z znanjem, za katerega človek ni nikoli prestar. Rudi Pile
NOVO MESTO — Življenje sproti zavrača še precej zakoreninjeno prepričaiue, daje za politika dober vsak, kdor zna z glasnim in tekočim besedovanjem napraviti močan vtis. Za politično delo je namreč samo to premalo, zato tak človek hitro odneha, ko je treba na dan z argumenti. Nazadnje se prerado izkaže, da nima niti
_ i znanja.
'lekako tako bi lahko ..prevedli" in v nekoliko razširjeni obliki povzeli uvodni razpravni vložek predsednika Lojzeta Padovana na seji novomeškega občinskega komiteja ZKS minuli četrtek, na kateri so obravnavali oceno o idejnopolitičnem uspo-
sabljanju in marksističnem izobraževanju komunistov. V oceni je med drugim navedeno, da poteka to delo v razvejanih oblikah, od katerih jih je večina pedagoško vodenih, da pa imajo prireditelji nenehno težave z zasedbo seminarjev, političnih šol in tečajev, ker se zatika pri kadrovanju kandidatov.
Čeprav je zaradi neznanja zvodenelo ali celo propadlo že nemalo partijskih pobud in akcij ter je torej več kot očitno, da je tako imenovana politična pismenost zelo borna tudi pri ljudeh s partijskimi funkcijami, ni kandidatov za organizirane omenjene oblike usposabljanja in izobraževanja. Prečesto se ideale, da
Sav ti niti statuta ZK in programa C kot osnovnih in najpomembnejših partijskih dokumentov ne poznajo.
Ocena pa ugotavlja: „Gre za nerazumevanje ali celo odpore, da bi se komunisti idejnopolitično usposabljali, še zlasti, kadar morajo za določen čas prekiniti delo (za 3-me-sečni seminar iz teorije in prakse marksizma ali za enoletno politično šolo pri CK ZKS), češ da je sedaj čas stabilizacije." V nadaljevanju
navaja, da se sam komite morda premalo odločno spopada s takimi stališči.
Po mnenju Borisa Dulatja, novega predstojnika medobčinskega študijskega središča v Novem mestu, je nizka idejna zavest vidna v mnogih osnovnih organizacijah. Komunisti v njih so usposobljeni le za bolj ali manj kritične razprave o težavah,
PREDAVANJE ' IN OBČNI ZBOR
NOVO MESTO - Društvo ekonomistov Dolenjske prireja 24. novembra za svoje člane predavanje predsednika komiteja za družbeno planiranje pri izvršnem svetu SRS. Mag. Milivoj Šamar bo ob 13. uri v dvorani zavarovalnice Triglav govoril o usmeritvah Slovenije na področju gospodarstva za leto 1984. Po predavanju bo občni zbor društva, na katerem bo članstvo obravnavalo delovno poročilo in pravila društva ter smernice za bodoče delovanje. Ob tej priložnosti bodo izvoljeni novi funkcionarji društva. Evidentiranim stanovskim tovarišem je društvo sicer poslalo vabila, toda ker se zavedajo, da je spisek pomanjkljiv, javno pozivajo vse ekonomiste k udeležbi.
tič, direktor Zavoda za izobraževanje kadrov Novo mesto, je pristavil, da bi se morali enkrat za vselej dogovoriti za celovitost družbenopolitičnega izobraževanja.
Komite je naložil osnovnim organizacijam, da izdelajo načrte lastnega idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja, ki naj bi poslej teklo brez zastojev. Na občinski ravni pa bo kmalu organiziran seminar za nova partijska vodstva, še posebej za nove sekretarje, saj so za te funckije ponekod evidentirani tudi komunisti brez kakršnekoli idejnopolitične izobrazbe. Za člane ZK iz proizvodnje pa bodo pripravili trimesečni seminar iz teorije in prakse marksizma.	j	^
USPEH MARLJIVIH ROK
Cesta od Dolenjskih Toplic da Gor. Sušic je zdaj širša, preglednejša in varnejša, za kar so zaslužni prebivalci vasi ob tej cesti, cestna skupnost, GG Novo mesto in Novoles, ki so s prispevki in prostovoljnim delom popravili staro, ozko makadamsko cesto. Na 3,8 km dolgem odseku so izkopali 11.000 prostomin-skih metrov zemlje, vgradili 11.500 prostorninskih metrov gramoza in opravili 4.000 delovnih ur. Zdaj želijo na razširjeno cesto položiti še asfalt.	-	d. CELIČ
Delajo tudi ob vseh sobotah
V Novoteksovem metliškem tozdu Predilnica bodo letos proizvedli 1.170 ton pre-_______________je	—	Nizki	osebni dohodki in stari stroji_______
METLIKA — Da bi dosegli načrtovano proivodnjo preje za letos,
1.170 ton, okoli 10 ton preje pa še neposredno izvozili, so se v metliškem Novoteksovem tozdu Predilnica odločili, da bodo v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta delali v treh izmenah in pol, se pravi tudi ob vseh sobotah.
Red leti jfe metliška Predilnica tudi izvažala del svoje proizvodnje eje, vendar poudarjajo, da cilj tega 'lanskega kolektiva ni izvoz preje, ampak v reprodukcijski verigi izvoz čim višje stopnje obdelave, se pravi izvoz preje posredno preko metrskega blaga tozda Tkanina, oziroma, še bolje, izdelkov Novotekso-ve konfekcije. Tudi sedaj gre vsa redna proizvodnja Predilnice za novomeški tozd Tkanina.
Za svojo proizvodnjo pa mora metliška Predilnica uvažati skoraj polovico reprodukcijskega materiala, zlasti gre tu za avstralsko volno oz. volneni česanec pa neka posebna poliestrska vlakna in preje, barve in kemikalije, devizni delež pa motajo dati tudi za domači poliester.
Z devetmesečnim poslovanjem so
v Predilnici dokaj zadovoljni, saj so rezultati boljši kot ob polletju. V devetih mesecih znaša njihov dohodek 96 milhonov dinarjev, kar je 17 odst. več kot v enakem lanskem obdobju, čisti dohodek 68 milijonov dinaijev (indeks je 112), ostanek čistega dohodka za poslovni sklad pa znaša 14 milijonov dinarjev. Vendar kar polovico te vsote predstavljajo njihove obveznosti za nerazvite in energetiko; te obveznosti so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečale za 140 odstotkov, samo obveznosti za nerazvite pa kar za 250 odstotkov! „Če bo šlo tako naprej, se lahko Zgodi, da bomo leto končali z izgubo," pravijo v tej temeljni organizaciji. „Naše cene so določene, vrednost dolarja neprestano raste in pri takih obveznostih k|jub zelo nizkim
osebnim dohodkom ne bomo zdržali. Mi od družbe ne zahtevamo nobenih ugodnosti, ampak pričakujemo samo to, da tekstilna industrija ne bo nosila večjega bremena kot ostale panoge." Povprečni osebni dohodek je v devetih mesecih znalki 13 tisočakov, kar je le 15 odst. več kot v enakem lanskem obdobju, in tak osebni dohodek je, poudarjajo, glede na triizmensko delo in težke delovne razmere, premajhen.
Predilnico pestijo tudi stari in iztrošeni stroji, saj imajo tudi še take, ki delajo že od ustanovitve, se pravi 25 let. Stare in za današnji čas
premalo produktivne stroje bi morali postopno zamenjati z novimi ali vsaj temeljito obnoviti, vendar za to ni denarja. Uvoziti seveda ne morejo strojev, v zadnjem času sicer dobjjo del potrebnih strojev na domačem trgu, vendar so ti zelo dragi. Letos so kupili tri domače predilne stroje in zanje plačali več kot dve milijardi starih dinarjev; tako je šla tako rekoč vsa njihova amortizacija.
A. BARTEU
SE EN NOV LOKAL - V izpraznjeni trgovini Planike na Glavnem trgu bo v najkrajšem času domžalski Toko odprl svoj lokal usnjene galanterije. Obeti so dobri, kajti po kvaliteti in modnosti izdelkov je Toko med prvimi na lestvici tovrstnih proizvajalcev v Jugoslaviji.
TISKARNA SE SELI - Te dni se je iz izredno tesnih in za proizvodnjo neprimernih prostorov na Glavnem trgu Tiskarna izselila v povsem adaptirano stavbo na Ragovski cesti, kjer je do nedavnega domovala Ela. Ob selitvi težkih strojev in naprav so člani kolektiva požrtvovalno pomagali, kar so mimoidoči lahko videli. Kako je v novih prostorih, bomo širše poročali po praznikih, kajti uradna otvoritev je šele jutri.
PIJAČA ALI zdravljenje? - V novomeški bolnišnici-so po vseh sobah razobesili sicer vljudno napisano obvestilo, da bodo pri priči odpustili vsakega bolnika, ki bi ga zalotili v katerem od bližnjih kioskov, kjer točijo alkohol. Razumljiv ukrep, kajti zdravljenje nima učinka, če bolnik hkrati uživa alkohol.
Ena gospa je rekla, da se I nekateri obnašajo kar preveč stabilizacijsko. Nedavna skupščina zvezne mladinske akcije „Suha krajina" je več ur potekala v povsem nezakuijenih barakah, zunaj pa je bilo 10 stopinj pod ničlo ...
.11
V času od 10. do 16. novembra 1983 so v novomeški porodnišnici rodile; Darja Popovič iz Kota -Mitjo, Marija Draksler iz Globočic -Andrejo, Polonca Umek iz Kostanjevice - Jureta, Sonja Medved iz Vojne vasi - Andrejo, Jožica Rakar iz Mačjega dola - Martino, Irena Lah iz Trebnjega - Aleksandra, Jožica Škufca iz Lašč — Martino, Marija Aščič iz Črnomlja - Iva, Branka Režek iz Radoviče - Gregorja, Zdenka Zore iz Bogneče vasi
- Suzano, Marija Arh iz Leskovca Klemena, Alojzija Koželj iz Arčelce
- Alojza, Milena Mirtek iz Birčne vasi - Vinka, Marija Vidic iz Prečne
Uroša, Katica Tuček iz Vrhovca
- Štefico, Nada Stegne iz Goleka -Alena, Marjeta Medle z Vinjega vrha
- dečka, Marija Blatnik iz Dobindo-la — Katjo, Metka Zorc iz Zabrdja -Marinko, Marjanca Krznarič iz Sela pri Jugorju - Danijela, Draga Zorko s Pristave ob Krki — Borisa, Ivanka Jordan iz Kostanjevice — Jureta, Marija Kastelic iz Poljan - Andreja, Boža Škrajnar z Mirne - Jano, Anica Hribar z Vrha pri Križu -deklico, Mojca Lukežič iz Sel pri Vrčicah - deklico, Mira Šutar z Vrhtrebnja - dečka, Justina Lužar iz Velikega Kamna - dečka, Nežka Drčar iz Kršega - dečka, Nevenka Zorn iz Vapče vasi - dečka, in Jožica Ostanek iz Martinje vasi -dečka.
IZ NOVEGA MESTA - Jasmina Mitrovič iz Ulice talcev 10 — Jasmino, Mihaela Poklukar iz Kristanove 49 — Jureta, in Jadranka Zupančič iz Nad mlinov 26 - Dina.
Sprehod po Metliki
V SOBOTO, ZA OBČINSKI PRAZNIK bodo 121 jubilantom dela v Beti izročili priznanja in nagrade za 10-, 20- in 30-letno delo. Slovesnost bo v Betini menzi in za to priložnost bodo, kot se spodobi, pripravili tudi kulturni program. Seveda bo po slovesnosti družabno srečanje. Po praznikih pa spet veselo na delo.
RAZMERJA GLASILO OO ZSMS METLIKA si pridobiva širok krog bralcev, in to ne samo v Metliki, ampak po vsej mili deželici Beli krajini. Petsto izvodov zadnje številke je zmanjkalo čez noč, tako da sedaj posamezni izvodi potujejo iz rok v roke, toliko je bralcev, mladih, manj mladih in starejših, ki žeHjo —rebra ti, kaj so mladi napisali Vse-ikor so Razmerja pisana pogumno, neobremenjeno, načenjajo zanimive teme, postavljajo drzna vprašam a, zato jih nekateri radi berejo, tisti, ki jim tako pisanje pritiska na kurja očesa, pa bentijo in škripijejo z zobmi.
MLADINCI PRED DELEGATI
ČRNOMEU — Po seji vseh treh zborov skupščine občine, ki bo jutri, bodo člani osnovne organizacije SZMS z občinske uprave skupaj z mladinci iz črnomaljske osnovne šole pripravili kulturni program, s katerim bodo počastili rojstni dan nove Jugoslavije.
Črnomaljski drobir
DOLG KRST - Črnomaljci so si za nedavno martinovanje znova dali duSca. Vina je bilo ob letošnji obilni letini veliko, zato ni čudno, da je martinovanje trajalo toliko dni, kot ima Martin črk. Krajani, ki so si yzeli čas in obhodili DobUčko goro |n Stražni vrh vedo povedati, da se je veseljačenje raztegnilo od petka do srede. Nekateri Črnomaljci so se malodane preselili v svoje zidanice, mesto pa je bilo ob večerih kot izumrlo. Krst je bil sicer nekoliko dolg, vina pa je kljub temu ostalo v sodih dovolj za potešitev žeje skozi vse leto.
SE ENO TANKANJE - Na Martinovo pa niso prek mere tankali e ^.z*danicah, ampak tudi na črnomaljski bencinski črpalki/ Ob vesti, a se bo podražila nafta, so postali Jm tudi „nenaftni“ konjički, kate-lastniki živijo po načelu „bolje bencin po stari ceni v rezervoarju Kot po novi na bencinski črpalki", es, da podražitve bencina ni bilo, a udi pripomb prenagljenih kupcev s Polnimi bencinskimi rezervoarji zaenkrat še ni slišati.
zobotrebci
JO je
MALO BOLJE JE - Pred kratim smo poročali o zapuščenem S®.10* v Majnikovi ulici in o travi v Kolodvorski ulici. Okolico zapuščenega bloka in blok so kmalu po Pisanju vsaj nekoliko pospravili, ure-za stanovanja pa se ga ne da na jutro. Tudi trave v Kolodvorski ulici ju več, pa ne zato, ker bi jo Krave, ampak le zato, pomorila slana.
..BRUŠENE STREHE - Tik ob lomečem rokometnem igrišču so močno poškodovane strehe drvarnic »L*?13?' Pravzaprav je vse skupaj kot ruševine po bombnem !“P?du; Turisti, športniki in njihovi navijači gotovo ne odnesejo iz Ribnice lepega vtisa, saj bi filmarji lanko tu posneli zelo realistične prizore o porušenem mestu. Kaže P“> da so Ribničani na ruševine celo ponosni, ker z njimi strašijo gostujoče rokometne ekipe, češ: „Le po-in V*?kšno razdejanje narede fOge, ki jih usmerjajo proti nasprotnikovim vratom rokometni bombardi kluba Inles." Porušene strehe so namreč prav za golom.
občan vprašuje
/medved
odgovarja
- Kaj zavira razmah ribniške obrti?
7 ^Pričanje, da je bolje tri m »glihati" kot pol ure delati.
Drobne iz Kočevja
USODNI ELEKTRIČNI MRK -Električni mrk 16. in 17. novembra J® Povzročil marsikatero nevšečnost. Trgovci so se v glavnem na hitro znebili strank in zaprli trgovine. V četrtek ob 16.30, se pravi, ko je >.mrknilo“, so se prodajalke v eni J^nied kočevskih trgovin hitro zne-ite kupcev tako, da so jih pošiljale 'f. ^Sovine, noter pa niso pustile niti .®. zenske, ki jih je milo prosila, naj ji dajo štruco kruha, ker ni danes nič jedla. Odgovor trgovk je bil: »Boste pa počakali še do 18. ure, ko no spet prišla elektrika."
°bčan	a'rJ^V—^
vprašuje it N
V . \
a/ /medved odgovarja
— Po čem sklepaš, da je Kočevje upravičeno do lesarske usmeritve?
- Ker ste se pri prvotni razdelitvi mreže šol najbolj leseno obnašali.
Trebanjske iveri
POSTA HITI POČASI - Poštarjem ne uspe in ne uspe vzgojiti svojih odjemalcev, da bi živeli v malo bolj počasnem ritmu. Kako si sicer pojasniti nerganje krajanov iz okoliških vasi Trebnjega, ki se hudujejo nad tem, ker dobijo pošto vsak drugi dan, včasih pa tudi po teden dni ne, kadar so mojster poštar na bolniški. Tako se dogaja, da dobi naslovljenec vabilo na sestanek hkrati z opominom, zakaj na ta sestanek ni prišel. In to se dogaja v vaseh, ki niso oddaljene od Trebnjega več kot dva kilometra, kjer pa pošto, vsaj za zdaj, še raznašajo vsak dan.
LEDENA PLOSKEV NA MIRNI - Mirenski mladinci bodo spet pljunili v roke in v bazenu uredili ledeno ploskev. Kaj bodo počeli na ledu, se ve, vsaj zdaj pozimi. Lahko se bodo drsali. Ali pa bodo spravili na led tudi kakšnega osla? Ne, to pa ne. So dejali, da *>> bil prevelik dren.
IZ NNŠIH OBČIN
S programom »izvozili” iz izgub
Črnomaljski Integral po slabem poslovanju v začetku leta uspešno zaključil devet mesecev — Rešitev v novih vozilih in večjih prostorih
ČRNOMELJ - Integralov tozd Medkrajevni potniški promet, tovorni promet in delavnice je letošnje prvo trimesečje zaključil z izgubo, polletje z motnjami, devetmesečno poslovanje pa glede na razmere, kakršne vladajo v slovenskem prometu, zelo uspešno.
Vzroki izgub so bili zlasti v velikih materialnih stroških, zato so izdelali program ukrepov za odpravo vzrokov poslovne neuspešnosti. Mnogo težav so rešili že pred sprejemom programa, zato podatek o poslovni uspešnosti v zadnjem času ne čudi.
Črnomaljci so v programu opozorili na mnoge težave, med katerimi
Mnoge hiše so opuščene
ZILJE - Črnomaljska občina je sicer izgubila status nerazvitega območja, a prav zaradi zaostalih obkolpskih krajev se še vedno ne more postaviti ob razvite slovenske občine. Ena od vasi ob Kolpi, kjer je, kot pravimo, bog s prazno vrečo mahal, so tudi Zilje nedaleč od Vinice. 51 hišnih številk imajo, a so mnoge hiše prazne; stari so pomrli, mladi so se odselili.
Med tistimi, ki jadikujejo nad neodgovornim ravnanjem mladih, je tudi Franc Žugelj, ki v triinšestdesetih letih življenja nikoli ni za dlje časa zapustil vasi, razen med vojno, ki jo je preživel v partizanih, 14 mesecev pa v internaciji na Rabu. „Res je zemlja pri nas hribovita, kamnita in razdrobljena, vendar uspeva vse, celo smokve. A mladim to ni kaj dosti mar, v tovarnah je kruh pač lažji," pravi Žugelj ter pristavi, da so bili nekdaj ljudje pripravljeni več potrpeti. »Leta 1949 sem začel iz nič. Na kraju, kjer stoji hiša, je takrat raslo grmovje. Počasi sem si nakupil 3 hektare zemlje, pozimi, ko je bilo na kmetiji manj dela, pa sem hodil tesat železniške pragove. 13 zim sem si tako služil dodatni kruh in naredil 17 tisoč pragov."
Franc si prizadeva, da bi čim več mladih ostalo v vasi, na kmetiji, po drugi strani pa prizna, da mu to ni uspelo doseči niti pri svoji hčeri in zetu. »Zet dela v Beltu in je zdoma kar 11 ur dnevno. A saj mu ne morem oporekati, ko pa na drugi strani gledam mlade fante, ki so ostali na kmetiji sami, saj si težko najdejo dekle."
Žugelj se kljub letom še trdno oklepa zemlje in pravi, da bo grebel po njej, dokler bo mogel.
Franc
nekatere pestijo vse slovenske prevoznike, druge pa so specifične prav za črnomaljski tozd. Tako so jim poleg podražitev avto gum, rezervnih delov, maziva in goriva največ preglavic povzročala vozila, ki niso bila v celoti izkoriščena, bodisi pri avtobusnih prevozih, ki so njihova glavna dejavnost, ali v tovornem prometu. Zaradi zastarelega voznega parka se niso mogli vključiti v mednarodni promet, ki ga zagotavlja samoupravni sporazum med njimi, Kompasom in Atlasom, sag' je povprečna starost njihovih 26 avtobusov nad 7 let Vlaganja v investicijsko vzdrževanje starih vozil ekonomsko niso utemeljena, zato bodo prihodnje leto kupili dva, leta 1985 pa še tri nove avtobuse.
Tudi vozni park v tovornem prometu, ki je sicer dopolnilna dejavnost, bi prej kot slej potreboval nova vozila, vendar v programu teh potreb niso niti omenjali, saj bi bile glede na njihove finančne nezmožnosti nerealne.
Najbolj pereč problem pa je v črnomaljskem Integralu še vedno
avto servisna delavnica, zato bodo že prihodnje leto dogradili prostore, v katerih bodo opravljali kleparsko in ličarsko dejavnost. S tem bodo pridobili nova stojna mesta za vozila in seveda tudi delovna mesta, investicija pa bo skupaj s preureditvijo centralnega ogrevanja na trda goriva ter ureditvijo okolja veljala 19 milijonov dinarjev.
Izdelavo programa ukrepov pa niso narekovale le slabe delovne razmere, temveč tudi nizki osebni dohodki delavcev (polletno povprečje kvalificiranega mehanika je bilo 10-500 dinarjev), zato so prisiljeni zaprositi pristojne organe, da jim dovolijo prekoračiti družbeni dogovor o izplačevanju OD za 10 odst., saj se bodo le tako lahko približali povprečnemu OD v stroki in delovni organizaciji.
M. BEZEK
DENAR ZA OBNOVO DOMA BO
ČRNOMELJ - Pred kratkim so občinska izobraževalna skupnost, zdravstvena skupnost, skupnost otroškega varstva in socialnega skrbstva ter zavod za kulturo in prosveto sprejeli samoupravni sporazum o združevanju sredstev za sanacijo črnomaljskega kulturnega doma. Znano je, da v dom tri desetletja niso vlagali ničesar ter da so elektroinstalacije, fasada, streha, notranjost in stoli že dotrajani. Obnova je zato več kot potrebna, saj inšpekcijske službe, ki so si stavbo ogledale, že sedaj zahtevajo prepoved kulturnih prireditev v domu. Ureditev doma bo stala 10 milijonov dinarjev, poleg že omenjenih skupnosti, ki bodo prispevale polovico denarja, pa bodo sredstva črpali še iz amortizacije ter občinske in republiške skupnosti. Z deli bodo začeli še novembra, saj morajo biti zaključena do 19. februarja,.ko bodo v kulturnem domu slovesnosti ob 40. obletnici zasedanja SNOS v Črnomlju.
OGREVANJE ZDAJ DELA
KOČEVJE - Ker ogrevanje v Kidričevi 1 in 3 tudi v soboto -se pravi skupaj že teden dni - mi delalo, so posamezni premraženi stanovalci posredovali pri raznih odgovornih posameznikih in tudi pri najvišjih predstavnikih občine. Po nekaj urah je nato ogrevanje začelo delovati. Menda so ugotovil , da so med popravilom osrednjega parovoda zaprli neki ventil, po opravljenem popravilu pa ga niso odprli, zaradi česar je bilo v stanovanjih teh dveh blokov še dva dni dlje mrzlo, kot je bilo potrebno. Bo tudi račun manjši?
Zaloge izdelkov porasle
Kupci dolgujejo ribniškemu gospodarstvu nad 3 milijarde dinarjev — Žičnica je povečala izgubo
RIBNICA - Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva je gospodarstvo ribniške občine doseglo v prvih devetih mesecih letos v primeijavi z enakim obdobjem lani za 26 odst. večji celotni prihodek, za 20 odst. so večja porabljena sredstva in za 50 odst. večji dohodek.
Izgubo so zabeležili le v tozdu Žičnica^ Zanimivo je, da je ta izguba kar desetkrat višja, kot je bila pred tremi meseci, in znaša 9,336.000 din. Tozd navaja, daje izguba.nasta-la zaradi resnih motenj pri nabavi repromateriala in zaradi nesorazmerja med ceno materialov in izdelkov. SDK pa ugotavlja še tretji vzrok: kupci so slabi plačniki, saj dolgujejo tozdu kar 13,886.000 din, se pravi več kot znaša izguba.
Kazalci kažejo, da se je gospodarnost v občini povečala za 6 odst., donosnost za 7, akumulativna sposobnost za 37, reproduktivna spo-
sobnost pa za 25 odstotkov. Dohodek na delavca je višji za 43 odst., medtem ko se je število zaposlenih povečalo za 5 odst. Povprečni čisti mesečni osebni dohodek je znašal 16.634 din in je za 21 odst. višji kot pred letom dni.
Razporejeni dohodek se je v letu dni povečal za 51, razporejeni čisti dohodek pa za 49 odst. Za osebne dohodke so razporedili 31 odst. več, za skupno porabo delavcev 35 odst. več, za razširitev materialne osnove dela 113 odst. več in za rezervni sklad 37 odst. več. Akumulacija je bila tako večja kar za 90, sredstva za reprodukcijo pa za 76 odst.
Omeniti velja tudi, da so se zaloge gotovih izdelkov ribniškega gospodarstva v letu dni povečale kar za 3-krat. Vrednost zalog blaga pa se je v enakem obdobju zmanjšala za polovico. Kupci dolgujejo ribniškemu gospodarstvu blizu 3,3 milijarde dinarjev več kot ribniško gospodarstvo dolguje svojim dobaviteljem.
J. PRIMC
Kočevci imajo veliko dolžnikov
Letos gospodarili veliko bolje kot lani — Tudi manj izgub
KOČEVJE - Poslovni rezultati kočevskega gospodarstva so ob tričetrtletju letos boljši, kot so bili v enakem obdobju lani.
Nadaljujejo se ugodna gibanja, ki so se po daljšem obdobju stagnacije in nazadovanja začela spet kazati v prvem polletju letos.
Služba družbenega knjigovodstva je ugotovila, da se izboljšujejo vsi kazalci gospodarjenja, od gospodarnosti do reproduktivne sposobnosti. Izguba je celo nekoliko upadla. Zmanjšal se je delež neplačanih prihodkov v obračunanih prihodkih. Znatno se je povečala akumulacija. Med slabostmi pa je treba omeniti višno rast terjatev do kupcev in dobaviteljev ter visoko rast kratkoročnih posojil, s čemer so se povečale likvidnostne težave.
V devetih mesecih letos se je celotni prihodek kočevskega gospodarstva povečal za 36 odst., porabljena sredstva le za 31 odst., zaradi cesar je dohodek porastel kar za 46 odstotkov. Izgubo so zabeležili le v tozdih Elektro, Iveral, Tovarna šolskega pohištva in Strojnih obratih
Obnova kulturnega doma
Dom kulture v Trebnjem bodo obnovili — Dela bodo veljala 15 milijonov dinarjev — Pomagali bodo tudi OZD
TREBNJE — Dom kulture v Trebnjem je že precej načel zob časa in prav lahko bi se zgodilo, da bi občinsko središče ostalo brez te še kako potrebne ustanove. Gradnja novega doma je namreč zaradi gospodarskih težav padla v vodo. Vendar so Trebanjci kljub temu našli rešitev in se odločili za temeljito obnovo, ki bo veljala 15 milijonov dinarjev.
Ker lani ni bilo mogoče začeti z gradnjo novega doma, ki bi veljal 90 milijonov dinarjev - taka gradnja je nemogoča v času, ko manjšamo vse vrste naložb, prav tako pa Trebanjci ne bi poleg nove osnovne šole prenesli še enega tako velikega bremena
— so se v trebanjski občini odločili za obnovo.
Kot že rečeno, bo obnova veljala 15 milijonov dinarjev, denar zanjo pa bodo dobili iz samoprispevka, pomoči kulturne skupnosti Slovenije, z denarjem in opravljenimi deli pa bodo pomagale tudi trebanjske delovne organizacije. Kot sta dejala predsednik odbora za obnovo kulturnega doma Tone Hočevar in strokovni delavec trebanjske kulturne skupnosti Stane Peček, za zdaj ni težav pri zbiranju denarja. Izvajalcu, SGP Grosuplje, so že plačali štiri milijone dinarjev predplačila, ostalo pa naj bi zbrali do pomladi, ko bo obnova doma končana. Pri obnovi bodo sodelovale tudi Stanovanjska zadruga Šentrupert, obrtno združenje in drugi, ki bodo imeli v domu svoje prostore.
(Zidar). Kot vzroke za izgubo te organizacije navajajo neskladje cen, pomanjkanje surovin in reprodukcijskega materiala, pomanjkanje del in neplačane prihodke.
Gospodarnost se je v zadnjem letu povečala za 4 odst., donosnost za 8, akumulativna sposobnost za 60 in reproduktivna sposobnsot za 28 odstotkov. Dohodek na delavca je večji za 45 odst., število zaposlenih ’pa je porastlo za odstotek. Povprečni čisti mesečni dohodek je znašal 15.927 din in je za 21 odst. višji.
Za finansiranje skupnih družbenih potreb je bilo razporejenega za 41 odst več dohodka in čistega dohodka, za splošne družbene potrebe pa celo 62 odst. več. Se mnogo hitreje so naraščale obresti, in sicer kar za 122 odst.; zanje je gospodarstvo namenilo kar 87 odst. sredstev, namenjenih za razširitev materialne osnove dela. Razporejeni dohodek je višji za 45, razporejeni čisti dohodek pa za 43 odstotkov.
Posojila so porastla v tem obdobju za 20 odst., in to predvsem na račun kratkoročnih posojil za obratna sredstva, ki so porastla za 33, v celotnih posojilih pa so udeležena že z 69 odst., medtem ko so bila pred letom dni z 62 odstotki.
Ta podatek pove, daje imelo gospodarstvo letos več težav z likvidnostjo kot lani. Razni kupci dolgujejo kočevskemu gospodarstvu že blizu 2,7 milijarde din več kot kočevsko gospodarstvo svojim dobaviteljem.
J. PRIMC
e med dru-je zaradi
Centralno ogrevanje drago in slabo
Ob mrzlih radiatorjih
KOČEVJE - V torek, 15. novembra, je zaradi izrednega mraza Rinžo popolnoma prekrila ledena skoija in prav na ta dan so bili popolnoma mrzli radiatorji centralne kurjave v več stavbah, ki dobijo paro iz Kemične tovarne Kočevje. Podobno je bilo tudi naslednji dan.
Kemična tovarna je poslala 15. novembra izvršnemu svetu skupščine občine Kočevje »Informacijo v zvezi s težavami in nepravilnostmi pri proizvodnji, razdelitvi, porabi in merjenju porabe toplote za ogrevanje stanovanj s paro iz Kemične tovarne Kočevje", v kateri ‘ gim ugotovljeno, i stihije in neorganiziranja ogrevanje drago in slabo ter da se tako razmetava z družbenimi sredstvi. Nova toplotna postaja pri Melaminu (to je Kemični tovarni) kljub vgrajenemu kalorimetru ne more meriti porabljene toplote. Ni še določena oseba, ki bo s postajo upravljala, jo vzdrževala m nadzorovala, niti ni določena institucija, s katero bo Melamin urejal prodajne in ostale odnose. V informaciji nadalje piše:
»Danes, 14. ijpvembra, ko je zunaj minus 3 C in smo že globoko v kurilni sezoni, še vedno ni izolirana cev med Melaminom in stolpnicami v Kidričevi ulici, za katero smo že spomladi ugotavljali, da je popolnoma brez izolacije in prihaja zato do velikih toplotnih izgub. Toplovodna inštalacija v 4. stolpnici pušča še danes." Melamin je moral zato že 20-krat napolniti prek noči izpraznjeni toplovodni sistem (s 3.000 1 čiste kondicio-nirane vode) in dogreti novo vodo. Naprej piše:
»Grozi, da ogrevanja ne bo možno več izvajati, ker inštalacije lahko vsak trenutek odpovedo."
Do vsega tega prihaja, ker ni pravih razmejitev dolžnosti pri vzdrževanju in upravljanju posameznih sklopov in ker ni bilo nobenega načrta oz. politike ogrevanja ne za prejšnja leta, ni ga niti za letos in tudi ne za v bodoče.
• V blokih v Kidričevi ulici št. 1 in 3 so bili radiatorji centralne kuijave popolnoma mrzli tudi v petek, 18. novembra, in soboto, torej skupaj natančno že teden dni, zunaj pa je mraz precej pod ničlo.
Pri predsedniku občinskega izvršnega sveta inž. Stanetu Letonji smo zvedeli za zagotovilo, ki ga je dobil iz Melamina, da »ogrevanje bo, kljub vsem težavam”.	J.	PRIMC,
OPRAVIČILO
V članku »Pretežko za delavčeva pleča" na 5. strani 46. številke Dolenjskega lista pomotoma ni bilo izbrisano revizorjevo opozorilo, da manjka del izvirnega besedila (»pogreb" - glej Sl. pravopis 1962, stran 1046!). Za nenamerno napako se bralcem in avtoijem članka vljudno opravičujemo.
TOZD Grafika
Vodstvo naredilo izpit
VELIKA LOKA - Predsednik sveta krajevne skupnosti Velika Loka Janez Planinšek ima komaj 24 let, a to ni nič nenavadnega za to krajevno skupnost. Tudi predsednik Socialistične zveze ni dosti starejši, prav tako sekretar ZK. Skratka, mladi so prevzeli mnoge pomembne funkcije.
»Res smo vsi mladi, toda dela ne bi zmogli, če ne bi imeli pomoči in opore v ljudeh, ki so že doslej veliko naredili za krajevno skupnost," pravi Janez Planinšek. In potem kar po vrsti našteva vse akcije in dela, ki so jih letos opravili in s tem v celoti uresničili zastavljene načrte. »Okoli pet let smo se pogovarjali o tem, da je treba pčfglobiti strugo Temenice, kije poplavljala. Zdaj nam je končno uspelo. V dolžini 1 kilometra smo za pol metra poglobili strugo in s tem obvarovali hiše in skladišče kmetijske zadruge pred poplavami*
Poleg tega so letos v Veliki Loki - središču krajevne skupnosti - asfaltirali kilometer vaških poti in s tem zaključili taka dela, ki so jih poprej opravljali
Janez Planinšek
izven krajevnega središča. Dela so stala prek: 2 milijona dinarjev. Krajani so sami prispevali rudi po 30 tisoč in več dinaijev, za nameček pa so opravili tudi vsa zemeljska dela. Hkrati so položili tudi 500 metrov cevi za odvajanje meteorne vode.
Prav tako je v zaključni fazi gradnja vodovoda proti Korenit-ki, saj bodo tamkajšnji krajani sami zgadili raztežilnik za 100 tisoč dinaijev, medtem ko. bi dela pri gradbenem podjetju stala vsaj dvakrat več.
»Veliko smo naredili in vsi smo ponosni na naše dosežke. S tem seveda ne mislim samo na vodstvo krajevne skupnosti, ampak na vse krajane. Zato pa se s toliko manjšim strahom lotevamo načrtov za prihodnje leto. Res je zdaj podoba krajevnega središča veliko lepša, toda brez kulturnrega in gasilskega doma le ne moremo biti Zato bomo prihodnje leto obnovili dom kulture in pomagali gasilcem pri gradnji gasilskega doma. Med najpomembnejše in hkrati najtežje naloge pa štejem obnovo pošte in postavitev avtomatske telefonske centrale, ki jo bodo poleg nas uporabljali še v krajevni skupnosti Čatež in Šent-lovrenc. Samo projekt za novo omrežje bo stal 250 tisoč dinarjev, poštne prostore, ki bodo v nekdanji trgovini kmetgske zadruge, pa bomo morali obnoviti sami. Seveda bo potrebno še naprej obnavljati ceste in poti ter poskrbeti za vse tisto, kar krajani pričakujejo od nas," je dejal Janez Planinšek, kije zaposlen v Tesnilih kot nabavni referent.
J. S.
DOLENJSKI LIST
IZ NbŠIH OBČIN
IZ NlkŠIH OBČIN
ji
Zaenkrat še odrešilno „črno” varstvo otrok
V brežiškem vrtcu zavrnili 46 otrok zavoljo prostorske stiske — Sub-_____________vencije
BREŽICE - Zaradi premajhnih zmogljivosti so morali letos v brežiškem otroškem vrtcu odkloniti sprejem 46 otrok. To je povzročilo veliko hude krvi pri starših, ki za svoje malčke niso našli varstva pod streho te ustanove. Jasli še tudi ni, čeprav je ta naložba v srednjeročnem planu občinske skupnosti otroškega varstva; ta se bo iztekel leta 1985 in upravičena je bojazen, da bo le stežka mogoče zagotoviti dovolj denarja za gradnjo jasli.
Da bi vsaj nekoliko omilili sedanjo prostorsko stisko, so pri skupnosti otroškega varstva sklenili, da bodo poslej na voljo subvencije tudi za zasebno varstvo otrok pod enakimi pogoji kot za družbeno ustanovo. Subvencije bo deležno 20 otrok iz uvodoma omenjene zavrnjene skupine. Tako bodo v brežiški občini v nekem smislu legalizirali „čmo“ varstvo otrok, ki je pravzaprav zaenkrat edini izhod v sili. Varuške pa bodo morale omogočiti vsaj občasen pedagoški in sanitarni nadzor „črnega“ varstva na svojih domovih.
P.P.
Republika zamuja
Ceste čakajo na boljše čase — V novo petletko
SEVNICA - V tej občini zadnje desetletje skušajo nadoknaditi zaostanek pri posodabljanju cest.
Lepe uspehe so dosegli s samoupravnim sporazumom o financiranju krajevnih skupnosti in negospodarskih naložb. Združeno delo je namreč pred desetletjem začelo izdvajati 3 odst. iz svojih bruto dohodkov. Največ tega denarja je bilo vloženega v ceste, krajevne skupnosti so ta denar dobro naložile in večinoma oplemenitile z nadaljnjimi prispevki in akcijami krajanov.
V sevniški občini so pričakovali ob ljudskem posojilu večje posege s strani republiške skupnosti za ceste. V petletki od 1976 do 1980 je bilo namreč v sevniški občini od skupno 65 kin regionalnih cest posodobljenih le 22 odst. cest. Pri tem je bila obveza republiške skupnosti za ceste, da dvignejo to razmerje na nekaj nad 61 odst., oziroma vsaj 40 km asfaltiranih cest. Tega niso uspeli uresničiti, vse skupaj so prenesli v novo petletko. Verjetno ne bi posodobili niti toliko ceste vzdolž reke Mirne, če ne bi pomagali inženirci JLA.
A. 2.
OČISTILI SMUČIŠČE NA GORJANCIH
KRŠKO - Člani krškega smučarskega kluba se že pridno pripravljajo na letošnjo smučarsko sezono. Prejšnji teden so z udarniškim delom očistili smučišče na Polomu na Gorjancih. Na progah Opatove gore, kot se še drugače imenuje smučišče z vlečnico, za katero prav tako skrbijo krški smučarji, so na delovni akciji odstranili suho vejevje in enoletno podrast.
GETRTK0V INTERVJU
’ f
: Lažna solidarnost ni izhod
£ Predsednik MS ZSS za Posavje J. Peterkoč pred občnimi zbori osnovnih organizacij sindikata
KRŠKO — V treh občinskih organizacijah Zveze sindikatov v Posavju, so te dni stekle priprave na občne zbore 227 osnovnih organizacij ZSS, ki povezujejo okrog 23.000 članov. Ti zbori naj bi bili končani do 25. decembra, zbori sedmih konferenc OO ZSS pa do 25. januarja. Programsko-volilne seje bodo v Brežicah, Krškem in Sevnici izvedli do marca prihodnjega leta. S predsednikom medobčinskega sveta ZSS za Posavje Jožetom Peterkočem smo se pogovarjali o vsebinskih, organizacijskih in kadrovskih vidik ih'teh priprav.
- KAJ PREDVSEM PRIČAKUJETE OD OBČNIH ZBOROV?
„Eden glavnih poudarkov bo na kadrovski politiki in kadrovskih spremembah. To velja še zlasti za okolja, kjer je prihajalo do nesoglasij, oziroma do ne-samoupravnega obnašanja, kot so prekinitve dela in podobno. Izbrati moramo take ljudi, ki bodo s polno odgovornostjo prevzeli obveznosti in se tudi borih' 2a njihovo uresničitev."
Jože Peteikoč: ..Zaustaviti moramo padanje realnih osebnih dohodkov."
- VERJETNO PA NAJ BI BILA V OSPREDJU PREDVSEM VSEBINA. KAKŠNO NAJ BI IMELI TI ZBORI?
„Dclovne ljudi moramo informirati o vsebini dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Le kako naj bodo delavci uspešni v stabilizacijskih prizadevanjih, če ne bodo poznali teh dokumentov. Prav tako morajo v slehernem okolju oceniti razmere, zlasti z vidika možnosti za ustvarjanje večjega dohodka. Pri tem pa seveda ne bi smeli prezreti, kaj se dogaja v delitvi tega dohodka, kako spodbuditi k večji storilnosti; skratka, nagrajevanje po delu, večji dohodek naj bo tisto, kar bo dajalo delavcem socialno varnost. To pa je moč le na osnovi ustvarjenega, ne pa lažne solidarnosti!”
- BODO SINDIKATI PREPUŠČENI SAMI SEBI PRI IZDELAVI TEMELJITE ANALIZE GOSPODARJENJA, KI NAJ BI BILA DOBRA OSNOVA ZA NAČRTOVANJE PROIZVODNEGA . IN RAZVOJNEGA DELA?
»Nikakor ne. Vso pomoč moramo terjati od ustreznih strokovnih služb. Analize in dejanske možnosti gospodarjenja se morajo zrcaliti v planih, hkrati pa bi morali upoštevati resolucij-ske usmeritve. Predvsem moramo imeti pred očmi, da bo ustvarjen tak dohodek, ki bo onemogočil nadaljnje padanje realnih osebnih dohodkov. Obvezno, v slehernem okolju, morajo proučiti, kakšne so možnosti za nove investicije in za uvajanje druge izmene, kar vse naj pripomore, da bi povečali izvoz in zaposlili mlade. Trenutno je v Posavju okoli 100 delavcev, ki prejemajo pomoč za nezaposlene; kar polovica je mlajših od 26 let in iščejo prvo zaposlitev. Pretežno so to ženske
s poklicno ah srednjo šolo, med nezaposlenimi pa je 10 z višjo in 5 z visoko izobrazbo.”
P. PERC
VEZI ŠE TESNEJŠE — Prejšnji teden so naj višji predstavniki družbenopolitičnega življenja v krški občini sprejeli delegacijo Slovenskega športnega in kulturnega društva Simon Jenko iz Nuemberga. Pogovorili so se o nadaljnjih oblikah sodelovanja. Vsaj nekaterim izmed otrok od okoli 200 članov tega najdejavnejšega društva na severnem Bavarskem bo že veliko pomenilo to, da bodo v pismih z vrstniki iz OŠ Jurija Dalmatina pridobili nove prijatelje in tako krepili znanje materinega jezika.
Bremena vsaj porazdeliti
Stabilizacije ne morejo izbojevati le nekateri delovni kolektivi ali posamezniki, ampak le vsi skupaj
KRŠKO - ,Nikar vola, ki že težko vleče, še bolj tolči,” je slikovito ponazoril Tone Vodišek iz tovarne »Djuro Salaj” na seji občinskega sveta Zveze sindikatov Krško, ko so 16. t. m. obravnavali osnutek občinskega stabilizacijskega programa. . y.
»Nikomur, niti posameznikom niti skupinam, še nismo rekli, da so nesposobni; kot da imajo nekakšen svetniški sij nad glavo,” je še dejal Vodišek. Menil je, da bi vendarle
morah najti način, kako obračunati s tistimi, ki se v tako zaostrenih razmerah nočejo ah ne znajo stabilizacijsko obnašati. Kot že tolikokrat je bilo poudarjeno, da je gospodarsko stabilizacijo moč sprejeti le, če se bo vsak, ne samo z besedami, ampak z dejanji, bojeval zoper malodušje, površnost in nenačelnost, zoper vse, kar krni prizadevanja za večjo, zlasti izvozno naravnano proizvodnjo.
Stabilizacijski program bi lahko bil tudi analiza (ne)uresničevanja vseh doslej sprejetih resolucij, sklepov in stališč. Žal pa je še precej delovnih kolektivov, kjer ne poznajo niti občinskega programa, kaj šele republiškega ah celo dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije Kraigherjeve komisije. Občinska
Doklej še napol prazen dom?
Tudi v prihodnje bodo verjetno le polovico postelj Doma učencev v Brežicah zapolnili učenci — 31 sob nezasedenih — Prostor za družbene dejavnosti
BREŽICE — Dom učencev v Brežicah se poleg redne dejavnosti, za katero je bil tudi zgrajen, ukvarja še z dodatno dejavnostjo. Za dijake srednje in učence osnovne šole ter za delavce srednje ekonomske, naravoslovno-matematične in pedagoške šole in za delavce sedmih delovnih kolektivov v domu kuhajo malice.
Že od ustanovitve dalje povzročajo delavcem doma vse več sivih las nezasedene zmogljivosti, kajti dom ima 240 postelj, v njem pa je stanovalo' največ učencev (140) v šolskem letu 1981/82. Že od lanske pomladi pa se število vpisanih učencev nenehno zmanjšuje, tako da je v tem šolskem letu vpisanih le 60 učencev.
Predvidevajo, da se bo ob enakem vpisu v 1. letnik število učencev v šolskem letu 1984/85 celo zmanjša-
lo na 40 do 50. Ob zmanjševanju vpisa je že dlje časa v ospredju vprašanje normalnega poslovanja doma, kajti anuitete 1,10 milijona dinarjev s prihodki ne morejo pokriti, zato so precejšnje težave z odplačilom.
Delavci doma se upravičeno bojijo, da bodo ob takem razvoju ob kruh. Pri tem pa vendarle ne čakajo križem rok. Proste sobe oddajajo v dogovoru z brežiškim hotelom Turist izletniškim skupinam in posa-
..Povpraševanje" po brigadah
 Radi bi jih na Blanci, v Loki pri Zidanem mestu in Šentjanžu
SEVNICA — Medtem ko marsikje govorijo in celo pišejo o nekakšni krizi mladinskega prostovoljnega dela, se je to letos v
sevniški občini izredno razmahnilo.
Iz občine so odhajale brigade na delo drugam, brigada pod zastavo legendarnega Kozjanskega odreda je bila letos na akciji Brestovica na Krasu, pionirska pa z ostalimi Posavci v parku Trebče-Kumrovec, še več pa jih je sem prihajalo na delo. To so bili zlasti brigadirji zvezne delovne akcije Kozjansko.
Opravljene ure, izkopani jarki za izsuševanje ah vodovodne cevi niso pravo merilo. Poglavitno je, da so se med brigadirji tudi iz drugih republik stkali dobri tovariški odnosi. Se eno izkušnjo iz sevniške občine kaže upoštevati pri nadaljnjih akcijah: vedno so imeh pripravljena delovišča in strokovni nadzor, brigadirji niso bili prepuščeni sami sebi. Tako,
žal, ni bilo pri ostalih akcijah na Kozjanskem, „ceho“ pa so plačah v Sevnici, ker na tukajšnja pripravljena delovišča ni bilo dovolj brigadirjev.
In kako bo šlo naprej? Čutiti je bojazen, da prihodnje leto brigad z zveznega delovišča pri Šentvidu, kljub dobrim izkušnjam, ne bo v sevniško občino. V krajevni skupnosti Loka imajo pripravljen projekt za gradnjo vodovoda, ravno tako bi brigadirje potrebovali v KS Blanca, posebno pri delih na cesti proti
Pokleku. Revni kraji so tudi v KS Šentjanž, kjer imajo v načrtu vodovod. Mladi kritično opozarjajo, češ da starejši dostikrat posmehljivo go-
vorijo o mladinskem prostovoljnem delu. Načrti krajevnih skupnosti v sevniški občini, ki pri izvedbi resno računajo z brigadirji, so dokaz o nasprotnem, torej, da cenijo delo mladih rok?
A. ŽELEZNIK
• Za stroške mladinskih delovnih brigad so v sevniški občini v tem letu izvršni svet in vse interesne skupnosti izdvojili nekaj nad 458 tisočakov. Občinsko mladinsko vodstvo je za vse po zaključku akcij pripravilo nadrobno finančno poročilo, o katerem na seji v četrtek, 17. novembra, ni bilo pripomb.
meznikom, v dvorani doma pa so občasno sestanki in seminarji.
Za pisarne za medobčinsko študijsko središče, medobčinski svet ZKS Posavje, občinsko konferenco ZSM in zvezo rezervnih vojaških starešin Brežice ter dopisništvo Dela so doslej izdali 9 sob. Za pet prostorov je zaprosila medobčinska gospodarska zbornica. Svet delovne skupnosti srednje šole, ki je lastnik doma, predvideva, da bodo zmogljivosti tudi v prihodnje verjetno le polovično zasedene, dve nadstropji (gre za 31 sob) bosta ostali nezasedeni. Predlagajo, naj bi preostalih 26 sob zapolnile občinske družbenopolitične organizacije in delovna skupnost skupnih služb osnovnih šol. Čeprav je bilo v pogovoru s predstavniki republiške izobraževalne skupnosti moč shšati tudi predlog,naj bi del doma prodali, se delavci srednje šole za to niso ogreli. Dom bo tako ostal v lasti šole, z uporabniki prostorov pa bodo še naprej sklepali najemne pogodbe. Občinski izvršni svet poudarja, da bi morah celoviteje osvetliti vprašanje zapolnitve doma.
P. PERC
RAZVITJE PRAPORA
RAKA — V petek, 25. novembra, bo borčevska organizacija z Rake v počastitev dneva republike svečano razvila prapor. Razvitje bo v športni dvorani KS Raka, kjer bo potekala tudi proslava za dan Republike in sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Borčevska organizacija je bila doslej brez prapora, ob prizadevanju njenih članov in ob pomoči občinske ZZB in družbenopolitičnih organizacij krajevnihskup-nosti Raka, Senovo, Leskovec so prapor le kupih.
listina ne bi smela biti taka, kot da se žeh občina z njo zapirati znotraj občinskih ah regijskih meja.
Dušan Stupar je menil, da letošnja občinska resolucija ne obsega vprašanj okoli ta^oja telefonije,-za-’ nimalo pa ga. j^$l, kje naj bi bile predvidene ni^Jjidroelektrarne in; kaj je z usposobijo bivših vodnjakov pitne vode.’ Predsednik občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva Igor Dobrovnik je pojasnil, da so male elektrarne pomembne predvsem za splošni ljudski odpor. Za vsaj delno ureditev oskrbe z vodo v občini pa bi po zelo približni oceni potrebovali okrog 200 milijonov din.
P.P.
V Stillesu udarniško za kuhinjo
Tako bo dosti ceneje
SEVNICA - Znane so Stille-sove težave s staro kuhinjo. Zdaj so se dela lotih sami, uspehi udarniškega dela pa sn že vidni Akcijo je prevzel Andrej Jazbec, predsednik tovarniške sindikalne konference, sicer pa mizar v tozdu Notranja oprema. „Že odziv na prve akcije je bil dober, čeprav je imel marsikdo zaradi jesenskih del veliko obveznosti doma. Med prvimi so se zgledno vključili tudi režijci,” pohvalno govori o dosedanjem odzivu. »Dela smo razdelili po skupinah, še zdaleč ni šlo le za mizarska dela. Da, tudi vodstveni delavci so se kar dobro izkazali, saj so vsi vešči tudi kakšnega praktičnega opravila,” z zadovoljstvom pojasnjuje Andrej Jazbec, kako
Andrej Jazbec
je vse skupaj koristno tudi za spoznavanje in zbliževanje sodelavcev.
Ko bo ta obrat družbene prehrane nared, bo vrednost del znašala okrog 1,4 milijona dinarjev. Omenjeno udarniško delo članov kolektiva naj bi ta račun zmanjšalo za najmanj 500 tisočakov.
A. Z. >
TRG BREZ PROBLEMOV?
SEVNICA - Sklic zbora krajanov ob volilnih pripravah v SZDL na Glavnem trgu v Sevnici v prvem mahu ni uspel zaradi nesklepčnosti. Vodstvo ima pripravljen predlog razdružitve tega dokaj velikega uličnega odbora na manjše dele. Upajo, da bodo tako uspešnejši pri razreševanju problemov. Navsezadnje je nenavadno, da ljudje niso prišli na sestanek, saj ta del mesta pesti dosti nerešenih vprašanj. Ah pa prav zato ni bilo ljudi, ker so pač že utrujeni sizifovskega (ne)reševanja. Za novi I sklic so obljubili prikazovanje ama- | terskega filma o prazniku v Florjanski ulici.
Novo v Brežicah
OTVORITEV PRODAJALNE -Danes bo tozd Trgovina brežiškega Gozdnega gospodarstva odprl v prenovljenih prostorih pri železniški j postaji prodajalno gradbenega lesa I in drugega gradbenega materiala. Tod si bodo lahko Brežičani zagotovili tudi kurjavo - drva in premog. Gozdno gospodarstvo je namreč edino podjetje v brežiški občini, ki skrbi tudi za preskrbo s premogom.
POKROVITELJI - Za mladinsko j prostovoljno delo je nemalokrat težko najti denar. Saj ne gre, da bi [ plačevali brigadirjem, kot trdijo | zlobni jeziki, marveč jim je treba zagotoviti vsaj najosnovnejšo opre-I mo. Za to pa običajno poskrbi ikrovitelj mladinske delovne briga-I de. Brežiški gozdarji že drugo leto tako pomagajo brežiški brigadi, veliko posluha pa imajo tudi za pomoč j pri urejanju Spominskega • parka j Trebče. Bodo dobili več posnemo-I valcev?
NOVA OPREMA, NOVI UUD j JE? - Brežiški radio si je-ponlolgo-I trajnem prizadevanju, predvsem majhne ekipe programskih in teh-I ničnih sodelavcev, lepo uredil studijske prostore. Opremili so jih tudi z novo tehniko, tako daje zdaj verjet-I no spet le še vprašanje časa in „samo“ nekaj milijončkov (starih | seveda!), da bi morda zaposlili še enega novinarja. Oddaja več je pač še dodaten napor za že tako skromno ekipo. Raztrgati pa se brežiški radijci ravno ne dajo, kot bi radi videli nekateri, ki ocenjujejo dejavnost po prisotnosti na številnih sejah...
l*BR«I.ŠK€<,i3
ROR0DN1$NIC€v*'£
. > V času od 13. do 18. novembra so' v brežiški porodnišnici rodile; Štefanija Lipar iz Brežic - dečka, I Martina Pavlovič iz Bušeče vasi -
Sandija,__________________________
I stanjevca — Marijana, Jorgovana | Mladenovič iz Brežic - Bojana, MiE I ka Gluščič iz Noršič sela - deklico, I Tatjana Spiler iz Krškega — Barbaro, I Anica Cajhen iz Marije Gorice -1 Natašo, Marija Mirt iz Kladja -I Boštjana, Dobrinka Živanov iz Bre-I žic - Zorana, Tanja Jakovim iz I Križa Brdovečkega - Milana, Fran-I čiška Figar iz Brežic - Leo, Marija I Tuli tar iz Sevnice - Leo. Česti-I tamo!
Krške novice
ZANIMANJE ZA DELO PO-I KLICNIH GASILCEV - Poklicna gasilska enota v Krškem sprejme v svoje prostore vsako leto številne obiskovalce, ki jih zanima, kako so pripravljeni in opremljeni za boj proti ognju in drugim nevarnostim. Zlasti poglobljeno je seveda zanimanje za obisk v Krškem pri poklicnih tovariših. Krčani so odprti navzven, I zato niso še nikomur odrekli, če se | je hotel seznaniti z njihovim delom. > Na obisku so bili že poklicni gasilci I iz mnogih krajev, danes pa pričaku-I jejo Domžalčane, najavljena je že 1 tudi ekskurzija iz Titovega Vele-| pja ... Vsaka skupina pa si na tihem žeh videti nuklearko. Ce bi vedeli, da ni pravzaprav nič videti, bi verjetno mani šilih v Krško ...
SREČANJE DELAVCEV IN KMETOV AGROKOMBINATA -V soboto, 26. novembra, se bo ob 18. uri v hotelu Sremič pričelo že tradicionalno srečanje delavcev, združenih kmetov in upokojencev Agrokombinata. Podelili bodo priznanja in nagrade zaslužnim članom kolektiva. Po krajšem sporedu bodo počastili 40-letnico rojstva nove Ju-islavije tudi s sproščenim tovari-klepetom o delu nekdaj in danes. Na jutri ne bodo preveč mislih, ker kaj takega od družabnega večera niti ni moč pričakovati...
DELEGATI OSTALI DOMA
SEVNICA - Minuli petek so se I pričeli sklici samoupravnih interes-I nih skupnosti, ki se nadaljujejo še v Item tednu. Prva je bila na vrsti skupščina kulturne skupnosti Zal Iso se morah delegati obeh zborov I raziti, po mučnem čakanju, zaradi I nesklepčnosti.
Sevniški paberki
PROSLAVA — V soboto ob 18. uri pripravlja sevniška krajevna konferenca SZDL v sevniškem gasilskem domu proslavo ob dnevu republike. Sodelovali bodo mešani pevski zbor Lisce, član kulturnega društva Anton Umek - Okiški iz Boštanja, učenci osnovne šole Savo Kladnik in Oder mladih.
DOLŽNI PRIREDITVE - Vse številne kulturne prireditve v čast nedavnemu občinskemu prazniku so bile nadvse dobro obiskane. Žal j< odpadla napovedana razstava sta kmečkega orodja na gradu. Pri činski mladinski organizaciji k namreč pred tem zabredli v denarni težave. Ko so jih nekako za silo li razrešili, ni bilo več časa za zbiranji gradiva po terenu.
SEJEM SMUČARSKE OPREMI - Sevniški Glavni trg bo v soboti od 8. ure dalje spet prizorišče sejma tokrat rabljene smučarske oprem«
kultura
in
izobra-
ževanje
V*« j|
. tlftoeUujSjfocr
tuja/
na obisku v
BEOGRADU
Osem učencev našega razreda, in **“ ®®f} njimi, smo obiskali naše sovrstnike v Beogradu. Povabili so “J* ob prazniku osnovne šole 29.
s lcatero že nekaj let vzdržujemo redne stike. Gostitelji so P^Pravili pogostitev in krajši 2““™ program na šoli, potem pa obiskali še hišo cvetja. V našteto dneh smo si ogledali Kale-•negaan in Avalo ter seveda mesto mo- Preživeli smo prijetne dni.
MANCA PLANINC OŠ J. Dalmatin, Krško
na malkovec
V soboto, 5. novembra, smo odšli P« na Malkovec. V Tržišču smo Sni? sveako pred spomenikom Jašizma, na Malkovcu pa * ®Je živa priča tistih težkih dni
fjJSffiBtssrftas
n.f°?o smo se vrnili in se za hipec ^“vih še pri spomeniku, narejenem
Člani planin, krožka OS Šentjanž
POMOČ OSTARELIM
^Innica Rdečega križa in .J"?® s?, da moramo pomagati starehm in bolnim. Že leto dni ochm k stari ženici, ki živi sama in P. Pešajo močL Včasih ji kaj prinesem iz trgovine, ji kdaj zakurim g Pnnesem mleko. Rada postorim se kaj drugega, če je treba.
OLGA REPOVŽ  __________________ OŠ	Šentjanž
PESTER, POUČEN DAN
Na jesenskem zboru zadružnikov smo ustanovili šolsko zadrugo. Po zborovanju nam je miličnik pripovedoval o varnosti v prometu in nam zavrtel poučen film. Zatem je bil na vrsti jesenski kros, po njem pa smo se odpeljali v Sevnico na ogled gasilskega doma in gasilskih pripomočkov. Pridobili smo si mnoge izkušnje.
TANJA DREMELJ OŠ Šentjanž
V MURNICAH
Mlajši pionirji naše šole smo odšli v Murnice, kjer smo uredili spominsko obeležje in se s krajšo proslavo poklonili spominu na narodna heroja M. Majcna in J. Mevžlja. Nazaj grede smo nabrali šopek jesenskih rož in ga položili pred spomenik pred šolo.
SABINA HOČEVAR OŠ Šentjanž
KVIZ
Trije učenci naše šole smo se udeležili kviza, ki so ga v mesecu požarne varnosti pripravili v Sevnici Zasedli smo 2. mesto, medtem ko je po dolgem in izenačenem boju zmagala ekipa blanške šole, tretji pa so bili Krmeljčani Vsaka skupina je dobila priznanje, vsi tekmovalci značke, prve tri skupine pa še posebne nagrade. Mi smo prejeli knjigo o Titu.
HELENA STRAH OŠ Boštanj
POMAGALI SI BOMO
Po ocenjevalni konferenci smo se pogovorili o uspehih in neuspehih in ugotovili, da smo za slabe ocene krivi tudi sami, ker se ne učimo dovolj in ne spremljamo pozorno razlag. Dogovorili smo se, da si bomo medsebojno pomagali: boljši slabšim. Uspeh bo najbrž boljši
BOGDAN BRCAR Šentrupert
Sl
Bolno bulo izrezati.
K poročilu »Epilog za trebanjski primer”
99
Ne vem, ali naj verjamem poro-®“u izpod peresa novinarke Z. Lin-utč-Dragaš, objavljenem na 2. stra-j? v prejšnji številki Dolenjskega usta, ali ne? Opisuje dogajanje na seji skupščine občine Trebnje, ki je razpravljala o razmerah v zdravstvenem domu. Namreč, kdor je doslej seznanjal o teh razmerah javnost, je doživel kritiko, češ, da poroča neobjektivno.
A vzemimo, daje bilo res tako na skupščini. Recimo, da so delegati navdušeno sprejeli razpravo doktorja Toneta Šavija iri z njim *red tudi njegovo misel, „da je treba bolno bulo izrezati, da bo organizem zdrav", kar seveda pomeni: odstraniti Anteja Lončarja iz kolektiva.
Osebno bi si želel, da to ne bi bilo Ies> da takšnih grozljivih primerov ne bi bilo v življenju. Moram prote-t V unenu človeškosti, zoper “kšno špartansko iztrebiteljsko miselnost, zoper primerjanje družbe,
upine ljudi, s človeškim organizmom in človeka z bolno bulo. Ljudje nismo bolne bule, ki jih moramo mzati in odrezati'da bi ostali lahko živeli: so osebnosti, najvišje vredno-
Ce pride med nami do prepirov, si moramo vzeti čas in odkriti vzroke. Vzrok motenj v Zdravstvenem domu Trebnjem pa ni samo Lončar, MJ unajo veliko „zaslug“ za skaljen odnos predvsem tisti, ki so si privoščili razne priviligije (na primer: zdravniki, ki so „odhajali“ na speci-“uzacijo, so dobivali plačo specialistov), ali prakso, do katere smo zadnja leta zelo kritični v družbi (npr. nadurno delo namesto za-
poslovanja novih kadrov), in tisti, ki teh vprašanj niso znali, mogli ali hoteli hitreje in uspešno reševati. Po Savlje ve m priporočilu bi morali v ZD Trebnje in v zdravstvu sploh uprizoriti nekakšno kirurško izrezovanje, saj je, če govorim v jeziku
takšne zagnojene miselnosti, bolnih bul veliko, zelo veliko.
Moja misel pa je takale: Nikjer ne bi smeli dovoljevati privilegijev; povsod bi bilo treba ustvarjati pogoje za odpravljanje nadurnega dela; vsak je dolžan v naši družbi delati in biti nagrajevan po delu; vsak ima pravico in dolžnost opozaijati na napake in na nepravilnosti v kolektivu, katerega član je, in se skupaj z vsemi prizadevati, da se ne ponavljajo; nihče ne sme biti zavoljo tega preganjan, še-zlasti pa ne pahnjen v reko nezaposlenih; in naposled, s človekom, delavcem, s katerim se sodelavci ne morejo pri delu ali v odnosih razumeti, se morajo pogovoriti, prikazati stvarne razloge za slabe ali nemogoče medsebojne odnose, in če gre zares za krivdo enega samega, kar je v življenju izjema, ne pa pravilo, storiti vse, in to skupaj z njim, da se le ta lahko zaposli kje drugje, ne pa, da ostane lepega dne na cesti. '
Zato protestiram zoper takšno moralo, takšno miselnost in takšne aplavze na seji trebanjske skupščine, če naj veijamem novinarki, in zakaj ji ne bi; protestiram pa tudi zoper takšno obnašanje zdravnikov, ko zaradi prepirov med sabo pozabijo na paciente, pozabijo na zdravstvene zavarovance in po francosko" odhajajo iz zdravstvenega doma.
Ce je kaj neodgovorno in bolno, je to! In zlasti to!
FRANC ŠALI
Kdo je proti sodelovanju?
Iz odprtega pisma, ki ga je na OK SZDL Črnomelj naslovil predsednik sveta za kulturo Radko Polič
V začetku leta 1980 me je predsedstvo OK SZDL Črnomelj imenovalo za predsednika sveta za kulturo. Čeprav me poprej niso vprašali, ali se s tem strinjam, sem zaupano nalogo sprejeL V dveh letih je imel svet 4 seje, na katerih si je med drugim zadal tudi nalogo, da spodbudi sodelovanje in čim tesnejše stike vseh teles s področja kulture v obeh belokranjskih občinah. Zal je to prizadevanje zamrlo; po mojem mišljenju zaradi ozkosrčnega zaplot-ništva in pretirane zaverovanosti v svoj vrtiček pri odgovornih v obeh
Takšno obnašanje je mogoče razumeti le takole: da je za tov. Radojčiča kultura tolikanj nepomembna, da ji ne more posvetiti niti pol ure svojega ,,dragocenega" časa, ali pa od vrtoglavice funkcionarstva zanemarja temeljna pravila vljudnosti Je to odraz odnosa OK SZDL oziroma vsaj predsedstva do kultu-re?	.
RADKO POLIC Straž ni vrh
ništva in pretirane zaverovanosti v svoj 1
občinskih središčih.
Na podlagi teh izkušenj sem se o delu sveta želel pogovoriti z novim sekretaijem v vodstvu občinske konference SZDL Mladenom Radojči-čem, vendar do srečanja in pogovora ni prišlo kljub štirikratnim osebnim oziroma telefonskim zmenkom. Sekretar je najbrž „pozabil“ na svoje trdno zagotovilo, da me bo ob prvi priložnosti obvestil, kdaj me bo sprejel.
pisma
in
odmevi
Bela krajina v slikah sedmerice
V Ganglovem razstavišču v metliškem gradu na ogled dela iz letošnje slikarske kolonije — Tudi razstava del pionirskega ekstempora lepo sprejeta
METLIKA — Letošnjega avgusta je v tem belokranjskem mestu in njegovi okolici potekala že tretja slikarska kolonija, imenovana po kiparju Alojzu Ganglu, metliškem rojaku. Kot smo že poročali, se je je udeležilo sedem slikaijev. To so: Bogdan Čobal, Leopold Hočevar, Zoran Hočevar, Marjan Jelenc, Rado Jerič, Janez Kovačič in Vojko Pogačar. Njihove stvaritve so od minule sobote na ogled v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu.
Na otvoritvi razstave, prirejene v v tem delu Bele krajine. Škofova pa
počastitev praznika metliške občine, dneva republike in 40-letnice drugega avnojskega zasedanja, sta govorila Ivan Žele v imenu sveta za vzgojo, izobraževanje, kulturo in znanost pri občinski konferenci SZDL, ter Vladka Škof kot predstavnica odbora za izvedbo slikarske kolonije pri občinski kulturni skupnosti. Oba sta razstavo omenjala kot pomemben dogodek pri šitjenju likovnega življenja in likovne kulture
Danes razstava male plastike
V Krki tudi proslava 40-letnice Avnoja
NOVO MESTO - Danes popoldne, predvidoma ob 13.30, bodo v avli Krkine upravne stavbe v Ločni odprli razstavo malih plastik akar demske kiparke Sonje Tavčar -Skabeme iz Ljubljane. Pred tem bo v skladišču te tovarne proslava v počastitev 40-letnice drugega avnojskega zasedanja. Sodelovali bodo: mešani pevski zbor Krke, recitatorji dramske skupine KUD Dušana Jereba in folklorna skupina osnovne šole Mali Slatnik.
Osrednja pozornost bo prav gotovo posvečena razstavi, ki bo na ogled več dni Razstava namreč pomeni novo srečanje z malo plastiko, oziroma z ustvarjalnostjo, kakršne ni pogosto videti v dolenjskih razstaviščih. Mali kipci ustvarjeni zdaj v žgani glini zdaj odliti v bron, nikakor niso stranski produkt kiparskih prizadevanj omenjene avtorice, pač pa predstavljajo jedro njene dosedanje ustvarjalnosti.
je še posebej poudarjala poslanstvo Ganglovega razstavišča, ki dobiva z javno razgrnitvijo sadov vsakoletne in že tradicionalne slikarske kolonije še posebno potrditev.
Zal o sami razstavi, značilnostih in nagnjenjih kolonije, kakor se ka-
Matej Bor med Novomeščani
Srečanje bo jutri v študijski knjižnici
NOVO MESTO - Slovenski pesnik Matej Bor, ki je nedavno slavil 70-letnico življenja, bo jutri gost Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. Na prireditvi, ki se bo začela ob 18. uri v veliki čitalnici, bo o življenjski, predvsem pa umetniški poti tega književnika govoril literarni zgodovinar Marjan Brezovar. Slednji velja za enega najboljših poznavalcev Borove literature, saj je med drugim letos pomagal na svet tudi Borovi zadnji pesniški zbirki „Podokn-ice tišini" in tej knjigi napisal tudi spremno besedo. V razstavnih prostorih knjižnice bo od jutri na ogled tudi razstava knjižnih in drugih izdaj Borove pesniške, pisateljske in dramske ustvarjalnosti. Ob tem je treba povedati, da je Matej Bor nekaj pesniških zbirk izdal kot partizan med NOB.
Sandi Leskovec: MOČ LJUBEZNI, relief — Razstavo lesenih reliefov tega likovnega samorastnika z Mirne so ob koncu minulega tedna odprli v galeriji na blejskem Otoku. Prireditelji so izdali zloženko, kjer je Janez Gartnar, predsednik skupščine Tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem, obširneje predstavil ustvaijalnost Sandija Leskovca in njegov prodor v vrh sodobne jugoslovanske naive.
žejo skozi dela udeležencev, pa tudi ne o tem ali ima kolonija v tem trenutku še kakšen drug namen, kakor zapolniti vrzel, ki je tako dolgo zevala na področju kulturnega življenja v tej občini, in ne o tem, kakšna pota namerava ubrati v prihodnje, niso obiskovalci slišali skoraj nobene besede, kar je škoda. Pač pa so zvedeli, da razstava z deli, nastalimi na ekstemporu belokranjskih osnovnošolcev, ki so ga izvedli v času tretje slikarske kolonije Alojza Gangla, nadaljuje uspešno pot od enega do drugega improviziranega razstavišča po šolah in delovnih organizacijah v obeh belokranjskih občinah.
Očitno je, da ima pionirski slikarski ekstempore precej zagovornikov in da ga bodo prihodnje leto ponovili. To pa je nemara že ena tistih dejavnosti, ki vznikajo vsaj delno spodbujene od omenjene slikarske kolonije. Pri slednji gre potemtakem za nekaj več kot za golo pokrivanje deficitarnega področja.
IZ.
Večer za kantato
Drevi v Krškem: izvedba skladbe Blaža Arniča
KRŠKO - Enajsti festival „Revo-lucija in glasba" se bo ta teden iztekeL Danes, predzadnji dan, bo v tukajšnjem Delavskem domu Edvarda Kardelja ena zadnjih prireditev. Obiskovalci bodo na večeru, ki se bo začel ob 19. uri, prisluhnili Blaža Arniča kantati „Moja pesem ni le moja pesem".
To znano delo pred trinajstimi leti umrlega slovenskega skladatelja bodo izvajali isti solisti, zbori in orkester kot sinoči v Titovem Velenju, ko so kantato predstavili v tamkajšnjem kulturnem domu. Nastopili bodo: sopranistka Agata Šumnik, tenorist Jože Oštir, baritonist Zmago Frankovič, Recitator Drago Seme ter mešani pevski zbor „Gorenje“ iz Titovega Velenja, mešani zbor „Svoboda“ iz Šoštanja pa dekliški zbor in rudarska godba iz Titovega Velenja.
r
Tržaški oktet pel v Ribnici
Vrnili obisk nonetu Vitra — Brez predstavnikov občine med poslušalci
RIBNICA - Ribniški nonet Vitra je poleti nastopil na tradicionalnih junijskih večerih v Dolini pri Trstu in se dogovoril za sodelovanje s tamkajšnjimi kulturnimi skupinami. Ena od teh je Ribničanom obisk že vrnila. To je Tržaški oktet, ki je v avli tukajšnje osnovne šole imel samostojni koncert v soboto, 12. novembra.
Gostje s Tržaškega so koncert izvedli v dveh delih. V prvem so poslušalcem predstavili skladbe tržaških avtorjev. Za občinstvo je bil ta del še posebej zanimiv, saj je lahko prisluhnilo delom, ki jih do zdaj niso poznali niti glasbeni poznavalci v ribniški občini. Drugi del koncerta je obsegal narodne pesmi, med njimi je bilo precej takih, ki so nastale med zamejskimi Slovenci.
Poslušalci so prireditev lepo sprejeli, še več, po njihovem odzivanju je bil koncert izjemno doživetje. Občutje občinstva je poskušala izraziti prof. Bernarda Kogovšek, ko se je Tržaškemu oktetu zahvalila v imenu ribniških pevcev.
Koncert je bil namreč priložnost, da si poslušalci dajo duška v moralni podpori zamejskim Slovencem pri njihovem boju za narodnostni obstoj. Žal pa tega niso mogli storiti vsi, saj se, denimo, predstavniki družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij ribniške občine, razen ene samcate izjeme, prireditve sploh niso udeležili.
Razgaljal sodobnike in družbo
V Dolenjski galeriji bo do 4. januarja odprta razstava ilustracij, karikatur in slik  Hinka Smrekarja, katerega 100-letnžco rojstva praznujemo letos_
NOVO MESTO - Razstavo del Hinka Smrekarja, ki jo je Narodna galerija v Ljubljani pripravila v prvi polovici leta in z njo počastila 100-letnico Smrekarjevega rojstva, so prepeljali na Dolenjsko in jo minuli petek zvečer slovesno odpili v Dolenjski galeriji. Na otvoritvi je imel uvodno besedo Ferdo Šerbelj, kustos Narodne galerije, ki je zatem opravil tudi strokovno vodstvo po razstavi.
V obeh dvoranah Dolenjske galerije je na ogled 85 Smrekarjevih slikarskih stvaritev. Razvrščene so tako, kakor seje avtor v posameznih obdobjih z njimi pojavljal in se uveljavljal. Začel je kot knjižni opremljevalec (Cankarjevih del), nadaljeval pa kot ilustrator (npr. Levstikovega „Martina Krpana"), vendar pa se je hkrati začel uveljavljati tudi kot odličen karikaturist in slikar.
Kot karikaturist je bil neizprosen sodnik, jedko in pogumno je bičal zablode in napake ljudi, družbe in življenja. ..Odkritosrčno in pogumno je prenašal na papir kritiko sodobnikov, kulturnih, socialnih in
Ljudje spet več berejo
Nove knjige takoj sposojene — Zadnja leta zani-______________manje	za	branje	spet	narašča_____________
bralci berejo knjižne prospekte in si potem na njihovi osnovi izbirajo knjige za branje. Tako imamo na primer knjigo ,Riž iz srebrnih skodelic* v naši knjižnici že od leta 1966, bralci so si jo začeli izposojati šele pred kratkim, ko so jo odkrili v prospektih.
Pohvalno je, da ostajajo naši člani tudi tisti, ki so kot šolarji obiskovali našo knjižnico. V knjižnico pripeljejo še svoje otroke in tudi ti se ha nas tako navadijo, da postajajo naši člani takoj, ko začno obiskovati osnovno šolo."
V knjižnico zahaja tudi precej takih, ki se ob delu še naprej izobražujejo in obiskujejo razne šole ali tečaje. „Obiska pa bi bilo še precej več, če bi imeli dovolj denarja za nakup novih knjig. Vse nove knjige so takoj izposojene."
J. PRIMC
RIBNICA - Še pred nekaj leti so bili med bralci ljudske knjižnice v Ribnici, ki jo vodi Nedeljka Mujezinovič, predvsem mladi. Danes pa se je stanje že občutno spremenilo, saj izposodijo skoraj za polovico več knjig odraslim kot mladini.
„Od leta 1976, odkar vodimo evidenco, pa do 1979 je število bralcev sako leto hitreje naraščalo, leta 1980 je bil porast najnižji, v zadnjih treh letih pa smo zabeležili spet občutnejše naraščanje," pove Mujezinovičeva in doda, da se je podobno gibalo tudi število izposojenih knjig. Tako imajo letos 1354 bralcev; ob koncu lanskega leta so jih imeli 1265 in takrat so si izposodili 14.004 knjige. Še leta 1980 pa si je 986 bralcev izposodilo 12.888 knjig.
„Knjige so vedno dražje, zato si jih ljudje raje izposojajo, kot kupujejo. Opažamo tudi, da
V.
političnih razmer ter tako z risalom in čopičem tekmoval z besedo prijatelja Ivana Cankaija v razgaljanju gnilih razmer, skritih pod plaščem ugleda in zlaganega domoljublja," je med drugim zapisala dr. Anica Cevc v spremni besedi kataloga, izdanega ob razstavi v Ljubljani. Tak nastop Smrekarju seveda ni prinesel blaginje, pač pa posmeh in grajo pri-
TUJI SLIKARJI IZ NAŠIH GALERU
LJUBLJANA - Ob 65-letnici Narodne galerije so pripravili v tej ustanovi zanimivo razstavo „Tuji slikarji od 14. do 20. stoletja". Razstavljenih je 105 slik iz zbirk Narodne galerije in drugih ljubljanskih ustanov ter pet slik iz Pokrajinskega muzeja v Mariboru. Polovica umetnin je prvič razstavljena, druge pa so bile za to priložnost nanovo obdelane. Ob razstavi so izdali tudi katalog, za katerega je spremno besedo napisal prof. Federico Zeri iz Rima, svetovno znani poznavalec umetnin.
TRIO LORENZ V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - V Kozinovi dvorani glasbene šole je v torek zvečer nastopil Trio Lorenz iz Ljubljane, ki letos slavi 25-letnico delovanja. Bratje Lorenz so se novomeškemu občinstvu predstavili s programom, ki je obsegal dela od romantike do avantgarde.
NASTOP GODBE
NOVO MESTO - V ponedeljek zvečer je v Domu kulture nastopil pihalni orkester, ki deluje v okviru novomeškega gasilskega društva. Godbeniki so koncert izvedli pod taktirko Antona Čeha.
zadete družbe - vse do tistega usodnega septembra pred enainštiri-desetimi leti, ko je prišel v roke fašistični soldateski in 1. oktobra 1942 brez sodbe padel pod okupatorjevimi streli.
Smrekarjeva umetnost je dragocen dokument časa, mnogokrat pa je oelo nadčasovna, zato zavzema v slovenski umetnosti posebno mesto. „Tudi najstrožji kritik ji ne more odreči izredne virtuoznosti, domiselnosti in viharne, čeprav tudi razumsko usmerjene domišljije," pravi dr. Cevčeva. Temu mnenju je najbrž treba dodati 4s še to, da bizarnosti Smrekarjeve rišite fa Slovenskem ni še nihče presegel. *
I. Z.
V znamenju knjig
Sevnica: knjižna razstava in predstavitev mladih literatov iz sevniške občine
SEVNICA - Od prireditev, s katerimi so v Posavju počastili iztekajoči se mesec knjige, moramo vsekakor omeniti knjižno razstavo v sejni sobi sevniške delovne organizacije Mercator - Kmetijski kombinat. Na otvoritvi so članice kulturnega društva iz sevniške srednje tekstilne šole brale odlomke iz del pisateljev Ivana Preglja, Ivana Potrča, Miška Kranjca in Prežihovega Voranca. Zvečer so v sevniškem kinu vrteli film „Boj na požiralniku", posnet po istoimenski Prežihovi noveli.
Pred filmsko predstavo je bilo tudi srečanje mladih literatov iz sevniške občine. Občinska ZKO je njihova dela predstavila v posebni številki svojega glasila Odsevi. Avtorji so: Tanja Mencin, Renata Kos, Brigita Kukec in Renata Kuhar, vse iz krmeljske Lisce, Marinka Glavač iz sevniške Lisce, Andreja Jekoš iz Jutranjke, Peter Žuraj in Milan Simončič. Na predstavitvi so njihova dela brali člani Odreda mladih.
Zapišimo še to, da se sevniški literati skupaj s svojo ZKO že vestno pripravljajo na srečanje literatov začetnikov iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine, ki bo konec leta v Sevnici.
A.Ž.
(TELEVIZIJSKI SPORED^
v	■'	.	  -	J
25.	XI.
petek
1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Postal bom pionir, Francoščina, Odmor, Marin Držič in njegov čas, Poročila
17.30 POROČILA
17.35	ČEZ TRI GORE: OKTET HOJA
18.00 MODRO POLETJE, oddaja iz Španske nanizanke za otroke
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V KOVINARSTVU IN STROJNIŠTVU, izobraževalna oddaja
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 SLOVENSKI MUZEJI IN GALERIJE: TEHNIŠKI MUZEJ BISTRA, dokumentarna oddaja
20.40	NE PREZRITE, kulturna oddaja
21.00	ŠERIF V NEW YORKU, oddaja iz ameriške nanizanke
22.10	DNEVNIK
22.25	POLETJE BREZ FANTOV, ameriški film
Televizijski film režiserja Jeanno-ta Szvvareja načenja vprašanje osamljenosti v času druge svetovne vojne. Mož in fantov ni, so odšli k vojakom, zato se žene in dekleta dolgočasijo, med počitnicami pa pride do pravcate drame med privlačno žensko, ki se ločuje, in njeno odraščajočo hčerko. Obema je namreč všeč sin upravnika doma, kjer preživljata počitnice . .. Glavne vloge igrajo Barbara Bain, Kay Lenz in Michael Morarty.
2
17.10	Test — 17.25 Dnevnik —
17.45	Zgodbe iz Nepričave — 18.15
Posvetovalnica za starše (izobraževalna oddaja) - 18.45 Komitske narodne pesmi o Goce Delčevu —
19.30	Dnevnik - 20.00 Portreti skladateljev: Stjepan Šulek - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Naši slavni umetniki (dokumentarna oddaja) - 21.50 Koraki v megli (jugoslovanski film)
ZAGREB 1
16.40	Video strani - 16.50 TV v šoli: Francoščina, Marin Držič in njegov čas - 17.40 Poročila -
17.45	Zgodbe iz Nepričave — 18.15 Posvetovalnica za starše - 18.45 Koledar — 18.55 Kronika občine Reka - 19.30 Dnevnik - 20.00 Andresove tarče (oddaja iz ameriške nanizanke) — 20.50 Bodite z nami (zabavnoglasbena oddaja) - 21.35 Dnevnik — 21.50 Kulturni mozaik — 23.20 Poročila
26.	XI.
sobota
1
8.00 POROČILA
8.05	CICIBAN, DOBER DAN: SKOKICA IN NOGICA
8.15	Z BESEDO IN SLIKO: MAVRICA PISANA
8.30	MODRO IN PISANO
9.00 PESEM GIBA: NOVERRE IN NJEGOVA REFORMA, baletna oddaja
9.20	ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: PODIVJANA ZEMLJA, ameriška poljudnoznanstven oddaja
10.10	SLOVENSKI MUZEJI IN •GALERJE: POKRAJINSKI MUZEJ CELJE, dokumentarna oddaja
10.50	SPOZNANO NEZNANO, oddaja o znanosti
11.55	POROČILA
27.	XI.
nedelja
1
9.00 POROČILA
9.05	ŽIVŽAV, otroška matineja
9.55 MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za otroke
10.20	FANTJE S HILL STREETA, oddaja iz ameriške nanizanke
11.10	625, oddaja za stik z gledalci
11.30	ANSAMBEL OTTAVIJA BRAJKA
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
13.00 POROČILA
14.25	PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete gledalce
14.55 OLIVER TWIST, angleški film
14.15 CRVENA ZVEZDA : JESENICE, prenos hokejske tekme
16.45	RISANKA
16.55 POROČILA
17.00 MEDVEŠCAK : CRVENA ZVEZDA, prenos rokometne tekme
18.25 PLANET OPIC, oddaja iz ameriške nadaljevanke
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 NAŠE 27. SREČANJE
21.35	ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
21.55 POLNOČNI MOŽ, ameriški film
23.40	POROČILA
2
16.50	Otroška predstava - 17.50 Jovan Konjovič: Zvezdni prah (za-
Znani roman Charlesa Dickensa je doživel že veliko filmskih obdelav, nekaj so jih predvajali tudi na malih zaslonih. Tokrat si bomo lahko ogledali delo Davida Leana iz 1948, ta režiser je verno sledil literarni pripovedi, igrajo pa Alec Guinness, John Hovvard Davies, Robert New-ton, Kay Walak, Anthony Newley in drugi.
16.45	POROČILA
16.50	NAŠ KRAJ: VISOKO PRI
PREDDVORU
17.05 ŠPORTNA POROČILA
17.20	OLIMPIJA: RADNlCKI, prenos rokometne tekme za ženske
18.40	KAMEN JE DESETICA, dokumentarna oddaja
19.05 RISANKA
19.25	ZRNO DO ZRNA
grebška televizijska drama) - 19.00 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik -
20.00	Glasbeni oder — 20.30 Poezija - 21.05 Poročila - 21.10 Naši olimpijci: Alpski smučarji - 21.55 Športna sobota - 22.15 Dolgo iskanje (dokumentarna oddaja)
ZAGREB 1
8.50 TV v šoli: Koledar, Najlepši klasični miti, Preživeti v močvirju, Ptice selivke, Poročila - 12.34 Ža-bavni koledar - 13.35 Sedem dni TV — 14.05 Olimpijske bakle —
14.50 Poročila - 14.55 Koledar —
15.05	Zbogom, gospod Chips (ameriški film) - 17.00 Medveščak : Crvena zvezda (prenos rokometne tekme) - 18.30 To je to (dokumentarna oddaja) - 19.30 Dnevnik -
20.00	Most pri Remagenu (ameriški film) — 21.55 Dnevnik — 22.10 Pred polnočjo - 23.40 Poročila
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	M. Vučetič: AVNOJSKI DNEVI, oddaja iz sarajevske nadaljevanke „
20.55 ŠPORTNI PREGLED
21.25	ŽIVETI Z NARAVO, dokumentarna oddaja
22.10	POROČILA
2
14.40	Olimpijska kronika - 15.35 Dolga noč 1943 (italijanski film)
17.15	Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik — 20.00 Cas jazza - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Tom, Dick in Harriet (oddaja iz angleške nadaljevanke)
28.	XI.
ponedeljek
1
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, N. Ive-ljič: Sramežljivi oblak, Slovenščina, Dom, Utrdbe, trdnjave in zidovi, Poročila
10.35	TV V ŠOU: Književnost,
29.	XI.
toreK 1
8.55	POROČILA
9.00	ŽIVŽAV, otroška matineja
9.50	PIHALNI	ORKESTER
TRBOVEU SKIH RUDARJEV IGRA V POZDRAV PRAZNIKU
10.20	AVNOJU POSVEČENA OTROŠKA ODDAJA
11.50 SEDMA VŽIGALICA, angleški risani film
Risanka, Z daljnih potovanj, Mali program, Risanka
11.55	AKADEMIJA OB 40-LETNI-CI AVNOJ, prenos
17.25 POROČILA
17.30	MI SMO SMEŠNA DRUŽINA, otroška oddaja
18.00	MOGOČNI MIKRO:	O
STROJIH IN DENARJU, dokumentarna oddaja
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.45	PESEM, KI TRAJA, glasbena
12.50 ZLATI SLAVČEK, glasbena oddaja za otroke
13.50 RISANKA
14.05	ZABAVA VAS TEREZA KE-SOVUA
15.00 B. Jurca: BABIČINA RESNIČNA PRAVLJICA
15.15 FESTIVAL REVOLUCIJA IN GLASBA
16.15 POROČILA
16.20	OLIMPIADA 1940, poljski film
18.00 AVNOJ, 1. del beograjske dokumentarne oddaje
oddaja
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	PRIREDITEV OB 40-LETNI-CI AVNOJ, prenos iz beograjskega centra Sava
21.15 SPOZNANO NEZNANO, oddaja o znanosti
22.20	DNEVNIK 22.35 G. Mihič: PETSTO KADI.
18.45	KNJIGA, kulturna oddaja
19.00 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 M. Vučetič: AVNOJSKI DNEVI, oddaja iz sarajevske nadaljevanke
21.00 Jane Austen: PREVZETNOST IN PRISTRANOST, oddaja iz angleške nadaljevanke
21.50	MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG, jugoslovanski film
23.40	POROČILA
30.	XI
sre.da 1
8.55	POROČILA
9.00	MALA MORSKA DEKUCA, otroška oddaja
9.30 M. Dekleva: Zgodba o magnetnem dečku, predstava SLG Celje
10.25	RISANKA
10.30 OTROŠKA ZABAVNA PESEM
11.00	REKA SV. LOVRENCA -STOPNICE K MORJU, kanadski poljudnoznanstveni film.
12.30	POROČILA
13.55	CICIBAN, DOBER DAN:
BOLNIŠNICA FRANJA
14.15 OBIČAJI ESKIMOV, kanadski poljudnoznastveni film
15.10	NE POPUSTITI NITI ZA PED, ameriški film
16.45	POROČILA
16.50	GLASBA ZA KITARO
17.15 AVNOJ, 2. del dokumentarne oddaje
18.00 Z. Bajsič: NE, beograjska televizijska drama
19.00 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME .
20.00 M. Vučetič: AVNOJSKI DNEVI, zadnja oddaja sarajevske nadaljevanke
20.55 FILM TEDNA: ŽIVLJENJSKA PRELOMNICA, ameriški film
22.50	SINA MI POZDRAVI, SINA PARTIZANA, recital
23.15	POROČILA
I.XII.
četrtek 1
9.50	SLALOM ZA ŽENSKE, prenos 1. teka iz Kranjske gore
II.50 SLALOM ZA ŽENSKE, prenos 2. teka iz Kranjske gore
16.30 SLALOM ZA ŽENSKE, posnetek iz Kranjske gore
17.30 POROČILA
17.35	ZEMUEPISNE POSEBNOSTI: POTOVANJE V SKRAJNOST, ameriška poljudnoznastvena oddaja
18.25	OBLANO-KRAŠKI OBZORNIK
18.40	CAS, KI ŽIVI: VOJNE SE NE KONČAJO NIKOLI
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 TEDNIK
21.00 TARČE MIKEA ANDROSA oddaja iz ameriške nanizanke
21.50	DNEVNIK .
Dogodek, ki ga letos že štiridesetič slavimo, se je začel hladnega meglenega in deževnega ponedeljka. Po vtisu, ki ga je dajalo nekdanje prestolno mesto Jajce tega 29. novembra 1943, po tistem, kar se je dogajalo na njegovih ulicah, se ni dalo slutiti, kaj se bo v njem zgodilo. Na staro obzidje, visoke stolpe in minarete seje spuščal rani mrak, ki ga niso smeli razsvetliti, saj so grozili bombni napadi. Strojnik v mali mestni elektrarni na Plivi je imel vključeno turbino 'za eno samo poslopje — za novo pozidani dom kulture.
Seveda ta strojnik ni vedel
— tako kot drugi meščani ne
— kaj vse se bo odigralo v nekaj dramatičnih, zgodovinskih desetih urah v tem bosenskem mestecu, katerega prebivalci so šli spat. Zaradi konspiracije je za drugo zasedanje Avnoja vedelo le malo ljudi. Mesto so varovale neopazno razporejene partizanske enote.
Za tedanje vojne razmere je bila dvorana zasedanja razkošno razsvetljena, seveda pa so bile na oknih zavese za zatemnitev. Stene so bile okrašene z jugoslovanskimi in zavezniškimi zastavami, s slikami Stalina, Roosevelta in Churchila ter z bojnimi gesli. V kotu je stal Titov doprsni kip, ki gaje pred kratkim napravil Antun Avgustinčič.
Množica, ki je na slovesni večer popolnoma napolnila dvorano, je ob prihodu vrhovnega komandanta in njegovega spremstva začela navdušeno vzklikati. Precej časa je trajalo, da so prišli do besede dobro izvežbani pevci, ki so intonirali himno. Vsi so se jim pridružili.
V slovesnem delu zasedanja je predsedujoči dr. Ivan Ribar orisal delo Avnoja v prvem letu obstoja. Odposlanci so njegovo poročilo burno odobrili. Zasedanje so nato pozdravili predstavniki vseh jugoslovanskih narodov — od Mijalka Todoroviča do Josipa Vidmarja, od dr. Pavla Gregoriča do Djura Pucarja.
Najvažnejši dogodek večera pa je bil nedvomno Titov govor. Vsi odposlanci so ga željno pričakovali, pa mu kljub temu, ko je bil najavljen, dolgo niso pustili do besede. Šele čez čas seje dvorana pomirila in Tito je začel svoj zgodovinski, uro trajajoči govor. V njem je med drugim poudaril tudi tole:
»Ustanovitev Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije je ena največjih pridobitev naše narodnoosvobodilne borbe do sedaj. Postavljeni so temelji, na katerih se je začela graditi nova pravičnejša ureditev v pokrajinah Jugoslavije, postavljeni so temelji prave, resnične demokratične oblasti. Z ustanovitvijo Deželnega protifašističnega sveta Hrvatske, še pred tem
pa z nastankom slovenske Osvobodilne fronte in njenega izvršnega organa so se začela v praksi uresničevati načela enakopravnosti jugoslovanskih narodov, začele so se uresničevati stoletne težnje posameznih narodov Jugoslavije, da si sami vladajo.
Morda še nikoli ni noben majhen narod toliko žrtvoval, da bi prepričal svetovno javnost, da je kri, ki je bila prelita v Jugoslaviji, njegova kri, in ne kri tistih sramotnih izdajalcev, katerih voditelji uživajo gostoljubnost v zavezniških državah".
Govor je Tito končal z naslednjimi besedami:
„Boj naših narodov in sijajni uspehi, ki sojih dosegli na bojnem polju s svojo narodnoosvobodilno vojsko in partizanskimi odredi Jugoslavije, so nam v vsem naprednem svetu pridobili velike simpatije in ustvarili pogoje, da bodo naši narodi lahko uresničili svoje težnje — svobodno, resnično demokratično, federativno Jugoslavijo."
Po Titu so se zvrstili številni govorniki iz vseh krajev, med drugimi tudi Boris Kidrič, Jaka Avšič, France Lubej, Metod Mikuž, Josip Jeras in Edvard Kocbek.
Bližala se je polnoč, dan se je iz 29. prevešal v 30. november. Skupščina je sprejela deklaracijo, ki so jo predlagali Tito, Moša Pijade in Edvard Kardelj. Avnoj so razglasili za najvišje zakonodajno in izvršno predstavniško telo Jugoslavije. Na predlog Moše Pija-deja je bil kot začasna vlada ustanovljen NKOJ. Emigrantski vladi so odvzeli pravice zakonite vlade Jugoslavije. Jugoslavija se bo gradila na demokratičnem federativnem načelu kot državna skupnost enakopravnih narodov. V posebnem odloku so poslanci izrekli priznanje in zahvalo narodnoosvobodilni vojski. Na predlog slovenske delegacije, ki ga je izrekel Josip Vidmar, so Josipu Brozu Titu podelili naziv maršal Jugoslavije. Nadvse pomemben je bil tudi odlok o priključitvi slovenskega Primorja, Beneške Slovenije, Istre in hrvatskih jadranskih otokov k Jugoslaviji-
Na koncu vsakega odloka je pisalo: „Ta odlok začne veljati takoj."
Vsi ti odloki, ki tako samozavestno poudarjajo, da stopajo v veljavo pri priči, so bili izdelani na prvi seji predsedstva Avnoja. Ta je bila med glavnim odmorom, se pravi od dveh do četrt na štiri zjutraj. Kot glavna dogajanja te zgodovinske noči jih je pred zanesenimi poslanci prebral dr. Ivan Ribar. Največje navdušenje je izzvala razglasitev Tita za maršala Jugoslavije. Najožji sodelavci so ga objemali, vsi so mu hoteli stisniti roko, pred poslopjem je mladina zaplesala kolo.
Pet je bila ura, ko se je zasedanje formalno končalo in je Tito z dr. Ribarjem in člani predsedstva stopil pred dom. Ljudje sojih pozdravili s spontanimi ovacijami, Tito pa je vzkliknil: „Tovariši, na svidenje v Beogradu na tretjem zasedanju".
Opoldne so delegatom v baraki častniške šole priredili slovesno kosilo, nekakšen banket. Odposlanci so se zbrali za dolgimi mizami, ki so bile pogrnjene in pripravljene s preprostim priborom. Na koncu srednje mize je sedel Tito, na desni je imel Ribarja, okoli sebe pa nove člane predsedstva Avnoja in NKOJ. Tito je med kosilom vstal in nazdravil avnojcem.
Takratna jugoslovanska prestolnica je medtem živela svoje običajno življenje. V trgovinah je bilo na voljo skromno blago, krojači in čevljarji so krpali in šivali že neštetokrat pokrpane hlače in čevlje, redki gostilničarji so jadikovali nad redkimi gosti, ženske so preštevale sveče, saj so pričakovali novo noč brez elektrike.
„Kljub temu mi je bilo nedvomno jasno," piše bosenski pisatelj Skender Kuleno-vič, „da pod to vsakdanjostjo in preproščino utripa navzočnost velikega dejanja. Hotel sem sneti to lusko preproščine z njega, da bi pred očmi takoj izbruhnilo v bogatem ognjemetu svojih neposrednih učinkov in daljnih prihodnjih posledic! Vendar imam tudi jaz neko majhno nalogo, hitim, da bi jo opravil, in hitro pozabim svoje patetične meditacije. Za neko veliko, morda meditativno oko, ki me opazuje, postajam tudi jaz kapljica v toku neke vojne vsakdanjosti, pod katerim drvijo močne in nezadržne matice življenja. Zdi se, da graditelji nimajo časa, da bi občudovali poslopje, ki ga gradijo."
Božidar Jakac: Med Titovim govorom na zasedanju Avnoja v Jajcu.
Tito: Na svidenje v Beogradu!
Kako je potekala zgodovinska noč med 29. in 30. novembrom 1943— Vsi odloki so začeli veljati takoj — Navdušenje ob imenovanju Tita za maršala
ss§
PRAZNIK OBČINE METLIKA PRAZNIK OBČINE METLIKA
Naša občina praznuje svoj občinski praznik v spomin na november 1942, ko sta slovenska Cankarjeva brigada in • 3. hrvaška udarna brigada Josi-Pa Kraša popolnoma uničili sovražnikovo belogardistično-ita-njansko postojanko na Suhorju. Partizanska zmaga je imela velik odmev in vpliv na hitrejši razvoj NOB in ljudske oblasti na širšem slovenskem in hrvaškem območju. Tudi krajevna skupnost Suhor praznuje svoj krajevni praznik v spomin na isti dogodek.
Danes pa se trudimo, da bi dosegli čim več zmag pri razvoju. Navadili smo se, da občinska Praznovanja povezujemo z delovnimi uspehi, ki smo jih do-fejlli na področju investicij, pri javnih delih, v kmetijski proizvodnji, v združenem delu in drugod.
Vsekakor smo lahko ponosni na razvoj, ki smo ga dosegli v Povojnih letih. Zavest in pripravljenost naših občanov, da živimo v svobodi in da gradimo sedi, je bila močnejša od vseh težav. Danes se naša občina uvršča v skupino srednjerazvitih občin v Sloveniji.
Kljub očitnim uspehom v Preteklosti pa je tudi nas dose-9ei val oteženih pogojev za Gospodarjenje. Z žalostjo ugotavljamo, da že tri leta zapovrst-
jo ne uresničujemo globalnih ciljev razvoja, ki smo si jih zastavili z družbenim planom občine Metlika. Obseg proizvodnje je realno upadel, kar velja tudi za blagovno menjavo s tujino. Investicijska vlaganja v proizvodne programe so pod dopustno mejo. Načrtovanih investicij ne uresničujemo. Takšna gibanja so se negativno odrazila na kvalitetne kazalce gospodarjenja, ki nedvomno kažejo na določeno zaostajanje za razvojem v regiji in republiki.
Opredelitev ključnih ciljev gospodarskega razvoja občine v letu 1984 mora zaradi tega sloneti predvsem na izhodiščih dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Samoupravni delovni ljudje, opirajoč se predvsem na lastne sile, morajo zagotoviti boljše in učinkovitejše izkoriščenje lastnega znanja in delovnih izkušenj, boljšo organizacijo dela, rast proizvodnje predvsem za potrebe konvertibilnega trga, usklajevanje vseh vidikov porabe z realnimi možnostmi, kar bo osnova za stabilno rast proizvodnje.
KMETIJSTVO
Potrebno je skupno s kmetijsko zemljiško skupnostjo in skupnostjo za pospeševanje kmetijstva težiti k večji intenzi-fikaciji poljedelske proizvodnje
Novo skladišče blagovnih rezerv,
- IZVRŠNI SVET
- OBČINSKA KONFERENCA SZDL
- OBČINSKA KONFERENCA ZKS
- OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV
- OBČINSKA KONFERENCA ZSMS
- OBČINSKI ODBOR ZZB NOV -OBČINSKIODBOR RK
- OBČINSKI ODBOR ZRVS
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
Eno izmed nanovo urejenih križišč na metli
v nižinskih predelih občine. Posebno skrb je potrebno posvetiti tudi ohranjevanju zemljiških površin in doslednemu izkoriščanju le-teh za pridobivanje kmetijskih pridelkov. Da bi ta cilj dosegli, moramo ta problem reševati prvenstveno, ker moramo pridelati več hrane in bolje obdelati zemljo v naši občini, tako v družbeni kot zasebni lasti.
V letu 1984 načrtujemo povečanje pridelka osnovnih poljščin v družbeno organizirani proizvodnji za najmanj 3 % v primerjavi s poprečjem preteklega srednjeročnega obdobja. Prednostna naloga bo tudi krepitev kooperacijskih odnosov in dosledno izvajanje sprejetih obveznosti v kooperacijski proizvodnji: živinoreja, proizvodnja mleka, setev pšenice, proizvodnja krompirja in grozdja.
INDUSTRIJA
Osnovni nosilec družbenega in gospodarskega razvoja občine Metlika bo tudi v letu 1984 industrija, ki bo še naprej imela največji delež v strukturi družbenega proizvoda občine Metlika, saj je njena udeležba približno 75 % ustvarjenega družbenega proizvoda.
Izvozno konkurenčno sposobnost na tujih trgih je potrebno izboljševati predvsem z dvigom produktivnosti dela, z zmanjševanjem stroškov ter s tesnejšim povezovanjem na dohodkovnih osnovah medsebojno proizvodno soodvisnih organizacij združenega dela.
OSTALE DEJAVNOSTI
Ker 8 krajevnih skupnosti še do danes nima telefonske pove-
zave, bo v prihodnje potrebno kar najhitreje poskrbeti za izdelavo projektov za PTT omrežje.
Ozko grlo je tudi obstoječa bencinska črpalka. Čimprej bo potrebno zgraditi novo na lokaciji ob Cesti 15. brigade. Po planu bi jo morali končati prihodnje leto.
Načrtujejo tudi urejevanje vodovodnih zajetij v Jamnikih, gradnjo vodovoda iz Grma proti Dobravicam, ureditev prometne signalizacije (semafore) v Metliki. Naložbe bodo potrebne tudi v trgovini, gostinstvu in turizmu ter v stanovanjski izgradnji. 4
Tudi v bodoče se bomo povezovali s sosednjimi občinami v regiji in v sosednji Hrvaški, kar bo koristilo hitrejšemu razvoju.
Ob našem občinskem prazniku in prazniku dneva republike izrekam v imenu naše delegat1 ske skupščine, njenega izvršnega sveta in v imenu vseh družbe-no-političnih organizacij naše občine iskrene čestitke občanom ter toplo zahvalo za vse odgovorno in požrtvovalno delo, ki ga opravljajo za naš skupni družbeni razvoj.
■
JANEZ GAČNIK, predsednik občine
Metlika Končna faza izgradnje stanovanjskega bloka
KRAJEVNA SKUPNOST SUHOR
VSEM KRAJANOM KS SUHOR ČESTITAMO ZA KRAJEVNI PRAZNIK 26. NOVEMBER
ZBOR DELEGATOV KS SUHOR
j RAZKORAK MED j NAČRTI IN USPEHI!
SKUPŠČINA OBČINE METLIKA
novoles
za praznik občine Metlika in za dan republike čestitamo
vsem ibčanom
WA
PRAZNIK OBČINE METLIKA PRAZNIK OBČINE METLIKA
ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA IN DAN REPUBLIKE, 29. NOVEMBER, ČESTITAMO POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM OBČANOM
vodna masaža
kolposon
'0 belokranjska trikotažna industrija metlika
TOZD
1 ovarna kopalniške opreme 68330 Metlika tel 068/58 273. 58 292
	
PRAZNIK OBČINE METLIKA PRAZNIK OBČINE METLIKA
SREBRNI JUBILEJ PREDILNICE V METLIKI
Predilnica je povečala dohodek Novoteksu
Na predlog takratnega okrajnega ljudskega odbora je Novoteks e*a 1955 prevzel novo zgrajeno poslopje v Metliki, ki je bilo namenjeno trikotažni proizvodnji. Novoteks se je odločil, da bo Postavil v to poslopje stroje za proizvodnjo česane volnene preje.
anar za odkup stavbe in nakup strojev so delavci zagotovili s Pr|dnim delom in ustvarjeni dobiček s pridom vložili. S to naložbo Postavili tudi temeljni kamen za prehod na izdelavo tkanin iz Cesane preje.
2e v jeseni leta 1958 je ior Pro'zv°dnja preje. Leta i® je proizvodnja tekla s P°*no paro. Izpolnili so letni PrQizvodni načrt 260 ton preje.
Prva so delali v dveh izmenah.
0 Pa so pridobili nove predice, uvedli še tretjo izmeno.
Z izdelavo centralnih klimat-s 'h naprav 1963 leta so se zelo
izboljšali tehnološki pogoji za predelavo volne, s čimer se je močno dvignila kvaliteta preje. Nekaj težav se je pojavilo pri preji mešanice poliestra in volne, ki pa so jih zaposleni z veliko napori odpravili.
V naslednjih letih je proizvodnja nenehno rasla in se hkrati preusmerjala od čiste volnene
preje do izdelovanja česanih prej iz mešanice sintetike in volne, ki so jo uporabljali za izdelovanje znanih tkanin dio-len volna. Za tako zahtevno proizvodnjo je bilo potrebno prilagoditi obstoječo tehnologijo, kar so opravili v letih 1968 in 1969. Zaradi usklajevanja predpredilnice s predilnico so povečali število vreten od prejšnjih 3.126 na 4.880. Proizvodnja preje pa se je povečala za dvainpolkrat.
Zaradi potreb domače tkalnice, ki so jo tudi posodobili, so leta 1975 v Metliki zgradili novo REPCO predilnico, ki je
že v naslednjem letu izdelala 300 ton preje. Leta 1981 se je proizvodnja preje povečala še za 120 ton letno, ko so stekli
trije novi krušilni stroji domače proizvodnje. S 330 zaposlenimi v treh izmenah pa so dosegli proizvodnjo 1.300 ton različnih prej letno.
Ob praznovanju četrtstolet-nega delovanja vsi pristojni organi temeljr e in delovne organizacije združenega dela ugotavljajo, da je bila razvojna pot
temeljne organizacije Predilnica zelo uspešna, vse naložbe v razvoj pa gospodarne. Za dosežene rezultate na celotni razvojni poti gre zasluga vsem zaposlenim, predvsem pa tistim, kj te dni slavijo 25 let dela v Predilnici. Z vloženim trudom in pridnostjo so prišli do želenih ciljev. Nič ni bilo dano, nič ni prišlo samo od sebe — le delo pridnih rok danes slavi še eno zmago.
rsan
tozd gradbena operativa Metlika
za praznik občine Metlika in dan republike čestitamo vsem občanom
Mercator
MERCATOR ROŽNIK TOZD METLIKA
Vsem občanom in potrošnikom čestitamo za praznik občine Metlika in dan republike ter se priporočamo za obisk in nakup v naših
v		J v	J
			
			a 15
j Vsem delovnim ljudem in občanom j 5 čestitamo za praznik občine Metlika 5 | in dan republike	j
Uetaj| s proslave ob petindvajsetletnici novoteksovega tozda Predilnica Metlika.
Pogled na del proizvodnih prostorov tozda Predilnica.
r.
PRAZNIK OBČINE METLIKA PRAZNIK OBČINE METLIKA
obrtna
zadruga
mctiika
.r -
rž*- avtoprevozništvo in gradbena 7-/ mehanizacija Metlika tel. 068/58-510 58-179 58-201 58-598
Q, & S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI
-	''V	^
*, - avtoprevozništvo in gradbena
. v' mehanizacija Novo mesto
Kastelčeva 9	068/23-001
' ^ - avtoprevozništvo in gradbena
„ ' -v:;; mehanizacija Ljubljana
Resljeva 34	061/313-749
\ 1
- ■' .V* - avtoprevozništvo in gradbena enota
- Poreč	053/31-812
OBRTNIKE STROJNE OBDELAVE VABIMO H KOOPERACIJSKEMU SODELOVANJU:
- NUDIMO SVOJE STROJNE USLUGE
- ORGANIZIRAMO IN ZAGOTAVLJAMO DELO
- ZAGOTAVLJAMO OSKRBO Z MATERIALI
VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA IN DAN REPUBLIKE
Tudi kooperantski odnosi z zadrugo prispevajo k večji proizvodnji hrane kar sta tudi dokazala zasebnika Križan in Žugelj.
ČLANOM ZADRUGE, KOOPERANTOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN OSTALIM OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA IN ZADAN REPUBLIKE.
©bwr«2i.(.^uKu.	N-SOl.O
68330 METLIKA. TRG SVOBODE 3 — TEL. 068-77261
sozd Knr
I tdCttictij^hci zadruga (dtelliha.
PROIZVODNI PROGRAM:
— nedrčki
— stezniki — hlačke
— elastični pasovi za nogavice
„KIT" Kmetijska zadruga Metlika, ki jo sestavljata temeljni enoti TOZD Vinska klet in TZO Kooperacija, zagotavlja uspešno sodelovanje z vsemi kmetijskimi proizvajalci, pa tudi z vsemi kupci in potrošniki.
Samo dolgoročno in pošteno sodelovanje med proizvajalci grozdja<sadja, mesa, mleka, krompirja in ostalih kmetijskih pridelkov na eni strani in Kmetijsko zadrugo na drugi strani lahko zagotovi trajno preskrbo s kvalitetnimi pridelki naših občanov.
'h
KONFEKCIJA
»KOMET”
METLIKA
transportno gracl bona pod jot je
KOLEKTIV KONFEKCIJE „K0MET” ČESTITA VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA IN ZA DAN REPOBLIKE
ČESTITA VSEM SVOJIM ČLANOM, KOOPERANTOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE METLIKA IN DAN REPUBLIKE TER SE PRIPOROČA S SVOJIMI IZDELKI IN STORITVAMI!
UVAJAMO DEJAVNOST METALIZACIJE IN OBDELAVO KOVIN
DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN ZASEBNIM OBRTNIKOM
PROIZVODNJE IN STORITEV NUDIMO:
- OBNOVO (METALIZACIJO) IZTROŠENIH STROJNIH DELOV (osovine, drsni ležaji, puše, motorne gredi itd.)
- OPLEMENITEV POVRŠIN STROJNIH DELOV z učinkom povečane trdote, odpornosti na obrabo, abrazijo, erozijo, toplotne udare, elektroprevodnost, elektroizolacijo itd.
- ANTIKO ROZI JSKO ZAŠČITO POVRŠIN
- BRUŠENJE, REZKANJE, STRUŽENJE, VRTANJE TER VSA KLJUČAVNIČARSKA DELA
met It ha
68330 METLIKA. Nova cesta 1 — telefoni: h. c. (068) 58-107, transport h.c. 58-180 — Žiro račun 52110-601-14034 pri SDK Črnomelj telegrami: TGP Metlika — Poštni predal 33
NAGRADA V NOVO MESTO
ANDREJA VRBINC iz No-mesta je pravilno rešila našo nagradno križanko in ime-“ srečo pri žrebu; tako je ponaša 27. nagrajenka. Po °šti smo ji že poslali knjigo Lagerkvista, Nobelovega ^grajenca, ki so mu to visoko Poznanje prisodili za umetniško in resnično neodvisno mi-*«» s katero poskuša v svoji Utnetnosti najti odgovore na večna vprašanja človeštva.
Nagradna igra teče naprej: Prihodnji teden bomo izžrebali novega nagrajenca izmed tistih, ta hodo rešeno križanko poslali na naslov: Uredništvo Dolenj-lista, Glavni trg 7, 68001 Novo mesto.
. Neupogljivi zakoni naključja obirajo naročje kaosa, da bi se ^Polnili.
A. R. BASTOS
Objektivnost je rezultat po-dostavitve gledanja na predmet.
J. MLAKAR
Krepki radi uporabijo svojo moč.
A. FRANCE
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
tg.hog
liter
dl
srkljaj
travnata
stepa
gora v srbijl
naš revolucionar tedvard)
dl
zvezda v orlu
hrv.
petrol
oranje
enota za zlato
bolg.luka
dl
podzemna
žival
nravo-
slovje
spotika
►
peket
mučenie
arah.
država
oklopnik
izvajalec ankfete vrsta , socvetja
Kdaj porod v vesolju?
Govorice o skrivnih poskusih v vesoljskih postajah
gr-rim. stari vek
avs ral. medved
brusni
kamen_
žito
dragocen
vrt
ind.
mesto
okret
ima
laponsko
jezero
amigralka
novak
vrsta'
kaEillnpL
sest.zem.
plina
rovec
Šved.
turku
karlovac
mongoli
nas
otok
letovišče
pri
opatiji
ozek
pas
analogija
kozaški
glavar
riževo
žganje
vodna
žival
Ker vesoljski poleti sami po ^ni niso več senzacije prve Vrste, se zanimanje zanje sproža na drugačne načine, in sicer jako, da jim vsi mogoči strokovnjaki in nestrokovnjaki pod-J-ikajo razne stvari. V delu zahodnega tjska so se začele pojavljati nenavadne informacije.
PO SVETU OKOLI
pO KAJ NA STRANIŠČE? - V i°Vami viskija slovite znamke White norse so direktorji začeli nadzorova-kolikokrat in za kako dolgo "Javke (teh je največ) odhajajo na stranišče. Izkazalo se je, da se na “uaniščih zadržujejo precej časa in P°gostokrat, ker pač tam pokade kakšno cigareto ali poklepetajo. Ordi direktorji so zato zahtevali pravniško potrdilo za vsako delav-k°> ki je hotela na stranišče več kot dvakrat na dan. A so se ušteli.
eJavke so štrajkale in tako so jdorali odlok o zdravniških potrdilih J11 tudi nadzorovanje prekiniti. O d®1, ali pogosto odhajanje na WC Ies škodi proizvodnji, pa še zdaj Vneto razpravljajo, a ne na stranišču.
DEBELA SREČA - Čeprav je ■nočni ukaz vitka linija, pa nekatere raziskave kažejo, da ne prevelika belost še kako dobrodejno vpliva na medsebojne odnose. V ZDA so ngotovili, da so zakoni, v katerih je ^Pša polovica bolj okrogla, srečnej-
OSTANKI RAJA - V težko do stopnih predelih ob Amazonki živi Pleme Vaoranov. Pripadniki te najbolj primitivne skupnosti na svetu no poznajo ne raka na srčnih bolez-n* in ne visokega krvnega pritiska.
Nekateri namreč trdijo, da Sovjeti in Američani tekmujejo, kdo bo prej imel porod v vesolju. Res so v vesolje poletele že tudi prve mešane, se pravi moške in ženske ekipe, vendar pa je le malo verjetno, da zaradi tega, da bi se v nadvse dragih vesoljskih ladjah zabavali in se šli seksanje. Zaenkrat tudi ni bilo slišati, da bi sovjetska ali ameriška astronavtka zanosila.
No, če bi do tega prišlo, bo mogoče v vesoljskih razmerah izpeljati tudi porod. Nek zahod-nonemški ginekolog je skonstruiral posebno vesiljsko porodno vrečo, ki je prava mala ginekološka operacijska soba. Baje se za porodno vrečo zanimata obe velesili.
Porodna vreča je narejena iz prozorne plastike, ki si jo bodoča vesoljska mama priveže okoli pasu. V vrečo so vstavljene'rokavice, na notranjosti pa so pričvrščeni instrumenti, ki naj bi prišli prav pri porodu, če bi se kaj ,zataknilo. Otrok bi se tako varno rodil.
Nemški ginekolog pravi, daje porodno vrečo že preskusila neka prostovoljka, kije rodila v umetno povzročeni breztežnosti. Menda je vse potekalo v redu.
Sončne skodle
Zaenkrat drage, a energetsko varčne in zanimive
Kdor se bo poslej ožmašil energetsko varčno, bo namesto strešnikov, naj bodo kakršni že, nabavil najnovejše sončne skodle. S takim nazivom so krstili svoj novi proizvod strokovnjaki ameriške tovarne sončnih celic, da bi ga že po imenu razlikovali od običajnih plošč s sončnimi celicami.
Gre za plastične skodle, ki so prevlečene v posebno kemikalijo, ki spreminja sončno energijo v električno. Posamezne skodle se povezujejo v enoten sistem, že ko jih zložijo po strehi. Kot trdijo izdelovalci, je dovolj okoli 300 sončnih skodel na enodružinski hiši za pokrivanje vseh njenih potreb po električni energiji. Seveda je pogoj to, da se hiša nahaja v primernem geografskem pasu, se pravi, da ima dovolj sonca skozi vse leto.
Na podobno zamisel so prišli tudi strokovnjaki japonske tvrdke Sanyo, ki pripravljajo proizvodnjo sončnih strešnikov za svoje potrebe. Množična proizvodnja bo stekla v prihodnjem letu. Računajo, da bo posamezni strešnik stal okoli 10 dolaijev, medtem ko bo ameriški po 21 dolaijev.
Z žlico prati potrtosti
Kako hrana vpliva na delovanje možganov? — Usod ni vplivi na razvoj možganov v prvin mesecih po
rojstvu
hidrati, da bo aminska kislina sploh prišla v možgane.
Psiholog Harris Lieberman je opravil poskus s prostovoljci, da bi ugotovil, kako hrana vpliva na občutenje bolečine. Ponovno se je pokazalo, da je za jakost občutenja bolečine odgovoren nevrotransmiter serotonin, oziroma aminska kislina, ki spodbuja njegovo tvorbo. Odkril je, da ustrezna hrana, bogata z ogljikovimi hidrati, zmanjša občutljivost za bolečino.
Obleke-umetnžne
Nov, a drag modni krik
Oblačila-umetnine .so najnovejši modni krik, ki je v Evropo prišel iz ZDA, kjer so ustvarjalci visoke mode obudili nekdanjo hipijevsko tradicijo izdelovanja enkratnih, izvirnih oblačil. Po zatonu hipijevstva so takšne vrste oblačila izdelovali le za ljudi, ki so hoteli zbujati pozornost. Zdaj pa so oblačila, ki jih izdelajo umetniki v unikatu, prodrla v visoko modo. Od nekdanjih hipijevskih oblačil jih torej loči ogromno, od astronomske razlike v ceni do tega, komu so namenjene.
B. S.Kupris, lastnica Galerije oblačilne umetnosti, sicer pravi, da so ženske po več letih uniformiranega oblačenja le pripravljene na drugačno, enkratno modo, vendar pa verjetno ne misli s tem na vse ženske. Dovolj je, da povemo nekaj cen oblačil iz njene zbirke. Plašč iz kunjega krzna, ki ga je svojeročno pobarval z rožnato in vijolično barvo Parižan G. C. Jos, stane nič manj kot 876.000 din (preračunano iz dolarjev), medtem ko stane jakna, pošita z žetoni podzemeljske železnice tako, da tvorijo žetoni napis, poltretji dolarski tisočak, torej 300.000 dinarjev.
To so cene, pred katerimi ne omedli le izbrano občinstvo. In tako se ni bati, da bo visoki modni val pljusknil v našo domovino, kjer se ženske še oblačijo v konfekcijo, za unikate pa poskrbe veliko ceneje s pletenjem, krojenjem in šivanjem v lastni režiji ali pa z mnogo cenejšimi ponudbami domačih tovrstnih ustvarjalcev.
MiM
(Vir: Newsweek)
Nekdaj, ko so ob zaključku šolanja na gimnaziji še zahtevali temeljit preskus znanja z maturo, so dijaki krotili razburjenje in tremo s tablicami čokolade (tudi to so takrat poznali!). Če je kaj pomagala, ne vemo, a takšen glas je šel o tej slaščici, da pač oomirja živce. Podobno govori ljudska izkušnja o mnogih drugih jedeh in njihovem učinku na duševno počutje, v novejšem času pa se za tovrstne vplive in povezave zanima tudi znanost, ki se doslej s tem ni ukvarjala. Raziskovalci po svetu poskušajo ugotoviti, če in kako posamezne sestavine vsakdanje hrane vplivajo na delovanje možganov.
Prav presenetljive so ugotovitve, da je res mogoče govoriti o povezanosti naših počutij, sposobnosti spominjanja, čutenja bolečine in celo sposobnosti zaznavanja s tem, kar jemo. Ta odkritja so odprla zanimive poti za blago učinkovanje na človekovo duševnost in morda tudi za zdravljenje nekaterih duševnih bolezni
Večino raziskav so strokovnjaki usmerili na tako iemnovane nevro-transmiterje, to je posebne snovi, ki služijo kot prenašalci sporočil med možganskimi celicami. Ob vsaki dejavnosti se v določenih nevronih sproti nevrotransmiter, ki s skoraj svetlobno hitrostjo prenese potrebni ukaz naprej. Doslej so znanstveniki zabeležili okoli 30 vrst transmiter-jev, niso pa pomislili, da bi lahko nanje vplivale snovi, ki jih uživamo s hrano. Možgani se namreč branijo pred vdorom mnogih snovi prek krvi in le nekatere zlahka prodrejo skozi varnostni sistem (med njimi alkohol).
V raziskovalnih laboratorijih massachusettskega tehnološkega inštituta so med prvimi dokazali, da je sposobnost možganov za proizvodnjo nevrotransmiterjev odvisna tudi od količine določenih snovi. Ko kri kroži po možganih, jih oskrbuje poleg drugega tudi s snovmi, ki so potrebne za tvorbo nevrotransmiterjev, od tega, kaj je v krvi, pa je potem odvisno tudi delovanje možganov. Ugotovili so celo, katere snovi prodrejo skozi varovalni sistem. S tem so se približali odgovoru na ključno vprašanje.
Vendar pa odgovor ni preprost. Ko so ugotovili, da na tvorbo serotonina, nevrotransmiterja, ki spodbuja spanec, vpliva triptofan, se je pri kasnejših poskusih pokazalo, da ni dovolj le zaužiti zadostne količine živil, v katerih se nahaja ta aminska kislina. Ali bo triptofan prišel v možgane in spodbudil tvorbo serotonina in s tem povzročil zaspanost, je odvisno od mnogih dejavnikov, saj se v zadostni količini prenaša po krvi le, če so soudeležene ali odsotne še mnoge druge snovi. Biokemjja tega procesa je izjemno zapletena, v grobem pa bi jo lahko opisali takole: če želite zaspati, potem ni dovolj, da zaužijete beljakovine (v mleku ali mesu), v katerih je aminska kislina triptofan, marveč je potrebno zaužiti hrano z ogljikovimi
Na philadelphijski univerzi so zdravniki praktično preskusili, ali z izbrano hrano lahko olajšajo bolečine. V preskus so zajeli 30 bolnikov s kroničnimi bolečinami v čeljusti. Izkazalo se je, da se je trpljenje bolnikov, ki so uživali izbrano hrano, zmanjšalo, in to občutno. Presenetljivi pa so bili rezultati, ko so hrani dodajali triptofan. Dosegli so skoraj popolno olajšanje in bolniki so se po enomesečni dieti znebili bolečin.
Podobno so medicinski raziskovalci odkrili snov, ki pomaga pri potrtosti. Gre za tirozin, ki se nahaja v mnogih beljakovinah. Toda tudi tu ne velja najbolj neposredni način, saj zgolj z uživanjem beljakovinsko bogate hrane možgani še ne dobe zadosti tirozina. Je pač razmeroma redek in tako ga „spodrinejo“ druge sestavine. Šele z uživanjem drugih hranilnih sestavin pride do veljave, čeprav je res, da imajo tudi s tem raziskovalci velike težave in se je izkazalo, da je še. najbolje potrtost zdraviti kar s tabletami tirozina. Njihova odlična lastnost je v primerjavi z drugimi antidepresivnimi zdra-' vili v tem, da jih ni mogoče predozi-rati.
Pri teh raziskavah se je potrdil tudi izjemen pomen, ki ga ima zadostna in pravilna prehrana otrok. V zadnjih treh mesecih nosečnosti in v 18 mesecih po rojstvu se človekovi možgani najbolj intenzivno razvijajo in vpliv hrane nanje je največji. Ce je dojenček podhranjen, se to neizbrisno pozna v možganih, ki se ne razvijajo tako, kot bi se lahko.
To odkritje je resen opomin za starše in predvsem za matere, ki morajo paziti na svojo prehrano, saj se prek materinega mleka prenašajo določene snovi v otrokov organizem in vplivajo na razvoj njegovih možganov. Grozljivo je pomisliti na sedanje razmere v svetu, ko v nerazvitih deželah bodoči rodovi, ki naj bi tudi z znanjem pomagali svoji domovini do razvoja, že pri prvih korakih v življenje dožive usoden udarec, saj so dojenčki podhranjeni, dojijo jih podhranjene matere in dojenčki celo umirajo od lakote.
MiM
(Vir: Reader’s Digest)
Velik človek je predvsem gotovo tudi velik umetnik in naj zapiše kedaj kaj ali pa naj ne zapiše ničesar.
J. MURN
To
je videti kot podoba raja. No,
dodati je treba še, da skoraj polovica ■Ooških umre zaradi krvnega maščevanja, S odst. zaradi kač, 4 odst. pa *aradi detemorov.
KONTROLA - V krčmah Velike “litanije nameravajo postaviti nabave, na katerih je mogoče odčita-JJ> koliko alkohola si je človek pahnil v krvi med „kratkim" postankom in ali je še zmožen voziti avto. Na ta način naj bi pomagali voznikom nadzorovati svoje stanje.
AEROBIKA IN POŠTENOST -Vse kaže, da se Jane Fonda s svojo aerobiko giblje na robu škandala. Glasbenikom, katerih skladbe je »porabila za svoje vaje (knjiga in plošče gredo v milijonskih nakladah), ni dala niti centa. V začetku je dejala, da bo čisti dohodek od »ero bike za raziskave raka, potem pa je dobiček šel v njen žep.
Treba bi bilo vedeti, ali s tem, da se ženska daje, ponuja čudovit sadovnjak ali gredo osata in regreta.
A. FRANCE
Človeka počlovečuje le majhno mesto. In verjetno majhna domovina
J. JAVORŠEK
Vsak sončni vzhod je dragulj, saj ni nikjer rečeno, da mu bo sledil tudi zahod.
Jatuz trdim
Črtice in povesti iz narodnega življenja
i
k. A. heiNlein
FRANJA
Tisti dan, ko zakopljejo sina, obljubi Bogu kakor za odškodovanje najstarejšo hčer Rezo. Pošlje jo v Zagreb, da se izuči in pripravi za milostivo sestro. Reza ni šla rada od doma. Življenje med neznanimi, ne vselej z njo dosti priljudnimi ženskami, se ji je studilo. Lotila se je je neizrečena otožnost. Veliko je jokala in prosila, da bi jo vzeli nazaj domov, ali mati se ni dala uslišati, kajti prepričana je bila, da bo milost božja utolažila hčerko.
Tudi Reza se uleže in ne vstane več. Niti ta smrtne omaje materine hrabrosti. Zopet je rekla: „Gospod je dal, gospod je vzel, njegovo ime bodi češčeno in hvaljeno." In solze so se kmalu posušile, trepetajoče srce se pomirilo.
Preteklo je nekoliko tednov. Rodovina se je pogovarjala seveda dostikrat o preljubih dveh pokojnikih. Pazljivo je poslušala take pogovore najmlajša hčerka Francka. Naenkrat se obesi materi za vrat in ji reče— „Mama, zdaj obljubite Bogu mene."
Mati Ana odgovori: „Ali pa veš, kaj me prosiš?”
Francka pravi: „Kako ne? Stregla bom ubogim bolnikom in zraven pa molila. Oh, to so prijetne reči."
Naši Slovenci verjamejo močno v pomenljivost. Ano so žalostne izkušnje sicer spametovale, da ni hotela nobenega otroka več obetati Bogu, ali besede še ne sedemletne hčerke so se ji zdele tako pomenljive, da jih je smatrala za glas božji. Nekaj časa je premišljevala to reč; praznoverje in razum sta se hudo borila v njej, nazadnje seve je zmagalo
praznoverje. Francko obleče, kar jo je najlepše mogla, tako, kakor jo je oblačila ob največjih praznikih. Prime jo za roko in povede v cerkev pred oltar.
V klopi za njima je sedel star duhoven, počitnikar. Častiti mož vpraša Ano, zakaj je prišla v cerkev tako nenavaden čas, ob desetih, ko so maše že zdavnaj minile. Ona pove gospodu svoj namen. Duhoven pohvali mater in hčer in prinese iz žagrada lep venček in ga položi Francki na glavo, govoreč: „Od danes zanaprej pomisli vsak dan in vsako uro, da si postala tu na tem svetem kraju vpričo mene in matere angelska nevesta. Skrbno se moraš varovati odslej najmanjšega pregreška in madeža. Izpolnjuj natanko vse zapovedi naše vere in cerkve, kakor ti jih bodo razlagali tvoja mati, cerkveni poglavarji in učitelji.”
Po storjeni obljubi povabi gospod Ano in njeno hčerko na zajtrk in jima popisuje z ganljivimi besedami ničemurnost vsega posvetnega in neskončno srečo, tistih, ki žrtvujejo svoje življenje službi božji in večnemu poklicu.
Ana je od veselja in miline kar jokala. Vrnila se je domov s prepričanjem, da je storila delo, ki je Bogu na vso moč prijetno. Blagi Francki pa se je svetil lepi obražček, kakor da ga je obsijala nebeška zarja. Skoraj cel dan je klečala in molila.
Ali to ni bilo prvikrat. Francka je prejela od svoje krščanske matere gorečnost za vero in Boga že v nežni dobi prvega detinstva. Po celi duhovniji se je razširil glas o njeni pobožnosti. Vse matere so jo kazale in priporočale hčeram za zgled jn župnik sam je govoril, da ni videl vse žive dni otroka, tako Vnete-
ga za božjo čast, kakor je bila že pred sedmim letom Črnetova Francka. Bilo je dosti ljudi, ki so grajali Anine obljube za otroke, ali to pot so bili vsi preverjeni, da je pogodila dobro, da se je rodila Francka res za samostan, za svetnico.
Francka je ostala doma še celih šest let. Štiri leta je hodila v šolo. Prav lahko se ni učila, ali kar je enkrat znala, ni pozabila nikoli več. Od drugih otrok se je razlikovala v tem, da jo je šola veselila in da je učiteljeve nauke izpolnjevala. Učitelj je opominjal šolarje, da naj se uče pridno tudi doma. Drugi se niso brigali za te besede, edina Francka je sedela po cele ure pri bukvicah, ponavljaje to, kar je slišala v šoli. S to pridnostjo je nadomestovala slabe zmožnosti ter je prekosila kmalu vse součence in součenke. Na koncu leta je dobila prvo darilo.
Učitelj je mnogokrat priporočal šolarjem snago in red, ali brez uspeha. Edina Francka ni prišla v šolo nikoli umazana, nikoli raztrgana, nikoli razmršena. Šolo je imela za ravno tako svet kraj kakor cerkev.
Drugih učencev ni vprašal nikoli nobeden učitelja za razjasnjenje, za svet ali kak poduk. Francka pa se je vselej oglasila z zmerno besedo, kadar ni dobro razumela kake reči ali vedela, kaj ji je glede te in one reči storiti ali ne storiti. Ali prilizovala se ni nikoli. Trudila se je, da izvrši svojo dolžnost— ni pa marala, da se prikupi.
Drugi šolarji so se neprenehoma tožili; edina Francka ni črhnila nikoli besedice zoper součence, dasi je videlo dosti očitno, kako rad da posluša učitelj vsako pritožbo in ovadbo.
» J • Mi
TRETJI POtCAS
• V nedeljo bi morali brežiški nogometaši odigrati srečanje 5. skupine za pokal NZS v Zagorju proti Proletarcu. Breži-čanov v Zagorje ni bilo, niti niso • vzroku izostanka obvestili domačinov. Končno besedo bo imela tekmovalna komisija. Zato pa so več uspeha imeli igralci Kočevja, ki so v tekmi 4. skupine igrali v Litiji 2:2 (2:0).
• Te dni so na pripravah v Šmarjeških Toplicah kolesarji ljubljanskega Roga. Direktor ekipe Zvone Zanoškar je izredno zadovoljen z možnostmi za delo, enako tudi kolesarji Čerin, Pavlič, Šebenik in drugi. Po nekaterih govoricah, da bi rogovci za vsako ceno hoteli v svoje vrste tudi kakšnega od dolenjskih kolesarjev, priporočamo, naj se Papež, Novak in tovariši ne zadržujejo v okolici Smarjete.
• Tekmovalna komisija dolenjske nogometne zveze je zavrnila pritožbo Bele krajine, da je v ekipi mirenskega Partizana igral nogometaš pod sposojenim imenom. Komisija je v utemeljitev odločitvi zapisala, da za presojo ni imela dovolj dokaznega gradiva, saj bi konec koncev lahko Belokranjci, če prej ne, pa med odmorom, spornega igralca fotografirali skupaj s sodnikom srečanja(l). Nogomet je res hudo zapletena stvar.
ČRNOMALJSKI KOŠARKARJI ŠE NEPORAŽENI
Črnomelj - Tudi po 3. kolu
II. slovenske košarkarske lige ostajajo igralci KK Črnomelj neporaženi; v soboto so namreč doma opravili z Zlatorogom iz Laškega s 87:83. Najboljši pri domačih so bili Medek s 35 koši; Einsiedler jih je dal 10, enako Weiss itd. Omenimo, da je zmaga Črnomaljcev povsem zaslužena, saj so vodili celo z 20 koši razlike.
R. BRATKOVIČ
ALBATROSU NI USPELO
TOLMIN - V soboto so se v Tolminu v polfinalu prvenstva Slovenije v malem nogometu pomerile štiri najboljše ekipe, med njimi tudi moštvo trebanjskega Albatrosa. Po razburljivih srečanjih je bil končni vrstni red takšen: 1. Osa iz Ljubljane, 2. Ciciban iz Kopra, 3. Albatros Trebnje in 4. Albatros iz Tolmina. Prvouvrščeni ekipi se bosta pomerili v finalu.
SPOSOJENO TRNJE
— Menjajmo vsa, če ne vemo, (Iz Ježa)
kaj moramo menjati.
Jutri Bloudkova priznanja
V novomeški športni dvorani bodo jutri ob 18. uri podelili najvišja republiška športna priznanja — Pester spored —<40 nagrajencev
NOVO MESTO - Prvič v osemnajstih letih, odkar podeljujejo Bloudkove nagrade in plakete, nai-višja republiška priznanja zaslužnim športnikom in športnim delavcem, bo prireditev v Novem
• Jutri bodo v novomeški dvorani podelili 5 nagrad športnim organizacijam in nagrade petim posameznikom, medtem ko bo plakete dobilo 6 športnih kolektivov in 24 posameznikov.
mestu, točneje, v novomeški športni dvorani. Podelitev nagrad tistim, ki so letos največ prispevali k razvoju in popularizaciji športa kot tudi nekaterim zaslužnim športnim delavcem v Sloveniji, bo jutri ob 18. uri.
Organizator prireditve, novo-^meška TKS, bo ob tej priložnosti
pripravila enourni program, v katerem bodo nastopili plesni pari, predšolski otroci bodo prikazali svojo športno aktivnost v vrtcih, nastopili bodo ansambel Drevored, gojenci Doma Majde Sile in gabrški fantje s prikazom pastirske igre. Ce k temu prištejemo, da so poleg vseh pomembnih družbenopolitičnih in športnih delavcev Slovenije v športno dvorano vabljeni tudi lanski nagrajenci, kot Borut Petrič, Boris Strel, Tone Vogrinec in drugi, potem je vzrokov za obisk več kot dovolj. Omenimo le, da bo med gosti tudi novomeški rojak Leon Štukelj, ki je te dni čil in krepak slavil 85. obletnico življenja.
In kdo je Stanko Bloudek, čigat ime nosijo najvišja republiška športna priznanja?
Bloudek seje rodil 1890 v Idriji in se že kot mladenič, izbral si je poklic konstruktorja, povsem zapisal športu. Polnih pet desetletij njegovega športnega dela, bodisi
kot tekmovalec, trener, organizator ali funkcionar, je pustilo v slovenski telesni kulturi nešteto neizbrisnih sledov. Povejmo le, da je Bloudek naredil okoli 120 načrtov za skakalnice po Sloveniji,
• V času prireditve bo v mali dvorani odprta razstava mladih risaijev na temo „Šport—telesna kultura— rekreacija".
Jugoslaviji in v tujini, naredil prvo smučarsko vlečnico v Planici, zgradil prvo nogometno igrišče v Sloveniji, bil tudi član mednarodnega olimpijskega komiteja, dolga leta v jugoslovanskem olimpijskem komiteju, da vseh njegovih dolžnosti ne naštevamo. Umrl je v Ljubljani 1959, sedem let kasneje so v Sloveniji prvič podelili rade f
B. B.
Bloudkove nagrade in plakete.
Do spomladi vendarle na vrhu
V soboto končano prvenstvo v obeh medrepubliških rokometnih ligah — Novo mesto in Partizan na vrhu — Drugoligaš Inles v nevarnih vodah
DOLENJSKA, POSAVJE — Medtem ko rokometni drugoligaši še niso rekli zadnje besede v jesenskem delu tekmovanja in čaka igralce ribniškega Inlesa še precej dela, je s sobotnim 11. kolom padel zastor na nastope medrepubliških ligašev. Napovedi so bolj ali manj uresničene, pri ženskah sta na vrhu ekipi Partizana in Novega mesta, medtem ko so Kočevke odlične pete, pri moških pa bo edini dolenjski zastopnik, ekipa Krškega, prezimil na zadnjem mestu.
POKAL DRUŠTVU INVALIDOV
SEVNICA - Domači šahisti so v počastitev občinskega praznika pripravili v sindikalni dvorani tekmovanje za pokal SK Milan Majcen. Zmagala je ekipa društva invalidov pred sevniško Lisco, medtem ko je bil najboljši posameznik Ivan Levičar pred Kolmanom in Derstven-škom.
J. B.
Sehiču nova zmaga
uspeh novomeških karateistov v Ljubljani
NOVO MESTO - Novomeški karateisti so se pred dnevi v Ljubljani udeležili S. tradicionalnega tumiija za sestavo liste najboljših v Jugoslaviji. Sedemčlanska ekipa iz Novega mesta je v disciplini ,semmi čontact* dosegla dobre uvrstitve, saj je bil pionir Silvo Strajnar odličen drugi v kategoriji starejših in tudi težjih mladincev. Sicer pa so tudi ostali pristali blizu vrha: v kategoriji do 71 kilogramov sta si 5. mesto razdelila Osmanov in Mikšič, do 65 kg sta bila Papirovič in Jerele 8., enako tudi šacarevič v kategoriji do 69 kg.
ej kratko o sobotnem porazu Ribničanov v II. ZRL. Moštvo Inlesa je doživelo peti poraz v prvenstvu, ki je ekipo popeljal še za nekaj mest niže. Prav zategadelj bo rezultat prihodnjega srečanja, ko igrajo inlesovci doma z Borcem, izredno pomemben, saj Ribničane ločita od predzadnjega mesta na lestvici le še 2 točki.
Omenili smo že, da so medrepubliški ligaši na zimskem odmoru. Krčani so jesenski del zaključili na zadnjem mestu s skromnim izkupičkom vsega štirih točk, vendar jim igra v zadnjih kolih daje upanje, da
se bodo spomladi vendarle rešili dna.
Bolj zanimivo in razburljivo je pri ^.dekletih.. Čeprav prvo mesto razen oralnega zadoščenja ob predvideni reorganizaciji ne predstavlja kakšne
posebne koristi, to očitno ni zmanjšalo motivacije ekip, ki se bore za vrh. Tako Partizan kot Novo mesto
sta prvenstvo zaključila s po dvema porazoma in enim neodločenim re-
Največji uspeh je zabeležil Šemso Šeitič, ki je zmagal v skupini do 79 kilogramov.
SILVO TANKO - V soboto med poprečnimi v poraženi vrsti Inlesa
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
rokomet
košarka
II. ZVEZNA ROKOMETNA LIGA, moški, 9. KOLO: ISKRA - INLES 29:22 (14:9)
INLES: Gelze, Križman 1, Ci-rovič 2, Ilc 3, M. Tanko, Karpov
8, Lukič 1, S. Tanko 1, Mate 5, Fajdiga 1, Vesel.
Lestvica: 1. Jugovič 15 točk,
9. Inles 8 točk
V prihodnjem kolu prihaja Ribničanom v goste zadnje uvrščena ekipa Borca.
MRL, moški, 11. kolo: KRŠKO - JELOVICA 26:22 (13:9)
Krško: Kastelic, Šerbec 1, Grilc 3, Junkar, Božič 1, Šebalj 4, Starc 2, Kekič 3, Cvar, Avguštin, Trbovc 12, Pereč.
KONČNA JESENSKA LESTVICA: 1. Istraturist 20, 12. Krško 4 točke.
MRL, ženske, 11. KOLO: BRANIK - ITAS KOČEVJE 21:24(8:13)
Itas Kočevje: Štefanišin, Klarič, Malešič 1, Novak 5, S. Jerič 4, M. Jerič, Bejtovič, Oražem, Zalar, Delič 14, Mitrovič;
NOVO MESTO - IVANIČ 21:16(9:7)
Novo mesto: Udovič, Pelko, Kastelic, T. Zupančič 3, Uičin 4, Jakše 3, Kramar 5, E. Zupančič, Mršnik 6.
LESTVICA JESENSKEGA DELA: 1. Partizan in Novo mesto 17 točk, 5. Itas Kočevje 14.
II. ZVEZNA LIGA, moški, 6. KOLO: ALKAR - NOVOLES 87:75 (35:24)
Novoles: Rihar 6, Cerkovnik 29, Golobič 10, Besednjak 7, Seničar 6, Kramar 2, Pintar 8.
LESTVICA: 1. Slovan 10 točk, 12. Novoles 0.
V naslednjem kolu prihaja v Novo mesto ekipa Dalvina, ki zaseda 9. mesto s štirimi točka-
odbojka
I. SOL, moški, 6. KOLO: PARTIZAN ČRNUČE - Pia NIR 0:3 (-7, -6, -7)
Pionir: Vernig, Babnik, Prah, Černač, Smrke, Škrbe, Brulec, Graberski, Berger, Petkovič.
LESTVICA: 1. Salonit 12 točk, 2. Pionir 10.
V naslednjem kolu bo v Novem mestu derbi prvo uvrščenih ekip.
I . SOL, ŽENSKE, 6. KOLO: KOČEVJE - PALOMA BRANIK 0:3 (-8,-11,-14)
Kočevje: Levstik, Plut, Lapajne, Piškur, Ahac, Kočevar, Bajtar, Dimitrov.
LESTVICA: 1. Bled 12 točk, 4. Kočevje 8.
V 7. kolu potujejo Kočevke k vodilni ekipi Bleda.
Le streli brez zastrelitve
Strelska dejavnost se je z ustanovitvijo strelske sekcije Partizana v Krškem zelo razživela in ne čisto nepričakovano rodila tudi že prve sadove. Ekipa Krčanov dosega v republiški trap ligi lepe rezultate: lani so med šestimi ekipami zasedli tretje mesto, letos pa med osmimi ekipami četrto, visoka odličja pa se vrstijo tudi na regionalnih in med-regionalnih tekmovanjih. Uspehi so toliko bolj pomembm tudi zato, ker nosijo skoraj polovico stroškov s tekmovanji in treningom sami tekmovalci, drugo polovico pa si poskušajo zagotoviti z reklamo od krajevnih delovnih organizacij. Vendar pa tekmovalno strelstvo ni edina dejavnost, ki druži dvanajst prizadevnih članov tega društva. Takole pravi predsednik strelske sekcije Jože Žabkar: „Člani naše sekcije prihajajo hkrati tudi iz treh lovskih družin, kjer so prav tako med najbolj aktivnimi člani. Nobena skrivnost ni, da so v svojih družinah naleteli na mačehovski odnos do strelstva, pa smo prav zaradi tega morali iskati nove poti za strelski šport. Podcenjevalni odnos, ki ga nekateri lovci kažejo do strelstva, pa je že v bistvu zgrešen, saj bi morali biti prav lovci, ki streljajo na živo divjad, vrhunsko usposobljeni, da ne bi prihajalo do zastrelitev, ki pri starejših lovcih niti niso tako redke, menijo pa veliko gospodarsko odo in nehuman in nešporten način plenitve živali. Lovci, ki z malokalibrsko puško dosegajo slabe rezultate na tarčo srnjaka, ne bi smeli dobiti dovoljenja za odstrel divjačine. Edini način, da se usposobijo, je športno streljanje, kateremu nekateri tako nasprotujejo. Sicer pa člani sekcije sodelujemo tudi z odbori za SLO in DS v delovnih organizacijah, kjer usposabljamo dobre strelce. Tako sindikalno tekmovanje v sodelovanju z nami je bilo že izvedeno v SOP Krško, v kratkem pa nameravamo dejavnost razširiti še na druge delovne organizacije v občini. Drugo leto upamo tudi, da bomo pričeli z gradnjo olimpijskega strelišča, ki nam bo omogočilo organizacijo večjih tekmovanj, kakršna smo po svoji športni in organizacijski usposobljenosti tudi zmožni prirediti.
T. JAKŠE
zultatom. Prednost je na strani ekipe Partizana, ki bo najverjetneje odločilno tekmo z Novim mestom igral doma. Preseneča pa odlično 5. mesto novink v ligi, ekipe kočevskega Itasa, ki vsega 3 točke zaostaja za vodilnima vrstama. Itas je skozi celo enstvo igral v dobri formi, mogo-
pa še bolj kot to razveseljuje dejstvo, da je v moštvu Kočevk zrasla mlada in nadvse obetavna igralka Milena Delič,. ki ji rokometni strokovnjaki obetajo izredno uspešno prihodnost. Konec koncev je to Deličeva dokazala v zadnjem srečanju, ki so ga Kočevke v soboto dobile v Mariboru; branikovkam je nasula v mrežo kar 14 zadetkov. Pomlad bo njena novo priložnost, hkrati pa tudi možnost, da se njena ekipa povzpne še kakšno mesto višje. Daljši zapis o Deličevi pripravljamo za nasledpjo številko.
B. B.
KONČANA
KEGLJAŠKA
REVIJA
NOVO MESTO - Na kegljišču Loka se je te dni končala kegljaška revija, ki je prinesla zmago Francu Židaneku, članu Pionirja, z 902 podrta kpglja, drugi je bil Rustja z 900 in tretji Turk z 885 podrtimi keglji. Pri ženskah je zmagala Soško-va iz IMV, ki je podrla 426 kegljev, druga je bila Flisarjeva s 407, tretia pa Vebrova (obe Mercator) s 401 podrtim kegljem.
N. G.
BRE2IČANI KEGLJALI NAJBOLJE
SEVNICA - V počastitev občinskega praznika je bilo pred dnevi na kegljišču hotela Ajdovec tekmovanje, na katerem so zmagali kegljači brežiškega Partizana z 836 podrtimi keglji, sledijo pa: Rudi Kepa Sevnica 798, Cerklje 739, Krško 696 podrtih kegljev. Najboljši posameznik je bil domačin Bedek, ki je podrl 103 keglje.
J. BLAS
PO JESENI NA VRHU — V soboto seje končalo prvenstvo tudi v medrepuliški ženski rokometni ligi. Povsem zasluženo bosta na vrhu prezimili dve najboljši ekipi, Partizana in Novega mesta, ki ju vidimo na posnetku z medsebojnega srečanja v Novem mestu. (Foto: B. Budja)
Sobotni derbi kroji vrh
Odbojkarji Pionirja igrajo v soboto s Salonitom, edino neporaženo ekipo — Kočevke drse na lestvici
NOVO MESTO - Jesenski del prvenstva v I. slovenski odbojkarski ligi se počasi bliža h koncu, saj so na sporedu še •vsega tri kola. Eno najzanimivejših srečanj, vsekakor pa tisto, ki lahko odloči o novem jesenskem prvaku, bo na sporedu že to soboto v Novem
Borbenost premalo za presenečenje,
še šesti poraz Novolesa v II. ZKL — V soboto z  Dalvinom_______________
S1NJ - Novolesovi košarkarji so na gostovanju v Sinju zabeležili še šesti poraz v prvenstvu. Pravzaprav je zmaga košarkarjev Alkarja (rezultat 87:75) povsem pričakovana in bi vsak drug rezultat pomenil prvovrstno presenečenje. Poročila iz Sinja govore, da so se mladi in neizkušeni Novomeščani domačim upirali z borbenostjo, največ pa je pokazal Cerkovnik.
Novolesovci igrajo v soboto ponovno doma. V goste jim prihaja ekipa Dalvina, ki je doslei zabeležila dve zmagi in je zaenkrat na 9. mestu. Veijetno pa je navzlic temu že sedaj zagotovo, da Dalvin ni ekipa, proti kateri bi lahko Novo-mesčam zabeležili svojo prvo drugo-ligaško zmago.
mestu, kjer se bosta pomerili vrsti Pionirja in doslej edine neporažene ekipe Salonita.
Novomeščani igrajo po presenetljivo gladkem porazu v Izoli iz kola v kolo bolje, tokrat so v soboto brez težav v Črnučah ugnali ekipo Partizana. Če je soditi po formi iz zadnjih tekem, potem Novomeščani v soboto ne bi smeli izgubiti točki, ki ju lahko izenačita z vodilnim Salonitom, v kolikor pa pionirjevci zmagajo s 3:0, bi se ekipi izenačili tudi v številu osvojenih in izgubljenih nizov.
Presenetljivo pa so v formi padle odbojkarice Kočevja, ki s<* bile po treh kolih še povsem na vrhu, z dvema porazoma v preostalih treh srečanjih pa so zdrknile štiri mesta niže. Vse kaže, da tudi v soboto ne morejo pričakovati uspešnega popravnega izpita, saj potujejo na Bled k tamkajšnji prvouvrščeni ekipi.
MIRENCANI NAJBOLJŠI V ORIENTACIJI
STRAŽA - Odred tabornikov Zelene Krke iz Straže je pripravil prejšnjo soboto orientacijsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 16 ekip iz Črnomlja, Dolenjskih Toplic, Mirne, Novega mesta in Šentjerneja. V kategoriji tabornikov do 15 let je zmagala ekipa TOM 1 iz Mirne pred OGT 1 iz Novega mesta. Med tabornicami istih let so zmagale Sentjer-nejčanke, medtem ko so bili pri starejših tabornikih prvi člani ekipe OGT iz Novega mesta.
J. S.
POTA Ii\ ST1*/
dežurni
poročajo
VLOMILI V SOLO —Med 11- fo 13. novembrom je bilo vlomljeno'' Srednjo šolo tehničnih usmeritev T Novem mestu. Storilec je v prostor* šole prišel skozi okno, potem p*54 je odpravil v učilnice in druge pi°" store. Odnesel je razno orodje v skupni vrednosti prek 60.000 d®;
TOVORNJAK OSTAL BRE* Žarometov - v novomeške® Dinosu so 14. novembra ugotovil*' da je zaenkrat še neznani vlomil«4 vdrl v tovornjak in iz njega odnese* žarometa.
Sedemnajstletni napadalec že za zapahi
Z. H. sumijo, da je 6. novembra oropal A.
Hudorovca
SREDNJA VAS - Semiški miličniki so prejšnji teden prijeli 17-letnega Z. H., katerega sunii-jo, da je 6. novembra zvečer napadel in oropal 69-letneg* Andreja Hudorovca iz Srednje vasi.
Hudorovac se je tisti večer vračal iz Črmošnjic, kjer je bil na obisku pri sorodnikih, proti domu v Srednjo vas. Med potjo je srečal mlajšega fanta, ki ga je najprej vprašal, če ga pozna, ko pa mu je odgovoril, da ne, ga j« neznanec udaril po glavi in vrgel na tla. Pri tem mu je vzel tudi denarnico z nekaj gotovine in jo popihal v noč. Hudorovac je moral zaradi dobljenih poškodb iskati pomoč zdravnikov.
s.____________________>
GORELA LESENA LOPA
AJDOVEC - 16. novembra je v Borštu pri Ajdovcu zgorela lesen* lopa, last Ljubljančana Zvoneta BF tenca. Vzrok požara zaenkrat š® raziskujejo, ogenj pa je poleg lop* upepelil tudi vse orodje, ki je bilo spravljeno v njej. Vaščani in domač’ gasilci, ki so bili nemudoma *** mestu požara, niso mogli storiti pt*v ničesar. Lastnik Bitenc je tako oškodovan za prek 150.000 din.
S KOLESOM V SKUPINO PEŠCEV
ARNOVO SELO - V sohoto* 18. uri se je 22-letni Marjan Ivanšck peljal na kolesu z motorjem sko*j Arnovo selo, blizu vasi pa srečal skupino pešcev, v kateri je bil tud* _ 19-letni Ivan Dimič iz Artič. Nekaj zaradi neizkušenosti, nekaj pa verjetno zaradi vinjenosti je Ivanšek zavozil v skupino pešcev in zadel Dimiča. Oba sta padla in se hudo poškodovala, prepeljali pa so ju v novomeško bolnišnico.
ZGORELA POČITNIŠKA PRIKOLICA
MIGOLSKA GORA - 13. novembra popoldne je zagorela počitniška prikolica na Migolski gori, la** Ljubljančana Viktorja Skofljeta. Ta je imel prikolico spravljeno pri svoji tašči. Škofije, ki je prikolico nekaj poprej pospravljal, je ogenj opazil, ko se je že odpravljal na pot. Požar, sumijo, daje nastal zaradi napake na plinski napeljavi, je prikolico povsem uničil.
VEDNO MANJ BREZHIBNIH VOZIL
BREŽICE - Akcija ..Brezhibno vozilo - varno vozilo", ki jo je v soboto, 19. novembra, organiziral na cestah brežiške občine občinski svet za preventivo in varnost v prometu, je odkrila precej slabše stanje vozil kot spomladi in prejšnja leta. V Zupelevcu, Dobovi, Krški vasi in Spodnji Pohanci so tokrat pregledali 138 vozlL Brezhibnih je bilo le 29,7 odst, v prejšnjih akcijah pa 40 odstotkov. Ugotovili so tako hude tehnične napake, da so kaznovali 10 voznikov, odvzeli so 14 prometnih dovoljenj, 24 vozil pa so poslali na tehnični pregled. Največje težave povzročajo voznikom gume, ker jih v trgovini ni mogoče dobiti, vendar miličniki pravijo, da to ni opraviči-I lo.
18 m;
St. 47 (1789) 24. novembra 1983
„prislužen” zapor
NOVO MESTO — Kar precej dela so imeli sodniki novomeške note temeljnega sodišča, predeirso se prebili skozi res zajeten spis ,^'vih dejanj 22-letnega Novomeščana Štefana Mitroviča. Mla-fci je v priporu od letošnjega 6. aprila, je namreč moral te
*sti na zatožno klop zaradi številnih primerov nasilniškega tatvin ter kaljenja javnega reda in miru.
Dve leti zapora za Novomeščana Štefana Mitroviča — Kadarkoli je bil vinjen, seje —" pretepal — Ukradel tudi dva avtomobila
poznih večernih urah sledil dekletoma v parku pred domom JLA, se spravil nad njunega spremljevalca in ga vrgel po tleh, zatem pa eno od deklet še otipaval. V gostišču pri vodnjaku je 23. avgusta lani meni nič tebi nič prevažal servirni voziček in razbijal pepelnike, razgrajal in razbijal je tudi 16. oktobra lani v hotelu Kandija, letošnjega 6. aprila pa se je v Kolodvorski restavraciji v Novem mestu sprl z gosti in za njimi, ko so odhajali, vrgel vrč piva.
Mitrovič pa si je letošnjega marca privoščil tudi dve tatvini osebnih avtomobilov. Najprej je brez dovoljenja lastnika 1. marca na Levstikovi ulici vzel avto Rudžija Haliloviča, se z njim prevažal s prijatelji in vozilo na koncu karamboliraL Le štiri dni zatem je na podoben način že dopoldne na Kotaijevi ulici vzel osebni avto Alojza Kalčiča in ga prav tako poškodoval.
Vsa našteta dejanja je Mitrovič storil v vinjenem stanju. (Kadar je trezen o njegovi nasilnosti ni sledu.) Senat sodišča mu je za vsa našteta dejanja izrekel enotno kazen dveh let zapora.
Iba še ni pravnomočna.
Mitrovič se je moral najprej za-
fT^ati zaradi prizadejanja hude
poškodbe, ker je 22. oktobra
j“~|*oi z biljardno palico v novo-
rCein Trdinovem hramu udaril in
■7 od°vai Janka Mesojedca. Ta se
moral zaradi poškodbe zdraviti v
vomeški bolnišnici. Podobnih iz-
£*aov in izgredov je imel Mitrovič
v«liko, omenimo naj tistih devet,
® našli mesto v tožilčevi obtožni«.
drevje ga je Rešilo kopeli
stJto^^NJ - V nedeljo popoldne in	Frnnc	Brilej	iz	Vrhovega
vala ^1' .Anton Klenovšek popi-Klenc1^
■» k
lokalih, nakar sta se s ovim tovornjakom odpelja-VuJnjIlJemU M dom' Frikj ie med
21. decembra 1981 ob 21.30 seje Mitrovič pojavil v restavraciji hotela Metropol, tam izzival goste in brez vzroka udaril Dana Koprivca. Le dva dni kasneje je Mitrovič v Trdinovem hramu, kamor je očitno najraje zahajal, pretepal in resneje poškodoval Ivana Podbevška. Lanskega 13. fe-. bruarja je bil Mitrovič ponovno v Metropolu in si tam kar sam postregel s pijačo, na koncu pa se je stepel z Antonom Cesarjem. Tri dni kasneje se je Mitrovič ponovno tepel v hotelu MetropoL Od Jožeta Vidmarja je najprej zahteval 700 din, ker pa mu jih ta ni dal, ga je pretepeL 2. marca lani je v Trdinovem hramu sam segel po pijači za šankom, si natočil kozarec vina, ga nato razbil in se besen, ker mu natakarica ni hotela več postreči, spravil nad gosta Alojza Mavsarja in Jožeta Balaš-
zaspal in spečega ga je Kle- “	m	Jozef fauT ?^anja
zaiv? pustil v tovornjaku, ki ga je ■ Slednjega je potem vrgel ob zid. let zapoi _P«ial v earaio. Ko se ie Rrilei Konec lanskega junija je Mitrovič v Sodbi
PtS-.V- S^ažo. Ko se je Brilej v nrio ’.je z žebljem vozilo spravil no m se odpeljal na magrstral-zararff • P101' Šoštanju. ram je ta,, . neizkušenosti, brez vozniš-K of ,,AzPita in tudi še delno utrujen se »	.	k zapeljal na desno, kjer
dreS ^ pfevrnilo proti Savi. Le ltoXJe Pzcpte^iio, da ni tovornjak (in Jr1 y mrzli vodi Čeprav poško-*° je Brilej po nezgodi po-°de na tovornjaku, ld je v celoti uničen, je za prek dm. . .	*
Sggreča med lovom
®~letr*i Matija Jerman ^gstal brez desnice
bukova gora - Med sobot-dj j. ipvslcim pogonom v gozdovih v v povi gori je prišlo do nesreče, iovp l»ri se je budo ranil 56-letni c Matija Jerman iz Blatnika, k ’st' dan so bili skupaj na lovu j. maflski lovci z gosti iz Švice. Hed ??B°n°m skoži gozd proti cesti je M rn‘^aiico m Kočevjem pa se ^ “tatjja Jerman nesrečno spotaknil nu^P*del, pri čemer se je sprožila »abf? dvocevlta- Ranila sta ga oba y r°Ja; eden v desni komolec, drugi n,	Poškodovanca	so	takoj
fae*6 v novome^° bolnišnico, f so mu morali zdravniki amputi-.! desno roko, poleg tega pa tudi dedovanj prst na levici
Zamenjal dele motorja
Malico izkoristil za menjavo delov motorja — Mesec dni zapora za Marjana Jančarja
Alkohol
mori
Nekaj številk ob rob iztekajočemu se mesecu boja zoper alkoholizem
Senat
NOVO MESTO -novomeSte enote temeljnega sodišča je te dni soda 26-letne-mu Marjanu Jančarja iz Novega mesta, kateremu je obtožnica očitala, da je letošnjega 23. februarja s krajo oškodoval svojo delovno organizacijo Pionir.
Po tem, kar je pokazala obravnava, je Jančar tisti dan dopoldne v delavnici Pionirjevega servisa v Ločni izkoristil čas malice za to, daje iz
PODLEGEL
POŠKODBAM
NOVO MESTO - Zdravniki novomeške bolnišnice so sporočili, da je za posledicami hude železniške nesreče, ki se je pripetila na progi med Črnomljem in Gradacem, ko je motorni vlak zadel in zbil po kamenju 25-letnega Milana Zlatkoviča iz Niša, ta je hudim poškodbam 15. novembra podlegel.
obnovljenega motorja avtomobila odvil dinamo in novo vodno črpalko, vse to montiral v svoj avto, stare dele iz svojega vozila pa v avto, iz katerega je dinamo in črpalko ukradel. Tatvino so odkrili že kmalu po malici in Jančar jo je, podobno kot tudi na glavni obravnavi, odkrito priznaL Sodišče mu j e pri izreku kazni to štelo v olajševalno okoliščino in Marjana Jančarja obsodilo na mesec dni zapora.
Sodba še ni pravnomočna.
Z AVTOM ZADEL PEŠAKINJO
TREBNJE - Trebanjčan Anton Ojstršek je 19. novembra zvečer peljal osebni avto po Trebnjem, v, križišču s Prijateljevo cesto pa zavijal na desno in pri tem zadel peša-kinjo Anico Novak iz Trebnjega, ki je hodila ob robu ceste. Novakovo so odpeljali po zdravniško pomoč v novomeško bolnišnico, materialno
škodo pa so ocenili na 10 tisočakov.
Iztekajo se zadnji novembrski dnevi, meseca, ki je bil posvečen boju zoper alkoholizem. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je ob tej priložnosti pripravil nekaj zanimivih podatkov, ki kažejo na razširjenost alkohola tudi med udeleženci v prometu.
Najhujše je bilo leto 1980, ko je vinjenost na slovenskih cestah povzročila kar 547 nesreč, leta 1977 je bilo takšnih nezgod 506, dve leti kasneje 501 itd. Se zanimivejši je podatek, ki kaže, da so morali zdravniki leta 1977 opraviti kar 2.705 preiskav krvi in urina zaradi suma vinjenosti pri voznikih motornih vozil, najnižje število preiskav, 1.513, pa so zabeležili predlani
Sicer pa imamo na voljo še bolj zastrašujoče številke. Po številu umrlih oseb na 100 tisoč prebivalcev v prometnih nezgodah je bila Jugoslavija po neki anketi v skupini devetih držav na prvem mestu. Prav tako smo bili na prvem mestu tudi potem, ko je taista analiza za kriterij vzela število smrtno poškodovanih na milijon prevoženih kilometrov. Alkohol je k vsemu temu primaknil levji delež
TAT ŽE V PRIPORU
NOVO MESTO - Stefan M. je bil 18. novembra, ko je na novomeški avtobusni postaji vstopal v avtobus, ob denarnico z dokumenti. Tatvino je takoj sporočil novomeškim miličnikom, ki so s temeljito in takojšnjo akcijo kmalu prijeli osumljenca. V priporu je končal Zoran S., medtem ko je oškodovanec denarnico dobil nazaj.
IZGINILO 6 TISOČ SADIK
KLEČ - V začetku novembra je neznan tat odpeljal iz Kleča kar okoli 6 tisoč smrekovih sadik, last črnomaljskega Gozdarstva. Sadike so bile povezane v butare in pripravljene za sajenje. Podobno tatvino pa so v gozdnem revirju na Trebelnem ugotovili tamkajšnji gozdarji- Neznanci so jim v oktobru posekali in odpeljali 2 kubika smrekovega in bukovega lesa, s čimer je brežiško GG oškodovano za 150.000 din.
METALKA n. sol. o.
TOZD SKLADIŠČA n. sol. o.
objavlja naslednja prosta dela oz. naloge
SAMOSTOJNO KOMISIONIRANJE IN KONTROLIRANJE BLAGA -1 delavec
Pogoji:
" Poklicna šola trgovske ali ustrezne smeri
- 2 leti delovnih izkušenj pri komisioniranih ali prevzemnih delih oz. nalogah
— tečaj iz varstva pri delu in požarne varnosti ~~ nadaljevalni tečaj za skladiščnike
poskusno delo 1 mesec Možnost nastanitve v samskem domu.
Pismene ponudbe sprejema METALKA n. sol. o., kadrovska s*užba, Ljubljana, Dalmatinova 2,8 dni po objavi.
742/47-83
LABOD, tovarna oblačil NOVO MESTO
tozd libna krško
Komisija za delovna razmerja LABOD, TOZD LIBNA Krško, objavlja prosta dela in naloge
I. 2. KONTROLORJA KVALITETE
Pogoji:
— dokončana srednja šola — konfekcijski ali tekstilni tehnik
— 3 leta delovnih izkušenj na objavljenih delovnih nalogah
— 3-mesečno poskusno delo
— delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom
— OD po pravilniku o delitvi OD v tozdu
II. 1 BRIGADIR - VODJA SKUPINE
Pogoji:
Pogoji so enaki kot pri delih in nalogah 2 kontrolorjev kvalitete, razen pri delovnih izkušnjah, zahteva se 2 in ne 3 leta.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati predložijo na naslov: LABOD, tovarna oblačil Novo mesto, TOZD LIBNA Krško, Cesta 4. julija 28, Krško, v roku 8 dni od objave oglasa v časopisu. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v osmih dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
745/47-83
Cestno podjetje Novo mesto tozd Gradnje Novo mesto Ljubljanska 47
Komisija za delovna razmerja tozda objavlja prosta dela in naloge
ČISTILKE V BUČNI VASI
Pogoji:
končana ali nedokončana osnovna šola.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, tozd Gradnje, Ljubljanska 47.
Obvestilo o izbiri bodo kandidati prejeli v 30 dneh po objavi.
746/47-83
LABOD tovarna oblačil NOVO MESTO TOZD COMMERCE
Komisija za delovna razmerja tozda COMMERCE po sklepu z dne 10.11.1983 objavlja prosta dela in naloge:
1. TEHNOLOG ZA TKANINE IN POMOŽNI MATERIAL
Pogoji:
— tekstilno kemijski tehnik
— 1 do 2 leti delovnih izkušenj
— 3 mesece poskusno delo
2. VODJA SKLADIŠČA GOTOVIH IZDELKOV
Pogoji:
— srednja izobrazba ekonomske ali trgovske smeri
— 2 do 3 leta delovnih izkušenj
— 3 mesece poskusno delo
3. KREATORJA ZA ZENSKE BLUZE
Pogoji:
— srednja izobrazba oblikovalne smeri
— 1—2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje pod to 3. točko se sklene za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:
DELOVNA ORGANIZACIJA LABOD, TOZD COMMERCE, Cesta herojev 59, Novo mesto (tel. 22—173).
738/46-83
POTA
m srn?
PRVA ŽRTEV POLEDICE
SENOVO - V nedeljo ob 9.45 se je Krčan Alojz Živič peljal v osebnem avtu skupaj s svojo družino po cesti med Senovim in Koprivnico. V Senovem je zapeljal na poledeneli del ceste, pri čemer ga je zaneslo in se je vozilo prevrnilo. Na srečo nihče ni utrpel telesnih poškodb, zato pa je na vozilu škode za 70.000 din. Omenimo še, da je poledico povzročilo uhajanje vode iz kanalizacije in bodo zoper odgovornega tudi ukrepali.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Po prostorih novomeške IMV se je prejšnji teden sprehajal tat. Najbolj otipljive sledove je zapustil v garderobi, kjer je iz omare Nikole Bakariča vzel bundo, iz ontarice Branka Zupančiča pa zaščitno čelado, kapo in rokavice. Tudi tatovi skrbe za svojo delovno varnost.
• Kar 19 kokoši je moralo v noči na minulo soboto (verjetno) na drugi svet. 14 jih je izginilo iz kumika Ivana Dularja v Cegelnici, 5 pa iz kokošjega prebivališča pri Eli Klepec na Otovcu. Kako imajo tatovi organizirano čiščenje takšnih količin perjadi, ni znano.
• Lado Brulc iz Ceste herojev v Novem mestu se je prejšnji teden potožil novomeškim miličnikom, da mu je nekdo iz kleti ukradel jeklenko plina. Res je, da stane plin danes že 7 stotakov, jeklenka pa še nekajkrat več, toda to dejstvo lopovščine ne opravičuje.
v.
ZAPELJAL NA LEVO PRED AVTOBUS - Jože Jožef z Vinjega vrha se je 14. novembra zvečer peljal z osebnim avtom od Družinske vasi proti Šmarjeti, pri Brezovici p je zavozil na levo v trenutku, ko je nasproti pripeljal z avtobusom ' Novo meščan Ivan Božič. Pri nesreči ie nastalo za 40.000 din materialne škode.
PREVRNILA STA SE NA STREHO - 17. novembra popoldne seje Krčan Anton Kosec peljal z avtom iz Mačkovca poti Novemu mestu. V Ločni je dohitel avtomobil Novomeščana Jožeta Bizjaka in ga pičel pehitevati. Avsca pa je med prehitevanjem zaneslo, tako daje zadel v Bizjakovo vozilo, pri čemer sta oba voznika zavozila s ceste in se
pevrnila. Na vozilih je 250.000 din materialne
VOZIL NA PREKU.
DALJI — Kar štiri ute j dolenjski magistrali le potekal enosmerno, metna nezgoda . pn, dan zjutraj se je nab Miodrag Bolčakovič njakom iz Zagreba p blizu Mokric pa opazil, ! obstal osebni avto. Zm rost, vključil štiri smerok tudi to ni bilo zadostno ^
Gojku Radiču, ki je pripeljal tovoi njak za Bolčakovičevim. trčil je v vozilo red seboj in tako povzročil štiriurni zastoj na najprometnejši cesti v Sloveniji Tudi škode na tovornjakih je bila precejšnja: ocenili so jo na prek milijon din.
KROJAŠKO PODJETJE KROJAČ NOVO MESTO KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
razpisuje prosta dela in naloge
KV KROJAČA ALI ŠIVILJE - 2 DELAVCA PRIUČENE ŠIVILJE - 3 DELAVCI
Kandidati naj pošljejo vloge ali se osebno zglasijo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
KROJAŠKO PODJETJE KROJAČ NOVO MESTO, GLAVNI TRG 17.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku razpisa.
743/47-83
NOVOLES lesni kombinat TOZD BLP, Novo mesto
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
VZDRŽEVALCA - GOSPODARJA
Pogoji:
— končana poklicna šola (avtomehanik ali ključavničar)
— 2 leti delovnih izkušenj
— vozniško dovoljenje B kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 45-dnev-nim poskusnim delom.
Kandidati naj oddajo vloge z dokazili v 8 dneh od objave na naslov: NOVOLES, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža (s pripisom: Za komisijo za delovna razmerja tozda BLP).	p
747/47-83
 I---------------------------------------------------------
9/*w Mi tJtaifi/lUAlboor
AEROBIKA PRODIRA
Osmošolke in učenke CSŠ se enkrat tedensko zberemo na tečaju aerobike in pridno 'vadimo. Ko bomo osvojile aerobne vaje, jih bomo vključili v redne ure telovad-bc.
META ROGINA Črnomelj
REKREATIVNI ODMOR
Na naši šoli smo uvedli 15-minut-ni rekreativni odmor, ki nas sprosti za naslednje šolske ure. Sesti razredi gredo na sprehode, sedmi se igrajo z zogo, osmi pa igramo odbojko v telovadnici. S takšnimi odmori smo zadovoljni.
IRENA CAR OŠ Črnomelj
SREČANJE V BELI KRAJINI
Zadnjo soboto v oktobru je nad 370 članov ljubljanskega mestnega društva za pomoč duševno prizadetim obiskalo Belo krajina, Iger so se srečali s člani podobnega društva. V Črnomlju so jim učenci osnovne šole s prilagojenim učnim programom pripravili krajši kulturni program, srečanje pa se je nadaljevalo v Metliki kjer so si ogledali Belokranjski muzej, Vinsko klet in tovarno Beti. Za dobro razpoloženje so. poskrbeli tamburaši folklorne skupine Ivan Navratil, Toni Gašpenč, Silvo Mihelčič in skupina Galebi
VIDA ŠUTEJ OŠ Milke Šobar-Nataše Črnomelj
MLADI GASILCI DELUJEJO
5. novembra smo imeli na naši šoli občni zbor pionirskega društva Mladi gasilec. Ob navzočnosti predsednika občinske gasilske zveze in predsednika gasilskega društva z Velikega Kainna smo izvolili nov odbor in se dogovorili o delu mladih gasilcev.
TINKO STARC OŠ Koprivnica
PRAZNIK OBČINE METLIKA
NOVA MODNA HIŠA V NOVEM MESTU
NOVA MODNA HIŠA V NOVEM MESTU
NOVOTEKSOVA
trgovina izbranega okusa
#3B inousTRun moTonniH vozil novomESTO
tozd tovarna avtomobilov obrat Suhor
JE ODPRTA NA GLAVNEM TRGU 5 V NOVEM MESTU
VAM NUDI
V obratu tozda Avtomobilov IMV prikolice.
na Suhorju izdelujejo posamezne kovinske in lesne dele za
otroško, žensko in moško konfekcijo TEEN program iz Novoteksa za mlade po letih in srcu LEE COOPER metrsko blago
modne dodatke in kratko konfekcijo
KRAJANOM KRAJEVNE SKUPNOSTI SUHOR ČESTITAMO ZA KRAJEVNI PRAZNIK, OBČANOM OBČINE METLIKA ZA OBČINSKI PRAZNIK IN VSEM ZA DAN REPUBLIKE
KNJIG NE IŠČEM, BEREM JIH!
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
"Kadar mi je knjiga všeč, jo vzamem in odnesem domov. Koliko čudovitih doživetij, srečanj in spoznanj bi mi za zmeraj ušlo, če bi nakupovala knjige le s premislekom in gotovino.
ČESTITA OBČANOM OBČINE METLIKA ZA PRAZNIK OBČINE IN SE PRIPOROČA Z
BANČNIMI STORITVAMI V POSLOVNI ENOTI METLIKA
S knjižno kreditno kartico v žepu lahko kadarkoli izberem katerokoli knjigo, ki jo je izdala CZ in mi je všeč ter jo odnesem domov. Plačam jo kasneje, z nakaznico največkrat na obroke in s popustom.”
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH	,
Zbor delavcev DO
KNJIGOVODSKI CENTER ČRNOMELJ
RAZPISUJE prosta dela in naloge
^INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGA-
FOGOJI:
— višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah,
— sposobnost organiziranja in vodenja.
Kandidati morajo poslati prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa z oznako „Za razpisno komisijo . Kandidati bodo obveščeni o izidu v zakonskem roku.
Svet šole TOZD OŠ KATJA RUPENA
objavlja
prosta dela in naloge
SNAŽILKE
za nedoločen čas s 3-meseč-nim poizkusnim delom. Prijave pošljite v roku 8 dni od objave.
744/47-83
Kat )• ‘o, KNJIŽNA KREDITNA KARTICA?
KKK je izkaznica prednostnega kupca ki je deležen posebnih ugodnosti pri nakupu m naročilu knjig
Katere so ugodnosti Imetnika KKK?
1 10% popust pri nakupu vseh knjig CZ
2 brezgotovinski nakup vseh knjig CZ v knjigarnah ki so vkl|učene v KKK
3 šestmesečni brezobrestni kredit pri nakupu vseh knjig CZ 4. redno pismeno informiranje o novi knjižni ponudbi
5 občasni večji popusti pri določenih knjigah (do 30%)
6 zagotovljena realizacija (pismenega ali osebnega) naročila katerekoli v Jugoslaviji dosegljive knjige
K|e lahko uveljavljamo ugodnosti KKK?
1 v vseh knjigarnah CZ v Sloveniji
2. v vseh drugih knjigarnah v Sloveniji, ki so označene z nalepko KKK 3 direktno pri CZ v Ljubljani, Kopitarjeva 2 Kako lahko uveljavljamo ugodnoet! KKK?
Neposredno, z obiskom v eni izmed pooblaščenih knjigarn, pismeno s posebno dopisno naročilnico, kakršne prejme vsak član KKK Kakšne so obveznosti člana KKK?
Nakupnih obveznosti n«.
Letna članarina je 100 din. član, ki kupi v enem letu za več kot 3.000 dinarjev knjig,j« * naslednjem letu oproščen članarine Kako se lahko včlanim v KKK?
S spodnjo pristopno izjavo, ki jo izpolnite in odpočijete na naš naslov.
PRISTOPNA IZJAVA ZA KKK
Izjavljam, da želim postati imetnik KNJIŽNE KREDITNE KARTICE in se strinjam z ugodnimi prodajnimi pogo|i. ki so na voljo imetnikom te kartice.
V času veljavnosti KNJIŽNE KREDITNE KARTICE ugodneje kupujem vse kn|ige CANKARJEVE ZALOŽBE z 10% popustom v vseh knjigarnah CZ in drugih, označenih za prodajo s KKK ali direktno pn Cankarjevi založbi. 61000 Ljubljana. Kopitarjeva 2.
Izjavljam, da bom letno članarino 100 din poravnal ob prejemu KNJIŽNE KREDITNE KARTICE Moje članstvo velja za eno leto če članstva tri mesece pred iztekom pismeno ne odpovem, se moje članstvo podaljša vsakič za eno isto. Cankarjeva založba mi bo pred •ztekom veljavnosti stare kartice poslala novo.
Strinjam se s pogojem da moje članstvo začne veljati od dne vplačila letne članarine, ki jo bom poravnal vsako leto takoi po prejemu položnice
Zavezujem se da bom mesečne obroke redno plačeval Neredno plačevanje obrokov ima za posledico preklic veljavnosti KNJIŽNE KREDITNE KARTICE
PROSIMO. DA IZPOLNITE OOPRTE KVADRATE S TISKANIMI ČRKAMI ZAPRTE IZPOLNI ZALOŽBA
Evid. St. kupca	|	,	,	,	,	,	|	PRISTOPNA	IZJAVA
3
Priimek in ime	|	j	j	j	j	,	,	,	,	,	,	,	,	,	, , |	poklic |_____
10
Rojstni datum |___________________i	^	i	i	i	i	T~l	rojstni	kraj	|__________
Nas,ov	I	-1	i	t	i	i	_i	i	i	i	j	t	i	I	pošta	1	i	i i i I
**	73
Zaposlen pri	|	,
10
Datum prijave	|__
1, t 1-1-1.1. I I
podpis _
Št osebne izk. | i i i t i i | izdana v [__
..nm
izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naslov	N»Onv	™n	i	i	i	i
^CANKARJEVA ZALOŽBA - KNJIŽNA KREDITNA KARTICA 61000 Ljubljana. Kopitarjeva 2	9	Miti I, 1-1 .1 1 .1 I I..I P<*»« M..I 1 1 1
_nnD
i'**1?
□
20
DOLENJSKI UST
Št. 47 (1789) 24. novembra
Delavski svet Zdravstvenega doma Krško Razpisuje
P° sklepu delavskega sveta z dne 26. 10. 1983 dela in naloge:
1. PREDSEDNIKA KOLEKTIVNG-POSLOVOD-
NEGA ORGANA,
2. Člana kolektivno-poslovodnega organa, odgovornega za medicinske službe,
3. Člana kolektivno-poslovodnega organa, odgovornega za zobozdravstveno službo,
4. Člana kolektivno-poslovodnega organa, odgovornega za finančno-računovodsko službo, splošno službo in tehnične službe.
Po določbah Statuta Zdravstvenega doma Krško predsednik (kolektivno-poslovodnega organa obvezno opravlja še področja opravil in nalog člana kolektivnega-poslovodnega orgfana, odgovornega za medicinske službe ali zobozdravstvene službe.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v 511. členu Zakona o združenem delu in v družbenem dogovoru o tevajžnju kadrovske politike v občini Krško, izpolnjevati še ^slednje pogoje:
pod 1 in 2:
- visoka izobrazba medicinske smeri,
" najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah,
" sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja,
" družbeno politična aktivnost. p°d 1 in 3:
" visoka izobrazba stomatološke smeri,
~ najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah,
" sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja,
" družbenopolitična aktivnost. pod 4:
- visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri,
" najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in nalogah,
''družbenopolitična aktivnost, zorani delavci bodo imenovani za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo prijavo z opisom dosedanjega dela in ^kazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v zaprti ovojnici z °znako „za razpisno komisijo" v 15 dneh po objavi razpisa ^ naslov:
Zdravstveni dom Krško, Cesta krških žrtev 56, 68270 Krško, kandidate bomo o sklepu o izbiri kandidatov delavskega pisno obvestili v 20 dneh po končanem zbiranju prijav.
J
V
OZD „GORJANCI" STRAŽA TOZD TOVORNI PROMET
RAZPISNA KOMISIJA objavlja prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD.Tovorni promet — DIREKTORJA TOZD z naslednjimi pogoji:
Poleg splošnih pogojev iz člena 551 ZZD mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. da ima visoko ali srednjo strokovno izobrazbo prometne, ekonomske, strojne ali pravne smeri;
2. da ima 5 let prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v naštetih strokah;
3. da predloži program nadaljnjega razvoja temeljne organizacije.
Pisne ponudbe z dokazili je predložiti kadrovski službi podjetja v 15 dneh po objavi razpisa.
(Moški) kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Kandidati bodo o izbiri razpisa obveščeni v roku 30 dni.
735/46-83
Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Krško, objavlja javno prodajo rabljenega vozila, ki bo v prostorih ZST OS Krško 2. 12. 1983 ob 13.
uri.
TEHNIČNI PODATKI: osebno vozilo zastava LADA 2101 reg. štev. CE 101—425 štev. motorja 2469468 štev. šasije 2209392 letnik proizvodnje 1977, prvič registriran 9. 6. 1977 stanje vozila: dokaj dobro ohranjeno, prevoženih 112848 km po števcu izklicna cena: 92.000 din.
Ogled vozila na dan licitacije od 9. ure dalje, vplačila varščine v znesku 10 % od izklicne cene bomo sprejemali od 9. do 13. ure.
Za vozilo bo kupec dolžan plačati še prometni davek.
Nakup vozila je po sistemu OGLEDANO — KUPLJENO. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Kupec lahko plača kupljeno takoj ali najkasneje tri dni po licitaciji.
479/47-83
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ČRNOMELJ Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Stev.: 125/83 Datum: 14.11.1983
.POZIVA
VSE UPRAVIČENCE ZA PRIDOBITEV STANOVANJ, ZGRAJENIH S SREDSTVI ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU, DA VLOŽIJO PROŠNJE ZA UVRSTITEV NA PREDNOSTNO LISTO ZA DODELITEV STANOVANJA
V skladu z določili pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Črnomelj, so upravičenci za dodelitev stanovanja: a/ občani in družine z nižjim mesečnim skupnim dokazljivim čistim dohodkom na člana družine od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji;
b) upokojenci in invalidi;
c) borci NOV in interniranci.
Vsi upravičenci za pridobitev solidarnostnega stanovanja morajo izpolnjevati naslednje splošne in posebne pogoje:
SPLOŠNI POGOJI:
— da upravičenec za stanovanje oziroma kdo od članov njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju ali lastnik primernega stanovanja ali počitniške hiše;
— da upravičenec za stanovanje stalno biva na območju občine Crnomelj;
— da upravičenec oziroma njegova družina doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja;
— da upravičenec ali za delo sposoben član gospodinjstva iz 32. člena pravilnika ni neupravičeno nezaposlen.
POSEBNI POGOJI:
— da skupni dokazljivi dohodek upokojenca ali invalida in njegove družine ne presega mejnega zneska na člana družine, ki je določen v okviru skupnosti socialnega varstva v letu pred sprejemom prednostnega vrstnega reda ;
— da upravičenec ne stanuje v stanovanju, v katerem je prej stanoval stanovalec (upravičenec), kateremu je bil solidarnostno rešen stanovanjski problem;
— da prosilec pri svojih najbližjih sorodnikih (starših, bratih, sestrah itd.) iz obstoječih razlogov ne more rešiti stanovanjskega problema.
Udeleženci za uvrstitev na prednostni vrstni red za pridobitev solidarnostnega stanovanja vlagajo prošnje z vsemi zahtevanimi dokazili:
— zaposleni v delovnih organizacijah in skupnostih pri splošnih službah le-teh, torej tam, kjer združujejo svoje delo;
— borci NOV na občinskem odboru ZZB NOV Črnomelj;
— upokojenci na društvih upokojencev;
— invalidi na društvih invalidov;
— starejše za delo nesposobne osebe na skupnosti za socialno varstvo in skrbstvo v občini Črnomelj;
— delavci pri samostojnih obrtnikih na osnovi organizaciji Zveze sindikatov delavcev, zaposlenih pri samostojnih
obrtnikih občine Črnomelj.
HI.
Organizacije, ki zbirajo vloge svojih delavcev oziroma članov, morajo vloge overiti, dolžne so udeležencem poziva pomagati pri zbiranju zahtevanih dokazil in v 30 dneh po objavi POZIVA predati popolne vloge samoupravni stanovanjski skupnosti občine Črnomelj.
IV.
Vloga za pridobitev solidarnostnega stanovanja mora vsebovati:
— osebne podatke o upravičencu in članih njegove družine;
— podatke o času bivanja v občini Črnomelj in čakalni dobi za primerno stanovanje;
— opis socialnega in materialnega položaja upravičenca in članov njegove družine;
— uradno overjena dokazila o osebnem dohodku, pokojnini ali invalidnini upravičenca in članov njegove družine (overjena vloga za uveljavljanje socialno varstvenih pravic na obrazcu št. 8,40);
— morebitna potrdila o težjih boleznih upravičenca in članov njegove družine.
V.
Vsakdo, ki se mu dodeli družbeno — solidarnostno stanovanje, mora prispevati lastna sredstva glede na prometno vrednost stanovanja in v skladu s svojimi socialnim in zdravstvenim stanjem ter ekonomskimi možnostmi.
Lastno udeležbo mora prosilec solidarnostnega stanovanja, ki pridobi stanovanjsko pravico, vplačati pred vselitvijo oziroma preselitvijo lastniku družbenega stanovanja. Lastna udeležba se izračuna v odstotku od sedanje prometne vrednosti družbenega stanovanja.
VI.
V posebnih primerih, ko stanovanjska skupnost ocenjuje, da družina živi v težjih razmerah, pridobi stanovanjska skupnost pred določitvijo višine lastne udeležbe mnenje skupnosti socialnega varstva in skrbstva občine Črnomelj.
VII.
Denarna sredstva lastne udeležbe za družbeno stanovanje po pravilniku se vplačajo na račun sklada družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Črnomelj.
Stanovanjska skupnost je dolžna prosilcu vrniti lastno udeležbo po desetih letih v enkratnem znesku s 3 % obrestno mero.
VIII.
Pred dodelitvijo družbenega stanovanja in plačilom lastne udeležbe skleneta prosilec in stanovanjska skupnost pogodbo o plačilu lastne udeležbe, v kateri se določijo pravice in obveznosti iz posojilnega razmerja.
IX.
Vsi pristojni organi, ki zbirajo vloge posameznih prosilcev, so dolžni v razpisnem roku javnega POZIVA odstopiti vloge skupaj z ustreznimi potrdili Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Črnomelj.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ČRNOMELJ Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu: Predsednik odbora: ROŠTOHAR ZVONKO 740/46-83
>^4.
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, n.sol.o TOZD Vzdrževanje in varstvo cest Kočevje, n.sub.o Delavski svet TOZD Vzdrževanje in varstvo cest Kočevje
razpisuje
v skladu s statutom TOZD dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA TOZD
Za opravljanje^razpisanih del in nalog mora kandidat poleg splošnih pogojev, predpisanih v zakonu, izpolnjevati še naslednje:
— da ima višjo ali srednjo izobrazbo gradbene, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri ali druge, dejavnosti TOZD primerne tehnične smeri;
da ima najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, če ima višjo izobrazbo, oziroma 10 let delovnih izkušenj, če ima srednjo izobrazbo;
— da ima z dosedanjim delom dokazane organizacijske sposobnosti;
— da ima moralnopolitične kvalitete v skladu z določili družbenega dogovora o kadrovski politiki.
Kandidat bo za opravljanje razpisanih del in nalog imenovan za štiri leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprtih ovojnicah z oznako „za razpisno komisijo" na naslov: Cestno podjetje Novo mesto. Novo mesto, Ljubljanska 8. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po sprejemu sklepa na delavskem svetu TOZD.
731/46-83
HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD SRS LJUBLJANA - Vojkova 1/b
Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge
1. VODJA RADARSKO-RACUNALNIŠKEGA CENTRA na Lisci
2. SODELAVCA ZA RADARSKO-RAČUNALNI-ŠKE OPERACIJE na radarsko-računalniškem centru na Lisci
3. SODELAVCA ZA KOMUNIKACIJSKE OPERACIJE IN OPAZOVANJA na radarsko-računalniškem centru na Lisci (štiri delavce)
Poleg splošnih pogojev za sprejem morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1 in 2:
višja strokovna izobrazba - tehnična smer, tri leta delovnih izkušenj, izpit B kategorije, poznavanje tujega jezika; pod 3:
srednja strokovna izobrazba — tehnične smeri, izpit B kategorije.
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pod točko 3 je poskusno delo dva meseca.
Prijave s pisnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisni komisiji Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije, Ljubljana, Vojkova 1/b.
Kandidate bomo obvestili o rezultatih izbire v 30 dneh po končanem objavnem roku.
734/46-83
SKUPŠČINE OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO IN TREBNJE
razpisuje
PROSTA DELA IN NALOGE
1. VODJE STROKOVNE SLUŽBE OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Razpisni pogoji:
— visoka ali višja izobrazba družboslovne ali ekonomske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj na kadrovsko organizacijskem področju,
— izpolnjevanje ostalih pogojev po družbenem dogovoru o kadrovski politiki.	-
Izbrani kandidat bo za opravljanje razpisanih del in nalog imenovan za štiri leta.
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA IN NAGRAJEVANJE
objavlja
PROSTA DELA IN NALOGE
2. VODENJE PLANSKO ANALITSKE SLUŽBE
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Razpisni pogoji:
— visoka izobrazba ekonomske smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj,
— 3-mesečno poskusno delo.
Kandidati pod 1 in 2 naj vložijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju jaogojev v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Strokovna služba občinskih skupnosti za za|X>slo-vanje Novo mesto.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni fso izteku razpisnega roka.	733/46-83
sko sestro ali upokojenko za nego in pomoč v gospodinjstvu. Zabeljen izpit B kategorije. Vse ostalo
Četrtek, 24. novembra - Flora Petek, 25. novembra - Katarina Sobota, 26. novembra - Konrad
Nedelja, 27. novembra - Virgil **" ledeljek, r
ke
Ponedeljek, 28. novembra - Jakob
 deljek, ___________________ ______
Torek, 29. novembra — dan republi-
Sreda, 30. novembra — Andrej Četrtek, 1. decembra — Natalija Petek, 2. decembra - Blanka Sobota, 3. decembra - Franc Nedelja, 4. decembra - Barbara Ponedeljek, 5. decembra - Stojan Torek, 6. decembra - Miklavž Sreda, 7. decembra - Ambrož Četrtek, 8. decembra — Marija
LUNINE MENE
27. novembra ob 11.50 - zadnji krajec
4. decembra ob 13.26 - mlaj
BREŽICE: 25. in 26. 11. ameriški film Korenine prividov. 25. 11.
ameriški film Vroči žvečilnik. 26. 11. sovjetski film Roparji 20. stoletja. 27. in 28. 11. ameriški film Rjovenje. 29. in 30. 11. jugoslovanski film Moj očka za določen čas. 2. in 3. 12. ameriški film Maščevanje inšpektoija Kluzoja. 2. 12. jugoslovanski film Maškarada. 3.-12. italijanski film Pokaži tudi drugo lice. 4. in 5. 12. ameriški film Razbojnik v Texasu. 6. in 7. 12. ameriški film Charli ih Vendi.
ČRNOMELJ: 24. in 27. 11. ameriški film Roj ubijalcev. 25. in 27. 11. film Bolnišnica groze. 29. 11. jugoslovanski film Znajdi se, tovariš!
KOSTANJEVICA: 26. 11. ameriški film Driver. 27. 11. ameriški film Človek iz San Femanda. 3. 12. nemški film Zlati fantje in sladka deklica. 4. 12. ameriški film Šerif iz vesolja.
KRŠKO: 27. 11. ameriški film Disko vročica. 30. 11. ameriški film Beg iz Alcatraza.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 25. do 27. 11. ameriški film Lov do smrti. Od 28. do 30. 11. ameriški film Rdeči.
SEVNICA: 25. 11. ameriški film Dva super bandita. 26. in 27. 11. italijanski film Vesoljski šerif. 30. 11. in 1. 12. hongkonški film Bruce Lee — super zvezda.
SLUŽBO DOBI
ZAPOSLIM Kv krojačico. Modni salon PER, Metlika, telefon 58—641.
tanovaimja
V Novem mestu prodam trosob-no stanovanje, v izmeri 100 m2. Informacije v sobo-t o na telefon 061-262-398.
TRIČLANSKA DRUŽINA išče stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici Šifra: REDNI PLAČNIK.
OPREMLJENO SOBO v Novem mestu išče samsko dekle. Snežana ‘Včnik, Nikole Tesle 4, Krško.
V CENTRU Kočevja prodam trisobno stanovanje (90 m2). Telefon (061) 262-439.
ZAMENJAM neopremljeno garsonjero na Cesti herojev 68/1 (plava laguna) za opremljeno na Ragov-ski cesti ali Majde Šilc. Naslov v upravi lista (5177/83).
PRODAM R 4, TL metalik, letnik 1979, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Pate Jože, Potočna vas 20, 68000 Novo mesto.
ŠKODO, letnik 1972, registrirano do novembra 1984, prodam. Blažič, Brusnice 80.
FORD CORTINO, 2 kosa, (eno za dele), kosilnico FAHR (potrebno manjšega popravila), prodam. Telefon 21-575.
WARTBURG KARAVAN, letnik 1978, registriran do 7. avgusta 1984, prodam ali zamenjam za Z 750. Petkovšek, Anke Salmič 34, Leskovec pri Krškem.
FIAT 750, letnik 1977, dobro ohranjen, ugodno prodam. Informacije na telefon (068) 72-843 (popoldne).
VW 1200, starejši letnik, po ugodni ceni prodam. Ogled možen vsak dan. Saje, Trnej 3, Velika Loka.
FIAT 750, letnik 1971, registriran do 9. oktobra 1984. prodam. Ogled popoldne na Šegovi 72, Novo mesto.
:::::::::
Kmetijski stroji II
KOSILNICO BCS 127, staro 6 let, dobro ohranjeno, prodam. Matija Simčič, Gor. Radenci 9, 68342 Stari trg ob Kolpi.
TRAKTOR ZETOR (14 KM), zgibni, z vsemi priključi prodam. Franc Novak, Soteska 4, 68351 Straža.
Motorna vozila
Z 101, novo, prodam. G. Brezovica 2, Šentjernej.
Z 750, letnik december 1982, prodam. Ogled od 16. ure dalje pri Petru Bevcu. Otočec 57.
RENAULT 4 in električno kitaro prodam. Telefon 24-552, od 17. do 20. ure.
ZASTAVO 750, letnik 1974, prodam. Telefon 25-185.
CHRYSLER ŠIMCO ugodno prodam. Ogled popoldne. Ragovo 7 (Graben), Novo mesto.
ZASTAVO 101, LETNIK 1976, UGODNO PRODAM. Telefon 21-972.
AMI SUPER, letnik 1974, prevoženih 92000 km, prodam. Milan Tintor, Mirna 246.
R 4, letnik 1978, prodam. Anton Žugelj, Otok 13, Gradac v Beli krajini.
PRODAM karambolirano Z 101, prevoženih 66000 km, prodam za 60.000 din. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Javornik, Mirana Jarca 43, Novo mesto.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: D1TC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 600 din — Za delovne in družbene organizacije 1.200 din — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620—170—32000—009-8—9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Glavni tffl 7, p. p. 33, telefon (068 ) 23—606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM CITROEN GS palas 36 M.
1220, letnik 1979. Cena m. Peterlin, Šegova 39, Novo mesto, telefon 22-612.
Z 850, letnik 1980, prodam. Telefon 22-067.
NUJNO PRODAM Tomos motorni -tricikel, letnik 1982, za 3,5 M, in motor MZ 250 za 6,5 M. Ernest Kožar, Vel. Malence 49, 68262 Krška vas.
PRODAM osebni avto ZASTAVA 750 LC, letnik 1979. Anica Je-nič, K Roku 92, Novo mesto.
PRODAM karamboliran R 4, letnik december 1979. Golob, Gor. La-kovnice 5, Novo mesto..
KADET, letnik _1971, v voznem stanju, prodam. Adolf Butscher, Sela pri Ratežu 24, Novo mesto.
Z 101 comfort, letnik 1979, registrirano do septembra 1984, prodam. Darko Pinterič, Kapele 15 a, Brežice.
126 P, letnik 1980, prodam. Informacije na telefon 85—127 (po 16. uri).
R 18, letnik oktober 1982, bež barve, 12000 km, v zimi ni bil vožen, orodam. Telefon (068) 25-529 (zvečer).
PRODAM WARTBURG karavan, letnik 1970, registriran do 30. julija 1984. Telefon (068) 23-890.
126 P, letnik 1979, prodam. Telefon 22-618.
NSU 1000, v voznem stanju, prodam.. Informacije na telefon 23-006, Novo mesto.
VISA CLUB, letnik 1981, prodam. Stane Gorenc, Družinska vas 52, Šmarješke Toplice.
ŠKODO 105, staro 13 mesecev, prodam. Jože Benkič, Družinska vas 64, Šmarješke Toplice.
ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Telefon (068) 24-695.
ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Zbure 23, Šmarješke Toplice.
Z 850, letnik 1981, prevoženih 15000 km, prodam. Alojz Stani-ša, Konec 13, Novo mesto.
ZASTAVO 750 LC, letnik 1979, prodam. Smolenja vas 50, Novo mesto.
PRODAM prašiče od 100 do 150 kg. Franc Kastelic, Vrh pri Pahi 5, Otočec.
PRODAM malo rabljen radiator TIP 450/220 s 40 členi in otroški športni voziček. Informacije popoldne na telefon (068) 24-030.
PRODAM malo rabljeno etažno centralno peč, moč 20 kalorij. Papež, Trebča vas 18, Dvor, telefon 84—186 (od 15. do 17. ure v četrtek).
NOV GLASBENI CENTER Benitone 2 x 50 W s carinsko deklaracijo in barvni televizor Iskra, rabljen, prodam. Telefon 23-529.
PRODAM pralni stroj in zmrzovalno
FIAT 126 P, letnik 1980, prodam.
162.
Jože Tomič, Straža blok
ZASTAVO 435 K, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam za 13 M ali zamenjam za Z 750. Viki Strojanšek, Poklek 47, Blanca.
R 4 GTL, nov, star en mesec,
^prodam. Telefon (068) 56-684!
P, brezhibno vozilo, po ugodni ceni prodam. Anton Zadnik, Dol. Kamence 21, Novo mesto.
UGODNO PRODAM 126 P, letnik 1977, in rabljeno peč za centralno ogrevanje, potrebno manjšega popravila. Ogled možen vsak dan popoldne (doma). Julijan Češarek, Volčičeva 9, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1978, garaži-rano, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Oglasite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure pri: Mile Oklobotija, Cankarjeva 11, Brežice.
ZASTAVO 101, prodam. Polde Selan, Cesta brigad 14, Novo mesto.
OPEL KADET, letnik 1970, dobro ohranjen, prevoženih 120000 km, prodam za 15,5 M. Telefon v petek in nedeljo od 7. do 19. ure (068) 61-055.
VW 1200, 3.000 km po generalni, registriran, prodam ali zamenjam za motor 200 D, hi fi ali motorno kolo. Tel. (068)81-106.
kuuam prahu stroj m skrinjo. Tel. 23-979.
PRODAM raztegljiv kavč, dva fotelja, mizo in tepih. Cena 13.000 din. Telefon 22-618.
PRODAM pelerino za bodočo mamico, s kapo in šalom (ročno delo), otroški sedež za avto, visok stol s hojco in nahrbtnik za do-jenčka.Informacije na teL (068) 25-779.
PRODAM 150 in 100 1 nov hladilnik. Marjeta Hočevar, Šmalčja vas 40, Šentjernej.
2 zimski gumi na kolesnih obročih za ZASTAVO 101, dimenzije 145 SR 13 M+S, prodam za 6.000 din. Pocajt, Ragovska 9 a, Novo mesto.
PRODAM traktorske gume, nove (12.4/11-32). Kos, Šentjuije, Mirna peč.
PRODAM šotor (za štiri osebe) s predprostorom, popolnoma nov (cena 22.000 din), in kasetni radio Grunding (center) ter dva zvočnika 2 x 25 W (cena 32.000 din). Ogled vsak dan popoldne od 15. ure dalje Pod Trško goro 55, Novo mesto, Ser Bernard.
KRAVO za zakol prodam. Naslov v upravi lista (5179/83).
DIRKALNO KOLO Pinarello, novo, prodam. Naslov v upravi lista (5180/83).
PRODAM plašč za nosečnico srednje postave. Telefon 21-747, zvečer.
PRODAM skoraj nov ženski plašč (velur), sive barve, številka 46. Telefon 22-150.
PRODAM rabljeno spalnico. Informacije po 15. uri na naslov Vera Ravbar, Levstikova 2, Novo mesto, telefon 23-537.
CIN, 100-odstotni, 25 kg, prodam. Telefon (068) 21-936.
HLADILNO OMARO, novo, pro-4-435.
dam. Informacije na tel. 24-______
PRODAM belo poročno obleko šte-
j por___________________
vilka 42 in klobuk po polovični ceni. Telefon 61-395.
PRAŠIČA za zakol prodam. Naslov v upravi lista (4522/83).
NOSEČNIŠKI PLAŠČ ' številka 38-40 ugodno prodam. TeL
24—006, dopoldne.
ARADI SELITVE ug__________
kuhinjsko in sobno pohistv formacije na tel. 22-904 (med
ZARADI SELITVE ugodno jirodam 'listvo. In-
18,—20. uro.)
PRODAM kamin peč z regulacijskimi vrati. Naslov v upravi lista (5182/83).
PRODAM peč za etažno centralno ogrevanje (BMO 15). Ogled vsako popoldne na Zagrebški 23, Novo mesto.
Z 101, letnik 1978, ugodno prodam. Jože Šinkovec, MDB 12,
PRODAM počitniško prikolico Ad-ria-Caravan, letnik 1983. Infor-
macije pri Pavlovič, Nad mlini 24,
Leskovec, telefon 71-367.		
	! 1	
	KUPIM ARAN ali njemu podoben	
KOZOLEC, dobro ohranjen, prodam. Interesenti, javite se na naslov: Franc Kadunc, Otočec 3, ali telefon 85-102.
PRODAM okoli 90 kg težkega pra-* šiča, dvobrazdni težji plug za traktor in enoosno prikolico za manjši traktor. Vojko Novak, Črešnjice 58, Cerklje ob Krki.
PRODAM več brejih ovac, pasme solčavske. Kump Viktor, Laze 7, Uršna sela.
LISICO (ovratnik) prodam. Telefon 32-142.
PRODAM 19 mesecev staro nemško
uri 25-290.
OJAČEVALEC (50 W)za kitaro kupim. Ponudbe na telefon 21-747 (Gorut), popoldne.
KUPIM traktor Tomo Vinkovič od 28 do 31 KM. Naslov v upravi list (5183/83).
KUPIM parcelo v okolici Novega mesta, lahko tudi hišo, zgrajeno do prve faze. Naslov v upravi lista (5184/83).
KUPIM prikolico za osebni avto. Naslov v upravi lista (5185/83).
dogo. Tel. (068) 67-567. PRODAM
telico, brejo 4 mesece. Kovačič, Rakovnik 12, pri Birčni vasi.
PRODAM centralno etažno peč (20000 kalorij). Muhič, Dolenjske Toplice 148.
PRODAM dnevno sobo. Pureber, Dol. Toplice 146 a.
KITARA OJAČEVALEC Gitacord 100 W prodam. Tel. 25-033.
POSEST
PRODAM hišo, zgrajeno do druge plošče, v Straž. Vprašati vsak
dan po 14. uri. Maistrova 5, Novo mesto.
PRODAM gozd v izmeri 1 ha 10
PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam. Milka Udovč, Gor. Vrhovo 14,
arov, 20 minut od postaje Rožni traktorje
Mirna peč.
PRODAM dva prašiča, težka približno 170 kg. Franc Fifolt, Dre-lje 7, Straža.
JDAM nove gume 750-20 za
doL Možno delo s traktoriem. Naslov v upravi lista (5178/83). V UUBNU prodam vinograd z zazidljivim stavbiščem za 8 M. Telefon 23-355.
nje
PROI
PRODAM njivo v Harinji vasi ter •-1 i	—
manjši tovornjak, cisterno za nafto (2800 1) in vodno črpalko (zmogljivost 20-110	m3/h).
vinograd (320 žlahtnih trt v najboljši rodnosti), strojna obdelava, novo zidanico in celotni inventar, lepa lega, ugodno. Ogled in infor-
Stanko Hosta, Sela 16, 68310 Šentjernej.
PRODAM rabljeno traktorsko
macije vsak dan popoldne na tele fon 23-669.
rabljen
pimo^ zadnjo (9,5 /.9-24). Tele-
RAZNO
PRODAM vola, starega 7 let. Potočna vas 13, Novo mesto, Kastelic.
22
DOBRO SITUIRAN bolnik, vdovec, 47 let, išče upokojeno medicin-
po dogovoru. Telefon (068) 71—063 od 17. do 18. ure. Šifra:
KMALU.
POPRAVEK Pri zahvali za MILANA KOZOLETA iz Dobrave pri Se-
novem, ki je bila objavljena v številki 45/83, je bila pomotoma
1 -	J	rktTČi/T
izrečena zahvala ŠEVNIŠKI GODBI. Pravilno je SENOVŠKI GODBI. Za neljubo napako se opravičujemo.
Na Brodu, Drski ali v Irči vasi vzamem v najem njivo od 1000 do 2000 m2 za nedoločen čas,
oziroma po dogovoru. Ponudbe pod šifro: SONČNO.
NUJNO iščem za v najem ali odku-
pim starejšo hišo v okolici Trebnjega ali v smeri Novega mesta. Pod šifro: PLAČAM DOBRO.
NAŠLI smo lovskega psa (rjavo--belega) pri Mokrem polju. Franc Borse, Polhovica 7, Šentjernej.
IZGUBIL sem ročo od nakladalke za odpiranje vrat, 17. novembra od 12. do 14. ure. na vrhu klanca 500 m od Gradišča. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne na naslov: Karel Piletič, Gradišče, Šentjernej.
Dragima staršema ROZKI in FRANCU SLAPNIČARJEVIMA iz Dol: Straže 36, želiva otrl8. obletnih skupnega življenja vse lepo, veliko sreče in zdravja ter razumevanji/ krogu najdražjih. Vajini hčerki A ndrej a in Boj ana.	„„
Naši dragi stari mami KATARINI ŠKOF iz Sel pri Jugoiju čestitamo in želimo vse najlepše za r rojstni dan. Vsi njeni.	.
Dragemu očetu ANTONU ŠEGlNA iz Tribuč 52 pri Črnomlju za 76. rojstni dan veliko zdratja in sreče, enako mami za bližnji go®> želijo sinovi in hčerke z družina-mi.
Dragima MARTINI in IVANU MIKEC iz Malega Slatnika za 25-let-nico skupnega življenja iskren0 čestitamo in želimo še veliko srečnih let. Sinova Miran in Bojan z družino, mali Matic pa jim4 pošilja koš poljubčkov.
Dragima FANIKI IN TONETU DB-LAČ iz Podgorske 6 V Kočevju za njuno 50-letnico želijo še mnogo srečnih in zdravih let Forščkovi
in Okleščenovi, posebno pa Maja.
ffOBVEŠTPlI
mi
JCt^
JOŽE CIMERMANČIC, Vinja vas 29, prepovedujem hojo, vožnjo in povzročanje škode na mojih parcelah 1285, 1286, 1287 in 1273, družini BOHTE iz Vinje vasi 38, . ker nimajo služnostne pravice. Enako velja za parcelo 1280, katero imam v najemu.
MARJAN FINK, Dolenjske Toplice 89, preklicujem sum, ki sem ga izrekel zoper VIKTORJA FINKA iz Meniške vasi, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
SILVA NOSE, Zagorica pri Dobrniču, prejjovedujem JOŽETU PRIMCU pašo kokoši in ovac kakor tudi delati kakršnokoli drugo škodo po mojih parcelah. V kolikor tega preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
SESTRE pokojnega MOHARJA prepovedujemo uporabo zemljišč in sekanje lesa po gozdovih, ki so bili last pokojnega JOŽETA MOHARJA in ležijo v katastrski občini Potov vrh. Kdor tega ne bo upošteval, ga ■ bomo sodno preganjale.
BIFE na letališču v Prečni sprejem4 rezervacije za silvestrovanje. Cena je ugodna. Tel. 21-106.
GRAVERSTVO Aleksander KEČ' KEŠ. Novi naslov: Šentjernej (°£ lavnica), telefon (068) 32-04r, Novo mesto, Novi trg 1 Oj01?; Metropol), telefon (0° ' 21-348.
OBVEŠČAMO cenjene stranke, d* že od 20. novembra 1983 sprejemamo naročila za enodnevne W čance. V tej sezoni nudimo naslednje pasme:
- „ros za hitro vzrejo;	.	.
- „hi»ex” jarkjce - nesnice d*ve>
- ,,newhempshir” neselekcionirane
jarkice rjave.
Krmila za naše stranke so zagotovljena.* Vse potrebne iw?r' macije dobite po telefonu (0oo) 23-385. Priporoča se valilnic* Gizela PETELINKAR, Cegelnic* 20, 68000 Novo mesto.
fotokopiranje
JOŽE SPLICHAL Novo mesto, Cankarjeva 32 telefon 22-288
:*msm
Takoj in poceni:
JANEZU USENIKU iskrene čestitke za opravljeni doktorat. Useni-kovi.
• kopiranje na različne vrste pa'
pirja in na folijo
• kopiranje formatov do velikosti 297x420 mm in pomanjšave
® uradne ure od 8. — 16. ure
• sprejem naročil tudi po telefonu
Se vljudno priporočam
S
r-
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož in oče
ANTON
GOLOB
iz Soteske 17, Straža
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Novolesu, tozd TPI, godbi in župniku za opravljeni obred. Hvala tudi govorniku za poslovilne besede. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Amalija, sin Ivan z družino, hčerka Tilka z družino in ostalo sorodstvo
V 63. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustila moja ljuba žena, sestra in teta
Tvoje življenje je bilo eno samo trpljenje.
ZAHVALA
SLAVKA
AJSTER
rojena JEVNIKAR Prijateljeva c. 4, Trebnje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prfiateljem, znancem m kolektivu Iskra Mokronog za izraze sožalja, darovano cvetje in vence. Za nesebično pomoč se posebej zahvaljujemo Jevmkaijevim, Anici Pungertnik in sosedom. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred in pevskemu zboru ter vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti.
ŽALUJOČI: vsi njeni
DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama in stara mama
FRANČIŠKE
KRALJ
iz Zagrada 33
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno smo hvaležni Lužarjevim, Bartoljevim in Lešnikovim, kolektivu TPP Novoles in župniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: vsi njeni
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je zapustil dragi brat, svak in stric
JOŽE
OKORN
Zahvaljujemo se sosedom in sorodnikom za podarjene vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni govornikoma ZB in GD Metlika za poslovilne besede kakor tudi za spremstvo. Hvala tudi pevkam in duhovniku za opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI: vsi njegovi
Z A H V A LA
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in dedka
JOŽETA ADAMIČA
se iskreno zahvaljujemo godbi, pevcem, organizacijam, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga obsuli s cvetjem in venci. Posebna zahvala velja Nacetu Kamičniku in Francetu Obrču za poslovilne besede in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: žena Metoda, otroci sin Ciril, hčeiki Majda in Milka z družinami, brat Ivan, sestri Tina in Slava z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, babica, sestra in teta
IVANA MAKSE
iz Dolenje Dobrave pri Trebnjem
ŽALUJOČI: vsi njeni
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 53. letu starosti za vedno zapustil naš dragi
IVAN ŠUŠTARŠIČ
iz Dol. Straže 99
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
JOŽEFE PEZDIRC
iz Cerkvišč v Beli krajini
I
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in našo drago pokojnico v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala dr. j Starcu in drugim delavcem internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za požrtvovalno zdravljenje, i nego in stalno skrb, hvala tudi duhovniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: otroci Jože, Pavla, Anica in Tone, brata Jože in Lojze, sestre Marička, Malka in
Pavla z družinami
'
!
*
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama,
sestra in teta
ANA KOSTELEC
Drašiči 55 pri Metliki
Zahvaljujemo se strežnemu osebju Doma počitka v Metliki za vso nego in pomoč med njeno težko boleznijo, enako tudi dr. Bhžu Mlačku iz Metlike in dr. Tonetu Starcu iz Splošne bolnišnice Novo mesto. Iskrena hvala za podarjene vence tovarni Novoteks Metlika, skupščini Ljubljane, Sijaj Hrastnik, ZB Drašiči in za izrečene ganljive zadnje besede Jožeta Plesca. Hvala župniku za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem. Vsem vaščanom iskrena hvala za izrečeno sožalje in nesebično pomoč ter za spremstvo pokojne na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI: otroci Jože, Tone, Marija, Barbara in Anica z družinami ter ostalo sorodstvo
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojni darovali vence in cvetje, pa izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste pokojno obiskovali in tolažili v njeni težki bolezni v bolnišnici in “otna. Lepo se zahvaljujemo vaščanom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, krojaškemu podjetju in , regradu iz Trebnjega, sosedom za podarjene vence. Zahvaljujemo se tudi vsem duhovnikom za lep obred .Pevcem za lepo petje. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na njeni adnji poti.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence ter vsem, ki so pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo izrekamo govornikoma za poslovilne besede, godbenikom in župniku za opravljeni obred. Posebej se zahvaljujemo tozdoma TSP in TVP za denarno pomoč in vence. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
ŽALUJOČI: žena, sinova Matjaž in Branko z družino, mama, brata, sestra in ostalo
sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ANTONA TURKA
Zajčji vrh 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi Domu starejših občanov Šmihel, kjer so pokojnemu lajšali bolečine, GG, tozd Novo mesto, WZ, tozdu TPP Novoles, tozdu Labod in duhovniku za opravljeni obred.
; iŠS®
bij* N
ŽALUJOČI: vsi njegovi
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
ANTON KOCJANČIČ
iz Mačkovca 10 pri Dvoru
■ Iskreno se zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom in vsem vaščanom, sorodnikom ter znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob stram in pokojnemu darovali cvetje ter ga spremili na njegovi prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi DO IMP Livar, DO Novoles, Modna konfekcija obrat Krka, DO Varnost ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Amalija, sin Jože in hčerka Tončka z družino, sin Zvonko .ter ostalo
sorodstvo
Dom je prazen, dom je tih, ti, za vedno na oddih, ker odšel si, ljubi oče	(Mojca)
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prerano zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak
ŠTEFAN KOČEVAR
Vrtača pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se osebju bolnišnice iz Novega mesta, sodelavcem ŽTP Novo mesto za podarjeni venec, za spremstvo in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvala tudi Iskri Semič za podarjene vence, SŠGT Novo mesto, Ivanu Plutu za govor pred domačo hišo in kaplanu za opravljeni obred. Še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: žena Marija, sin Slavo, hčerke Mojca, bratje in sestre z družinami, tašča in
ostali sorodniki
Vrtača, Semič, Stranska vas, Ljubljana, USA, Lavrica, Jesenice
Kje si ljubi mož in ata, kje tvoj veseli je obraz, kje so tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 46. letu starosti zapustit dragi mož, ata, stari ata, sin in brat
IVAN MAVEC
iz Rihpovca pri Trebnjem
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih dneh pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se krajevni skupnosti, kolektivu Novoles, tozd TAP Trebnje, tovarni zdravi! Krka, tozd Kozmetika, gasilskemu društvu iz Lukovka, gasilcu tov. Zurmanu in Pirčevi za poslovilne besede. Zahvala tudi župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Kristina, sin Ivan, hčerka Tinca z družinama, mama, brat, sestre z
družinami ter ostalo sorodstvo
d
'1739) ZA 'tovenhri 1933
0OLENJSK14JST
23
JANEZ	G
V metliški občini je malo kmetov, ki jih Janez Gačnik ne bi poznal, gotovo pa je, da ni nobenega, ki ne bi poznal Gačnika, ki se s kmetijstvom v tej občini ukvarja neprekinjeno 24 let, direktor Kmetijske zadruge pa je od leta 1965. V tem času je kmetijstvo v metliški občini naredilo v svojem razvoju nekaj velikih korakov, in ni nepristranskega človeka, ki bi Gačniku pri tem odrekal njegov velik delež.
Nekaj manj kot zadnji dve leti pa je Janez Gačnik še predsednik metliške občine, župan, kot mu rečejo ljudje. In to eden zelo redkih, če ne sploh edini v Sloveniji, ki te dolžnosti ne opravlja poklicno, saj je še vedno direktor zadruge. „Meni mandat poteče spomladi, za naprej pa bi moral biti po mojem mnenju predsednik občinske skupščine profesionalec, saj je dela, čeprav je občina majhna, za enega človeka dovolj," pravi Gačnik, ki si je v skoraj četrt stoletja, kolikor živi v Metliki, med prebivalci, še posebej med kmeti, s svojim delom, strokovnostjo, potrpežljivostjo, preprostim in odkritim občevanjem z ljudmi pridobil ugled in spoštovanje.
Gačnik ima ljubezen do zemlje in veselje do dela v krvi. „Odrasel sem kot srednji od enajstih otrok na Bo-ričevem, majhni vasici sredi gozdov blizu Novega mesta, vseskozi sem doma opravljal vsa kmečka dela, in to z veseljem. “ Kot kmečki sin v tako številni družini je skusil in preživel vse reve in tegobe predvojnega, medvojnega in
povojnega življenja. Osem let je najmanj enkrat na dan pešačil sedem kilometrov v eno stran v novomeško gimnazijo, elektriko pa je njihova vas dobila šele, ko je bil Gačnik že študent agronomije v Ljubljani Kljub temu da se je moral kot študent preživljati tako, da je med počitnicami služil denar kot gozdni delavec, v Ljubljani pa raztovarjal železniške vagone, j,e študij agronomije končal v rednem času in kmalu za tem so ga imenovali za direktorja kmetijskega posestva Mestni log, ki se je kmalu priključilo zadrugi. Zadruga je bila takrat majhna, imela je trgovino in nekaj kooperantov. Ko so prevzeli metliško vinsko klet, je bila kapaciteta kleti 50 vagonov, danes pa je v kleti prostora za 320 vagonov vina; zadruga sedaj zaposluje 280 ljudi in šteje okoli 550 članov kooperantov. Uspehe in dosežke metliške Kmetijske zadruge marsikdaj v regijskem in celo republiškem merilu postavljajo za zgled. „Za vse te uspehe se v prvi vrsti lahko zahvalimo enotnosti kolektiva zadruge in pripravljenosti naših kmetov za sodelovanje. Prav zaradi tega so v naši zadrugi strokovnjaki ostali kljub težkim razmeram v kmetijstvu in sorazmerno slabim osebnim dohodkom. Vse nas so povezovali dobri odnosi, združevala nas je velika volja do dela, tako pa se je utrjeval ugled naše zadruge pri kmetih."
Po Gačnikovem mnenju bi naše kmetijstvo še hitreje napredovalo, če ne bi bilo še vedno razkoraka med tistim, kar pri nas o kmetijstvu go-
vorimo in obljubljamo, in
med vsakdanjo kmetijsko resničnostjo. ,Mladi kmetje
DOLENJCI NA OBISKU PRI VEČERU
Šesto tradicionalno srečanje delavcev Dolenjskega lista in Večera je bilo minulo soboto v Mariboru. V uradnem delu srečanja so se za zeleno mizo pogovarjali o sodelovanju med obema časopisnima hišama, sledil pa je ogled tiskarne (na sliki). Drugi, manj uradni del srečanja se je odvijal v Športni dvorani, kjer so Dolenjei brez večjih naprezanj s 13:8 premagali ekipo (malo)nogo-metašev Večera. Rezultat pa zagotovo ni vplival, da ne bi uspel še zadnji del srečanja, kjer je bil 'boj* bolj enakovreden, čeprav so ga Dolenjci kot gostje ,nesli* nekaj več, kar pa se tudi spodobi.
IVIodvedka napadla love
Lov v Pendirjevki si bo pripravnik Vili Koželj dobro zapomnil — Kaj je prignalo kosmatince?
PENDIRJEVKA - To nedeljo so imeli lovci LD Orehovica brakado v Pendirjevki, ki se je je udeležilo 25 članov zelene bratovščine in štirje pripravniki, med njimi tudi 17-letni Vili Koželj iz Loke pri Šentjerneju. Se slutil ni, kako težak izpit ga čaka ta dan.
Med pogonom proti gozdu je Koželj pritekel do goščave nizkih smrek, tam pa našel ozko stezo, po kateri je nadaljeval pot. Nenadoma je za seboj slišal nekakšno komaste-nje. Ko se je obrnil, je imel kaj videti. Za njim je stopicala prava pravcata medvedka. Spravila se je nad Koželja, ga podrla na tla in tiščala s šapami. Na srečo je imel Koželj še prosto desnico, s katero si je zavaroval obraz, vendar ga je medvedka v to roko ugriznila. Kdo ve, kako bi se vse skupaj končalo, če mrcina ne bi postala pozorna na svoja mladiča, ki sta se počasi oddaljevala v gozd. Medvedka se je počasi dvignila, to pa je seveda Koželj izkoristil in jo pobrisal na varno.
Kmalu so bili lovci o tem dogodku obveščeni in ni trajalo dolgo, ko so počili prvi streli. Uspelo jim je pokončati medvedko in enega mladiča, medtem ko je drugi izginil v neznano. Ker je Pendirjevka sorazmerno daleč od krajev in rezervata, kjer se^ zadržujejo medvedi, je zaenkrat še nejasno, kaj je kosmatince prignalo v dolino blizu Cerovega loga.
B. B.
TAT KOLES ŽE ZA ZAPAHI
BREŽICE - Tamkajšnji miličniki so imeli prejšnji teden zaradi suma storitve več kaznivih dejanj v postopku 24-letnega Rudija Šmaj-glja iz Bukovja pri Bizeljskem, sicer šoferja brez zaposlitve. Med postopkom je bilo ugotovljeno, naj bi bil Šmajgelj na območju Krškega, Novega mesta in Celja kradel kolesa z motorjem, osumljen je tudi treh tatvin zložljivih stolov v Krškem.
Dober pogon in še boljši strel
Šentjanški lovec uplenil 211 kg težkega merjasca — Najmanj srebrn?
ŠENTJANŽ - V sevniški občini so lovci tarča že nekaj časa graj kmetij-cev, češ da premalo streljajo.
so plen tudi očistili, je tehtal kar 211 kg.
Nedeljski pogon okrog 20 lovcev šentjanške družine v Leskovški rebri
RINŽA ZAMRZNILA
KOČEVJE - V Kočevju še ni bilo snega, Rinža pa je že zamrznila. Rinža je zaledenela v celotnem toku 15. novembra, najhujši mraz pa je bil 16. novembra. Kasneje se je led na Rinži začel taliti, in sicer od tam, kjer priteka voda iz Melamina v Rinžo v obe smeri. Stanovalci, ki dobivajo centralno ogrevanje iz Melamina, pa so začeli zmrzovati... (Pogrelo jih je šele, ko so dobili račune za ogrevanje, ki znašajo skoraj 50 din za kvadratni meter stanovanja in to samo za 10 dni ogrevanja v oktobru. To znese blizu 3.000 din za 60 m2 stanovanja in to ne za ves mesec; ampak le za 10 dni.)
J. P.
Starejši lovci so uplenitelju priznali, da ne pomnijo podobnega ulova, čeprav so tod ustrelili že prenekaterega divjega prašiča. Za pleme s tem ne bo škode, saj mu pripisujejo že starost od šest do osem let. Prav gotovo pa se bodo oddahnili kmetje.
Lovec Špelko je iz mrcine izrezal tudi smrtonosno kroglo. Streljal je z znano kroglo ABC našega izumitelja Franca Avčina. Ta krogla se namreč ob zadetku „razcvete“ v obliki križa, kar seveda poveča njen učinek. Tega izuma doma nismo znali ceniti, so ga pa v Avstriji, zato je zdaj od tam treba uvažati te iskane naboje.
O Špelkovi trofeji, lepo razvitih čekanih, bo morala svojo reči še
ocenjevalna komisija. Prisotni šentjanški lovci ji prisojajo najmanj srebrno odličje.
A. ŽELEZNIK
Novomeški Eksotični ptiči
Živi v spominih
Ivana Horvat se najraje! spominja dogodkov iz | začetka tega stoletja
TANČA GORA - Ivana Horvat s Tanče gore pri Dragatušu je v svojem življenju poznala vedno le delo, zato ni čudno, da tudi sedaj, ko je že dopolnila 94 let, še vedno rada kaj postori okrog hiše, pri kurah in prašičih ter v kuhinji
Veliko je morala Ivana delati že doma, v bližnji vasi Breznik, saj so oče in štirje od sedmih otrok odšli za kruhom v Ameriko. Tudi sama bi rada odšla, prizna, a ji niso dovolili, saj bi bilo delovnih rok doma premalo.
;L
95 LETU NAPROTI - Domači so veseli, da lahko Horvatova kljub svoji starosti še vedno varuje dom, ko jih ni doma.
Ko se je poročila, je bila zopet Amerika tista, ki ji ni dovolila, da bi živela družinsko življenje: mož jo je pustil s štirimi otroki na domačiji, kjer je morala biti gospodar in gospodinja. Denar iz Amerike pa je le prihajal, da je bilo življenje znosnejše.
Horvatova se še dobro spominja dogodkov iz svoje mladosti, spomine na zadnja desetletja p® je že zabrisala starost. A je to ne moti, saj se, kot sama pravi, že zaradi lepih spominov na tiste čase splača živeti. In takrat se iz njenih ust zasliši belokranjska ljudska pesem, ki jo je Horvatova pela, ko je z- drugimi mladenkami plesala v kolu.
B. M.
Zanima jih zabavna glasba šestdesetih let — Svojevrstna usmeritev — Iz garaže v širni svet
so napredni, vendar je sedanja kriza ustavila njihov polet, bojijo se lotili večjih X stvari, ker ne vedo, kako bodo lahko vračali velika posojila. Žal cene kmetijskih pridelkov še vedno precej zaostajajo za rastejo cen reprodukcijskih materialov, mehanizaciji in ta dejstva močno otežujejo delo naši pospeševalni službi “
A. BARTEU ?
♦
DOBER STREL - Lovec Milan Špelko meni, da je tega metjas-ca zgrešil na lanskem pogonu. Tokratni strel v srce gaje položil na ščetine, zbirka pa bo bogata tudi za lepo trofejo. (Foto: A. Železnik).
na meji z radeškim revirjem pa je bil uspešen. Milanu Spelku, varilcu v krmeljski Metalni, je bila, kot pravijo lovci, naklonjena lovska sreča v ognju. Z dobro merjenim strelom, krogla je prebila vrh srca, je namreč položil na ščetine velikega merjasca. Pri lovovodju Srečku Vidmarju, kjer
DOMAČE TRNJE
— Najbolje, da naše banke preselimo kar na luno — tam bi namreč dinar padal šestkrat počasneje kot na zemlji.
— Laž ima kratke noge — a kaj pomaga, ko so podmazane s korupcijo.
— Zmotno je misliti, da se bo zaradi ohladitve — nehalo metanje polen pod noge.
— Pa menda ne bodo navsezadnje odgovorni ljudje trdili, da je za dvig cen krivo — pomanjkanje zavornega olja.
MARJAN BRADAČ
Zimsko spanje folkloristov
Zdravila za prebuditev doslej še niso odkrili
ČRNOMELJ - Da je belokranjska folklora v krizi, ni potrebno posebej poudarjati To dokazuje že število nastopov v letošnjem letu ter dve neuspeli seji, ki jih je to jesen sklical odbor za folklorno dejavnost pri črnomaljski Zvezi kulturnih organizacij.
Od desetin belokranjskih folklornih skupin jih je kar osem v črnomaljski občini. Folklora bi tam morala cveteti kot le kaj, a ni tako. V letošnjem letu so se predstavili le
25-krat, od tega črnomaljska folklorna skupina 15-krat, v preteklih letih pa so imeli po 60 in več nastopov. Prav zaradi tega je odbor za folklorno dejavnost sklical sejo, na kateri bi ugotovili, kaj je bilo narobe v preteklosti in kaj se da popraviti v prihodnjem letu.
Očitno pa je, da so tako folklorne skupine kot njihovi vodje že jeseni začeli trdno zimsko spanje, saj je bil poleg sklicatelja na prvi seji prisoten le še vodja iz Adlešičev, na drugi pa iz Vinice.
B. M.
Med eksotične ptiče, kot so ka-kanj, kakadu, rajska ptica ipd., so se po svoji volji in premisleku uvrstili tudi: kitarist Bojan Kekec, basist Milan Perger, solo kitarist Mitja Resnik in bobnar Štefan Spudič, kot menažer in tehnični svetovalec pa se jim je pridružil tudi Mitja Fabjan. Ti „ptiči“ se dvakrat na teden sestanejo v Kekčevi garaži in tam vadijo ter urijo svoja grla in instrumente. Po vsem zapisanem je že mogoče uganiti, da ne gre za nove pernate prebivalce našega planeta, temveč za ansambel, ki si je nadel nenavadno ime: Eksotični ptiči.
Novomeščani so jih imeli že nekajkrat priložnost slišati; če bo šlo vse tako, kot so si fantje navdušeno zamislili, potem bo o njih slišati še več, čeprav pripravljajo glavnino udara šele čez poldrugo leto, ko bodo sedanji srednješolci odslužili vojaški rok in bodo svoje zanimanje za zabavno glasbo šestdesetih let udejanili z nastopi na Dolenjskem in še kje drugje.
V času, ko se mladina po izbrani volji nekaterih izreka za punk in podobne izcedke rocka in popularne glasbe, je odločitev Eksotičnih ptičev, da bodo igrali „dobro, staro glasbo" šestdesetih let, zelo zanimiva.
Toda, ali gre za nostalgijo po lepih letih, za navdušenje nad Beatli in podobnimi skupinami ali za oživljanje preteklosti, nihče ne more reči. Odgovorov je veliko, zanesljivo
pa je predvsem to, da fantje igrajo, pojejo in iščejo svoj izraz v takšni glasbi. Kot predstavniki posebne glasbene usmeritve v zabavni glasbi nedvomno zaslužijo podporo, saj je samo pestra in raznolika zabavna glasba res zabavna in zanimiva.
MiM
GORIČANOVA OLJA
DOLENJSKE TOPLICE - V restavraciji zdraviliškega doma bodo v
petek, 25. novembra, ob 17. un odprli razstavo 40 oljnih slik akademskega slikarja Viktorja Goričana iz Zagreba. Ob otvoritvi bo krajši kulturni program. Za dan republike prav tako pripravljajo kulturni program, ki bo v večernih urah, sicer p* bo glasba za ples v soboto, ponedeljek in torek.
■■
DIH PRETEKLOSTI — Fantje, ki v glasbi oživljajo šestdeseta letal Eksotični ptiči. (Foto: M. Markelj)
'RIPRAVLJA OGLJE - Kovačev je vse manj. Podobno velja za glaije. Kovači, ki še zmorejo zavihteti kladivo, si nemalokrat s Jžavo priskrbijo oglje za svoje peči. Franc Nose iz Gabija, eden ,Jdkih kovačev pod Goijanci, je „doma“ zakuril kopo. Šest ubikov manjvrednih bukovih drv naj bi mu v dobrih petih dneh halo oglja za približno dve leti. (Foto: M. Luzar)
Al/El
fi ii ^
1 v L,
IH
IMAJO SAMO ONI ZGORAJ
Skoraj si upam trditi, da nimam problemov. Kljub pomanjkanju gum sem zadnjič kar hitro dobil dve. Več jih tudi nisem potreboval. Priskrbel mi ju je trgovec, ki sem mu naročil premog mimo vrste pri prijatelju v upravi rudnika. Šlo pa bi tudi brez tega, saj moj rudniški prijatelj prekupčuje z markami, trgovčev oče pa namerava kupiti traktor, ki ga ni moč dobiti za dinaije prej kot v dveh letih. Dobava mojih gum je torej kot na dlani, zato postopka ne bi razlagal na široko.
Bal sem se, da bom imeli težave z nabavo ozimnice, saj je bilo slišati, da bo-primanj-
vse kot po maslu: krompir sem dobil pri kmetu, čigar sina učim v šoli; sadje mi je pripeljala napol kmetica Klo-tilda, ker sem ji pred tednom poklonil vrečko pralnega praška, pretihotapljenega iz Italije, kamor sem šel brez depozita, ker sem bil član neke sumljive kulturniške skupine, nastopajoče s programom za naše zamejske sestre in brate; kumare, paradižnik in papriko pa sem si nabral na zadružnem posestvu. Slednje je bolj slabe kakovosti, ker sem zadevo opravljal ponoči, ko so svečavo Lune zakrivali oblaki, paznika pa na srečo alkoholni
jo nad pomanjkanjem čokolade. Ta problemček mi res ne greni življenja. Vsa moja žlah-ta se dobesedno baše s čokolado in polovica mojih sorodnikov je kronično zaprta. Naša šola ima namreč počitniško hišico ob morju, jaz pa prijatelje v Avstriji. Za pet kilogramov čokolade se moji jodlarski prijatelji valjajo po šolskih rjuhah cel teden. Oni se imajo dobro, zadovoljni so, moji žlahtniki pa me imajo za sposobnega in predvsem iznajdljivega fanta, kar mi dviguje samozavest.
radi visoke stanarine. Jaz sem se zavlekel k staršem, svoje družbeno stanovanje pa oddajam kar petim delavkam. Mesečno zaslužim pol starega milijona. Zadovoljen sem jaz, hvaležne so delavke. Ni se jim treba vsakodnevno cijaziti z vlaki ali avtobusi, rešil pa sem jih tudi nečloveškega izkoriščanja lastnikov zasebnih hiš. Rečem vam, ti dobesedno odirajo podnajemnike!
hla
v:
1PL
kovalo tega in onega. Pa je šlo Čudim se ljudem, ki benti-
S kakšnimi problemi se ljudje ukvarjajo! Moja soseda v bloku hoče eksplodirati za-
Kot vidite, imam kup razlogov za dobro voljo. Drži me, da bi zapel hvalnico trenutnemu stanju, za katerega sicer pravijo, daje težko, zapleteno in polno problemov. Iz mojih nekaj primerov pa je razvidno, da imajo probleme samo tisti, ki o njih govorijo.
TONI GAŠPERIČ
la
oi
N