ETOVALEC. Miran gospodarski list s prilogo Jrtnar". Uradno c. kr. kmetijske družbe glasilo vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire. družbeni tajnik. fe »Kmetovalec' izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred i gld , ^ za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje e. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld , na »/» strani 8 gld .na 14 strani -5 gld. in na >/„ strani 3 gld. Pri večili naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dupaji f\Vien 1. \Vallfischgašse Nr 10). Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5. nS.UMF.EFJEBttH fRIESTS. st. V Ljubljani, 30. aprila 1888. Leto Y. Obseg;: Nove vrste lopata. — Kmetski stan na Hrvatskem. — Svarilo onim. ki kupujejo gospodarske stroje od agentov. — Detelja s travo pomešana. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Tržne eene. — Inserati. Nove vrste lopata. Ročnost ameriškega orodja je priznana tudi uže med slovenskimi gospodarji. Saj pa ameriško orodje ni le dosti ročnejše, nego naše domače, ampak je tudi veliko laže, in ker je trpežnejše, tudi bolj ceno. Naš kmetovalec ne premenja kmalu svojega navadnega orodja, kadar pa poskusi delati z ameriško lopato, vilami i. t. d., tedaj pa gotovo opusti svoje domače okorno orodje ter se poprime ročnejše ameriške lopate ali vil. Kakšen razloček pa je tudi! Domače gnojne vile so toliko težke, da jih ima človek dovolj praznih vzdigovati; roč se jim vsak hip omaje, sname ali celo zlomi, in klini so od tako slabega blaga, da se vedno lomijo. Vse drugače je z ameriškimi vilami. Te so lahke, da jih delavec komaj čuti v roki, klini so jim iz prožnega, a vender trdega jekla, in nasajene so na hikorijev drog tako močno, da se nikdar ne snamejo. Hikorijev les je pa toliko trpežen, da se ni bati, da bi se zlomil drog. Tako je tudi z drugim orodjem. Zlasti lopate so kaj trdno delane. Ker se pa takim trdnim lopatam obrablja le spodnji konec, zgornji z ročem vred pa ostaja toliko dober, da ga je škoda proč metati, izumili so praktični Amerikanci lopato, kakeršno kaže podoba 17.; njej je vsak hip mogoče premenjati spodnji konec. Zgornji del take lopate rabi seveda skoro do konca. Cena teh lopat nam ni znana, a vsekakor gotovo niso predrage. Prave ameriške gnojne vile stoje na pr. 1 gld. 70 kr. in trpe ne glede na njih večo rabnost Podoba 17. najmanj toliko časa, kolikor pet domačih, katere je vrhu tega treba še vsak hip v novic nasajati. Kmetski stan na Hrvatskem. Vsak dan slišimo tožbe o hudih težavah, s katerimi se je pri nas kmetskemu stanu boriti, da se čim dalje bolj v dolgove zakopava in da izgublja malo ne vso nado do boljših časov. Leta 1884. je bilo v Ljubljani zborovanje, na katero je prišlo tudi mnogo kmetov z dežele, da bi se posvetovali, s čim da bi se dal zabraniti propad kmet-skega stanu. Masikaj pametnega se je govorilo, marsikatera dobra želja je bila povedana, ali vzroki propadu so tako različni, da jih ni mogoče odstraniti na mah. Tolažimo se le s tem, da se tudi iz drugih dežel oglašajo prav iste pritožbe, in da tudi drugod niso še iznašli leka, ki bi kmetskemu gospodarstvu ozdravil najbolj ske-lečo rano, silno zadolževanje, in oviral neomejeno razkosavanje zemljišč. Dolgovi razjedajo kmetsko gospodarstvo, kakor rak život, razkosavanje pa rodeva kočarje in kmetski proletarijat. Enako zborovanje, kakeršno pri nas leta 1884., bilo je 12. aprila t. 1. in naslednje dni v Zagrebu. Tudi na Hrvatskem so opazili, da se kmetom čim dalje slabeje godi, da ne morejo več izhajati in da stokajo v bedi in uboštvu. Koder pa propada kmetski stan, tam ne morejo tudi drugi stanovi, zlasti trgovci in obrtniki uspevati. Hrvatska vlada je torej poklicala zvedene može iz vse kraljevine, da bi povedali svoje mnenje, kaj je propada krivo, in kaj bi se dalo proti njemu storiti. Kako pa so na Hrvatskem urejene kmetije? — Pri nas je vsak kmet ali sam ali s svojo ženo vred lastnik. On sme na svojem zemljišči gospodariti, kakor zna in hoče, sme je zadolževati, sme je prodati vse ali po kosih. Naš kmet je torej neomejen v svojih lastninskih pravicah. V starih časih ni bilo tako. Kadar so se naši pradedje bili tod naselili, prilastila si je vsaka rodbina za se i ali po več rodbin skupaj toliko zemlje, kolikor se jim je zdelo je potrebno. Postavili so si svoje dome in obdelavali zemljo, pa vsa obdelana zemlja je bila skupna last vse vasi, kakor so na primer še zdaj mnogi pašniki in gozdi. I Ta prvotna naprava je ostala do dandanes po večem delu Rusije. Vsi kmetje ene vasi nimajo samo skupnih pašnikov in gozdov, tudi njive so jim skupna last, pa so razdeljene tako, da ima vsaka hiša svoj del, katerega obdeluje in s katerega spravlja pridelke. Kmet ne more na svoj del zemlje delati dolgov, ker ni njegov za vedno. Hiša z vrtom je sicer njegova, pa prodati jo sme komu drugemu le z dovoljenjem vse vasi. Tako skupnost imenujejo na Ruskem „mir". Njive se vsakih deset ali petnajst let na novo razdele po številu moških, kolikor jih je 1 pri vsaki hiši. Ubožne in onemogle ljudi preskrbuje ves ,! mir. Ta naprava ima svoje dobre, pa seveda tudi svoje slabe strani, ker se umno kmetovanje ne more prav razvijati. Nobeden kmet ne bode vzboljšaval svojega kosa zemlje, ako ve, da ga bode morda čez nekaj let moral drugemu pustiti. Vender se Rusi trdno drže mira, in tiste občine, v katerih redkokrat dele zemljo, so najimo-vitejše, ker kmetje dobro obdelujejo svoje oddelke, in ker se fantje ne ženijo brž, kadar dorastejo, kajti nimajo upanja, da bi kmalu dobili svoj oddelek zemlje. Južni Slovani ne poznajo več mira. Pri nas Slovencih je vsa zemlja že zdavnaj razdeljena in je neomejena last posestnikova. Poprej se vsaj kmetije niso smele razkosavati, temuč naslednik je dobil celo kmetijo. Na Kranjskem pa je ta določba bila že za francoskega vladanja 1809. leta odpravljena. Zato so se kmetije sosebno na Notranjskem in Dolenjskem kosale in drobile brez konca in kraja. Pri drugih južnih Slovanih, pri Hrvatih, Srbih in Bolgarih pa so si do naše dobe ohranili velike kmetije, namreč zadruge, ker jih niso smeli razkosavati. Te kmetije niso last ni moža, ni žene ali otrok, temuč so last cele rodbine, kolikor je je pri hiši, in včasi jih je celo po 30 do 40, navadno 15 do 20, namreč stari oča z ženo, sinovi s svojimi ženami, neomožene hčere in vnuki. Vse gospodarstvo vodi starejšina, navadno stari oča, in če je ta onemogel, eden sinov, katerega si izbero drugi. Hiša in gospodarska poslopja, vsa zemlja, premičnina (inventar) in živina je skupna rodbinska last. Ako umerje en člen rodbine, ostane njegov delež zadružnega imetka zadrugi, katere členi so vdova in otroci, ako je pokojnik bil oženjen. Dekleta imajo pravico le do hrane in vzreje, ne pa do kake dote iz zadružnega imetka. Skupne prihodke vzprejema in hrani gospodar, ki tudi plačuje davke in druge izdatke. Kar preostaja koncem leta, deli se med posamezne rodbine zadružne. Zemlje ima zadruga po 25 do 40 orali in še po več. Velike za-. druge po posavskih in moslavinskih krajih imajo po tri do štiri pare volov, 10 do 15 krav, 8 do 14 konj, 50 do 100 ovac, obilo živeža in vina. Taka dobra, kmetskemu ljudstvu koristna naprava bi se bila morala ohraniti ni je pa bilo rušiti. A postave sklepajo dostikrat taki možje, ki so sicer prav učeni in modri ter imajo dobro voljo, a ne poznajo pravih kmet-skih potreb. Kakor so pri nas dovolili prosto razkosa- vanje kmetij, isto tako so na Hrvatskem leta 1874. sklenili zakon, po katerem se smejo rušiti zadruge, ako to želi samo eden zadružnik, nove zadruge pa je prepovedano ustanavljati. Preteklo je 15 let, in že se kažejo po vsej Hrvatski, po Slavoniji in Krajini silno žalostni nasledki tega nesrečnega zakona. Ker je v vsaki veči rodbini kakšen svojevoljnež ali malomarnež, ki se neče brigati za skupno delo in skupno blaginjo, zahteva svoj delež iz zadruge, in po zakonu se mora deliti vsa zadruga. Potem dobi skupnega zemljišča vsak vsoj kos, na katerim si postavi kočo, dobi nekaj glav živine, a ne dovolj zemlje, da bi jo mogel rediti, in namesto prejšnjih trdnih kmetij nastajajo pritlikave kočarije z ubogim ljudstvom. Če pojde tako še dalje, v 20 ali 30 letih po Hrvatskem ne bo več kmetskega stanu, temuč bodo sami kočarji in težaki. Poprej se zadruge niso smele zadolževati, zdaj pa imajo ti majhni kmetiči že nad 80 milijonov goldinarjev dolgov vknjiženih na svojih žemljicah. Vlado je začelo močno skrbeti, kaj bode, če bode propadal kmetski stan, kateri daje največ davka in največ vojakov. Skrbelo je tudi rodoljube, kaj bode z narodom, ko hira in pogiblje glavni njegov steber, na katerega se opirajo vsi drugi stanovi. Izprevideli so, da so silno za-gazili s svojimi zakoni in da jih treba izpremeniti. Ali pa ni že prepozno? Ali ni že preveč zadrug razrušenih, vse pa izpodjedene po slabem vzgledu? Na zborovanji, katero je hrvatska vlada sklicala v Zagreb, pripoznali so vsi, da je treba razkosavanje zadrug in sploh kmetij omejiti ter določiti, koliko zemlje mora pri kmetiji ostati. Koder so še zadruge, onod naj se iz-kušajo ohraniti. Ako se pa dele, potem se zemljišče ne sme razdrobiti na kolikor si bodi koscev, temuč ostati ga mora najmanj 4 do 8 orali pri kmetiji. Tudi zakon o dednem pravu na kmetih se bode izpremenil. Ne bode namreč dovoljeno, da bi zemljišča razdeljevali v toliko delov, kolikor je dedičev. Tist, ki prevzame kmetijo, dobil bode celo in sicer po primerno nizki ceni, da ne bode zaradi izplačil precej prišel na kant. Glavna napaka zakona o delitvi zadrug je, da se mora zadruga deliti, ako to želi le eden zadružnik, naj tudi vsi drugi žele skupaj ostati in skupno delati. Novi zakon bode določil, da se zadruga sme le tačas deliti, kadar to zahteva večina zadružnikov. Pokazalo se je namreč, da si navadno večina zadružnikov želi ohraniti zadrugo, ker vidijo, da se njim bolje godi, nego onim, ki so delili zadruge in žive zdaj kot majhni, pritlikavi kmetiči borno. Pa povsod se nahaja kak nezadovoljnež ali prepirljive ženske, in zaradi enega so vsi drugi pošteni in pridni ljudje prisiljeni, odreči se svojim dobrim in priljubljenim razmeram in si nehote vzeti svoj delček zemlje ter se boriti z vsemi težavami kočarskimi. Naj se vladi in razumnim rodoljubom hrvatskim posreči blagi namen, da bi mogli ustaviti propad kmetskega stanu in tako rešiti deželo in narod socijalne krize. Dr. Vošnjak. Svarilo onim, ki kupujejo gospodarske stroje od agentov. Po deželi hodijo razni agenti, ki si izkušajo kaj prislužiti na pošten ali pa tudi na nepošten način. Kadar je treba kako sleparsko kupčijo zvršiti, takrat ti agentje najrajši potrkajo na kmetske duri, meneč, da se kmet najrajši da opehariti. Gospodarji, bodite torej pozorni, zlasti kadar vam ponujajo gospodarske stroje (mašine)! Zapodite vsakega takega agenta brez razločka! Da so ljudje, ki vsiljujejo gospodarjem kmetijske stroje, v resnici malo izbirčni v svojem postopanji, dokazujejo nastopni dogodki: Posestnik in ud naše družbe g. F. S. v S. kupil je od nekega agenta Ferdinanda Vertouza slamorezen stroj za 38 gld. ter je dal precej 5 gld., ostanek 33 gld. zavezal se je pa plačati 1. oktobra 1888. leta. Agent Vertouz je dal gosp. F. S. pismo, s katerim je potrdil naročilo na slamorezen stroj z 8" široko odprtino, s tremi rezilniki in s tremi reservnimi rezilniki. V pismu je pisano, da bode stroj v 8 dneh doposlan, in da j^ Vertouz zastopnik dobro znane dunajske tvrdke Jos. Friedlander. Gosp. F. S. je čakal stroja, a ker ga vender od nikoder ni bilo, obrnil se je po treh tednih naravnost do tovarnarja Friedlanderja na Dunaj. Ta mu res takoj odgovori in sicer: Na Vaše c. pismo z dne 10. t. m. sem takoj pozvedoval pri Vertouzu in zvedel, da Vam je prodal slamoreznico z 8" široko odprtino in s tremi rezilniki za 38 gld., za kar jevvzel 5 gld. are, katere mi pa še do danes ni odrajtal. Čudim se, da ste dali temu gospodu kaj denarja, ne da bi se bil izkazal s pravico, da sme denar pobirati v mojem imenu. Take pravice nima od mene. Da pa ne bodete oškodovani po Vertouzu, ki proti moji volji za me potuje, pripravljen sem Vam prodati slamoreznico z 7'/4" široko odprtino in s tremi reservnimi noži za 46 gld. 50 kr. ter odbijem 12% rabata in 5 gld., ki ste jih dali Vertouzu, tako da imate plačati 1. oktobra t. I. tudi le 35 gld. 92 kr. Strojev z 8" široko odprtino jaz ne izdelujem, sicer bi pa bili lahko posneli iz cene, za katero Vam je Vertouz ponujal stroj, da noben tovarnar ne more delati takih strojev po tako nizki ceni. Vsak more sam iz tega dogodka posneti, kaj je agent nameraval, in ako gosp. F. S. ne bode nobene škode trpel, zahvaliti se ima le poštenosti tvrdke J. Friedlanderja, ki skrbi za dobro svoje ime. Kdor hoče kupiti kak stroj, naroči naj si ga naravnost pri kaki pošteni tvrdki, kakeršna je na pr. J. Friedlanderjeva na Dunaji, ali pa naj popraša za svet pri kmetijski družbi, kateri je dolžnost posredovati. Bodi nam dovoljeno prijaviti v pouk našim gospodarjem še ta Je dopis iz „Slovenskega Gospodarja", katerega je dobil cenjeni ta list iz '"Šent. Jurja ob južni železnici: Z začetka marcija meseca so po naši okolici hodili trije židovi ter prodajali kmetijske stroje. Pa sad teh Hebrejcev se je že pokazal, — če tudi ne pre-vesel; od raznih strani se namreč slišijo pritožbe. Za zdaj hočemo objaviti le en slučaj, pa ta naj bo našim kmetovalcem v svarilo. J. B. iz P. je kupil stroj (ma-šino) za rez, potem ko so ga bili omenjeni Hebrejci poltretjo uro nadlegovali, — za 80 gld., in sicer tako, da dobi stroj za en mesec na poskušnjo ter ga plača v dveh letih brez obresti. Premalo pa je pomislil, ko je agentom kar podpisal menico (Wechsel) za „mašino", katere še videl ni niti prejel, še menj pa jo je poskusil. Kmetu v začudenje pa se došli dopis vse drugače glasi, nego je bilo dogovorjeno. „Eine Futterschneide-Maschine Nr. 27 12" breit fl. 80.—, Zinsen und Stempel ti. 3.50, zahlbar bis 1. Marž 1888 in Wien gegen Wechsel, den wir schon besitzen". O enomesečni poskušnji tu ni govora. Dolžni kmet pa je tovarni (fabriki) odpisal, da so se pogodili za enomesečno poskušnjo, ter da plača šele v dveh letih brez obresti. Ker pa mu tovarna fl. 3.50 zdaj za obresti računi in se sploh ne drži dogovorjenih pogojev, on stroja ne vzame in prosi, naj mu menico da nazaj. Tovarna pa je nato tako odgovorila, da že izpremeni plačilni obrok in tudi kupno ceno, akcept (menico) da pošlje nazaj, obresti pa da dobrovoljno odpusti; zaradi plačilnih obrokov da se hoče s svojim agentom posvetovati; potem pa bode mašino, katero še zdaj na Dunaji ima, doposlala ali pa bode menico vrnila. Poskušnja na en mesec se dovoli, in mašina se more zamenjati, če bi ne bila rabna. J. B. pa mašine noče vzeti ter zahteva podpisano menico nazaj. Tu se vidi, da ima naše kmetsko prebivalstvo veliko preveč zaupanja do tujcev. Od njih kupuje po visocih cenah, podpisuje menice za reči. katerih še videlo ni, ter se tako predaje samovolji tujcev. — Mašina se torej le zamenja, če ni za nič — to je čudno tolmačenje za poskušnjo —, kup pa ne gre nazaj. V „garantiescheinu" pa se pravi, da je stroj last tovarne, dokler ni poplačan popolnoma. To bi utegnilo v posameznih slučajih za kupce imeti škodljive nasledke. V takšnih kupčijah torej le previdno! Detelja s travo pomešana. Marsikdo se boji take setve ter pravi, da postane njiva plevelna; toda pri primernem obdelovanji je ta izgovor ničev. Mi moramo namreč za deteljo s travo pomešano samo take rastline sejati, ki tudi nekoliko plevela pretrpijo, ali pa da ga lahko iztrebimo. Pasji rep (phleum pratense, Timothv-gras) požene res rad, ko smo ga zaorali, nekoliko po korenikah Ce hočemo torej po taki mešanici pšenico ali rež posejati, moramo naj-mar.je dvakrat preorati, da popolnoma uničimo pasji rep. Laška ljulika (lolium italicum, italienisches Raigras) se med deteljo tudi zelo priporoča, ker ona nam dosti let veliko in dobrega sena daje. Korist, ki nam jo daje mešanica, je velika in lahko umevna. Vsak ve, da sega detelja s svojimi korenikami globoko v zemljo, a korenike vseh trav, ki smo jih med deteljo posejali, ostanejo pa le v vzorani zemlji, nekoliko jih gre tudi globo-keje. Dobiček pri tej različni globokosti korenik je, da uporabimo njivo vsestranski, ne samo v globočini, ampak tudi na površji, česar bi ne bili dosegli, ko bi bili samo deteljo ali pa samo eno travo vsejali. Drugi dobiček, ki ga pri takem mešanem sejanji dobimo, je v zemeljskem živežu; detelja použije polovico več kalija, šestkrat več magnezije, štiri in petkrat več apna, nego laška ljulika, nasprotno pa potrebuje le ta 147a krat več kre-menine in 2'/,.krat več natrona, nego detelja, le v fos-I forovi kislini sta si obedve rastlini skoro enaki. Ko bi i obe rastlini tisti živež potrebovali, zmanjkalobi ga v zemlji, tako se pa morete dobro preživeti, ker potre-bujeti za rast različno hrano. Tretjo korist nam daje mešanica, da posejemo lahko take pomešane rastline v malo letih zopet na isto njivo, česar bi ne smeli, če bi bili samo deteljo sejali, ker detelja ne sme dostikrat na isti njivi biti, sicer bi spodnji svet popolnoma izsrkala in nam ga nerodovitnega za deteljo in druge rastline naredila. Po nekaterih krajih detelja ne raste čista dobro, če jo pa pomešamo s travo, vender še obrodi in nam zboljša in pomnoži košnjo, posebno na lahkih peščenih tleh detelja ne obrodi sama. Dalje so take njive vrlo dobre za pašnike. Največ se kravam pokrmi detelje ob cvetji, ravno v tem času ima pa rdeča detelja največ redilnih reči v sebi in sicer več, nego jih molzne krave potrebujejo ; vse pa, kar je preveč, gre v izgubo, v gnoj. Ce pa deteljo pomešamo z laško ljuliko in s pasjim repom dobimo za krave ravno primerno tečen živež, katerega lahko vsega prebavljajo; mi pa pri tem ravnanji ničesar ne izgubimo. Dalje, če krmimo živali z deteljo, s travo pomešano, ni nevarno, da bi ta piča katero živinče na- penjala ali še celo uničila. Včasih nam po zimi detelja pozebe, ostane pa nam še trava; narobe pa nekatero spomlad detelja izvrstno raste, da vso travo preraste, ta nam bode pa o drugi košnji več sena dala. Vse te koristi imamo pa le takrat, ako smo deteljo in travo gosto nasejali in sicer 35—50 luntov vsega semena na vsako oral. Razne reči. — Da gori (toht) stenj v svetilnici brez dima in smradu, priporočajo ga poprej namočiti v močnem kisu (jesihu) ter potem posušiti. Dostikrat pa slabo gori svetilnica petrole-jeva, ker se v oljni posodi nabere sčasoma mnogo nesnage. To pa odpraviš, ako večkrat posodo izpereš z vročo vodo in sodo. — Kogar boli glava od pokvarjenega želodca, more se hitro ozdraviti, ako použije zjutraj na tešče 5 do 10 bri-novih jagod, ki jih zmečka, ter ob enem popije kozarec sveže vode. Posebno dobro je to zdravilo za želodec, ki je pokvarjen od slabih pijač. — Kruh bode okusnejši in tudi tečnejši, ako testo zamesiš z vodo od otrobi. Popari namreč otrobi z vročo vodo, precedi jo skozi čisto ruto, vodo porabi za kruh, ostale otrobi pa za živino. — Udrt hrbet pri konji .je velika napaka, katero pa moremo preprečiti; kajti prihaja le od tod, ako morajo žrebeta jesti iz previsokih jasli. Pri takih jaslih se vzpenja žrebe z glavo in se upira na zadaji nogi. Nasledek je upogibanje vretena in sčasoma udrt hrbet. Kadar je pa narejen začetek, potem se pa napaka povečuje pri vsaki priliki, kadar konj rabi silo svojo. Dobro je torej žrebeta krmiti po vzgledu Arabcev, kateri vemo, da imajo najlepši konje. Arabci dajejo namreč krmo v jaslih, ki so prav blizu tal. Med krmljenjem pa privežejo sprednjo žrebetovo nogo k zadaji nogi. Žival se mora pipogibati, ako hoče do krme, in ker ne more zadnjih nog nazaj pomikati, ostane vreteno vedno ravno ali pa bolj vzbuhneno nego udrto. — Hudega bika ukrotimo najlaže, če mu vzdignemo rep in ga trdo na rogova z vrvico privežemo. Na rogova privezani rep ga zavira, da ne more kam suniti ali se zaleteti; tako privezanega bika lahko z majhno šibico vodimo. To gospodarjem v poskušnjo, kar je že več ko poskušeno. — Poškodovana konjska kopita bodisi razpočena ali pa sicer poškodovana se hitro ozdravijo, ako se vsak dan, kedar so dobro izmita, zjutraj in zvečer s čopičkom nama-žejo s tako napravljenim mazilom. Vzame se 250 gramov debelo raztolčenega ali pa debelo zrezanega hrastovega čresla, katero se s 750 grami vode tako dolgo kuha, da ostane le še do 250 gramov tekočine, katera se skozi kako ruto precedi, čista tekočina se izlije v veliko plitvejšo ponev, v kateri se ji doda 250 gramov olupljene, drobno zrezane čebule; to se pol ure kuha; čez pol ure doloži se tekočiui še 500 gramov svinjske masti. Vse skupaj se dalje še toliko časa kuha, da jenja štrcati, kar je znamenje, da ni nič več vode v nji. Konečno se precedi ostala gosta tekočina v novic skozi ruto, in mazilo je napravljeno. — Perice, ki si hočejo milo (žajfoj prihraniti, naj si kupijo v lekarni boraksa (Boras). En lot stolčenega boraksa se raztopi v 4 funtih vode; ta tekočina se rabi pri pranji in i^e škoduje ni perilu in tudi barvi ne. — Dober kit za združenje železnih cevi, kakeršne se rabijo za napeljevanje vode, je zmes enakih delov ilovice in železnega piljenja, zamešana s hudim kisom ali jesihom. Za združenje lončenih cevi vzame se pa kit, ki je sestavljen iz enega dela smole, '/a dela ikolofonije, % dela meniga in J/5 dela v prah stolčene opeke. Smola in kolofonija se raztopita, mening in opečna moka pa se oddajata med veduiin mešanjem. Rabi se ta kit, dokler je vroč. — Čreslovna kislina (Grerbsaure) se dobiva v vsaki lekarni po prav nizki ceni in rabi s prav dobrim uspehom zoper smrdljivi pot na nogah, ako potrosimo nekoliko te moke v čevlje; tudi če so se na nogah mehurčki naredili, je čreslovna kislina dober pripomoček zoper to nadležnost. Dalje se priporoča tudi ljudem, ki so volku podvrženi. Vprašanja in odgovori. 1. odgovor na 38. vprašmje. Pinje, ki so podobne vrtečemu sodu, izdelujem jaz uže dlje časa, in sicer kakor jih je priporočal učitelj za sirarstvo, g. Jlitz na Tolminskem. Izdelal sem uže nekaj takih pinj za tolminske mlekarske družbe. Delam jih razno velike. Martin Grolja, mizar v Podmelcu, hiš. št. 72. pri Tolminu. 2. odgovor na 38. vprašanje. Pinje, ki so podobne vrtečemu sodčeku, narejam jaz iz macesnovega lesa in z železnimi obroči. Te pinje se hitreje oniedejo, in jih je laže goniti nego stoječe, zato jih pa tod pri nas uže povsod rabijo. Razen mene dela jih tudi Florijaučič na Visokem. Janez Bukovnik, sodar v Hotemažah, pošta Tupaliče. Vprašanje 50. Nasadil bodern preko kilometra dolg pot od svoje hiše do velike ceste ob obeh straneh z jablanami in sicer samo z eno vrsto. Svetujte mi, katere vrste jablana bo zato najboljša, in koliko narazen naj stoji drevje? (Gr. S. v Pr.). Odgovor: Brez dvombe je najboljša jabolčna vrsta v ta namen angleška zlata zimska parmena. Ta vrsta je najmanj občutljiva, raste lepo na kvišku kakor topola, rodi kmalu in obilo izvrstnega sadu, ki je za vsestransko porabo. Drevje sadite po 8 —10 narazen, in sicer tako, da stoji sredi med dvema drevesoma na drugi strani vselej eno drevo. Vprašanje 51. Razdelili smo srenjski pašnik. Ker je lega primerna, zemlja pa posebno v globočini precej prodasta, izpremenil bi rad za poskušnjo en kos v travnik. Kako naj to storim in kakšno travo naj vsejem? (Z. M. v D. v.). Odgovor: Preorjite pašnik tako dobro, kakor sploh morete. Vsejte oves ali kako drugo jaro žito, vmes pa podsejte zmes iz rdeče in tudi nekoliko bele detelje ter iz travnega semena tistih trav, ki na vaši zemlji dobro uspevajo in so trpežne. Seme teh trav doboste najboljše in najceneje, ako po-smukate, kadar trava dela seme, seme z onih trav, ki so znane za dobre in ki rade rasto na zemlji, ki je ravno taka, ka-keršen vaš pašnik. Take trave doboste na pašniku samem ali pa v njega bližini. Tako pridobljeno domače seme vas malo stoji in je dokaj zanesljivejše nego kupno. Ako morete čakati, bolje je, da prvo leto sadite na ledino krompir brez gnoja, drugo leto pa jaro žito na pognojeno zemljišče. Vprašanje 52. Kedaj je bolje drevje saditi, jeseni ali spomladi? (B. K. na Z. gori). Odgovor: Iz mnogih vzrokov je bolje drevje saditi jeseni', ker se ob tem času vsajeno drevo poprej in bolje uko-renini, nego spomladi vsajeno. Kdor pa drevje kupuje, postrežen bo pa jeseni po drevesnicah tudi bolj nego spomladi. Prav živo priporočamo vsem, ki drevje kupujejo, ako tudi je mislijo saditi šele spomladi, da si ga naroče uže jeseni. Vsekakor je pa dobro jame izkopati drevju jeseni in jih odprte pustiti do spomladi, da moreta vlaga in mraz prešiniti izkopano prst in jamo ter tako razkrojiti rudninske in organske snovi. Smešno pa je, kakor je včasih čitati, da naj se jame sicer izkopljejo uže jeseni, a potem zopet precej zaspo, češ, da se more potem zemlja zopet poleči do spomladi. Vprašanje 53. Mi izdelujemo uže veliko let ovčji sir, ki je pa zelo blede, malo da ne zelenkaste bele barve. Prodajali smo vedno prav lahko naš sir, nekaj let sem zahtevajo pa kupci sir bolj rumene barve. Tudi nam se zdi, da je rumen sir videti okusnejši, a neposreči se nam narediti takega, če ravno smo primešavali nekoliko kravjega mleka. Veliko kravjega mleka pa ne smemo primešavati, drugače izgubi sir ostrost, ki jo zahtevajo od ovčjega sira. Kako naj ravnamo, da bode naš sir tako lepo rumen, kakor je sir iz kravjega mleka. (Ž. E, v N. v Istri). Odgovor: Rumena barva, ki jo ima sir iz kravjega mleka, ni naravna. Vsi sirarji morajo barvati sir, ako ga hočejo prodati. Sir iz kravjega mleka, ako ni barvan, ima ravno tako neokusno belo barvo, kakor vaš sir sedaj, zato ga morate tudi vi barvati. Barva je narejena iz popolnoma nedolžnih rumenih cvetic, ki niso prav nič škodljive zdravju; sicer je draga, ker pa je je prav zelo malo treba, tako rekoč nič, ne draži izdelovanja sira. Ce se prav spominamo, zadostuje ena navadna žlica na 100 litrov mleka. Sicer je pa uavod za porabo pridejan steklenici: barva je namreč tekoča. Varujte se pa preveč jemati barve, kar se začetniku prav lahko pripeti, drugače naredite tako močno barvan sir, da ga za noben denar ne bodete mogli prodati. Barvo za sir prodaja A. Pfahnhauser na Dunaji, Strozzigasse. Vprašanje 54. V zadnjem listu pišete o pripravah za žvepljanje sodov. Kje je dobiti take priprave in žveplo? (C. F. v Dr. na D.). Odgovor: Imenovane reči, kakor vse potrebščine kle-tarske, morete naročiti pod naslovom: Administration der \Vein-laube in Ivlosterneuburs;. Gospodarske novice. * Slavni c. kr. okrajni šolski svet v Radovljici je z ozirom na veliko važnost, katero ima živinoreja, poljedelstvo, gozdarstvo in sadjarstvo za ves šolski okraj radovljiški, v posebni okrožnici živo priporočil vsem krajnim šolskim svetom in vsem šolskim vodstvom svojega okraja, naj si naroče „Kmeto-valca" in „Vrtnarja". * Posojilnici v Ribnici in Logatci otvorili bodo v kratkem. Prav iz srca želimo, da bi ta dva okraja posnemali drugi, v tem obziru še zaostali okraji. Ni dovolj, da izkuša naš gospodar napredovati samo z umnim gospodarstvom, skrbeti mora tudi, da ima ob pravem času pošteno denarno pomoč na razpolaganje. Tako pomoč daje pa najlaže posojilnica. Posojilnice so pa ob enem tudi edina pomoč proti oderuštvu, ki se kaj oblastno šepiri med Slovenci. * Plemenske bike muricedolske pasme bode c. kr. kmetijska družba prodajala 19. maja v Eibnici. Podrobnosti je brati med inserati. * Rateška podružnica c. kr. kmetijske družbe kranjske je 1. 1887. razdelila med ude svoje 85.560 gozdnih sadik in 260 ukoreninjenih trt. v * Cesarjevio Rudolfovo sadjerejsko društvo za Spod. Stajer je imelo belo nedeljo popoludne svoj spomladanjski občni zbor. Udeležilo se ga je toliko kmetovalcev in gospodov iz domače in drugih far, da je šolska soba bila premajhna. Zato smo pa takoj šli na streljaj od šolskega poslopja oddaljeno zemljišče g. Črno vseka, kjer je bilo vse pripravljeno za sajenje drevja. Tu je predsednik g. dr. Ipavic najprej predstavil ravnatelja deželne vinarske in sadjarske šole v Mariboru, g. H. Kalmana, kateri je tudi društvo s svojim pohodom počastil, in potem popotnega učitelja Mariboskega, g. Matijašiča. Gr. Matijašič je nato govoril o vzgoji divjakov in o cepljenji drevja: praktično je kazal, kako se za presajanje namenjeno drevje obrezuje, kako se izkoplje jama in kako se priredi kol. V pričo poslušalcev je vsadil eno drevo, pojasnjujoč svoje delo s pravilno, lahko umevno besedo ter prijazno poučujoč na tu in tam stavljena vprašanja. Vsako delo se mu udaje, bodi si z lopato, z motiko, z žago ali z nožem. Predsednik g. dr. Ipavic je med navzočne kmete in gospode razdelil tiskano poročilo o dosedanjem društvenem delovanji. Eazdelilo se je tudi lepo število divjakov in cepičev pripoznano najboljših plemen, in sicer kakor navadno vsako leto ob tem času brezplačno. Zaradi poznega časa so izostala nekatera poročila iz obravnavnega vzporeda. Popotni učitelj g. Matijašič pa je bil že pred več dnevi tukaj. Imel je v šoli en poučen govor o sadjarstvu v obče ter je praktično kazal učencem III., IV. in V. razreda različne načine cepljenja. Hodil je tudi po vaseh poučevat; predsednik g. dr. Ipavic ga je vsak dan peljal v kako drugo vas, kamor so ja izpremljali tudi drugi prijatelji sadjarstvu. Tu so se zbrali pri kakem kmetu možje in fantje, g. učitelj pa je poučujoč snažil drevje, požlahtnjeval divjake, precepljal in presajal starejša drevesa itd., kakor je sploh delo nanašalo. In tako poučevanje ne more brez koristi biti, ljudstvo je pa tudi hvaležno in se čim dalje bolj zanima za umno sadjarstvo. Pa tudi po drugod žele dobiti, če ga niso že dobili, popotnega učitelja g. ^Matijašiča, da bi jih učil praktično sadjarstva, tako na pr. Šmarje, Sevnica, Mozirje in še drugi kraji. In tako je prav. Marljivo in natančno obdelovanje, blagoslov božji: gotov uspeh! V. J are, tajnik. Tržna poročila. Žito in poljski pridelki. V Ljubljani 28. aprila: Hektoliter: pšenice 6 gld. 97 kr., rži 5 gld. 25 kr., ječmena 4 gld. 60 kr. ovsa 3 gld. 20 kr., ajde 5 gld. 10 kr., prosa 4 gld. 95 kr., turšice 5 gld. 60 kr., leče 12 gld. — kr., graha 13 gld. — kr., fižola 11 gld. — kr.; 100 kilogr. krompirja 2 gld. 67 kr., 100 kilogr. sena 2 gld. 67 kr., 100 kilogr. siarne 2 gld. 32 kr. V Kranji 25. aprila: Hektoliter: pšenice 6 gld. 82 kr., rži 4 gld. 86 kr., ovsa 2 gld. 92 kr, turšiee 4 gld. 54 kr., ječmena 4 gld. 39 kr, ajde 4 gld. 55 kr. ; 100 kilogr. sena 2 gld. — kr, 100 kilogr. slame 1 gld. 60 kr. V Rudolfovem 25. aprila: Hektoliter: pšenice 7 gld. 14 kr, rži 5 gld. 04, ovsa 2 gld. 27 kr, ajde 4 gld. 38 kr, turšice 4 gld. 88 kr.; 100 kilogr. krompirja 2 gld. 27 kr. Na Dunaji 24. aprila: 100 kilogramov: pšenice gld. 7.70 do 8.20, rži gld. 6.20 do 6.60, ječmena gld. 5.70 do 8.75, ovsa gld. 5.50 do 5.70 turšice gld. 6.65 "do 6..85 Prašiči. V Steinbriichu pri Budapešti 24. aprila: Ogerski stari, težki 51— 53 kr. ogerski mladi, težki 55—56 kr, srednji 54 — 55 kr, lahki 51 — 53 kr.; težki kmetski prašiči 52 —53 kr. srednji 52 —53 kr, lahki 50-52 kr; srbski težki 51-52 kr, srednji 51 — 52 kr, lahki 49 — 51 kr. (Cena velja za 1 kilogr.) V Ljubljani V Kranj i — V Eudolfovem 25 V Celovcu 22 S p e ti. 28. aprila: 1 kilogr. 56 kr. Na Dunaji 25. 60 60 65 INSERATE 15* sprejema „Kmetovalec" po ceni, zaznamovani na prvi strani. V ..Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najbol jši uspeh, kajti li, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je ..Kmetovalec" za objavljenja pri nakupu ali list je lazširjen posebno po deželi, prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. Konc. prodaja dinumita. j,™, angleških varnostnih užigalnih vrvic (štrikov) in razstrelilnih kapic (43—i) za Ljubljano in okolico samo v prodajalnici železnine Albin C. Achtschin, v Ljubljani, Gledališke ulice hiš. štev. 8. XKXK*XKKXK*KXXXXXXXX xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx V pisarili c. kr. F (Salendrove ulice št. 5) dobiti je sledeče slovenske kmetijske knjige: Dr. J. Bleiiveis: Nauk o umni živinoreji. Cena 80 kr. „ „ „ Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. Cena 50 kr. ,. „ „ Nauk klavno živino in meso ogledovati. Cena 20 kr. Gustav Pire: Mlekarstvo. Cena 10 kr. L. Porenta: Novi kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Cena 10 kr. Adolf Trientl: Stelja in gnoj. Cena 10 kr. W. Schleicher: Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne. Cena 10 kr M. Rant: Opis najnavadnejih, sadjereji škodljivih mrčesov. Cena 10 kr Dr. Simon Strupi: Žininozdravništvo. Cena I gld. 80 kr. Naročene knjige pošilja kmetijska družba po poštnem povzetji, kedor pa denar naprej pošlje doda naj tudi znesek za pošto. Gg. šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča (41—2) Andrej Druškovič trpma i železnimi in orodjem na Mestnem trg-u št. tO, vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesna strgulja, škarje za gosenice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa nalepopopleskani leseni plošči urejena in po prav nizki ceni. •OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO o o o o o § \ o o o o o o o o živinski prah, katerega izdeljuje Piccolijeva lekarna „pri Angelu" na Dunajski cesti v Ljubljani. Izvrsten najboljši pripomoček proti vsim boleznim pri konjih, kravah in volih. Kdor jih hoče ohraniti zdrave in jih obvarovati vsake nalezljive bolezni, naj da konju, kravi, ki molze, itd. vsaki dan 2 žlici tega prahu. Ako je pa žival uže bolna, naj ji da vsaki dan 2—3krat po eno polno pest. Ako je to še premalo in je treba večjega učinka, kakor na pr. pri vnetici črev, koliki, itd. naj da živali večjo ali po-dvojno mero na vsako 1—2 uro. Živalim, zbolelim zarad nečiste krvi, naj se da 3krat. na dan po 2 žlici. Za drobnico, kakor teleta, prešiče, ovce itd. zadostuje, da ostane zdrava, 2krat na dan po pol žlice; kot zdravilo zoper gori omenjene bolezni naj se pa daje tretji del tega, kakor večji živini. Najbolje je, ako se pomeša živinski prah z otrobi, ali se daje na kruhu; če to ni mogoče, se mora z vodo pomešati in na kak način živali vlivati. En paket velja 25 kr. (19—6) Klenevt & Geiger I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice —- ~v~ Gra_ Enotna cona je, al to so knpi lOO bokalskilt stekJenic vzabojilipo * stekleni o 16gl