Leto V!!9 štev. 278 Ljubljana* pefok S decembra 1926 PoŠtama pavšafirasa. 6©lia 2 DSll = !zha|a eb 4. gjetraj. =a Stane meaečno Din «5*—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica 5tev. 5/L Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. u. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko OpnvsBtvoi LJubljana, Preierrx*r* ulica it 54- — Telefon št. 36. Inseratni oddelek« Ljubljana, Prešernova ulica St. — Telefon St 49* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. x. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu t Ljub-jana št 11.84* - Praha Sslo 78.180. Wien, Nr. 105.141 Oster italijanski afront proti naši državi Albanija pod italijanskim protektoratom Nepričakovan sklep pogodbe med Albanijo in Italijo, ki je prevzela garancijo za nedotakljivost Albanije! — Italija prepovedala Albaniji skleniti politično ali vojaško pogodbo z našo državo. — Nova pogodba proti našemu paktu z Italijo. Ljubljana, 2. decembra. Dne 27. novembra so zastopniki Albanije in Italije podpisali pogodbo med obema državama. Pogodba obsega določbe o medsebojnem prijateljstvu in varnosti kakor tudi o razsodišču za eventualne spore med njima. Albansko-italijanska pogodba zasluzi izredno pozornost vse politične javnosti naše države. Takoj se je pokazalo, da fc treba smatrati sklep pogodbe kot afront italijanske politike proti našim interesom. Tekst pogodbe, kakor ga objavljajo oficijozni viri, se sicer ne razlikuje mnogo od sličnih prijateljskih pogodb, kakor so običajne v naši dobi, vendar ima nekatere določbe, ki gredo v tem specijalnem primeru gotovo preko okvira običajnih tekstov. S pogodbo se več a1; rnar.j pripisuje Italiji vloga garanta 23. albansko neodvisnost in teritorijalr.o nedotakljivost. Hkrati s: zagotavlja !ta-privilegij, da ji Albanija priobči vsako eventualno oogodbo, k; bi jo sklenila s katerokoli drugo državo. To je vsekakor takorekoč mednarodno uzakonjdna pravica Italije do pravega protektorata nad Albanijo, zakaj nova pogodba se predloži Društvu narodov. V Beogradu je povzročila albansko-italijanska pogodba veliko osupnenje. Osnovna teza naše balkanske politike je: Balkan — balkanskim narodom. Dalje imamo pogodbo z Italijo, s katero sta se naša in italijanska država sporazumeli, da skupno garantirata nedotakljivost in nezavisnost Albanije. Ako je ta pogodba podpisana z obeh strani iskrena, tedaj je nedvomno nezdružljiva z novo albansko-italijansko pogodbo. Zakaj ta na nedvomen način izraža sumnjo, da bi mogla od neke strani Albaniji in njeni teritorijalni nedotakljivosti zapretiti nevarnost. Ta neka stran bi mogla biti samo Grčija ali Jugoslavija ali Obe skupaj. Ker pa je nemogoče trditi, da bi imela smisel samo z ozirom na Grčijo, sledi iz tega s popolno jasnostjo, da meri na naš naslov. Ali z drugimi besedami: Italija je kljub temu, da je sklenila z nami pakt o nedotakljivosti Albanije, z isto Albanijo sklenila pakt zoper naše dozdevne aspiracijev deželi Škipetarov. To je vsekakor izredno grob način izigravanja, kakor se ne pojavlja često na tako malo maskiran način v mednarodni politiki. Saj se faktično z njim izigrava celotna prijateljska pogodba med nami in Italijo, zakaj kakor glede ene točke tako jo lahko Rim desavuira tudi glede drugih določb. Zato si pogodbe ni mogoče razlagati drugače kot. grob afront proti obstoječemu razmerju med našo kraljevino in Italijo. Ce pazno premotrimo celokupno situacijo, se da iz sklenjene albansko-itali-janske pogodbe deducirati celo domneva, da hoče rimska diplomacija z njo trditi, da se mi bavimo z načrti, ki so naperjeni zoper teritorijalno nedotakljivost Albanije, da poznajo v Rimu take naše načrte in da so baš na osnovi tega pridobili vlado Ahmeda bega Zogu za tako dalekosežni korak. Brez vsega tega ozadja bi bila pogodba, kakor se je podpisala pravkar, skoroda neumljiva. Situacija v Albaniji se je sicer že tekom zadnjih dveh let razvijala v pravcu, ki nam ni bil ugoden. Znano je, da je tiranska vlada sklenila z italijanskimi finančnimi krogi gospodarsko pogodbo, ki je izročila celokupno gospodarstvo Albanije v roke italijanskemu kapitalu. Politična pogodba zaključuje to delo in ustvarja na Balkanu nezdrav položaj. Med Beogradom in Rimom se je nenadoma pojavila diplomatska borba tudi v onem področju, kjer je vladalo doslej, vsaj na zunaj, soglasje. Neštetokrat se je na italijanski strani naglašalo, da smo v Jugoslaviji Italijanom nasprotni samo Slovenci in Hrvatje, da pa so Srbi drugačnega naziranja in res naklonjeni prijateljskim odnošajem napram Italiji. Sedaj je Rim nenadoma na zelo demonstrativen način razpršil to bajko s tem, da se je postavil v afront napram nam tudi v onem področju, kjer so, da govorimo po italijanski ideologiji, prizadeti specijalno srbski interesi. S tem končuje italijanska bajka o soglasju med Italijani ,jn Srbi mirno Slovencev in Hrvatov ali celo zoper nje. Skozi pajčevino prijateljskih odnošajev med oficijalno Jugoslavijo in Italijo, ki so jo s toliko muko pletle diplomatske roke, je nenadoma zarezal pravi obraz našega soseda in prijatelja z onstran Jadrana. In ta obraz je pravi, je resnični, vse drugo je bila maska. Nam to ni in ne more biti novo. Novost pa je, da se je Italiji baš sedaj zdelo umestno, pokazati pravo lice in vreči na mizo nepotvor.iene karte. Te karte mi poznamo do dobra in nam zares niso presenečenje. Albanija se je odločila, da položi svojo usodo v roke Rima. S tem se je izneverila načelu neodvisne balkanske politike in je odprla vrata na stežaj italijanskemu imperijalizmu na Balkanu. Moti se, če misli, da je dala s tem nekaj ugodnega za lastno varnost; s tem dela marveč za izboljšanje italijanskih šanc proti nam. Morda je trenutno res videti, da je taka politika za Tirano koristna; toda trenutek ni trajen, morda bo Albanija še prehitro spoznala, kako opasno je igrati vse na kocko vrtanje pomoči, na kocko sovražnosti napram najmočnejši balkanski državi. V Italiji pa naj vedo, da so slovenski, hrvatski in srbski interesi prav tako ne-razdružni na Soči kot v Istri ter Dalmaciji in — na albanskih toejah. * Risi, 2. decembra, d!. Uradno se poroča, da sta dr.e 27. novembra sklenila v Tiran: albanski zunanji minister Hu-sein beg Vrioni in tamošrji italijanski poslanik baron Aloisi pogodbo prijateljstva in varnosti. Uvodoma pravi pogodba, da sta obe državi sklenili pogodbo, da bi učvrstili obojestranske od-nošaje prijateljstva in varnosti svojesca geografskega položaja in utrdili mir. Pri tem ju vodi želja, da se ohrani politični, juridični in teritorijalni status quo Albanije v okviru pogodb, ki sta jih podpisali obe državi in pa Društvo narodov. Pogodba ima pet točk in določa: 1.) Italija in Albanija priznavata, da nasprotuje njunim političnim interesom vsako motenje, naperjeno proti političnemu, juridičnemu in teritorijalnemu statusu quo Albanije. 2.) V zaščito teh interesov se obvezujeta obe pogodbenici, da se bosta vzajemno podpirali in prisrčno sodelovali. Zavezujeta se tudi, da he bosta sklenili z drugimi državami političnih ali vojaških dogovorov, ki bi utegnili škodovati interesom druge pogodbenice. 3.) Gbe stranki se obvezujeta, da rešuje morebitne spore, ki se ne dajo poravnati rednim diplomatskim potom, posebno razsodišče. Način tega postopanja se določi s posebnim dogovorom. 4.) Pogodba se sklene za pet let in se mora eno leto pred potekom odpovedati ali pa obnoviti. 5.) Pogodba se po obojestranski ratifikaciji registrira pri Društvu narodov. Ratifikacijske listine se izmenjajo v Rimu. Povodom sklenitve te pogodbe sta si Mussoiini' in predsednik albanske republike Ahmec! beg Zogu poslala prisrčne brzojavke. Oricijozca ^Tribuna* piše o pogodb:: Sklenitev pakta prijateljstva in varnosti z Albanijo popolno derrantira vse govorice in sumnrčenja, da si želi Italija nasprotstev in vojne. Pogodba z Albanijo je zelo važna. S tem odpadejo tudi sumničenja, češ da skuša Italija oslabiti Albanijo in na vsak način zmanjšati njeno neodvisnost. Pogodba omogoča Albaniji konsolidiranje in preprečuje nove vstaje, kakršna je bila .pred kratkim v severni Albaniji in o kateri so nekateri nasprotniki trdili, da.gre za manever Italije. Nasprotno, Italija ima kot soseda Albanije velik interes na tem, da se more ta država v okviru svojih meja svobodno in mirno razvijati. Drugi listi pravijo, da je pogodba z Albanijo izredno važna že zato, ker se je s njo doseglo defrnitivno ravnotežje na Jadranu. Veliko razburjenje v Beogradu Dr. Ninčič izjavlja, da pomeni albanska pogodba z Italijo veliko stvar--Ninčič na dvoru. — Veliko razburjenje v vseh političnih krogih. — Pogodba je poostrila odnošaje med Beogradom in Rimom, ker nasprotuje prijateljskemu paktu z našo državo. Beograd, 2. decembra, p. Današnje «Vreme» prinaša besedilo pogodbe o paktu prijateljstva sklenjene med Albanijo in Italijo ter piše: Sklep prijateljskega pakta med Albanijo in Italijo je povzročil v vseh naših političnih krogih zlasti pa v vladnih veliko razburjenje. Točka 1. govori namreč predvsem o zaščiti Italije nad Albanijo v slučaju kršitve interesov Albanije. Ker obstoja med nami in Italijo posebna pogodba o zaščiti ln nezavlsnosti Albanije, zato ta nova pogodba med Albanijo in Italijo gotovo ovira ln kvari to že obstoječo pogodbo med nami ln Italijo In dovaja celo v zelo težke Izkušnja ve sam pakt prijateljstva, ki obstoji med Jugoslavijo in Italijo. Smatra se, da je albanska vlada storila s tem toliko koncesijo Italijanom, da je skoro sprejela podrejeni položaj, da se postavi pod zaščito Italije, da je torej pravzaprav dobila protekto-rat Italije. Nocojšnja «Reč» posveča temu dejstvu članek, navajajoč utise v vseh političnih krogih. Članek je naslovljen «Težak poraz naše države«. Članek primerja ta pakt s konvencijo kralja Milana z Avstrijo. «Reč» ugotavlja, da znači prijateljstvo zveze z Italijo z drugimi besedami protektorat Italije nad Albanijo. Potemtakem bo Italija stražila in čuvala pravo, politiko in teritorij statusa quo Albanije. Razume se, da se ta status 1 A H lr, % . r* /\ Trt ori rrt t*. kosežnejši novi dogodki. Vse te stvari zahtevajo največjo pozornost tudi Jugoslavije, deloma zato. ker se gode v našem najbližjem sosedstvu, deloma pa zato, ker utegnejo po svoji važnosti odločilno vplivati tudi na naš položaj v Evropi. Na Madžarskem se pripravlja, kakor vse kaže, že za najbližjo bodočnost restavracija Habsburžanov. V svojem volilnem govoru v Debreczinu je ministrski predsednik grof Bethlen izjavil, da bo novi državni zbor rešil kraljevsko vprašanje. Zdi se, da Bethlen pripravlja teren za nadvojvodo Albrehta. Navzlic vsem uradnim demantijem je jasno, da regent Horthv in Bethlen nista šla na posestvo nadvojvode Jožefa v Bankut samo zajce in lisice lovit, temveč sta nosila v svoji lovski torbi krono svetega Štefana. Čim se vlada reši volilnih skrbi, bo borba za ogrski prestol izbruhnila z novo silo. Najsi pade odločitev na ^legitimnega« ali nezakonitega Habsburžana. naša država in Evropa bo morala računati z možnostjo, da se v srcu Podonavja obnovi minijaturna habsburška monarhija, ki bo navzlic vsem mogočim miroljubnim izjavam ognjišče stalne vojne nevarnosti. V Rum uniji je bolezen kralja Ferdinanda izzvala burno razpravo glede nasledstva na kraljevskem prestolu. Pristaši bivšega prestolonaslednika, ki so posebno številni v armadi in kmečki stranki, so pričeli upati, da se zlepa ali celo z vstajo razveljavi Karlova odpoved na prestol. Kraljica se naglo vrača z ameriškega potovanja, Bratianu se približuje generalu Averescu za skupno akcijo proti povratku razdedinjenesa prestolonaslednika. obe-strani pošiljata emisarje v Pariz h Karlu. ena. da ga ohrabri, druga, da ga zastraži. Averescu je poslal vojnega ministra iz dežele, da bi mogel kot njegov namestnik obračunati s Karlovimi pristaši v armadi K kralju Ferdinandu sicer kličejo znamenite zdravnike iz inozemstva, vendar se uradno izjavlja, da se mu je stanje že toliko izboljšalo, da se je mogel udeležiti več banketov in pisati ministrskemu predsedniku pismo, čigar smisel je ta, da iina ostati v veljavi odpovedna izjava od 14. januarja in nasledstveno pravo princu Mihaelu. Najvišji faktor bi potemtakem prekrižal račune Karlov-cem. Vendar s tem še ni odstranjena možnost komplikacij v Rumuniji. Obkroževalna politika Italije je jasno pokazala te dni svoje lice v Albaniji. Navidez nedolžen pakt. ki naj jamči škipetarsko integriteto, je v resnici mnogo daleko-sežnejši. Albanija ne sme sklepati nobene politične ali vojaške pogodbe, ki ne bi bila Italiji povšeč. Na dlani leži, da je zadnja vstaja v Albaniji v zvezi z - Iaško-albanskim prijateljskim paktom«. Mnogi politični krogi kar naravnost pravijo, da je povsem mogoče, da je Italija organizirala pobuno zato, da spravi albansko vlado na kolena. Italijo ne najde dr. Ninčič odločnih besed. Žalostno je ugotoviti, da je zvezni kancelar male avstrijske republike dr. Seipel v svojem govoru v finančnem odseku avstrijske- , ga parlamenta, pokazal napram Italiji desetkrat več odločnosti in možatosti nego zunanji minister mnogo moči&jše in večje Jugoslavije. Minister slabotne Avstrije, ki jo lahko Italija z malim prstom pokori, je dejal v času, ko pripravlja pobesneli fašizem imperijalistič-ne avanture: »Nobene priložnosti ne zamudimo, da ne bi vedno opozarjali, da ne more priti do resnično dobrih in zadovoljivih odnošajev z Italijo, dokler ne potihnejo tožbe onstran Brennerja!« Naš zunanji urad ne pozna take govorice. In vendar je baš njemu izročena zaščita naših nacijonalnih interesov in naše mednarodne časti. Decembrski sestanek v Ženevi se sicer ne bo oficijelno pečal s splošnim političnim položajem v Evropi, vendar se odgovorni voditelji zunanje politike vsaj v privatnih pomenkih ne bodo mogli odtegovati temeljitemu proučevanju z razstrelivi prenasičenega političnega ozračja v Evropi. Današnji Briandovi razgovori s Chamberlainom, s poljskim zunanjim ministrom Zaleskim in z italijanskim poslanikom, ki se je pravkar vrnil od Mussolinija. so poleg Strese-mannove konference s Čičerinom najboljši znak. kolika važnost se pripisuje bližnjim posvetovanjem v Ženevi. Čeprav se je nakupičilo največ vznemirljivega gradiva v Italiji, vendar se bodo ženevski razgovori vodili brez Mussolinijeve navzočnosti. Briand želi predvsem razčistiti odnnšaje do Nemčije. Urediti se mora vprašanje zamenjave medzavezniške vojaške kontrolne komisije s nreiskovalnim organom Društva narodov in najti ie treba odgovor na nemško zahtevo no izprazmtvi Po-renja. Briand ie izjavil v svojem velikem torkovem govoru v francoskem oarlamentu da brez zbiranja med Fj^nciio in Nemčijo ni unanjrt na pravi mir. To nravilnn spoznanje dele S'cer tudi nemška odgovorna mestn vendar kar/eio zadm> narlamentarne debafe v Berlinu, da Nemci še niso orinravljeni doprinpsfi kakih večjih žrtev za sporazum. Zahtevai" materiialnih doka7ov iskrenosti od Francije, sami pa nndiio zgolj besede oriiatelistva in sprave Navzlic tei nemili ugotovitvi na se ne sme izsrubliati nade da bodo nov< fran-coskn-nemški razgovori helež;li nanre-dek. Dva važna momenta potriuieta to upanje. Briand ie trdno odln^en nadaljevati v Locarnu in v Tboirvju začeto delo. Nemčija na s svoie strani od'o"no odk'ania italijanske intrige ki sn hotele ost bodoče nemško-laške arb;fra?ne po-eodhe nanerifi nrnt- Franciji Da se bodo francosko-nemšlci odnošaii raznravliali v ženevskem zatišju in da zaenkrat ne pride do «konfprence šf'r>h» kie v severni Italiji, kakor je nredlassra' M"ssolini je znamenje da tako Frano;ia kot Nemčija ne marata da bi M"ssoHm na ognjišče francoskn-nemškeea '/.bližanja pristavil svo.i lonec kolonijalnega imperializma. Zmede v Rumuniii Kraljica Marija na povratku, — princem Karlom. — Pariz, 2. decembra. 1. Rumunska kraljica Marija se na povratku iz Amerike ustavila le par ur v Parizu in .ie nadaljevala vožnjo v Bukarešto snoči z orijentnim vlakom. Rumunski dvorni maršal general Angele-scu ie izjavil novinarjem glede bolezni kralja Ferdinanda, da se je pred par dnevi odpeljal iz Bukarešte in da more zato odločno i-zjaviti, da je vladar sicer še šibak, da pa se je bolezen znamo zboljšala. Prejšnji teden se je kralj udeležil več pojedin na dvoru in ie imel tudi vse določene avdijence. General ie dal razumeti, da so govorice o tako resnem stanju kralja le manever bor ziiancev, ki špekulirajo s petrolejskimi delnicami. Glede agitacije za primer smrti kralja Ferdinanda je dejal Angelescu, da je nasledstvo popolnoma urejeno in da je zadevo parlament ratificiral. Princ Karo! se Romunski vojni minister moral odpotovati v inozemstvo Bukarešta, 2. decembra, d. Vojni minister Mircčscu je odpotoval v inozemstvo, kjer se bo mudil par mesecev. Za njegove odsotnosti ga bo zastopal ministrski predsednik general Averescu sam. Sploh je začel Averescu odstranjevati vse oficirje, ki so pristaši bivšega prestolonaslednika Karola. zlasti pa s poveljniških mest. Že za prihodnje dni je računati s precejšnjimi spremembami v rumunski vojski. Čicerinove konference v Berlinu Berlin, 2. decembra, d. Na čast ruskemu zunanjemu komisarju Čičerinu je danes priredil zunanji minister dr. Stresemann ve« lik banket. Povabljeni so bili tudi ministri z državnim kancelarjem dr. Marsom na če« lu na ta banket. čičerin je imel več političnih konferenc, tako predvsem z dr. Stresemannom in pri« stojnim referentom v zunanjem ministra stvu. Beograjski listi o kritičnem položaju Vsi smatrajo, da je situacija nevzdržna. — Konierenef f*i Pa-. šiču Ia avdijenca na dvoru« postne opow v radikalnem klubu. « Dasi je Sil državni praznik, so se tudi y£eraj nadaljevale avdijence na dvoru. Opoldne je bil sprejet min. predsednik Uzunovič. Na vprašanje, kaj misli o Radičevi 2. decembra. Kakor soglasno tžotaV^jajo beograjski listi je postal položaj vlade vsled zadnjih Radičevih izjav silno zapleten in se po zatrdilih vseh merodajnih političnih krogov ne more dolgo časa vzdržati. Postal je še tembolj mpčen,, ker Radič ni .s^jlo poaovfl svojih iziav, objavljenih v »Domu«, temveč jih je £|jft,^t£nciral .s . trditvijo, d4 .jpfi.ra . biti do sestanka' Narodne skupščine T. decembra sestavljena nova vlada, ki bo zmož na ustvariti znSsnejše razmere. Tekom včerajšnjega dneva se jc nagtešalo v političnih krogih, da je padec vlade neizogiben in kakor mnogi mislijo tudi v tem primeru, ako bi se St. Radič po svoji stari navadi premislil ter umaknil ali pa VSai znatno ublfižij svoje zahteve glede poročila anketnega Odbora. Vsi politični čtoltelji so došli do spoznanja, da se sedanji mučni položaj ne more več držati. Politični krogi pričakujejo izprememb v najkrajšem času. Da pašič ob tej priliki ne bo ostal neaktiven, sklepajo že iz tega, kar je izjavil o St. Radiču, kakor tudi iz njegove sprave z Nastasom Petrovičem. Kakor poroča današnja »Politika«, mora po mnenju radikalov iz Uzunovičeve bližine priti do ostavke vlade, ako bo Radič vztrajal pri svojih zahtevah glede poročila anketnega odbora o aferi mladega Pašiča. Pa-šičevi pristaši pa so na drugi strani mnenja da mora priti do padca Uzunovičeve vlade radi zadržanja radičevcev, s katerimi je sodelovanje absolutno nemogoče, kakor tudi radi tega, ker Uzunovičeva viada nima za- V Parizu se je baje sestala s Boj za regentstvo. nikakor ne bo povrnil v domovino. Pariz, 2. decembra, s. »Nevvyork Heiald« Pravi, da je imela rumunska kraljica Marija včeraj popoldne pred svojim odhodom z vlakom polurni sestanek s svojim sinom Karolom na stanovanju neke svoje pariške prijateljice (1?) Pariz, 2. deccmbra s. »Newyork Herald« poroča iz Bukarešte, da se tamkaj opaža naraščajoče gibanje v prid prenosa regent stva na kraljico Marijo in princezinjo Ileano Pravijo tudi, da je pri sestavi poslanice kra lja bil udeležen tudi Bratianu. Bukarešta, 2. decembra, s. V političnih krogih priakujejo, da se v kratkem sestavi nova koncentracijska viada, ki ji bo stal general Averescu še nadalje na čelu. Bratianu ne vstopi v to vlado, pač pa nekaj njegovih pristašev. Pred ženevskim zasedanjem Pari*, 2. decembra, s. Angleški zunanji minister Chamberlain je dospel danes na vožnji v Ženevo semkaj. Na kolodvoru sta ga pozdravila zunanji minister Briand in angleški veleposlanik lord C evve. Za jutri je najavljen zakladni tajnik Churchill. Sem kaj se je pripeljal tudi poljski zunanji mi« nister Zaleski in bo imel pred odhodom v Ženevo važen razgovor z Briandom. Ženeva, 2. decembra, s. Oficijelno po no« čajo, da sc v soboto zvečer pripelje sem« kaj nemški zunanji minister dr. StrcSemann v spremstvu državnih podtajnikov Schu« berta in dr. Gaussa. Političen umor v Rusiji Moskva, 2. decembra, (be.) Člana izv rs sevalnega odbora tretje internacijonale Ter« gijeva so našli umorjenega na železnici Moskva*Ljcningrad. Baje je morilec vzel svoji žrtvi važne dokumente. Moskva, 2. decembra, (pr.) Sedmega kon« gresa zveze strokovnih organizacij sovjet« ske unije, ki se otvori tukaj dne 6. t. m., se udeleži tudi vi zavzeli mesta v varnih kmetskih okrajih. Na deželi pa je odpor proti tem nakanam Vodstva SLS Odločil bo škof, ki zaukaže duhovščini, kmetje in drugi pa so itak v SLS samo delegacija. Delo ne gre izpod rok HSS, ki se ie postavila na odurno stališče proti ideji Naprednega bloka, češ da imajo i pristaši drugih strank »pravico« glasovati za radičevske kandidate. To otročje stališče vzbuja povsod veliko ogorčenje proti vodstvou bivše SKS, ki Je izgubilo vsak smisel za umerjenost in za posebne slovenske politične prilike. Radičevski kandidati za oblastne volitve Z ozirom na vest, da so radičevci posta« vili med svojimi kandidati za oblastne v<* ljtve v ljubljanski okolici tu# g- Matijo Polničarja, gostilničarja v šmartnu, se je zglasil v našem uredništvu g. Matija Dol* ničar, bivši restavrater na glavnem kolo« dvoru v Ljubljani, ir) izjavil, da ni bil nu kdar pristaš radičevske stranke in ga ta stranka torej tudi ni mogla postaviti za kandidata. Klerikalni kandidati za oblastne volitve v Ljubljani Vodstvo SLS je sklenilo, da gre SLS v Ljubljani pri volitvah za oblastno skup« ščino samostojno v boj ter je postavilo sledeče kandidate: odvetnik dr. Stanovnik ner sklical-sejo Vseslovanske sokolske zveze na dan 12. junija, ki sta se je udeležila tudi grof Zamoyski in dr. Szcze-| panski. V Pragi sta imela konferenco s | poljskim poslanikom Lasockim in za-' stopnikom papeškega nuncija Arato. Arata je zopet z vso gotovostjo zatrjeval, da se bodo na zletu vršile proti-cerkvene demonstracije, češ da na njegovo izrecno zahtevo ni hotel minister dr. Beneš prevzeti nobenega jamstva! Grof Zamoyski je odvrnil, da ne verjame in da poskrbi za pismeno potrdilo s strani češkega Sokolstva, kar se je tudi zgodilo s pismeno izjavo dr. Schei-nerja, da niso na programu sokolskili slavnosti nobeni nastopi, ki bi mogli žaliti verski čut poljskih gostov, še manj pa kakšne manifestacije, ki bi bile naperjene proti cerkvi. S to izjavo je Za-moyski ob dogovorjeni uri prišel k Ara-ti, toda ta se je skril in Zamoyski se je rebus infeetis vrnil v Varšavo. Od tam je obvestil vse v poštev prihajajoče faktorje o Scheinerjevi izjavi. Posebej je še pisal papeškemu nunciju Lavri naglaša-joč, da daje dr. Scheinerjeva izjava za- j dostno jamstvo, da se na praškem z!etu j ne bo žalil verski čut poljskih Sokolov. Odgovor papeškega nuncija na to pismo je bil: Apostolska stolica bi morala vsako udeležbo v Pragi smatrati za težko žalitev katoliške cerkve in «Wysokej Osoby Pontiiikalnego Panujoncego.o Na to pismo Zamoyski ni nič odgovoril. Po sokolskem zletu je poročal praški poljski poslanik grof Lasocki službeno o ogromnem pomenu in veličastnem poteku sokolskih slavnosti povdarjajoč, da se ni pripetila najmanjša stvar, ki bi se mogla komentirati kot proticerkvena manifestacija. Obžaloval je, da se poljsko Sokolstvo te tudi politično tako važne prireditve ni udeležilo. Dokumenti, ki jih objavlja poljska sokolska zveza, so dokaz, da je šlo klerikalni politiki v glavnem za maščevalno akcijo proti CSR radi znane afere papeškega nuncija. (nosilcc liste), gl. urednik Trseglav, indu« strijalec A. Rojina, železničar Reincr in privatni uradnik žužek. Resnicoljubnost škofovega lista Tedni]; cDomoljub:*, v katerega piše tudi ljubljanski škof članke, je tipičen primer klerikalnega demagoštva. Obče znano je, da so bili samostojni demokrati edina stranka, ki je vedno zahtevala razpis oblastnih voli tev ter oživoivorjenje samoupravnih skupščin in da so po volitvah I. 1925. postavili kot prvo točko v programu svojega deja v bivši vladi PP razpis oblastnih volitev. Iz vlade so jih izrinili radičevci in zato se bodo te volitve vršile šele I. 1827., in sicer še sedaj proti volji St. Radiča. Tega seveda ne pove, da so za zakon o oblastnih in srezkih samoupravah glasovali baš Si cnaši liberalci*, da so glasovali proti njemu klerikalci in da se je dučka, ki sveti v prihodnjost avtonomije;, vnela proti volji klerikalnih poslancev. Pripominjamo samo, da je na rabe premoga. ■ i J. 'cJUTRCb St. 278 Petek 3. XII. 1926 Danes SI. del in konec grandiinznega ruskega vesefiima: JULES& VERNA iael Strogov Pri vseh predstavah sodeluje pristni ruski baiaiajka orkester, ruski pevski zbor iu pomnoženi lastni orkester. iasiifcs pradstave g a 4, psi s. iu š. - Kakor v romanu, tako tudi v filmu 11. del prekaša prvega! m jm* Telefon 730 in ljudje Osma obletnica ujedinjenja Osmo obletnico proglasitve ujedinjenja troimenega naroda so proslavili povsod z velikimi svečanostmi. Ljubljana, 2. decembra Da;; ujedinjenja so proslavili v sredo po vseli centrih in večjih krajih naše domovine z iskreno radostjo in prisrčnimi svečanostmi. Ta veliki dan, ki vzbuja spomine na najvažnejši trenotek v zgodovini našega troimenega narodi, je bil proslavljen letos ne samo službeno z vsemi onimi uradnimi manifestacijami, ki so v zvezi s proslavami državnih praznikov, ampak tudi ob splošni udeležbi naroda. Še krepkejše, kakor prejšnja leta, se je v sredo manifestiral čut edinstva. Po katoliških in pravoslavnih cerkvah, muslimanskih džamijah, evangeljskil' cerkvah in židovskih sinagogah, povsod so se vršile svečane daritve ob prisotnosti oficijclnih predstavnikov in mnogo naroda. Dopoldanska proslava v Ljubljani V Liubijaui so za vihrale že v torek popoldne državne in slovenske zastave, v sredo pa je ni bilo hiše, ki bi ue bila okrašena s trobojmeo Po mestu je viadulo kljub deževnemu vremenu svečano razpoloženje, uradi in trgovine so bili zaprti. V pravoslavni kapeli je opravil blagodarenje v navzočnosti zastopnikov civilnih in vojaških oblasti protojerej Dimitrije Jankovič, v protestantski cerkvi g. pastor, v stolnici Sv. Kikciaja pa je daroval službo božjo škoi dr. Jeglič osebno. Prisostvovali so ji med drugimi: veliki župan dr. Baltič, diviziiski general Danilo Kalafatovič z oficirskim zborom, komisar mestne občine, svetnik g. A. Mencinger itd. ter številno občestvo. Veliko zanimanje je vladalo za parado vojaških čet, pri kateri so sodelovale vse edinice naše vrle vojske. Vojaki povsem novo opremljeni so strumno defilirali pred g. generalom Kalaiatovičem. velikim županom ur. Baltičem, oficirskim zborom ln zbranimi rezervnimi oficirji na Vodnikovem trgu. Številno navzoče občinstvo je bilo vidno vzradoščeno in ponosno na našo armado. Opoldne so zastopniki tujih držav, civilnih in vojaških oblasti ter številnih korporacij, institucij in organizacij osebno izročali g. velikemu županu čestitke, zvečer pa se je vršila po mestu vojaška bakljada z godbo in lampijončki. Občinstvo ie živahno vzklikalo kralju in ujedinjeni domovini. Praznik ujedinjenje so posebno lepo proslavile tudi naše šole. Povsod so se vršila predavanja o zgodovinskem pomenu 1. decembra 1918, na sporedu so bile deklama-cije itd. Akademija sokolskih društev Vsa tri ljubljanska sokolska društva so priredila na predvečer državnega praznika v »Unionu« lepo uspelo telovadno akademiji). pdziv občinstva žal ni bil tak, kot smo pričakovali: galerije so hi*c ;icer pri-llčno polne, prizeinlje pa le na polovico. Tega prav skrbno pripravljena akademija nikakor ni zaslužila. — Med mnogimi odlič-njaki. ki so posetili prireditev, omenjamo di-vizijonarja g. gen. D. Kalafatoviča, velikega župana dr. Baltiča, starosto JSS Eng. (iangla itd. itd. — Prireditev je otvoril orkester Sokoiu I. s »Sokolsko koračnico«, nakar je spregovoril starosta .1SS br. Gangl o pomenu 1. decembra za državo vobče in za Sokolstvo posebe. Svoj lep in zelo primeren govor jc zaključil z vzklikom svobodni Jugoslaviji, kraljevskemu domu Ka-radjordjevičev in veliki bodočnosti našega naroda. Orkester je zaigral »Bože pravde«, ki ga je vse občinstvo stoje poslušalo. — Nato je nastopilo 16 članic Ljubljanskega Sokola z novimi prostimi vajami za članice za 1. 1927. po sestavi br. dr. Murnika, na igocbo br. Vidmarja. Izvedba je bila precizna, vaje same pa so, četudi nekoliko prepolne gibov — vendar prav lepe ter nosijo tipične znake Murnikove šole. — Pod vodstvom br. Vrhovca je izvajala dva-najstorica naraščajnikov istega društva prav eksaktne proste vaje; nakar je nastopilo 7 članic Sokola II. z vajami s kiji, ki so jih naravnost vzorno predvedie. — Zbor Sokolov je vzorno zapel Juvunčevo Slovensko zemljo«. Bil je užitek in veselje poslušati naše pevce-Sokole, kako pod vodstvom br. Juvanca krasno napredujejo. — Izbrani telovadci Ljubljanskega Sokola so z velikim uspehom izvedli zelo težke vaje na konju. Pri vajah nuraščajnic Sokola II. z tamburini jc početkoma trpela skladnost. Murnikov »Turški marš« je navdušil občinstvo tako, da je burno zahtevalo ponovitev te točke, kar se je izvršilo. — Takoj nato je izvedlo 11 izbranih telovadcev Sokola I. vzorne proste vaje br. Cvetiiča na godbo br. Švajgarja, ki so zadivile navzoče •ne le vsled lepe izvedbe, temveč tudi radi težkoče — Pevski zbor je z vso pazljivostjo prednašal Mirkovo »Jutro«. Orodna telovadba na bradlji (Ljubljanski Sokol in Sokol II.) ter visoki bradlji je ponovno pokazala cve: naših telovadcev v poini iuči. Z najtežjimi vajami so se naravnost igrali. Škoda, da je radi neprimernosti odra odpadla telovadba na drogu. Prav lepa prireditev je dokazala vztrajno delo vseh treh društev. Doprinešen je dokaz, da se da s složnim delom mnogo doseči. — Upamo, da se bodo ljubljanska društva vsakoletno na ta dan zedinila k skupnemu nastopu. Ob primerni organizaciji bo gotovo še boljše izpadla proslava sokolskc-ga praznika. Prireditev «Jadranske- Stražs» Ženski mestni odbor jadranske Straže v Ljubljani je priredil na dan našega narodnega ujedinjenja nadvse l.iubko otroško predstavo v dramskem gledališču. Revija se je vršila pod naslovom »Šareni oder«. Besedilo je spisala in priredila za oder gdč. Marija Grošljeva, scenerijo :e uredil režiser Narodnega gledališča g. Milan Skrbin-šek. Oba sta rešila svojo nalogo naravnost izvrstno. Ctro-i so nastopili v lepili kostumih kot cvetlice, žuželke v bajki cvetja ter igrali, da je bilo veselje gledati in poslušati. Najlepša točka je bil vsekakor šaljivi prizor, v katerem je nastopila mala Julči-ca. Predstave sc jp udeležil med drugimi vel. župan dr. Baltič, diviziiski general Kalafatovič ter mnogo drugega odličnega občinstva. Prišlo je celo mnogo gostov z dežele. Gledališče je bilo napolnjeno do zadnjega kotička. Navdušenje pri predstavi je bilo veliko Otroci sc želi za vsako točko, ki so jo izvajali, burno pohvalo in glasno odobravanje Na splošno željo se bo predstava še ponrvila. Ženskemu odboru J. S. je treba na tej krasni prireditvi iskreno čestitati. Slavnostni koncert JNU Palmo dneva pa je odnesla tudi letos že tradicijonalna koncertna prireditev Jugoslovanskega novinarskega udruženja s pomočjo ljubljanskih pevskih zborov v korist novinarskega pokojninskega fonda. Vnovič se je pokazalo, kako priljubljena in popularna je ta prireditev v Ljubljani, ki enkrat na leto združuje vse sloje ljubljanskega prebivalstva brez razlike stanu in strank: do-brodejna oaza premirja in harmonije v vsakodnevnem političnem in socllataem boju. Prireditev pa je tudi pokazala, da upoštevajo že tudi najširši sloji važno delo novinarjev ki se jih javno tako redko vidi. Naval na koncert je bil ogromen. Zbrana je bila Ijubljanskp elita, občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano z galerijami. Koncert so posetili zasiopniki skoro vseh državnih oblasti z velikim županom dr. Baltičem in divizijonarjem generalom Kalafatovičem na čelu. Navzoča ie bila dvorna dama ga Fianja Tavčarjeva, geti. konzula gg dr. Strautz (Avstrija), marki Gavotfci (Italija), konzuli gg dr. Resi (CSR), Flache (Francija), M. Dular (Belgija) in M. Hribar (Španija), bivš, ministri dr. Žerjav, dr. Kramer in prof. Sušnik, posl. Smodej, načelnik v notranjem ministrstvu dr. Sve-tek, rektor univerze dr. Lukman, železniški direktor Kneževič, finančni delegat dr. Šavnik, vladni komisar mestne občine dr. Mencinger, komandant žandarir.crije polk. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Petek, 3.: «Slaba vest». A. Sobota, 4.: ob 16.: «Jov». Dijaška predsta* va pri znižanih cenah. Izv Nedelja, 5.: «StaIni gost». aBoubouroche®. Izv. Ljubljanska opera. Petek, 3.: «Židinja». D. Sobota, 4.: «Nižava». E. Nedelja, 5.: ob 15.: «Grofica Marica®. V prid Udruženja gled. igralccv. Izv. Mariborsko gledališče. Petek, 3.: Zaprto. Sobota, 4.: Ob 20. «Lepa Heiena» Ab. B. Ljubljanska opera. Gostovanje g. Ertla v Brivcu seviljskem, je povzročila pač le tadrega; v zadregi jo bil pač gost sam, v indregi je bila snočnja publika in v zadrgni je"tudi podpisani kritik. Ako je bil pevec prehlajen in nerazpoložen. naj bi rajši ne nastopil, zlasti ne v operi, ki zahteva toliko humorja, graeije in zvonkega glasu. Vsega tega gosp. E r 11 snofi ni pokazal. Morda pa ga Pr' drugi priliki in v drugi partiji pozdravim kot umetnika. Izvrstni v petju ia igri so bili gg. Lovšetova, Betetto in Zupan,, a go.= p. Banovec kot nov Alma-viva v pevskem oziru. F- G. Iz gledališke pisarne. Danes v petek zvečer se poje za abonma D Halevyjeva velika opera r Židinja:, ki je imela pri pre-mijeri velik uspeh. Zasedba je deloma nova. in sicer poje naslovno ulogo gospa Ča-letova, ki se je vrnila k študija iz Milana. Eudoro poje gospa Lovšetova. Eleazarj-t je prevzel v kratkem času gosti. Knittl, ki bo pel tokrat partijo izieniomn še v češkem jeziku. kneza Leopolda poje gosp. Kova?, kardinala Brognija pa gosp. Kumpel. — V soboto, dne 4. t. m. se -poje za abonma E Mozartova komična opera -Figarova svatba«. V naslovni ulogi nastopi gosp. Betef.i, ki potem odpotuje na gostovanje v Beograd. Uprava gledališča' v Ljubljani vljudno prosi p. n. nbonente. da poravnajo četrti obrok abonmaja najkasneje do 10 t. m. Mariborski gledališki nhonmti in imeji-lelji blokov se naprošajo, da vplačajo četrii obrok najdalj do 5. decembra. Posebno so [tozivajo tudi zamudniki, da poravnajo svoj,; zaostanke, ker rabi gledališče denar za nujna plačila. Otroške predstave v mariborskem gledališču. Kot prvo letošnjo otroško igro pripravlja mariborska drama pravljico -I'epel-ka->, ki je imela pred par let! v Ljubljani tak uspeh, da se je igrala 27 krat v sezoni. Trnkapovič, šef trgovskega oddelka ur. Marn, polic, direktor dr. Guštin, predsednik Ljubljanskega velesejma Bonač, predsednik Odvetniške zbornice dr. Majaron. Večina gospodov je prišla s svojimi, soprogami iti dvorana je nudila tako res izredno iu svečano sliko ljubljanske družbe in vsega ljubljanskega njebi valstva. , Spored je otvoril; po drz. himni Grke-i stralno društvo Glasbeno Matice, naše mlado, v vednem izpopolnjevanju in razvoju se nahajajoče društvo, ki ga je vodil prof. Emil Adamič. Njegov program je obsegal tri točke, in sicer Avstralca Gratngerja dokaj priprosto, a karakteristično skladbo Mock Morris, Dvofakov živahni in efektni D-d ur valček in serijo treh Adamičevih skladb za godalni orkester in pihalni kvartet »Turkestanske ljubavne pesmi«. Te tri skladbe so silno barvite (upoštevati je treba ozko omejeno barvno skalo navedene zasedbe!) in se posebno zadnja odlikuje po pestri ritmični in harmonični iznajdbi, osobito v živahnem odstavku, ki je vžigajoč. Dirigent ie bil prisrčno akiamiran, tako kot skladatelj, kakor tudi kot vodja odličnega udruženja, ki edino pri nas goji simfonično glasbo večjega sloga z domačimi močmi. Po Orkestralnem društvu je nastopil pevski zbor »Slavca« pod vodstvom g. Brao-biča s tremi efektnimi pesmami. Ravno tako je pevovodia Zorko Preiovec dirigiral tri pesmi, ki jih je dovršeno zapel pevski zbor društva »Ljubljanski Zvon«. Med tema dvema točkama je nastopila violinistka ga. Brandl-Pelikanova s tremi točkami, katerim je morala ;:a zahtevo publike dodati še eno. NjEno izvajanje je bilo v tehničnem in iiiterpretaeijskem oziru neoporečno in je želo nedeljen aplavz vse publike. Posebno jc ugajala Fibiciiova ljubezniva skladba »Poem«, ki jo je umetnica podala s fino tenkočutnostjo. N.iene točke je spremljal na klavirju prof. Ravnik z njemu lastno inci-zivnostjo in diskretnostjo. Ga. Brandlova je prejela lep šopek. Spored je zaključil pevski zbor Glasbene Matice, ki je topot po dolgem odmoru nastopil znova pod sugestivniin vodstvom g. Mateja Mubada. Takoj je bilo spoznati mojstrsko roko vodje: Mokranjčev veliki XIV. rukovet je doživel svojo brezdvomno najpopolnejšo interpretacijo. Publika je z velikimi ovacijami pozdravila nastop g. Hu-bada, ki je čil, kakor vedno, zastavil tudi topot svoje navdušenje v službo lepe umetnosti. Njegove nenadomestljivosti pač nihče ni bolj dokazal, kakor številni njegovi nadomestniki tekom njegovega oddiha. Danes pa je pevski zbor Glasbene Matice zopet po njegovi zaslugi in v njegovih rokah na višku prejšniih tet. Koncertne točke so se vrstile z veliko preciznostjo in gladko. Velik del gostov pa je ostal tudi še na prijateljskem sestanku, ki je sledil koncertu in je imel prav demokratičen značaj. Ob zvokih muzike Dravske diviziie je plesaželjna mladina rajala do ranega jutra. Charlston, foxtrott, onestep, tango, blues, boston, četvorka in večno priljubljeni valček so se vrstili drug za drugim, zmagal pa je fo.vtrott. Aranžma in postrežba pri bifejih je bila pod vodstvom požrtvovalne gospe Zemljanove, ki je z marljivimi gospodičnami gojenkami gospodinjske šole »Mladike« mnogo pripomogla k splošnemu sijajnemu uspehu prireditve. Zadovoljni so bili vsi udeleženci, prireditve ni motila niti najmanjša disharmonija. Maribor, 2. decembra Tudi Maribor je nadvse slovesno proslavil ostno obletnico narodnega in državnega ujedinjenja Jugoslovenov pod dinastijo Ka-ragjorgjevičev. Kakor so bile zadnja leta te proslave samo formalne in že čisto vsakdanje, nepripravljene in brez globlje vsebine, da jih je širša javnost komaj opazila, tako smo včeraj končno čutili veliko razliko našega 1. decembra, ki je bi! dostojen važnosti obmejnega mesta in sedeža oblasti z velikim županom. Prebivalstvo se je v polni meri zavedalo tega najvažnejšega dne v novejši zgodovini Jugoslovenov in se v ogromnem številu udeleževalo raznih svečanosti. Na Slomškovem trgu je dopoldne mrgolelo ljudi, ki so z zadoščenjem gledali strumno nastopajoče tdinice narodne vojske: pešcev, djačke šole, inženjer-skc-podoficirske šole, sanitetnega oddelka, artiljerije, oficirskega zbora. Bii je radosten pogled na našo notranjo moč, ko je ob sviranju vojaške godbe' obšel strnjene vrste branitcljev države g. general Kostič z adjutantom. Stolna cerkev je bila polna meščanov, ko je ob asistenci vseh kanonikov in bučanju orgelj zapel škof dr. Kar-lin »Te Deum«. Marsikdo je z veliko res-nobo mislil na komaj pretekla leta, ko fb spomeniku škofa Slomška v isti cerkvi ni bilo nikdar slišati slovenske besede od oltarja, kjer je dan na dan služilo Bogu samo slovensko svečeništvo v tuji besedi, nemški in latinski, samo slovenščina je bila na slovenski zemlji pred slovenskim narodom tujka. Popoldanski nastopi Podmladka Rdečega križa v Gotzovi dvorani so vsakoletna revija novodobnega duševnega gibanja mariborskih šol. Učiteljstvo polaga za te nastope izredno mnogo svojega truda, prosic-ga časa in idealne ijubezni do mladine. .Publika, ki jc napolnila Gotzovo i v orano, je bila vesela svojega Podmladki in je buriio hvalila korajžno mladino z njenimi pevskimi zbori, orkestrom, deki im:»cija:n: in rajalnimi vajami. Navzoč je bil tudi veliki župan dr. Pirkmajer in škof dr. Ka lin. V županijski' palači smo imeli prv;č oti-cijelno recepcijo. Okusno dekor.rana dvoranica je sprejela predstavnike c:v:lnlh bi vojaških uradov, našega javnega, naciio- 1 naliiega, kulturnega in gospodarskega življenja v Mariboru, ki so prišli čestitat predstavniku države. Soproga g. velikeia župana dr. Pirkmajerja je s pomočjo gojenk naše »Vesne« gostila odlično družb). Mučen vtis je vzbudilo dejstvo, da se :ii pokazal niti eden mariborskih nemških prv tk >v, tla bi bil ob glavnem državnem prunlkn po-svedečii lojalnost nemškega dela mariborskega prebivalstva. Resnobo in dostojanstvo velikega našega dne je le še dvignil večerni koncert pevskih društev Jadrana, Maribora. Drave in našega pevskega prvaka Glasbe ie Ma lce. Nas jc predvsem veselilo ogromno ku'turno deio, ki ga vrše ta pevska drušiva v osvobojenem Mariboru iu to med pripro-stim delavcem, . skromnimi uradnicami in med inteligenco, ljubiteljico lepe pesmi. S tega vidika je imel motrilec našega napredka največje zadoščenje ob • nastopu ne-. tb;h društev, ki so se rade volje odzvala v.ibiiu, da sodelujejo 1. decembra pri koncem v korist penzi.iskega fonda Jugoslovepskega ■novinarskega udruženja. Tudi .niblika se jc častno odzvala. Gledališče jc bilo pob-.o. V mestni loži župan dr. Leskovur, \ vladni veliki župan dr. Pirkmajer, general Kostič, drugod reprezentanca prijateljev Jug isIo-venskega novinarskega udruženja: za škofijski ordinarijat stolni župnik .Vu.ravee, celokupni odbor podružnice SPD s predsednikom dr. Senjorom, komandant 45 pp. pukovnik Spašič, prota Trbojevič, predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec. od zdravniškega društva primurija Jr. Robič in dr. Černič, državni pravdnik ur. Jančič. in-•tendant 'dr. Brenčič, predsednik Češkega kluba Fr. Burcš in podpredsednik Knop i:d. Bilo je lepo število vseh onih, ki so noreli pokazati priznanje jugoslovenskim :;ovi::ar-jem za težavno i.: cdgov; r;:o ueio, k: ga vršijo v korist naše kulture, gospodarstva in države. Novinarski koncert pa bo v Marrb.iru gotovo ostal kot najelitnejša prireditev 1. decembra tudi v bodoče. Celje, 1. »ieccKsbra Na predvečer največjega praznika vseh iskrenih Jugoslovenov s? že piap .-iaie raz številna poslopja po Celju narodne iu državne zastave, na dan narodnega .!.icd;nje-•nja pa je bilo vse mesto ovito v naše ju-gosloveriske trikoiore. Le malo iilš je biio opaziti, kamor še ni prv.drla zavest in ljubezen do celokupne naše domovine. V torek zvečer se je vršila v pr.iuavo narodnega praznika v celjske-*; mestnem gledališču akademija celjskega Sokola. Vsi prostori so bili popolnoma zasedeni. Starosta celjskega Sokola br. dr. Milko Hrašovec ie v krasno zasnovanem govoru poveličeval pomen našega ujedinjenia ter Izrazil gorko ljubezen do ncosvoboje.ru bratov, za katere je Sokolstvo priprav i-::i.) sr«.-iti vse, da se osvobodijo. Telovadni r.astopi so bili izredno srečno ter večeru primerno izbrani, izvajanja vzorna, za kar gre vsem onim, ki žrtvujejo mnogo dragocenega časa in ljubezni za razvoj Sok d siva prav posebno priznanje. Vsi nastopi, kakor skupinske proste vaje moškega naraščaja, češki narodni plesi ženskega naraščaja, vaje članov na bradlji in drogu, ritmične vaje članic in proste vaje članov, telovadni ples ženskega naraščaja, telovadni ples članic (Faust) irt končno devetoriea so pokazali, da celjski Sokol od leta do leta napreduje. Na dan praznika narodnega ujedinjenja se je vršila ob 9. uri v Cerkvi •»v. Danijela zahvalna daritev, karere so se udeležili zastopniki vojaštva, zlasti -nn >go rezervrih oficirjev v uniformi, nadalje zastopniki mestne občine ter raznih državnih uradov in civilnih oblasti. Praznik narodnega ujedinjenja se je proslavi! tudi v prav )s'avn; kapelici in v protestantski cerkvi. Ob 11. dopoldne se je vršila v veliki dvorani Narodnega doma v navzočnosti številnega občinstva matineja celjske Orjtme z iskrenim nacionalizmom prežetim nagovorom iu z de-klamacijami. Priznani operni pevec g Burja pa je zapel krasno nekaj pravniku primernih točk. V sokolski iclovaJilcj so po jedrnatem nagovoru staroste br. d-, 'ri-ka Hrašovca položili v njegove roke prisego neomajne zvestobe do s >k ,!.;ke ideje številni novi člani in članice. Po šolah so se vršile po običajni shiibi božji iaternc proslave, na katerih se je mladina s primernimi nagovori, dcklamacijami in pevskimi točkami bodrila k ijubezni ln pa k delu za našo lepo novo domovino. V Zagrebu in Beogradu V znamenju svečanega raau j! lieaja je potekel 1. december tudi v Zagreo-i, Čeprav v mestu ni. bilo videti dosti zastav. Po šolah so se vršile matineje s predavanji, po .cerkvah raznih veroizpovedi so mlc zahvalne daritve. Pred katedralo in pravoslavno cerkvijo je bil postavljen bataljon vojnikov z godbo, raport pa je sprejel ar-mijski komandant, general Matič. Opoldne je bil pri velikem županu običajni spre;em čestitk, nakar je sledila zakuska, katere se je udeležila generaliteta, škofje, mestni župan in številni drugi dostojanstveniki. Ju-goslovenski Sokol je priredil zvečer sijajno uspelo akademijo. Beograd je bil ves v zastavah, v mestu ves dan izredno vrvenje. Blagodarenju v saborni cerkvi so prisostvovali ministrski predsednik z vsemi ministri, predsednik skupščine s številnimi poslanci, vsi člani diplomatskega zbora, generaliteta itd. Ob U. dopoldne je prišel tudi kralj Aleksander v spremstvu kneza Pavla in svoje suite. Pu-trijarlt Dimitrije je iinei krasen govor o slogi in medsebojni bratski ljubezni ter se jc s hvaležnostjo spominjal tudi velikih žrtev svetovne voine. Po blagodarenju ie odšel kralj v dvor, kjer so se potem vpisali vsi čiani vlade, diplomatskega zbora itd. v dvorno knjigo in čestitali kralju. Zahvalne daritvr so se vršile tudi v katoliški cerkvi, sina^m'! i:: diamiii. Proslava našega državnega praznika v Pragi Prt^a, 2. decembra, pr. Včeraj se jc vr« šiia naj ugoslovcnskcm poslaništvu povo* dom državnega praznika lavnostna rccep« cija, katere so sc udeležili predstavnik' prezidenta. člani C'.sl. vlade in parlamenta, v Pragi akreditirani diplomati in zastopniki najodličnejših čhL kulturnih in gospodar« skih organizacij. Xa predvečer sc jc v Na-, rodnem divadlu vršila slavnostna predstav va. Pela se je Libuša. Gledališče je bilo do zadnjega kotička prenapolnjeno najod-lienejše publike. Navzoči so hi!i poleg poslanika Lazareviča. ministra Srdinko in dr. Hodža, predsednik parlamenta Malvpctr, župan praški dr. Baxa in drugi. Tržič - mesto, Trboy) je - trg Povodom državnega praznika je podpisal kralj likaz o Imenovanji! Tržiča za mesto in Trbovelj za trg. Prijazni Tržič v dolini Bistrice na lio-renjskem, naš mali .Vanchester, je eden najvažnejših industrijskih krajev naše ožje domovine. Znan je posebno po veliki čevljarski industriji. Razen velike tvornice Peter Kozina je tamkaj še več manjših podjetij te stroke. Po svetu je znana tudi velika Gassner & GianzmannoVa predilnica, v kateri je stalno zaposlenih okoli 900 delavcev in delavk. Bogato cvete tudi lesna trgovina. V mestu je dalje tudi tvornica Amannu za izdelovanje pohištva. Napredujočo občino vodi SDS z županom Lončarjem na čelu. Tržič šteje nr.U 2.000 prebivalcev. Novi trg rrbovlje ::a oroai Ljubljana -Zidar.; tnoe: je :..;..e; bidi:atri;sbi cj.v..-v Siovcal;:. Nova '."'.ta be a: š.eie oboa 2u.0u0 prebivalcev, večjih posiop^j. Izmed tovarn on:a;;j .:i;o ce::ici;:arno Tr-bovljab, kemično rovarao in steklarno v Hrastniku. Z rudniškimi uradniki je usluž-henlli v Trbovljah okoli 300 uradnikov in preko 3iX) poduradnikov. Industrija kliče vedno nove obrtnike v trg tako. da jih Je danes že nad 700. V trgu je več elektrarn, bolnic, denarnih zavodov, poštnih uradov, gasilskih domov, javnih knjižnic, društvenih domov itd. V Trbovljah delujejo e:ia meščanska šola, dve Srazrednici. štiri 7-ruzredr.e in ena 2razrednu osnovna šola, dve obrtno-nadaljevaini šoli. ena rudarska nadaljevalna, ena gospodinjska šola in otroški vrtec. Kulturnih iu drugih društev je v Trbovljah nad 60 Za redni promet skrbijo m. dr. avio-družbe. ki iinajo dnevno v prometu 6—7 avtomobilov. Trbovlje so v Sloveniji največji podeželski trg ter radi industrije tudi ena največjih davčnih moči. Akcijo za proglasitev Trbovelj v trg je vodil bivši dolgoletni župan in gerent g. Vodušek. Kar se mu ni posrečilo pod Avstrijo, se mu je posrečilo v Jugoslaviji. . Vojaštvo odpoklicano iz Žirov Nerazumljiva malomarnost vlade \ pogledu obnove poplavljenih krajev. Pionirje iti druge vojake je vojaška oblast odpoklicala iz Žirov. Pri tem se je sklicevala na to, da nima voz za transport živeža za te vojake, poleg tega pa na to, da po predpisih vojska ni pozvana za druga dela, nego za prvo pomoč in za popravo tudi za vojno upravo važnih potov. To ozkosrčno stališče vlade je vzbudilo jako neljubo presenečenje v ljudstvu, ki je spričo njene obče pasivnosti v prisotnosti itak maloštevilnih odsekov vnii-ke videlo vsaj nekaj pozornosti. Mi moramo pristaviti, da je omenjeno stališče vlade očividno samo izgovor. Ministrstvo poljoprivede. ki je pozvano. da vodi pomoč po poplavi, o tem je sodba edina, je pač v tem poslu povsod odreklo. Nikje nrbetie akcije, ne sistema, ne enotnosti postopka, vse ie prepuščeno slučaju in samemu s.hi. U.i ne govorimo o denarju, ki ga je p:>"o vsega skupaj samo 120.000 Din. Pa tudi dotacija Rdečemu križu je tako minimalna, da se kaj resnega napraviti ne- da. Mora se pohvaliti cestne odbore, ki kažejo po svoji obnovi precej inicijativc. Seveda brez denarja se ne da mnogo napraviti Delo v Kokri počiva. Gradbena direkcija bo komaj mogia vzpostaviti cesto Ljubljana-Kranjska gora. Toliko bolj bi mogla in morala vlada s pomočjo vojaštva pokazat: nekaj uobre volje. Potovanje švedskega princa Viljema v Kongo in Srednjo Afriko Ta izredno poučen šestdejanski kulturni vclefilm, ki ga no predvajala ZK!) v Ljubljani v nedeljo, dne 5. decembra v prostorih kina Matice, nam prikazuje ekspedicijo švedskega princa \ Centralno Afriko Upoznava nas z življenje;,; črncev, njih .šegami in navadami. V lepih slikah vidimo težavno prodiranje v divje kraje Afrike, opas-ne boje z divjimi zvermi, kakor: z levi, sloni, krokodili in vodnim5 konji. Zanimivo je videti veselje in rajanje črncev okrog ubitega leva. njihovega najhujšega sovražnika in neprijatelja. Film je skratka vele-zanimiv in poučen. Vstopnice se d. be predp-rodaji pri blagajni kina Matice po 4 Din za vsak sedež ;:i priporočamo občinstvu v lastnem interesu, da si jiii takoi nabavi, ker vlada za film veliko zanimanje. Predstave v nedeljo. 5. decembra ob 9.15 in lti.3 ne Neuber se zopet dooe v drag r>'i A KA Iu s nov , Zidovsk • ulica. u— Sokolsko društvo na Viču priredi svo! običajni Miklavžev večer v nedeljo v Sok. domu. Začetek za mladino ob pol 18. za odrasle ob 20. Dariia se sprejemajo od 14. ure naprej v Sok. domu. Vstopnina pop. 3 Din. zvečer 5 Din. Otroci v spremstvu staršev vstopnne prosti. Po sporedu prosta zabava in ples u— Miklavžev večer priredi »Kolizejski oder« v nedeljo 5. L m. ob 8. v salonu restavracije pri »Levu;-. Darila se spre'ema io v nedeljo ves dan do 8. zvečer v istem salonu. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. Moderni damski plašči Uit. 550- do /50-Di" iS) - do 4 0-- F. & 2 Goričar, L ujljana Sv ctia cesta zi) Ogle,te s razstavo » izložbi liC67a i t n-'s > e oui modno sko lz Maribora a— Recepcija pri velikem županu. Kakor vsako leto, je sprejema! velik; župan tudi leios po opravljenih cerkvenih slovesnostih v pravoslavni kapeli in stolni cerkvi čestitke v župani.iski palači. Nato je povabi! vse došle na zakusko, pri kateri je vztrajala zbrana družba čez poldan v prijateljskih razgovorih Narodno vojsko je zastopal komandant mesta general Kostič s soprogo, občino župan dr. Leskovar. Recepcija je bila lepa revija mariborskih načelnikov uradov, vodij šol m javnega kulturnega in gospodarskega življenja. Posebej še treba epo zoriti na fino postrežbo, s katero so se izkazale goienke »Vesne^, ki so neumorno pomagale gostiteljici, soprogi g. veiikega župana. a— Iz okrajnega zastopa Po določbi člena 59 zakona o okrajnih zastopih z dne 14. novembra 1S66. štai. dež. zakonika štev. 19, se s tem naznanja, da je razgrnjen proračun okrajnega zastopa v Mariboru za leto 1927 od vštetega 2. decembra do vštetega 15 decembra 1926 javno v pogled v pisarni okrajnega zastopa v Mariboru. Koroška cesta št. 36-11, med uradnimi urami. More- bitne pripombe k temu proračunu je vložiti v roku zgoraj določenega časa. a— Gospodarsko in politično društvo za magaaienski okraj v Mariboru ima širšo »dborovo sejo v soboto dne 4. decembra ob 20. uri v gostilni »Friedau« na Tržaški cesti Na razgovoru so oblastne volitve. — Tudi prijatelji in somišljeniki se vljudno vabijo. — Odbor. a— Društvo stanovanjskih najemnikov sklicuje za danes dne 3. decembra ob S-zvečer javno sejo v prostorih gostilne »Kosovo« na Grajskem trgu Članstvo opozarjamo, da se odzove v čim obilnejšem številu ker so na dnevnem redu važr.e tekoče zadeve. a— Dr. Josip Majcen, volonter-asistent na kirurgični kliniki (prof. Haberer) v Grad cu je zopet otvoril svojo prakso. Ordinacr-ske ure od S. do 9. in od 2. do 4. popoldne Maribor. Aleksandrova 21. tel. 396 1520 a— .Miklavžev sejem s plesom prirej v soboto dne 4. decembra pri Gotzu Glasbeno društvo Drava« z začetkom ob 20. uri. S p o s e t i Miklavž v nedeljo popoldne ob 4. uri ter bo s svojim veličastnim spremstvom obdaroval mladino. Odrasle pa obdari ob S. uri zvečer. — Jz Celja c— Sestanek članov SDS v Celju. Krajevna organizacija SDS v Celju sklicuje za soboto, dne 4. t. m. v kiubovo sobo Celjskega doma širše članstvo. Na sestanku se bodo razpravljala važna vprašanja glede vo litev v oblastno skupščino; tudi bo nače'-stvo krajevne organizacije podalo obširnejšo tozadevno poročilo. Pozivajo se zlasti vsi celjski strankini zaupniki, da se sestanka udeležbe. Začetek ie točno ob 20. uri. e— Osebna vest. V Celju se ie mudil v sredo, dne 1. decembra po zasebnih poslih g. dr. Milorad Vujičič, minister za grad.cv:-ne. Od tod sc je odpeljal naravnost v Beograd. e— Simfonični koncert »Celjskega godbe-nega društva« \ Celju se bo vrši! \ soboto dne 4. t. m- v veliki dvorani Celjskega doma. Spored; 1.) Offcnbcch. Oriei, overtura 2.) Hay-dn: 6-sinionija. 3.) Vivaldi: G- mol koncert, vijolinski šolo g. Vidmajer 4.) a) Raif: Kavatina b) Brovvn: Ruska uspavar.-ka: vijolinski solo izvaja ravnatelj uik. Glasb. Matice g. Sancin Karo!. Na klavirju spremlja Viljem Kuntara. 5.) Mendelssohn: Pesem brez besed št. 24, 6.) Mandi; Largo, 7.) Mozart: G-moi sinfonija. prvi stavek. Po koncertu prosta zabava in ples. Predproda-ia vstopnic v trgovini Goričar čc Leskovšek e— Trgovci! Pomočniki! Nudi se vam knjiga s 183 slikami za aranžiranje izložbenih oken Cena 60 Din. — Podružnica : Jutra« Celje «333». 1514 e— Tečaj za ruski jezik se propagira v Celju. Za to bi bilo med občinstvom dovoij zanimania. pa tudi sposobnih učiteljev bi bilo na razpolago. Naj bi vzel kdo to stvar resno v roke in šlo bc! Znanje ruskega jezika je gotovo za vsakega Slovana, zlasti pa za inteligenta izredno veiikega pomena. e— Restavracija »Celjski dom« ima od danes naprej dnevno opoldne in zvečer koncert. Koncertira virtuoz g. Folber iz Pra ge. violinski virtuoz s sodelovanjem svoje soproge klavirske virtuozmie. e— Dobrota je sirota. To so okus;!: seda; tudi čiani ravnateljstva celjske Mestne hranilnice. Združena opozicija klerikalcev, radikalov m Nemcev jim v spomenici ra načelnika Kuba delovne večine očita, da postopajo pri podeljevanju kreditov strankarsko in da ne znajo primerno gospodariti. Te klevete so podpisali dr. Ogr:zek. arhivar upravnega sodišča Marčrč in za Nemce občinski odbornik Rebeuschegg. Značilno je. da se ie spravil nad mestno hranilnico urad uik upravnega sodišča, to ie onega urai_a. za katerega ie kazalo ravnateljstvo Mestne hranilnice pri nastanitvi v Celju največjo ni klonjenost Odstopilo je upravnemu sodišč: v svojem poslopju nailepše prostore ter si rilo vse. da bi se uradništvo teg3 sodišč, v Celju kolikor mogoče udobno počuti' Če že mora biti ta uradnik upravnega dišča tako izrazno strankarsko ori-enrrar mu še ni bilo treba vreči med prvimi kamna na r.ačeistvo tega zavoda Kakor čujemo. se bodo član« ravnateljstva Mestne hranilnice v svoji prihodnji sei: temeljito bavil,' z iavno spomenico in proti lekarnarju Posav-cn. ki j? to spomenico v občinskem odboru prečita!. Jiahor / dec V/iš'n? barorrK-Tf '()}»• Kra Ca^ 1 Tem»e. e 0, Smei vetra i. brzina v m iju IU! !)- 10 Vrsta oadavmtr <0d/0Vrt nn ' >e' onazovania f 1.57-6 47 96 SSE 0.5 10 dež 15.1 1 Liubljan; . 1 * 8b SSE 0.5 10 dež fdvorecl t 14. 757 9 5-2 7 mirno 10 1 l\ >75/3 54 89 mirno 10 Marboi . . . 8. '5- 0 3-i mimo 10 dež 7.0 I Zagreb . . . s. 8 .-•p 97 N 3 10 dež 5.0 Beograd , . . 756 9 99 mirno 10 mecla Sarajevo . . . 6-0 91 mirno 9 po dežju 4.0 -.koplje , . . 000-9 .rO 00 0 Dubrovnik . . 76/0 16-0 49 NE 9 6 slana 65.0 Solit .... r 1/51-8 2n 94 NE 1.5 8 morje lahko nad 90.0 °ralia .... |752 6 2,„ — NNE 3 10 KRANJ. Včeraj popoldne sc ic vršil pogreb g. Bertp Rol.rnianove ob veliki udeležbi prebivalstva vseh slojev. Pokojnica jc I bila daleč na okoli znana po svojem tihem j in mirnem značaju, blagem srcu, kot do-: bra gospodit' a 111 vzgledna žena in mati. Zapušča soproga, uglednega kranjskega me-j ščana, iu sina, davčnega uradnika. Bodi ji lahka domača žemljica. SODRAŽICA. Dne 5. decembra priredi ZKD iz Ljubljane pod okriljem »Prosvetnega odseka Sokola v Sodraži:i-; zanimivo kino-predstavo »O češkoslovaški armadi;:. Prireditev se vrši v dvorani pri g. Starcu. Začetek točno ob 3. pop. Sprejemali se bodo prostovoljni prispevki. Istega dne priredi tukajšnii Sokol »Savezni daiu z akademijo in pestrim sporedom v dvorani g. Starca ob 7 zvečer. Na sporedu ie: Nagovor br staroste; razne pevske točke, de-klamacije in telovadne točke s spremljeva-njem društvenega tamburaškega zbora. Kot zaključna točka bo skupinska vaja »Osvo-bojenje*. — Na praznik, dne S. decembra ob 3 popoldne se vrši v dvorani pri gospodu Starcu »Strankin dan« ter občni zbor krajevne organizacije SDS. — Dne 12. decembra bo v prostorih »Knjižnice« pri gospodu Gnidcu ustanovni občni zbor »Stre-Ijačke družine^ za cbčino Sodražica. Vabijo se vse občani od 18. leta naprej, da se udeleže občnega zbora, ki bo ob 3. popoldne. Savez streljačkih družin pošlje na ta zbor svojega zastopnika. — Pretečem teden se ie poslovila od nas gdč. Ada We-ble. Učiteljstvo je imelo lep poslovilni večer. Ostali Sodiažani, posebno pa naš pevski zbor in prosvetni odsek Sokola je izgubil z njo odlične pevko ter jo bo težko pogrešal. Želimo j' ua novem službenem mestu obilo sreče! Zdravo! Solnce tfzhaia ob /'18 /.ahaifl ob 16-20 unn /zhain ob 0358 ?ahaia ob i50i Najvišja temperatura danes » Ljubljani 7 7 oajnižja 4 4 C. Povprečni barometer je danes v Ljubljani nž za 1' mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za petek: V južnih Alpah hitra razjasnitev. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahni vetrovi iz severa-severovzhoda. Nebo večinoma jasno. Temperatura 8 do 12 stopinj. Morje razburkano. Nogavice al najboij'Š£,na}trp. Referent gosp. Novak, brivec v Mariboru, je podal obširno poročilo o pomenu in namenu cSamopomoči>. Po daljši debati je bila sklenjena ustanovitev in se je rok priglasitve določil do konca januarja 1927: članarina se je določila na 5 Din za vsak posamezni primer, vpisnina pa na 30 Din. Dr. Ples jc nato podal obširen referat o pomenu Obrtne banko in pozival zborovalee, da podpirajo tn za obrtništvo tako važno ustanovo. Gosp. Zadravec je poročal o. OUZD in Zveza je sklenila, da se pridruži ostalim zainteresiranim krogom iz mariborske oblasti, ki delajo na to. da so Ustanovi poseben OUZD v Mariboru. Po peturnem trajanju je zaključil načelnik krasno uspeli zbor. Po zaključku so se udeleženci podali v Grajsko klet, kjer jo bil prirejen na tast častnemu predsedniku gosp. Rebeku mal banket. Tržna cotočila Novosadska blaeovna borza (2. t. m.i Pšenica: baška, 73—76 kg. 4 vag. 288.30 do 290; baška. 1 vagon 290; baška. Tisa, 4 vagoni 292.50. Oves: baški. 1 vagon 133. Turščica: banatska, nova, 1 vagon 12G.30; sremska, nova, 3 vagonov 132.50; sremska, pariteta Indiija, marc - april - maj, 15 vagonov 137.50; sremska. Banja Luka, april - maj. 10 vagonov 190. Moka: banatska. tO..', i vagon 400; baška. G:>. 1 vagon 290; b-natska. c7:. 1 vagon 190; baška, «8», Novi Sad. 1 vagon 140. Fižol: sren:-ski. 1 vagon 140. Tendenca mlačna. Ljubljanski živinski sejem (t. t. m.) Dogon precejšen, kupcev malo; zl.-sti inozemcev ni bilo. ker gotovo niso mislili, da se bo sejem vršil na državni praznik. Dogon 311 konj. 128 volov. 100 k^av. 31 telet 111 UG prascev z- reio. Prodanih 40 konj, 38 volov. 52 krav. 17 telel in 113 prascev. Cene zt kg žive teže: voli I. 8. II. 7.50. III. ti.50, krave debele 3—6. klobasiric? 3-4. teleta 9—11 Din. Konii 1000—6000 Din komad. Prasci za rejo 150—250 Din po kakovosti. Cene nespremenjene. Zagrebški tedenski sejem (2. t. m.) Dogon srednji. Cene nespremenjene brez razlike. Povpraševalo in nakupovalo se je precej, a večinoma za domačo potrebo. Za izvoz se je kupilo prav malo. Dunajska fcsm za kmetijske produkte (1. decembra t. I.) V mednarodnem žitnem prometu slabo razpoloženje in mlačna tendenca. Isto velja za Dunaj, kjer so cene popustile. Uradno notirajo vključno bla-govnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: donmča 40.25—41.25, Tisa 45.75—46.75; rž: 30.25-33.25; joč-m en: I. 37—40; t u r š č i c a: 23.25 -24.23; oves: domači 25—25.50; p s eni Ena moka <.0:> (v trgovini ua debelo): domač;: 74—77, madžarska 70—75, jugoslovenska 08-72. „ Vprašanje vagimov. Na sejah tarifnega odbora, ki so se vršile te dni v Beogradu, je tajnik Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani gosp. Ivan M o h o r i č uie l drugim tudi interpeliral generalnega direktorja državnih železnic zaradi trajnega pomanjkanja vagonov v vse.i državi. Opisal jo škode, ki zaradi tega zadenejo uašo lesno in premogovno industrijo. Generalni direktor je obljubil, da bo uredil, da se morajo odprti vagoni prvenstveno popravljati in da se pospeši cirkulacija nntovorjenih vozov V razpravi se je ugotovilo, da stoje poneko ! naloženi - vagoni po 15 dni, ker se zaradi defektnosti tovornih lokomotiv ne inoreji spravili naprej. Generalni direktor je tuli izjavil, da bo država zadržala odpovedanih 3000 inozemskih vagonov, dokler traja intenzivna izvozna sezona, čeprav moramo so- daj po poteku pogodbo zanje plačevati dvojno liaiemuino. = V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji naslednje tvrdke: Oak.,, lesna in-dustrijska in trgovska družba z o. z. v Kranju; Kemična tovarna Medvode, družba z o. z. v Ljubljani; Mir!'a», nakup in prodaja tehničnih in elektrotehničnih predmetov, družba z o. z. v Ljubljani; Novinski biro, družba z o. z. v Ljubljani (razpečava časopise in revije ter nabira naročnike in oglase za časopisje); Rev - Orga, družba « cT z. za organizacijsko - tehnične revizije, strokovna izvedeništva in zaupniške posle v Ljubljani. — Izbrisali sta se tvrdki: ■ Jakov:,, kovinska tehnična tovarna, družba z o. z. v likvidaciji v Ljubljani (ker jo likvidacija končana); Kregal- & Ko v Ljubljani (ker se je firma razdružila). = V zadružni register so so vpisale v Sloveniji naslednje zadruge: Kmetijska strojna iu električna zadruga na Godešicu pri '.škof j i Loki, r. z z o. z.; .:Poštni dom. r. z. z o.* z. v Ljubljani; Ljudska stavbna zadruga v Zagorju ob Savi, r. z. z o. z. — Izbrisale so se nastopne zadruge: Krojaška nakupovalno društvo v Ljubljani, r. z. z o. p. v likvidaciji (ker je likvidacija končana); Kmetijsko društvo, r. z. z o. z. v likvidacvi v Mengšu (ker je likvidacija končana!; Mlekarska zadruga, r. z. z o, z. v likvidaciji v Šenčurju (ker je likvidacija končana). Dva kcnkiirza. Nad imovino cTevtilie . trgovske in industrijske d. d. v Ljubljani. >e je razglasil konkurz. Pivi zbor upnikov bo pri deželnem sodišču v Ljubljani 17. t. m. ob 10. dopoldne. Oglasitveni rok do 1. februarja 1927. Ugotovitveni narok IS. februarja 1927. ob 10. dopoldne. — Dalje je razglašen konkurz o imovini Pavla Szcredvja. Treovca v Dobrovniku (Prekmurje). Prvi zbor upnikov pri sodišču v Doluji Lendavi 7. t. m. ob 10. dopoldne. = Odpravljen konkurz. Konkurz, razglašen o imovini Ljudevita Petroviča, trgovca v Ptuju, je odpravljen, ker ie bila vsa mas.i io.»deljena. Borze J. decembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčii-?ki zaključki.) Vrednote: investicijska r;—79, Vojna škoda 336—340. zastavni i t komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195—199, Ljubljanska kreditna 140—0 Merkantilna 100—o, Praštediona 870—S73, Kreditni zavod 170—180. Strojne 100—0. Trbovlje 325—0. Vevče 108—0, Stavbna 55 do 65, šešir 104—0. — Blago: Zaključki: deske (sinezzale) — smreka, jelka — ostroro-be, paralelne, očeljene, I.. II., III., monte, 05 '160 in 75/195 mm, od 4.50, 5, 5.50, 6 ia 7 m, fco vagon naklad, postaja, 2 vagona 590—590 (590): traiui merkantilni, 4/4, 4/3. 5/0, od 3—10 111, razven 5/6 do 6 ni. fco vagon naklad, postaja. 3 vagoni 265—265 (265); trami merkantilni, od 4/4—7/9, 4 d? 10 111, po kupčevi noti, fco vagon nakladal, postaja, 1 vagon 265—265 (265); bukovi železniški pragovi: 2.51—2.60 m, 23/24X13v' 14 X 14, ico vagon meja 39—39 (39), 2.15 do 2.50 111, 22/23 X 12 34/13, fco vag. moja 33—33 (33), skupno 30 vagonov. Dugače nespremenjeno. ZAGREB. Med bančnimi vrednotami ja zabeležila večji promet Poljo po 14—15. V industrijskih vrednotah ni posebnih sprememb. Vojna škoda je bila krepkejša in s-i 11 je tečaj povišal. Promptna se je trgovala po 338.5, a kasa po 338.5—339. V terminih ni bilo prometa. — Pariz ia Italija sla dal> mednarodno poskočila. Zato sta sc dvignila tudi v Zagrebu; ostale devize v Zagrebu brez sprememb. Skupni devizni promet 10 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2269—2275. Dnrcelor.;! izplačilo 851—855, Dunaj izplačilo 798.5 do S01.5, Berlin izplačilo 134,-1350. Budimpešta 0.07942—0.07972, Italija izplačilo 241.31 do 243.31, London izplačilo 274.85—275 65, \<-w Ycrk ček 56.54—56.74. Pariz izplačilo 211.31—213.31, Praga izplačilo 167.8—168-6, Švica izplačilo 1094.75—1095.75, Solun (zaključek NJ): valute: dolar 53.9—56.1; ciekti: bančni: I^komphia 100—100.5, Pel io 14.5—15. Jusro 97—Obrtna 49—50, Praštediona 881—8S5, Ljubljanska kreditna 144—0. Narodna 4250—0; industrijski: Črninami -240—250. las 45—4i-. Slavek- 114 d.i 115. Slavonija 32—34, Trbovlje 315—33".', Wvče 110— O. šečerana Osiiek 430—440. Na-šička 1325—1340; državni: investicijsko 78.25—79, agrarne 45—46.5. Vojna škod.t. promniiin 33s- 339. kasa 338 -339, december 338.5—339.25, januar 341—342. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 22,:;} do 2271. Dunaj 798-798.5. Bruselj 785 d) 790. Budimpešta 0.0795 —0.797. Bukarešta 29.5—30.25, Italii-i 243.5-244.5. Londo-i 275.3, Ne\v Voik 56.03-56,64, Pariz 214 do 215. Praga 168.15—168.2, Švica 1094 do 1094.25. ,. , ,,, CURIH. Beograd 9.112), Berlin 123,2,., \'ew Vork 518.375. London 25.1375, Pari/, 19.6125. Milan 22.1873. l'ra013—99.43. Biikare-ta 3.7225—3.7425, London 84.33 - 34.43. Milan 30.41-30.51. Nevv Vork 707.63—710.15. Pariz 27.03—27.13. Praga 20.9625-21.0425. Sofija 5.0973—5.1373 Varšava 78.20—78.70. Curih 136.53—137.03: valute: dinarji 12.45—12.51, dolarji 706.10 st. 275 Peiek 3. XII. 1926 Vremenska napoved za december Mesec, v katerega smo stopili te dni, bo po prorokbah astronomov sodeč, drugačen kakor lanski december. Obetajo se nam zlasti .obilne padavine, kar bo dobrodošlo posebno športnikom. Prva polovica decembra bo baje zelo snežena. Veliki meteži se napovedujejo za 5., 10., 15. in IS. decembra. Temperatura bo zimska, ne prestroga, temveč zmerna. Za božične praznike napovedujejo posebno ugodno športno vreme. Ker zavzame dne 18. decembra solnee novo iazo v zvezi z Uranom, bo pritisnil oko-lu 20. decembra mraz, ki bo trajal do novega leta. Vlomilec Moranskv .Na Dunaju je bil te dni obsojen na Sedem let težke ječe Julij Moranskv, ki še ni izpolnil tridesetega leta. pa si ie že pridobil sloves -kralja vlomilcev«. Plenil je večinoma po zlatarnah. Izvršil je ogromno število vlomov _ na Madžarskem, v Avstriji. Švici, Češkoslovaški in najbrže tudi v naši državi, dasi tega obtožnica ne navaja, ker je ostalo mnogo njegovih dejanj sodišču prikritih. «Krali vlomilcev* je postal zločinec šele po vojni. Doba komunistične diktature pod Belo Kunom na Madžarskem ga je opogumila, da se ie javil kot prostovoljec v rdečo armado. Od stopnje do stopnje je napredoval in dosegel naposled čin kapetana. Bil je zelo nasilen in okrožju, kateremu je poveljeval, pravi strahovalec, katerega se je balo staro in mlado. ■sstern zatottila, jo ;e pobrisal iz deže.e _c oosvet;i vlomiistva. sreča, ga je pr; tem posla le redko zapustila. Sicer je prišel parkra: policiji v pest. .. vselej je tudi ušei iz zapora. Da bi laglje izvrševal svoj poklic vlomilca, se je celo vpisal v trgovski register na Dunaju in je odprl trgovino s tujimi speci.ialiteta-mi. Bii ie tudi v Italiji, od koder se je vrnil kot imovit gospod. Nihče ni vedel in slutil, odkod je dobil čez noč toliko denarja. Kmalu pa se je pokazala njegova vlomilska nrav v tako jarki luči. da je začel nanovo izvrševati vlome. Y Gradcu je okradel nekega zlatarja za ogromne dragocenosti. Imel pa je zopet srečo in posrečilo se mu je pobegniti brez sledu. Najprej ga je zajela pravica v Italiji. Obsojen je bil na i.ikego. j. abuia Vrše prijateljstvo in naklonjenost, ki ste nam jo j>okazali z nepričakovano velikim obiskom ob otvoritvi sokolskih dvoran, cenimo visoko in se Vam toplo zahvaljujemo za izkazano pozornost. Prireditveni odbor zbira pri uporabi novih prostorov nove izkušenosti in n.a osnovi teh bo v bodoče tudi v jiogledu osebne udobnosti gostov bolje in vsestransko ustreženo. Sobotni poset je bil triurni ideje, zmagoslavje n.aj>orov in zad> ščenje vseh. ki ste nas posetili. in vseh. ki sle blagonaklonjeno spremljali taborsko delo. Zdrav«! Odbora Sokola I. in Društva za zgradbo. Prosvetno predavanje pri Sokolu I. na Taboru Redna prosvetna predavanja so sc moraš la zaradi priprav k otvoritveni akademiji in zaradi akademije same dve soboti za* poredoma prekiniti. Odslej se vrši sokol* ska prosvetna šola zopet redno oh sobo* tah v članski garderobi nove zgradbe, ka« mor je vhod iz Vrhovčeve ulice pri stran* skih vratih. V soboto dne 4. decembra ob 8. uri pre* dava br. Ambrožič o sokolskih načelih ter bo obravnaval stališče Sokolstva napram državi, vojski, šoli, veri, politiki in raznim organizacijam. Poglavje o sokolskih nače« lih spada k sokolski ideji in jc iste važno* sti kakor ideja sama. ker je od pravilnega pojmovanja sokolskih načel odvisno pravo zadržanje sokolskega članstva v javnem življenju. Zato naj članstvo ne zamudi te* pa predavanja, ki bo vrh tega tudi zani* mivo. Takoj nato predava g. dr. Vrtovec o al* koholu in nikotinu v zvezi s telovadbo. G. predavatelj bD nadaljeval svoja izvajanja o pogubnem vplivu obeh strupov, ki sta zlasti 2a telovadce uničujoča, ker ugonab* Ijata sile. ki jih daje prava telesna vzgoja. Opozarjamo vnovič na točnost, da se pre* davanje preveč ne zavleče. Miklavž na Taboru V nedeljo dne 5. decembra pride na Ta* bor v novo zgradbo k Sokolu I. Miklavž s svojim spremstvom. Ob 4. popoldne obda* ri mladino, ob 8. zvečer pa odrasle. Pred prihodom Miklavža je na sporedu nekaj pevskih in telovadnih toč;;, po odhodu bo za odrasle tudi ples. Za mladino bo prire* ditev v glavni dvorani, za odrasle pa v glavni dvorani ter v obeh spodnjih stran* skih dvoranah pri pogrnjenih mizah. Vstop nina znaša popoldne za odrasle po 6 Din. za mladino do 14. leta po 3 Din. zvečer 10 Din. Mladini brez spremstva odraslih vstop ni dovoljen. Darovi se sprejemajo v društven; pisar« n: (vhod nasproti vojašnice), in sicer za mladino v nedeljo dopoldne od 10. do 12. ere in popoldne od 1. do 3. ure, za odras sle v istem času in vrh tega še od 6. do 8. ure zvečer. Vstopnice sc dobijo pol ure pred pričetkom pri blagajni. Letos pride Miklavž prvikrat na Tabor, zato mu pripravljajo posebno slovesen spre jem. Vsa oprema in prostori, kjer bo Mi« klavž s svojim spremstvom preživel kratek čas med Taborjani. so novo opremljeni, do* stojni visokega gosta, k: prispe iz sinjih vi« šav z zrakoplovom, kakor sporoča radio. Da pričakovanje ne bo dolgočasno, zato je na vzporedu več zabavnih točk in obeta biti letošnja Miklavževa prireditev na Ta« boru najzabavnejša in najveličastnejša, k čemer bodo v znatni meri pripomogli lepi in obsežni prostori. Tudi za dobra okrep« čila je zadostno preskrbljeno, garderoba bo poslovala brezhibno. Kdor oglašuje, ta napreduje! Izja va Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za eventualne dolgove, katere bi napravila moja hčerka Anica MuIIct, ravno tako nc prevzamem nikake odgovornosti za njena dejanja. 1522 RUDOLF MUELLER hotelir hotela Llovd, Ljubljana. Nerazdružna sta Jelen in Schicht, znaka edino pravega Schichtovega m iia . Jedro in jamstvo čistosti in izbornosti. Varuha perila in rok. Sovražnika truda in muke. Ne verujte nikomur, da je drugo milo ,,prav tako dobro"! Od^an^e ari tem. kar se -e skozi '11 let izkazalo za minoližc. Dijaško življenje Zveza iugosl. napredne omladine iz Slovenije Zanimiv potek nedeljskega ebčnega zbora v Celju. V Celju je bilo preteklo nedeljo dvoje važnih omlndinskih zborovanj. Dopoldne ?:> se sestala v Narodnem domu v župi SJS'J organizirana društva slovenskih srednješolcev. popoldne pn je imela v Celjskem domu Zveza jusosl. napr. omladine iz Slovenije svoj izredni občni zbor, ki so ga pričakovala \sa v Zvezi včlanjena akademska in srednješolska društva z največjim zanimanjem. Poleg nad vse aktualnih referatov o nalogah Zveze v najbližji bodočnosti je biia namreč na dnevnem redu ludi debata o interpelaciji JNAD Jadrana- z 07.irom na postavitev samostojne kandidatne liste s -trr.ru' ofici.ielne^a JAT) -Triglava pri zadnjih volitvah v SSLl". Izredno živahno zborovanje, ki je trajalo od 14. do 19. ure. je vodil predsednik Zveze g. Vekoslav Iskra. Temeljito in skrbim sestavljene referate — ki dajejo Zvez: v b> »loči poslovni dobi delavni program — so jiodali stalni referenti Zveze: z. Gojmir Jelene kot tiskovni referent, g. Čiro Arko kot kullurno-informaiivni ter r Evgen Paut kot socijalno-ekonomski referent. Mesto neprel-videno izostalega prosvetnega refemta Fermeta je poročal predsednik g. Iskra. Vsi bistveni predlogi izhajajoči i', navedenih referatov so bili t.o sicarni debati soglasno sprejeti. Skoro dosledno se je vzdrževal sifi-sovanja zastopnik in pr^-lsednil; Tristo vn-. kar je napravilo r.;< deleoate vseh ostalih akademskih in srednješolskih društev razumljivo skrajno mučen vtis fn povzročilo najrazličnejše komentarie. Svoje stališče je zagovarjal delegat ,,Triglava c s tem. češ da n^ T>ooblaščen podati- nikake kritike o delu Zveze vkljub temu. rta je >Triglav« že več nego tri leta neprekinjeno član Zveze .. . Sledila je neka izjava, ki jo je prebral isti delegat • Triglava - z izrecnim povdar-kom. da je njeno me-rleno prikaz: vanie iu-coslovenstva oficiielro mnenje -Trisiava-c. Kolikor pa nam je znano, ni bilo o nre-i-rnetni izjavi, ki 'sta io sestavila vsak polovico predsednik in neki član iz Maribora, niti najmanjšega govora na kakem triglavan-skem sestanku. Torei kritike Zveze se ie vzdrževal zaslorinik : Triglava", čigar dolžnost bi bila. da aktivno sodeluje v njej. dokler je drštvo v"lanjeno v Zvezi. riroDTamr-tične izjave p.a je hotel '•airti oficiielno za Triglav, ne d: bi bil dobil r.a to evidentno Potrebnega pooblačila cd članstva. Vendar je bilo na temelju izjavi sledeče debate so-c.-*' vitviio -roje posebne n'ste r.-i vo?:tvav> v SS^LT". Tu pa se zr>-pet pripetilo nek'*! ner •-'-impivega: isli de-lecat in predsednik -Triglava*, na čisar predlog se je interpelacija odv?ela aknrler>-clremu svetu Zvez"-. Vi -r^nravlii o izključno akademskih zadevali in se ie dal-. nn dnevni red izredp^ra ohč^e^ra 'hora Zve^e. i«ti delegat je v =kr: '".-»ni Tazhttrienju izjavil. da ne priznava občnemn rbc>"i nravice glasovanja o predmetni stvari ter je zapustil zbor. Vsia ostala društva Zveze mj st- --lati. --no izjavila za »Jadranov • predlog. Potem ko je bil ]>onovDO izvoljen ves dosedanji odbor Zveze s jiredsednikom e. Iskro, je bilo sprejetih še nekaj sklepov o sodelovanju akademikov s srednješolci, c..-kar je bii občni zbor zaključen. Komunike SSLU. Z zadnjega meddruštvenega sestanka •• ».t akademskih društev dne 23. XI. 1926. Preteklo je leto obstoja naše akaaen-.^.. reprezentance. Rezultati tega prvega leta niso sicer izpolnili vseh nad. vsekakor pa se je vsestransko pokazal močan vpliv in pomea akademske reprezentance. Nc -.am z reševanjem notranjih zadev in čuvanjem interesov akademikov, temveč tudi z od= ločnim nastopom v zunanjem svetu je Sve: slušateljev manifestiral obstoj in vc>ljo po udejstvovanju ljubljanske univerze in n;., nih akademikov. Izkazalo se je. da poleg težkoe prvega leta Svet slušateljev svojih nalog ni mogel i;.polniti v polni meri predvsem zato, ker je bil program prvega leta zasnovan brez izkustva in preohlapno. Odbor sedmerih pa tudi pri najboljši volji ne more hiti ko= \scm socijalnim ir. reprezentančnim nalo« gam. ki mu jih akademiki nalagajo. Ta se» stanek sta Svet slušateljev in občni zbor rešila s spremembo statutov? tako da je letošnja organizacija Sveta izpopolnjena z odseki, med katere so razdeljene v3e :.;. loge. S tem je Svet dosegel pritegnitev a lavnih in idejnih sil s strani celotnega sle. šateljstva in ustvaril ožjo kontinuiteto med Svetom in med akademiki Ljubljanske eni* verze. Odseki so sicdeči: ]. Zunanji: Načeljuje mu predsednik Sveta. Njegova naloga jc ustvaritev enot« ne r.acijonaine zveze in zastopništvo na zunaj. 2. Socijaini: Se peea z vsemi tozadevni* mi problemi, predvsem z bolniško blaga;^ no. s skupnimi menzami in domovi, s saiia-torijem itd. Za ta odsek s > društva ^aza.a največje zanimanje, kar obeta, da bo po svojem ereinentnem pomenu zavzel prvo mesto. 3. Propagandni in športni podpira s p ro« pagando celotno delovanje, razširit! skuša misel za našo univerzo med plastmi ljud« stva in rešuje vprašanje športne reprezen« tance naše univerze. 4. Glasbeni širi smisel za glasbo med akademiki in vsestransko podpira že obsto» ječi akademski pevski zbor. 5. Finančni se peča s prireditva::.: :.-nančnega značaja in z dobavo gmotnih sredstev Svetu slušateljev. 6. Manjšinski ima nalogo ustvariti trdno oporo in pomoč našim narodnim manjši* nam izven naših mej v njihovem trpljenju potom vsestranskega znanstvenega in pro« pagar.anega dela. Vsako akademsko društvo pošlje zas-. p« n:ke v tc odseke, ki ;:m naseljujejo člani iver s;usateijev. Posebni zaključki tega sestanka so: 1. Udeležba na tehničnem kongresu v Ljubi i ar.:'. 2. Sklicanje ankete vseh fakultet. 3. Intervencija za štipendije na m^rodaj« nem mestu. 4. Mednarodna akademska konferenc, v Ljnhliani. ki sc-vrši v prihodnjem letu. 5. Posredovanje glede izpitnih redov r.a na^ih fakultetah. Ta meddništveni sestanek ie položil tr« den temelj in program letošnjega delovi« nja. š— Dm-iTo >iušatelj^r filozofirne taku!-leie. Xa XIV. re«inem občnem zboru je bil izvoljen sledeči r»dbnr: pre-i=. Arko Cir tajnik Cič Ljodevit. blaga j. Grandif Marjan, knjižničar Fabian Viktor, o Ibomiki Muš:č Rudolf. Mrak Draga. Mohorič Milena. rr-\i-zorja G>T'an Alfonz. Košak Vinko. Kot dro-šiveni dele^nt v -oci;alni i-lsek SSLU -e bil delegiran Mušič Rudolf. HaUogfasi Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialna namen« občinstva, vsaka beseda 50 par. Najin*nJSI znesek Din 5*—« 2enitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'—. Najmanjši znesek Din ID'— Sintonieni koncert Glasbene Matice v Mariboru 10. dec. priredi g. Hladek z vojaško godb". pomnoženim dru-juvrnim orkestrom. Proizvajala so bo čajkovskega S-\^ta sinfonija in Svense- »ov Karneval umetnikov. ■ Miklavž pride tuli letos v gostiln« pri •Panju.. ' 36024" Miklavžev večer «Atene» se vrši dne 5. deccmbra ob 5.j5. popoldne v- velik? dvorani Narodnega doma. Legitimacije po 10 Din za osebo v soboto, ' f.. d^/enlbra od 10-1- dopoldne in od 4 do 0 popoldne v mali dvorani Narodnega doma, kjer sc- bodo tudi sptejematl nrali zavitki za otroke. Ifcl)71 Ondulacija. vodna, ondulacija, striže-ije. barvanje las, nanikura, najtočne-ie se izvršuje v damskem salonu «KELŠIN». Kopitarjeva ulica I. Trajno bodranje. vodno ondulacijo in barvanje las izvršuje Podkraišek. frizer v Ljubljani. 243 f T. RABIČ *] To, Ljubljana žSPv, OKSKA Pekarijo v prometnem kraju Slovenijo vzame v najem Blaž Kanin. Cerkno. Friulo — Italija £5008 Šivilja hodi na dom šivat obleke. Naslov v oglasnem oddelku « Jutra*. 35968 Žagar lober, zanesljiv in izurjen, se takoj sprejme k veniei-janki pri ir. Penca, Mokronog. S59i)l Zastopnike išče tovarna kisa. PonudUo na oglasni oddelek cjutra > pod «I'rodukta». 32960 Krasen, lahek zaslužek! Iščem 60 potnikov iu potnic za razpela vanje drž. vrednostnih papirjev. Nastop takoj! — Kdor sprejme, naj pošlje -0 Din za kolek, dokument in če mogoče sliko. 50 Din kavcije se pošlje pri prejemu blaga. Najmanjši zaslužek 5—8000 Din mesečno! Josip Plevnik, Maribor, Vrbanova ulica št. 2®. 35045 Nemščino in klavir poučuje boljša gospodična po ugodni ceni Uradnice tudi v večernih urah. — Pismene ponudbe na oglas oddelek «Jutru» pod šifro cHiter uspelih. 35877 Strojepisje Drč. konce?, zasebno učir lišče. ir. Petač, Ljubljana, Valvazorjev trg G (nasproti Križevniške cerkve). 30025 Marija Grill, Kolodvorska ulica št. 11 izprašana učiteljica poučuje: angleščino, francoščino, italijanščino, nemščino, klavir. 35973 Sščeio Knjigovodkinja kakor blagnjničarka z večletno pisarniško prakso, lepo pisavo.- dobra strojepiska itd., želi službo pri kakršnemkoli podjetju. Pismeno ponudbo se vljudno prosi na oglasni oddelek cJutra^ pod «Lepa pisava*. 36100 dooe Hišnika (co) •li kogarkoli poštenega — tiicnjenega brez otrok, kateri lahko zamenja svoje dosedanje stanovanje — sprejmem v hišico pod Rožnikom Ima prosto stanovanje in vrt za zelenjavo. 1'rijitno bivališče. Verb.č,-Stritarjeva ulica 33347 Spretno natakarico t.ikoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 35311 Vajenca l* trgovino z mešanim blagom, iz dobre poštene hiše, s primerno šolsko izobrazbo. sprejme Norb Zainer & »in, St Peter v Savinski dolini 85145 Trg. pomočnika m.inufaktnrista, ?prejme z novim letom trg Fr Prijatelj Fržršče, Dolenjsko — Prednost imajo izložbeni aranžerji 25U53 Izurjeno pletiljo iaČem za stalno službo ? rces-tn ca Gorenjskem Plačam dobro Naslov pove cgiasni oddelek «Jutra» 34984 Dopisovalca (ko) perfektnega v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku, išče za takoj eks-p-rtna tvrdka. — Prednost imajo prosilci, ki obvladajo tudi francoščino. Ponudbi- z zahtevo plače in prepisi spričeval je vposlati na oglasni oddelek «Jutra* pod « Dopisovalec 36027 Verziran uradnik absolv. trg akademije^ s 7 let bančne prakse (dirigent bančno podružnico), knjigo-oilja. perfekten korespondent v slov., hrv in nemškem jeziku, hiter računar in stenograf — neoženjen, išče primerno službo pri trgovskem. industrijskem ali bančnem podjetju Ponudbe pod cAgilen in samostojen* na oglasni oddelek c Jutra* 5170 Mladenič išče mesta hlapca ali skladiščnika Naslov v oglas, oddelku c Jutra* 35115 Knjigovodja bilančnik, perfekten v vseh vrst knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence. dober kalkulant. strojepisec. želi premeniti mesto z novim letom. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod -Bilančnik 74». 35074 Potnik vin. stroke ta, vinsko veletrgovino, žc vpeljan v Sloveniji, sc iščo Reflektira se samo na take. kateri so sedaj uslužbeni pri kaki večji vinski trgovini in žele premeniti mesto radi boljših kondicij. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro « Vinski potnik*. 35988 Zastopnico *a Ljublja.no iščem takoj Za dobro idoč božični preclinut. Velik zaslužek. Naslov pri oglsanem oddelku «Jutra*. 35967 Potnika manufakturne stroke iščem ra dobro vpeljano podjetje. Neobhodno {»otrebno^ 20.000 Din kavcije v gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod ^Izvrsten 44». 35944 Učenca išče tvrdka Pavel Minunk, trgovina z mešanim blagom, "\iuhred ob Dravi. Reflek-t^pti z meščansko šolo imajo prednost. 35942 Lesni strokovnjak z absolv. trgovsko šolo in osemletno prakso išče -luž-be kot skladiščnik, pre jemalec ali žagovodja. Verziran v vseli manipulacijah trdega in mehkega lesa. — Vešč vseh pisarniških del iu knjigovodstva. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod * Takoj 920*. 35920 Knjigovodja bilancist korespondent slov., srbohrv. in nemškega jezika, želi premeniti službo takoj ali s 1. januarjem. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek *Jutra» pod značko «Stalno mesto 27*. 34900 Pekovski pomočnik si ar 30 let, boljša moč. samski. išče službe, tudi kot. poslovodja. Zmožen 5000 kavcije. — Cenjene., ponudbe pod ^Mariborčan* ha' ogT. oddelek «Jutra*. .36017 Knjigovodja. bilancist korespondent slov srbohrv iu nemškega jezika, želi spremeniti službo takoj ali s 1 januarjem Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod značko »Stalno mesto 27». 34906 Kino - aparat proda J Nadišar Tržič. 35912 1000 bukev Ia ali hlodov. 35 cm medla, 20 m dolge, dovoz na Stražo, prodam po 87.50 m'. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra* pod «1000 bukev*. Osebni avto cFord*. skoraj nov, poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku cjutra* 35313 Med pristni, namizni, za police nudi po Din 22.00 kg A Maček, velečebelar Vrhnika 114701 Konje na gugalnlcah prodaja in izdeluje po nizki ceni Slavič Fran. tapetnik. Žabjak št. 14. SGU22 Bencin-motor na vozu, 5 PS, tvrdke He-nauer, iele 1 leto v rabi, vsled elektracije p"r o ,1 a šfiligoj, št. llj. Slovenske gorico. 30033 „DOKO" čevlji so najtrpežiicjši in naj-elegantnejše oblike lastnega ročnega izdelka, zato najcenejši ter se dobijo le pri tvrdki »Doko« v Prešernovi ulici 9 na dvorišču. — Sprejema se obutev v popravila, zaračuna se po najnižji ceni. Dokolemcc (gamaše) na drobno m na 3 S debelo. IVAN ČARMAN. Dlvan dobro oranjeo,. prodam., — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35962 Lovsko puško dobro ohranjeno dvocevko poceni proda iJ, Koželj. Kolodvorska ulica 12, dvorišče 33909 Elektr. železnico z vsemi potrebščinami prodani. Pojasnila daje in pokaže iz prijaznosti Czernv, Emonska cesta 10, pritličje. 35986 Motor 2!,i UP, v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v oirlasnem oddelku »Jutra*. Sobo z elektr. razsvetljavo oddam 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 35301 Stanovanje za takoj ali s 1 januarjem išče mirna stranka brez otrok v sredini mesta. — Plača tudi naprej Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod 'šilro .Stanovanje 29«. 85233 Opremljeno sobo oddam takoj gospodu na Mestnem trgu 3/111 — levo. 30023 Stanovanje 2 sob in kuhinje takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 36029 Elegantno sobo r eout.ru mest«, s poseteim vhodom in souporabo kopalnice oddam takoj strogo solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem .oddeiku Jutra. * o59S2 --X-;— Dijaka sprejmem kot sostanovalca. Naslov v oglasnem oddelku : Jutra*. 30972 Kajenja se odvadiš! Piši na- -oglasni oddelek .Jutra, pod, »Ntkadilcc* in priloži'10 Din za' navodila. 35202 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam v Šiški za 200 Din, z uporabo kuhinje pa za 250 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 309S1 Sostanovalca v sobo s prostim vhodom in elektr. razsvetljavo lakoj sprejmem v Gledališki ul. 5t. 7, pritličje. 359S0 Sostanovalca sprejmem v Florijanski ul. štev. 13/1, levo,, proti mesečni najemnini 100 Din. 35979 Opremljeno sobo čisto iu zračno, po mogočnosti v sredini mesta išče mlad, soliden gospod. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra® pod »Stanovalec*. 35975 Kemičar spreten in podjeten, z gotovino vsaj 100.000 Din se lahko udeleži pri dobro vpeljanem podjetju. — Pri ponudbi navesti speeijalno stroko pod .Vodilno mesto* na Aloma Companv, Ljubljana, 35S73 Zlatnike kupujem in plačam dobro f Cudea — Ljubljana. Prešernova 1 238 Elektroinotorček '(»-'Ih HP, 150 V, kupim. Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra* pod »Motorček*. 30000 Borovi hlodi razpisujemo dobavo 00 m5 borovih hlodov. Ponudbo je vložiti 14. decembra t. 1. Več pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Zabukov-ea p. Griža, dno 29. nov. 1920. 30012 V celo oskrbo prejmem takoj 2 gospoda v sredini mesta Soba ima poseben vhod iz stopnic. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 36036 Majhno sobico s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 36001 Kino z lastno lučno centralo do 200 žarnic, (i—8 konjskih sil, tudi pripravno za pogon obrtnih strojev, še ue-rabljen, ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 35999 Krompirja več tisoč kilogramov in fižola najboljšega koksa, cipre. kc-lenca (preklarja), čistega, na rokah izbranega, odda bodisi skupno ali na manjše partije. Cena krompirju od 1.40—1.50 Din za kg. fižol od 4.50—6 Din kg. Dopise je poslati na oglasni oddelek «Jutra» pod značko stolov in lepo preoblečen pleten košek (posteljica) za otroka prodam skupno ali posamezno Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 36006 Blagajničarka spretna, išče mesta v kavarni. hotelu ali boljši restavraciji. Naslov v oglas, oddelku «Jufra>. 36008 Mesto potnika začetnika, želi sprejeti agi-len bivši trgovec. Potoval tudi po Vojvodini ali Herceg-Bosni. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod cAgilen 93*. 35993 Kot skladiščnik manipulant. skladiščni mojster ali slično želim službe. Cenjene ponudbe pod šifro cZanesljiv 93* na oglasni oddelek cJutra*. 35994 Izučena pletilja začetnica, bi šla za hrano in stanovanje v službo. — Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro «Pletilja*. 35985 Učenka ki je dovršila s prav dobrim uspehom Srazredno šolo, bi rada vstopila v trgovino na deželi. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 35965 Kuharica samostojna in varčna, z dveletnim spričevalom orož-niške slanice, išče mesta pri orožnikih. Ana Križnik, Ljubljana, Streliška ul. 2. 35955 Trgovski pomočnik mlajša moč, išče mesta v špecerijski trgovini ali skladišču. Cenjene ponjidbe na oirlasni oddelek «Jutra» pod «Vesten 947*. 35947 Trgovski pomočnik ali skladiščnik z večletno prakso, s primemo kavcijo, išče službe. Nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku eJutra*. ~ 35937 Otroško posteljico železno, z mrežo, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra, 30011 Kvačkanih čepic prodam celo partijo po ugodni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 36015 Več stare obleke omare, mize. police in drugo prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 30001 Dvokohiica (eiza) lahka, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 35309 4 vagone želoda hrastovega, lepega in zdravega ter 100 vagonov bukovih drv in orehovega lesa prodam najboljšemu ponudniku. — Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Želod*. 30940 Zemljišče S ha, t. j. 80.000 ia;, napro. daj v predmestju mesta Banja I.uke v Bosni. Zemlja je jako rodovitna, obenem pa leže parcele' ob glavni • osti in v bližini vodo. Proda so tudi razkosano. Pojasnila daje Joco šinit. Banja Luka-Lauš, Bosna. 3091C Zimsko suknjo in skoro nov smoking proda J. Koželj, Kolodvorska ulica 12 — dvorišče. 30903 Radioaparat Seevni, nov. z baterijami, alušali in anteno, radi odhoda k vojakom prodam za polovično nabavno ceno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35976 Mlekarno dubro idočo. najraje blizu žel. postaje, kupim. Stanovanje se zahteva. Cenjene ponudbe do 10. t. m na otrlas. oddelek cjutra* pod »Mlekarna*. 30990 Dobro bukovo oglje kupim cele vagone. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 30951 Punčko za igranje staro, veliko, dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbo 6 ceno na oglasni "oddelek Jutra* pod šifro »Punčka*. 35966 Lokal primeren _ za_ večjo mirno obrt iščem na prometni cesti. Ponudbe pod značko cNivelirka* na oglasni oddelek «Jutra* 35908 1 ali 2 prazni sobi iščem za takoj Dopise na oglas, oddelek c-Jutra* pod eDecember 36». 36003 Stanovanje sobe in kuhinje ali 1 prazno sobo iščem. Ponudbo na oglas, oddelek «Jutra* pod Učiteljica*. 35996 Opremljeno sobo ; 2 posteljama, električno razsvetljavo, posebnim vhodom in hrano oddain blizu gl. kolodvora. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 35970 Posestvo z mesarijo in gostilno naprodaj. Takoj za prevzeti Adolf Žabjek. Poljanska cesta 55. 35911 Majhno posestvo krasno, v lepem vinorodnem kraju na deželi, v bližini okrajne ceste, obstoječe z opeko krite hiše^ s 3 sobami, kletjo in kuhinjo, novo gospodarsko poslopje, vrt, travnik, njive, gozd iu vsakovrstno sadje, za 4 osebe popolnoma zadosti pridelka, pripravno za vsakega rokodelca — posebno sonarja, krojača ali čevljarja. brez vsako konkurence, takoj prodam radi preselitve za 40.000. Din. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 35355 Trgovsko hišo na prometni cesti v Ljubljani kupim takoj — Po-nudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Promet 88*. 35088 Stavbna parcela s sadnim drevjem, v izmeri 2S X 40, križišče cest, 200 korakov od prometno postaje, se pod ugodnimi pogoji proda. Naslov v ogl. oddelku eJutra* 36005 Vilo ali hišo kupim v Ljubljani. — Ponudbo na oglasni oddelek eJutra* pod «Gotovo 16*. 36016 Enodružinsko hišo v Ljubljani ali predmestju kupim z vrtom. Ponudbe pod cDom 14* na ogla-sni oddelek eJutra*. 36014 Lepo posestvo ob državni cesti v Sa vinski dolini, čisto blizu Celja, v ravnini, s približno 16 orali prvovrstnega zemljišča — hmeljnik, Živina, veliko stanovanjsko poslopje s parke-tiranimi sobami, elektr. raz-svetlavo, elektromotor ter lastni ribolov. Kazen tega 5 oralov gozdov in vinograd. Cena ca. 550.000 Din. Pojasnila daje J. Hirjan, Celje, Medlog štev. U. 35941 Sobo oddam takoj 2—3 gospodom (dijakom) na Rimski cesti štev. 24, pritličje — desno. 36013 Opremljeno sobo s popolnoma separiranim vhodom takoj oddani v Sp. Šiški, Verovškova ul. 12. 36010 Višji oficir samec, išče v sredini me-$ta le^K) opremljeno sobo z vhodom s stopnic. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod cUnion 47». 35995 Lepo sobo posebnim vhodom, če tudi neopremljcno, iščeta 2 mlada zakonca. Naslov pustite v oglasnem oddelku cjutra* 35961 Sobo z vbodom skozi kuhinjo, oddam takoj sredi mesta gospodu ali gospodični Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 35953 Sobo oddam boljšemu gospodu trajno. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 35936 Solnčno sobo veliko, oddam na Poljanski cesti 18/1, levo. 35969 Dve sobi v lepi centralni legi, z električno razsvetljavo, iščem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko cščastje*. 35961 Mesečno sobo s separiranim vhodom oddam na periferiji mesta. — Naslov v oglasnem oddelku eJutra*. 35956 Gospodično sprejmem na hrano in stanovanje kot sostanovalko v lično sobico k mirni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 35957 Z&inenjam stanovanje obstoječe iz sobe. kuhinje in pritiklin, za večje ali skrajnem slučaju za enako. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro ^Sredina mesta 83*. 35983 Renomirano podjetje prvovrstno uvedeno sprejme v svrho povečanja družabnika 7. minimalno gotovino Din 100.000. Ponudbe na Aloma Companv, Ljubljana j>od Dobra udeležba 777*. 358' «Branimoi S» Pričakujem, petek ob 14. in IS. uri ter soboto ob 10. dopoldne v Ljubljani. 30021 Ljubljanski uradnik Simpatičen, najboljših let želi znanja z gospodično, ki bi mu postregla s čajem Diskreeija zajamčena. Dopise pod »Mraz* na oglasni oddelek »Jutra*. 36035 Atnlcus! Velja. Čakajte na omenjenem kraju zunaj kavarne ob Šestih. 36026 Na svidenje pri gledališču. Pošljite mi naslov -do ponedeljka! 3600: 'Gospod išče daiio v svrho gmotnega, podpiranja, za kar bi ji vračal ljubezen. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zadovoljna«. Sta'"17 Vdovec visoko postave, slok, na-obražeu, brez otrok, želi znanja z mlado vdovo — enako brez otrok. Dopise na oglasni oddelek »Jutra pod »Zašiguraua eksistenca*. 3599S «Branimoj 8» Ako še med tem še nič do-iocila, sem v potek tam. 35949 Plesalca srednjih let- i š č e v svrho skupnega posečanja plesnih vaj gospodična. Cenjeno do-piso na oglasni oddelek »Jutra* pod »Iskrenost 11* 35904 Gospod industrijalec, srednjih let. samec, želi znanja z zna. čajno gospodično Prednost imajo vdove brez otrok — v svrho poznejše ženitve. Dopise na naslov: Franc S a d a r, Ljubljana, poštno ležeče. 35997 Citre skoro nove dobro, ohranjene, prodam Naslov v ogl. oddelku »Jutra--. 30903 4**4,444,1 Pes ' prave volčje pasme, star 4 r.iesecc, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 30989 2 kraška ovčaria mlada, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 35977 Stanovanje majhno, sobo in kuhinjo evont sobo „ štedilnikom iščo o+l gospodarja 1 oseba Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek. »Jutra* pod značko »Mirna stranka U* 35206 Starejši uradnik vešč bilanciranja, b 301ct-no prakso, sprejema v izvršitev trgovske in vse druge bilance ter ureja knjigovodstvo in izvršitev davčnih zadev. — Pismene ponudbe ca oglas, 'oddelek »Jutra* pod »izvedenec* 34629 a Originalne potrebščine za OMLOfflfflPH, Preservat in Fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetnei Cyklogtil. LUDVIG BARAGA 27 IV LJUBLJANA, Seienburgova ulica št.-6. Telefon st. 980 Nujna potovanja prevzame kamorkoli v Jugoslaviji inteligentna ia agilna gospa. Pismene ponudbo na oglasni oddelek »Jutra* pod tifro »Zaupna in zanesljiva*. 3602S Oglejte si filcaste in baržunaste klobuke od SO Din naprej 6amo v modnem 6alonu Btuchlv-Maške. 35367 Ljubi sv. Miklavž! Prosim, prinesi mi POLŽJO HIŠICO, ki je najlepša mladinska zbirka pesmic s slikami in ki slane le 12, vezana pa 14 Din. — Kupi in naroči sc pri M. Modic, Kopitarjeva 1. 53351 Pletilja sprejme delo na dom. Ponudbo -na oglasni oddelek »Jutra* pod silro »Pletilja*. 35938 □□□□□□□□□□□□□C iZ iioroiansKe zgodovine ie ?aiet roman Angelin Hidar Spisai 'van Lah, Cena vezani knjigi Dir 20. po pošti Din l-.50več Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. innnnonnnannnni Otvoritveno naznanilo! Podpisani vljudno neznanjem Ctmftmmm: oMtMta« S£in otvoril z današnjim dr.em r.a .PvlfantAi Jetti Ji 27 Specijalno trgovino za čipke in čipkarske izdelke. Posebno pripori čam cenjenim damam svoje izdelke najfinejšega domskega, namiznega in posteljnega perila. Za obilen obisk se priporoča Dimitrij Lapaine Niti sOi stra iiiiiiiimniiiiiiiniHiiiii MARIJA KMETOVA Večerno pisma Broširano Din 16 -. platno Din 26-- Naroča se pr- (lovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica S-inmmiimiiiiiiiiiiiiHii Q)\3 >- razprodaja m o niti odprodaiame pa smo vendar še najcenejši. Za Miklavža in Božič se Vam nudi priložnostni nakup vsakovrstnega oblačila. Pridi, poglej in kupil bodešit FRAN DERENDA & CIE., Gradišče štev. 4. nežne čevlje, švedske in ruske dobite edinole pri tvrdki M. TREBflR, Sv. Petra cesta 6, kjer se sprejemajo tudi popravila. 12337 JOSIP URAN Ljubljana, Mestni trg 11. Papir- svilen, taletni, zlat in srebrni, škrebeči in krep. Zlata in srebrna penca Žica za rože. Žica za obešanje okraskov. Briljantna vrvica, svečke, držke za svečke, čudežne svečke. Prtički za v kot, rea krasni in poceni, 2o vzorcev in veličin. Obrazci (Krippenbilder), rojstva (štalice), lameta, girlande od lamete, girlande papirnate, angelski laski (Feenhaar). Razglednice, bloki in hrbtički za kolc-Jarje krinke in lampijoni. Listje za rože, prašniki (Potzeln), umetne cvetlice in venci za neveste. Velikanska izbira vsakovrstnih steklenih božičnih okraskov v obliki ptičkov, zvončkov, možičkov, sadja, bunkic. špice. okraski od lamete ter Blasnikova tn družinska pratika itd., itd. ■■■•■■■■■■■imiimMnuminHnnaMui Za Mikiovžo in Božič dobite najboljše kekse, dvopek, lect ia prro-vrstni kruh dnevno svež, na hmooImo, prt K PISANEC & Kome., pekarna, Maribor, Koroška cesta štev. .■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■"M«**' Pazljivo glejte na razvoj Vaših otrok! Ne potrebujejo zdravil, da zrastejo močni, dovoljna so zdrava jedila in bogali elemenii, kateri pospešujeio razvitek. Nenavadno hranljiva, prebavljiva asimilirajoča in bogata vitami- na so naravna jedila, katera imajo v koncentrirani obliki hranilni del slaJkobe, iajč, mleka in kakava nad vse se jih priporoča za izdržavame otrok. Takoj po dojenju utrjuje vsakemu bolnemu organizmu, rekonvalescentu, ali bodi si kakor drugače slabemu, neprecenljivi izvor obnavljajoče energije. Ena skodel ca OVOMALTINE s švojo hranljivostjo je vredna kakor 12 skodelic juhe, 7 skodelic kakava ali 3 jajc ter pri tem še veliko lahkejša ^a prebavo. Ovomaltine se dobi v vsaki apoteki In drogtriji po ceni: 2is 100 gr 18-50 Dih, 250 gi 36*25 Din, 500 gr 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na ta lisi, od Dr. A. VVANDER d. d. tovarna farmacevtskih in diietetnih preparatov ZAGREB. Jurjevska ul. 37 «JUTRO* Si. m 8 JM Zevaco1 22 Papežinja Favsta RomaD »Na otroka misli!« si je rekel Claude, ves usmiljen od prevelike sreče. »Kako potrt je, siromak!... Ali mu ne bi povedal vsaj tega, da živi... in da sme upali? ...« Tedajci pa se je spomnil, da je Farnese Favstin zaupnik. Ta človek ga ni sme! videti'... srečanje z njim je utegnilo biti Violetti v pogubo!... Hote! se je skriti v stransko ulico... a prepozno! Farnese ga je že zagledal in tudi spoznal! Farnese mu je krenil naproti!... Obstal je pred njim. Claude se je pomiril. Ne, ta'nesrečnež ni bil več opasen; v njegovem srcu je bil prostora samo še za bol in obup. »Ukazano mi je, naj vas sprejmem na veliko izpoved,« je rekel Farnese. Claude se je zdrznil in se prikloni! do pasu. »Svetlost,« je zajecljal, »nočem vas prevariti... To noč se je nekaj zgodilo... nekaj takega, da morda nimam več pravice do vaše odveze!...« »Rečeno mi je, naj vas izpovem,< je dejal Farnese s čudnim glasom. »Karkoli se je zgodilo, meni nič mar. Pojdite z menoj, ko je že tako naneslo!...« »O, milostijiv si, Gospod, ki vse vidiš in veš in čuješ!« je zamrmral Claude sam pri sebi. »Ali naj bom jaz manj velikodušen? Ali'naj ne kanem vsaj kaplje radosti v to bedno srce?... Sprejeti hočem tvoj blagoslov, kardinal; in v zameno izpremenim tvojo žalost v veselje: razodenem ti, da tvoja hči živil...« S to osrečujočo mislijo v duši je sledil kardinalu v cerkev. Tam ga je odvel Farnese k izpovednici in ga je ostavil samega, rekoč: »Počakajte me tu... in izprašajte si vest.. .< Claude je pokleknil. »O, Gospod Bog!« je zašepeta!, »jeli da se ne morem ločiti od svojega otroka? Jeli da jo smem ohraniti pri sebi? ... Jeli da je dovolj, ako rečem tvojemu služabniku, naj ne plaka... da jo bo videl kasneje, kadar pride čas?... Pusti mi jo, o Bog, samo še nekaj let... samo še nekaj mesecev, o Gospod!...« Farnese, ki je bil stopil v zakristijo kavalir, se je vrnil kardinal v rdeči halji, poln tistega posebnega veličanstva, ki odlikuje kneze katoliške Cerkve... Claude ga je komaj spoznal. Vztrepetal je ter s strahom in spoštovanjem uprl oči v kardinala. Farnese je sedel v izpovednico, toda ne na ono stran mreže, kakor je navada, ampak tik zraven njega, tako da se ga je malone dotika!. Claude se ni osvestil te čudne podrobnosti. Mislil je samo na to, kako mrk in žalosten je kardinal in kako srečen bo kmalu, ko mu odkrije veselo resnico ... »Poslušam vas,« je rekel Farnese z ledenim glasom. Claudova široka ramena je strese! nenaden drget. Začutil se je na mah tako majhnega in bednega! In z bolestnim glasom je pričel strašno zgodbo svojega krvništva, naštevaje umore, ki so težili njegovo vest. Bila je grozna povest. Kardinalu se je zdelo, da vidi, kako teče kri, ter sliši pokanje človeških kosti in jeke umirajočih žrtev... Še CIaudu samemu so se jezili lasje. Znoj mu je lil po obrazu in njegove oči so obupno strmele v svečenika... »Ali so to vsi vaši umori?« je vpraša! Farnese, ko je krvnik končal. »Vsi, Prevzvišeni,« je ponižno odvrnil Claude. »Nobenega nisem pozabil.« Farnese je bil zatisnil oči. Ko iih je bil odprl, je bil njih pogled oster kakor bodalo. Clauda je izpreletelo kakor slutnja bližnje nesreče. In že je kardinal vstal in ga zgrabil za roko. »Tvoj zločin,« je kriknil z glasom, v katerem ni bilo ničesar človeškega več, »tvoj najhujši zločin je drugje, ne v teh umorih, pri katerih si bil samo glupo orodje! Tvoj zločin je to, da si ubil človeško srce...« Claude je hotel nekaj odgovoriti; a že je Farnese nadaljeval: »Ukral si mojo hčer! Pustil si jo, da je umrla... nemara si jo celo umori!, kaj?... In jaz naj bi te odvezali... Poslušaj, ti, ki imaš tudi hčer... ti, ki imaš tudi očetovsko srce!...« Claude je pobledel kakor mrlič. Njegove oči so se razširile od brezdanje groze. »Tudi ti imaš hčer,« je ponovil kardinal; »a tudi ti ljubiš svoje dete' Vedi, pošast: jaz sem tisti, ki je peljal Stol< na BI. Dobrovi. Zemske ostanke naše ljubljenke smo položili dne 26. novembra k večnemu počitku na Jeseniškem pokopališču. Zahvala. V globoki žalosti, duševno strti se preostali prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nsm in preminuli izkazali toliko srčne naklonjenosti in dobrot za katere se ni mogoče oddolžiti. Zlasti se zahvaljujemo njeni ljubljeni in blago-srčni sestri Ivanki, rodbinam Thaler, K. Jurman, Poschl, za neprecenljive dobrote, ki so jih ranjki in nam delili. Najtoplejša hvala požrtvovalnima zdravnikoma ZZ- dr. Kogoju in dr. Schwabu, kakor upravitelju bolnice K. I- D. g. Šetincu kakor gg. Saksidu, Završniku, gdč. Rozki in vsemu os-obju bolnice. Gg. srezkemu poglavarju in sanitetnemu referentu za naklonjenost, da sme preminula počivati v grobu njene matere. Oskrbništvu K. L D. gg. ravnatelju Becierju in inž. Galasch j za izkazane usluge. Gospej in g. ravnatelju Bachmannu in Klina rje vi m aa njih sočustvovanja. Prečastitim gg. duhovnikom za njih verska tolažila in vsem sorodnikom, dobrotnikom, prijateljem in prijateljicam iz Jesenic in BI. Dobrave, zlasti dobrotnicam za podaritev vencev, cvetja ter onim, ki so darovale za sv. maše. __ Na jpri srčne jša zahvala vsem. ki so ranjko in nas tolažili in ob mnogobrojni vdeiežbi spremili k ve&em' počitku, proseč jih naj nas v nadaljo ohranijo v wto~ velikodušni naklonjenosti! Preminulo mamioo pa pripor--, čamo v pobožno molitev in trajen spomin. BI. Dobrava, dne SO. novembra 1926 Zalo joči A»fnžrU Avgusta, Julijans. Svetozir in Zronimlr Zaje Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fr« UturSck. Za inseratnj del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.