HrrfjÜra tr’ lisürirt tre X’ Srt, ZBORNIK za umetnostno zgodovino / izdaja Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani T Tsebina 1. zvezka / Izidor Can-* kar, Realizem v starokrščanskem slikarstvu / Viktor Steska, Škofijski dvorec v Ljubljani / Milko Kos, Srednjeveški rokopisi državne licejske knjižnice v Ljubljani (Nadaljevanje) / Varstvo spomenikov / Bibliografija / Književnost / Razno (Sv. Stefan v Vipavi) „Zbornik za umetnostno zgodovino“ izhaja štirikrat na leto / Urednika dr. Izidor Cankar in dr. France Mesesnel / Naročnina za VI. letnik (skupaj s članarino Umetnostno - zgodovinskega društva) 60 Din, za inozemstvo 70 Din / Letnik 1. 35 Din / Letnik II. 50 Din / Letnik III. 50 Din / Letnik IV. 70 Din / Let. V. 70 Din / Upravništvo in uredništvo: Ljubljana, univerza. Odgovorni urednik: Dr. Izidor Cankar, univ. profesor v Ljubljani / Za izdajatelja odgovoren: Msgr. Viktor Steska v Ljubljani / Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani / Odgovoren Mihael Rožanec. Sommaire de N° 1 / Realisme dans 1* ancienne peinture chretienne par M. Izidor Cankar / Le palais episcopal de Ljubljana par M. Viktor Steska / Les manuscrits du moyen äge dans la bibliotheque lyceale, ä Ljubljana par M. Milko Kos / Sauvegarde des monuments historiques / Bibliographie / Litterature / Divers (L’eglise de S. Etienne, ä Vipava) „Archives d’ histoire de 1’ Art“ paraissent quatre fois par an / Redacteurs M. M. Izidor Cankar et France Mesesnel / Abonnement pour la 6e annee (y compris la cotisation pour la So-ciete d’ histoire de l’Art) 60 dinars, etranger 70 dinars / Annee I 35 dinars / Annee II 50 dinars / Annee III 50 dinars / Annee IV 70 dinars / Annee V 70 dinars / Redaction et Administration: Ljubljana, Universite. ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO LETNIK VI. 1926. ZVEZEK 1. Realizem v starokrščanskem slikarstvu.1 Izidor Cankar / Ljubljana. Le present traite sur le realisme de 1’ ancienne peinture ehretienne n’ est qu’ un fragment de la premiere partie de 1’ hi-stoire de 1’ art que 1’ auteur va publier cette annee. Le IVe siecle^le notre ere qui a ete de la plus grande importance pour 1’Eglise, 1’ayant introduite dans la vie publique, dans la vie civique, ä la Cour et ä 1 armee, a ete decisif aussi pour 1’ art chretien. De nouvelles täches importantes, une nou-velle communaute religieuse, le courant d’ idees neuves, la sortie des sombres cimetieres vers la richesse et la splendeur ainsi que le developpement des opinions religieuses elles-memes, tout cela fit si bien que, le style des catacombes desormais ne süffisant plus, le nouveau sentiment chretien rechercha une autre ma-niere de s’ exprimer. Ainsi fut cree le style dont il a ete question dans ce cliapitre et qui caracterise ä inerveille la transition de 1’ art chretien primitif entierement spiritualiste vers des expressions artistiques d’ une religion socialement bien assise, dejä fonnulee et acceptee dans la construction de la vie sociale antique. On a pu constater ce fait que, dans la peinture en question, deux elements, 1’ antique payen et le chretien, ne cessent de se penetrer et de s’ entre-croiser, de fa?on ä faire prevaloir tantot 1’ un, tantot 1’ autre. D’ abord, on voit surgir le decor pictural qui n’ est guere que la copie de son predecesseur antique (p. ex. S. Costanza) et qui a 1’ air d’ un pis-aller chretien lorsqu’il faut tout-ä-coup couvrir de mosa'iques, d’ enormes carreaux. Dans la suite, outre 1’ imitation immediate du style antique, apparaisent de ja d’ efficaces tentatives cherchant ä realiser, a 1’ aide de 1 art ancien, de nouvelles compositions chretiennes. Un tel essai est prouve par le cycle de peintures qui ornent la nef de 1’ eglise S Maria Maggiore. En comparaison de la peinture des catacombes, 1 Ta študija je eno poglavje iz pisateljeve zgodovine srednjeveškega stila, ki ima iziti. — Ur. o ces mosa'iques sont caracterisees par la predominance du rea-lisme quant ä la matiere, ä la formation de 1’ espace, des figures, des objets; par lä, ce cycle se rapproche beaucoup plus de 1 antique que ne le fait le plus sou vent la fagon des peintures des catacombes, ainsi que le christianisme de cette epoque, en general, se trouve etre plus pres des anciennes institutions qu' il ne 1 etait ä ses debuts, lors de son organisation illegale. Cepen-dant T art chretien ne se paganise point, 1’ antique etant trop faible dorenavant. Les images de cette epoque du realisme vieux chretien font entrevoir une sorte de transformation ou d’ arrangement de la nature qui, dans certains exeinples du 4e siecle, cree des compositions fortement non-antiques et qui, dans la suite, ne put manquer de conduire 1 art chretien toujors plus loin de 1’ antique. oda krščansko pričakovanje prvih stoletij se ni izpolnilo. Konec sveta ni prišel, narava se ni preobrazila v duhu. novega kraljestva še ni bilo in je tudi upanje nanj zamiralo, pač pa se je nova religija utaborila na zemlji, in ko ji je Konstantin Veliki 1. 315. dal svobodo, si je uredila kraljestvo na tem svetu. Duševne in gmotne podlage krščanstva so se v začetku 4. stoletja bistveno spremenile, spremenil pa se je tudi stil starokrščanskega slikarstva. V tem stoletju se v krščanskem slikarstvu zopet pojavijo nekatere značilnosti antične umetnosti, ki jih je krščanska umetnost prve dobe bila odklonila. Elementi za to bližanje poganski umetnosti so bili dani že v katakombah. Poleg slik, nastalih iz zgoraj opisanega duha, ki je negiral umetnost kot obnovo fizičnega sveta, so vendar že v katakombah tudi slike, ki so drugačne, kakor sem zgoraj pokazal. Gotovo so bile te slike manj važne in so večinoma le dekorativnega značaja, toda bile so tam, deloma posnete po antiki, deloma nastale v njenem zmislu, kar se tiče formalne obdelave upodobljenih stvari pa tudi glede snovnega pojmovanja dogodkov. To so prizori iz življenja, objektivno podani, ne subjektivno predelani, in z ozirom na slikarski predmet pravi genre, sličice iz pisanega življenja zajete ali sadovi lahkotne, skoraj igrave, toda realistično snujoče fantazije. Temu pojavu se ni čuditi. Razvoj krščanske miselnosti v prvih treh stoletjih predstavlja proces, v katerem nova vera sicer s silnim naporom energije, z zmagovitim čutom duhovne premoči uveljavlja svoj novi, svetu potrebni nauk in v katerem ji starikavo poganstvo ni kos kljub svoji trdni socialni 1. Rim, Mavzolej S. Costanze. Trgatev; dekoracija. poziciji in kljub svoji bogati kulturni zakladnici, toda v tem procesu se obenem vrši neka penetracija dveh svetov, starega in novega, po kateri krščanstvo marsikaj prevzema od svojega sovražnika. Krščanstvo je bilo tedaj še tako mlado gibanje, da poganom razen vere in načina dobrega življenja ni moglo ničesar dati, moglo pa je sprejeti od njih vse drugo, česar je potrebovalo, razen vei*e in etosa, ki ga stara religija ni več imela. Poleg filozofije je bila tudi umetnost, kakor smo videli, dediščina antike. Le-ta je sicer prešla v krščanske roke v formi, ki je novemu religioznemu gibanju bila rabna, toda taki darovi so vendar vedno tudi malo nevarni; s pogansko umetnostjo je krščanstvo prejelo tudi elemente docela naturalistične umetnosti, ki je z njegovo pravo dušo težko v skladu. Taki elementi so oni poprej našteti prizori iz katakomb, ki so sicer po svojem snovnem značaju skrajnje indiferentni, ki so pa po svojem formalnem značaju vendar priznavanje onega sveta in njega zakonov, ki mu je prakrščanstvo bilo napovedalo boj. Razlagljivo je to prehajanje starih, neadaptiranih elementov v nov kulturen krog le iz kulturnega proletariatstva prvega krščanstva, ki je, brez pomoči lastne umetniške tradicije in pred težko nalogo, da sproti ustvarja zunanje izraze svojega bistva, moralo sprejeti, karkoli ni bilo v umetnosti naravnost zoper novo religijo naperjenega. Tako je že pra-krščanska umetnost kljub svojemu izrazitemu spiritualistič-nemu značaju krila v sebi kali, sprejete iz antike, iz katerih se je vedno mogla roditi umetnost, ki je bila drugačna nego umetnost katakomb v svoji celotnosti. In pozneje so te kali tudi večkrat kalile. Oba elementa, spiritualistični in naturalistični, sta ostala poslej vedno zvezana v krščanski umetnosti in sta se oblikovala v najrazličnejših kombinacijah. V religiozno močnih in plodnih dobah zmaguje protinaturalistični princip v umetnosti, v časih, ki so materialistično usmerjeni, se pojavlja naturalistični princip, s katerim je zgodovinski zvezana vloga antike v krščanski umetnosti; naturalistična reakcija je zvezana s posnemanjem antike, li kateri se krščanska umetnost v takih kritičnih trenotkih vedno nanovo vrača v šolo. Tako približevanje antiki predstavlja tudi slikarska umetnost 4. stoletja, nastala po tolerančnem ediktu Konstantinovem. Cerkev je bila po tem ediktu v docela novem položaju. Še včeraj preganjana, s sekvestri nad svojim premoženjem, je sedaj naenkrat priznana in favorizirana; še včeraj ni imela nič svojega razen grobišč in se je morala zbirati v hišah, ki so jih prepuščali bratje verniki, sedaj si stavi krasne stavbe in prejema bogate darove. Dotlej je bila brez domovine na zemlji (njeni pisatelji so oznanjali, da jim je dom ves svet), odklanjala je vmešavanje v politiko in državno življenje in bila mogočnjakom malo prijazna, dasi je molila zanje; sedaj stopi v tesno zvezo s cesarji, piše Konstantinu slavospeve, je pod njih zaščito ter tudi sama postane deležna razsipnega in dotlej neznanega sijaja, ki ga cesarstvo prav v 4. stoletju razvije. Religiozno gibanje brez političnih aspiracij, kar je bilo krščanstvo spočetka, postane sedaj faktor državnega življenja in socialnega reda. Bil je to skok iz verskega entuziazma v življenjsko realnost. A cerkev se je tudi notranje preuredila; konkretizirala se je bila, da tako rečem. Izza časa postanka prvega verskega simbola se je podrobneje dograjal verski nauk. organizirala hierarhija in mogel se je vršiti cerkveni zbor v Nicaei pod cesarskim protektoratom: Krščanstvo je bilo socialno in religiozno uredilo svoje razmere na zemlji. Takoj po proglasitvi svobode se razvije tudi sijajna, prebogata delavnost na umetniškem polju, v arhitekturi in slikarstvu. Na prvi pogled je čudno, da tudi najstarejše slike iz te dobe ne kažejo mnogo sorodnosti z značajem tistega slikarstva v katakombah, ki smo ga zgoraj opisali. Med najstarejše, še iz Konstantinovega časa, spada mozaični dekor v rimski cerkvi S. Costanze (sl. 1). Na svodu se je razprostrlo pisano življenje; preko vsega srednjega polja se prepleta vinska trta z zrelim grozdjem, ki ga zobljejo na vejah sedeči in preletavajoči se ptiči ter ga trgajo nagi dečki, v sredi je medaljon s figuralnim poprsjem, v štirih kotih prizori iz trgatve: po dva dečka ženeta težko z grozdjem naložen voz, po trije putti, le preko ledij odeti, z zakrivljenimi palicami v roki, plešejo v drugem kotu po potrganem grozdju in iztiskava jo iz njega mošt, ki odteka spodaj v sode. V sosednjih poljih tvorijo ornamentalno zapletene vijuge majhne medaljone s slikami ptičev, četveronogili živali, krilatih puttov, rož, človeških glav. One vsebinsko tako važne in nadtvarnega zmisla polne predstave, ki so v katakombah običajne, so se torej umaknile čisti dekorativnosti. ki jo je v življenje priklicalo veselje nad formo samo, veselje nad snovno obnovo stvari. Toda tudi za dekor v S. Costanzi so bili dani vzori v katakombah — nobeden izmed zgoraj opisanih motivov ni nov, marveč je bil že prej upodobljen v katakombah in je posrednje ali neposrednje povzet iz klasične antike. Značilno je le, da se sedaj, v četrtem stoletju, vrača stari dekor te vrste na stene novih cerkva, in če je neupravičeno govoriti o paganizaciji krščanstva v četrtem stoletju (Dvorak), se mora vendar reči, da se je krščanstvo poganski umetnosti v tej dobi znatno približalo. Oživela je v slikarstvu realistična struja, ki je bila prakrščanstvu po duhu tuja. a se je tekom časa vedno bolj krepila ter zapustila svoje sledove tudi v katakombah, kakor je po tendencah, ki so ji lastne, zmagala prav tako v vseh drugih panogah verskega in kulturnega življenja krščanstva te dobe. S. Costanza ni edini primer takega slikanja iz prvega časa po proglasitvi cerkvene svobode; enako miselnost kažejo n. pr. tudi slikarski dekoratorji cerkve v Ogleju, ki je nastala v Konstantinovi dobi. Tam so (sl. 2) na tleh v mozaiku upodobljeni prizori iz ribiškega in lovskega življenja, množica naj-raznovrstnejših rib, ki plavajo po morju, ptiči na vejah, eroti pri raznih opravkih, čaplje, ki požirajo kače, medaljoni s človeškimi poprsji in med vsem tem tudi prizor iz Jonove zgodbe, kakor da je eden izmed mnogih drugih veselih dogodkov; nenadoma se prikaže tudi Dobri pastir (sl. 3) in oranta z razširjenimi rokami: „Tako je, kakor da je kdo oplenil ogromen atelier in da je tam zbrane vzorce v pisani zmedi pritrdil na tla“ (Wilpert). Ta snovno tako bogati dekor je mogla zamisliti le realistična fantazija — saj izvira iz klasične aniike — in iz katakomb prevzete figure orante ali Dobrega pastirja so se znašle v družbi, ki jim je po duhu tuja. Sredi tega konkretnega sveta nimajo kot abstraktni simboli več pravice do obstanka in se zato malo rabijo; doba čistega spiritualizma, v kateri so bile potrebne in mogoče, je pač bila minila. Upravičeno je misliti, da je tak dekor, ki pomeni le neznatno v krščanske namene spremenjeno antično dekoracijo, bil v provincialnih cerkvah četrtega in petega stoletja splošno razširjen na Vzhodu in Zahodu. Ob času prvega mogočnega javnega razmaha krščanstva je novim realističnim težnjam cerkve in krščanske kulture sploh poiskal krščanski slikar izraza v realistični antični umetnosti, posnemajoč jo v snovi in obliki. Pogled na katerega akvilejskih mozaikov nas namreč pouči, da krščanski slikar ni povzel iz antike le celotnega dekorativnega sistema, marveč da je prejel tudi jasno linijo obrisa in plastično modeliranje telesa od svojega poganskega učitelja, pri čemer je n. pr. Dobri pastir (sl. 5), ki nima tal pod nogami, marveč plove nekako v zraku, dovolj nelogična prikazen, kompromis med starejšim krščanskim slikarstvom in novim realizmom. Ta kompromis se je, kakor rečeno, v provincialnih cerkvah dolgo ohranil, v Rimu pa se ni mogel držati: v mestu s tako živo umetniško tradicijo se je kmalu našel način obliko- . Oglej, bazilika. Ribolov. vanja, ki je ustrezal osnovnemu krščanskemu čutu pa tudi novim realističnim stremljenjem, kakor dokazujejo mozaiki v ladji rimske cerkve S. Maria Maggiore. V Rimu je mogla krščanska umetnost z elementi, povzetimi iz realistične antike, kmalu ustvariti kompozicije, ki so bile izraz njene lastne kljub in kulturnim zvezam vendar neantične duše. Mozaiki srednje ladje v cerkvi S. Maria Maggiore so nastali skoraj gotovo za časa papeža Liberija (352—366) in so v 42 poljih na steni nad kolonado predstavljali prizore iz življenja Abrahamovega, Izakovega, Jakobovega, Mozesovega in Jozvetovega; od teh polj je ohranjenih do danes 27, ki niso vsa nedotaknjena, marveč večinoma ponovno restavrirana, toda — zopet večinoma — ne tako pokvarjena, da bi ne dobili z njih čisto jasnega pojma o krščanskem slikarstvu v začetku druge polovice četrtega stoletja. Ali so ti mozaiki čisto originalna, za to cerkev ustvarjena tvorba, ali pa so morda samo kopija istodobne biblijske ilustracije, je za značaj njihovega stila indiferentno vprašanje. Mozaike je seveda izvršilo več umetniških rok. Ko primerjamo te mozaike s slikarskimi tvorbami prejšnjih vekov, pa tudi z mozaiki S. Costanze v Rimu ter bazilike v Ogleju, ki so nastali že po proglasitvi cerkvene svobode, opazimo koj v izberi slikarskih predmetov znatno razliko. Nasproti nerealističnim predmetom katakomb pa tudi nasproti snovno brezpomembnemu in pripovedoval no tako revnemu dekorju, ki je iz katakomb prešel v S. Costanzo, se razvije tukaj izredno bogata snovnost; slike predstavljajo obširna pripovedna poročila in so ilustracija docela konkretiziranih zgodovinskih dogodkov. To niso več simboli fizične figure, ne več alegorije nečesa duhovnega, marveč obnova konkretnih ljudi in njih zgodeb, njih bojev in zmag, trpljenja in kreposti, njih življenja in smrti, kakor o vsem poroča sveto pismo. Kar slikar upodablja sedaj, niso fantomi iz duhovnega sveta ali iz življenja iztrgane malenkosti, vsebinsko malopomembni prizorčki, marveč junaški doživljaji judovskih vodij in njih naroda. Da se pojavi taka mena v predmetih slikarskega upodabljanja, se ni čuditi. Ob tem času krščanstvo ni več popolnoma mlado pleme brez preteklosti in rodovnika, marveč si je že prilastilo judovsko zgodovino, na katero so se krščanski pisatelji že poprej sklicevali, in kakor mu ni več treba sanjati o skorajšnjem koncu sveta, ker se je utrdilo na zemlji in si zagotovilo bodočnost, tako 3. Oglej, bazilika. Dobri pastir. more sedaj tudi že s ponosom kazati na svojo preteklost, na slavna dejanja svojih predhodnikov pred Kristusom, na svojo lastno kulturo. V prvih treh stoletjih ni bilo v krščanski literaturi cerkveno-zgodovinskih del, sedaj pa nastajajo. Nekako ob istem času, ko se komponirajo velike historične slike v ladji S. Marie Maggiore, zaključuje svoje življenje „oče cerkvene zgodovine“ Evzebij, ko je sinhronistično obdelal staro zgodovino in opisal novo (krščansko) do svojih dni, porabljajoč pri tem tudi že arhivalne vire, kar je dovolj značilno za novega, reči bi smeli, pozitivnega duha ob začetku 4. stoletja. Pripovedna fantazija slikarjev ladje v cerkvi S. Maria Maggiore zvesto prenaša besedo svetopisemskega poročila s pisanimi kamenčki na steno, redkokdaj opusti kako podrobnost iz zgodeb in večkrat celo dopolni sveti tekst s svojimi lastnimi stvori. Abraham se ločuje od Lota. eden odhaja na levo. drngi na desno, pravi sveto pismo; natančno tako je naslikal ta dogodek mo-zaicist S. Marie Maggiore (sl. 4); Abraham se je obrnil na levo. Lot na desno. Za njima se gnete njuna družina, spredaj pa odhajajo otroci, Abrahamov sin Izak in Lotovi hčeri, o katerih besedilo na tem mestu ne govori, ki jih je pa slikar pridejal zaradi važne vloge, ki so jih imeli pozneje. To so njegove tekstne kombinacije, ki pričajo, kako je bil prevzet od živega zanimanja za snovnost. Na levi in desni, mišljena so pač v daljavi, se prikazujejo nova bivališča, da sprejmejo sprta brata. — Ali Abrahamova zgodba s tremi angeli (sl. 5). Zgoraj sprejema očak odlične goste, katerih srednji je odlikovan z nimbom, in se jim globoko klanja. V spodnji polovici slike pa je na enem samem prizorišču vse do najmanjše podrobnosti upodobljeno, kar pripoveduje Geneza o tem dogodku: Na levi Abrahamova hiša in očak sam pred njo v razgovoru z ženo Saro. ki ji naroča, naj speče gostom tri podpepelnjake; le-ti so že gotovi in stoje pred Saro na mizi. Na desni sedijo gostje za mizo, hlebci, ki so bili poprej še pri gospodinji, so pred njimi. Abraham stoji ,.pod drevesom*', kakor pravi sveto pismo, in jim streže, ponujaje na krožniku celega majhnega teleta, ker tekst izrečno omenja, da jih je pogostil s teletino. Iz Mozesove zgodbe naj bo za primer prizor, ki predstavlja Mozesa. ko ga dojilja zopet vrača egipčanski kraljični (sl. 6). Princesa sedi na levi v sijajnih oblačilih na bogatem prestolu, ob njej stoje štiri njene dvorjanke. Dojilja v sredi slike s kretnjo levice oddaja mladega najdenčka Egipčanki, ki izteguje roko v škatlo dragocenosti, da obdari dotedanjo vzgojiteljico dečka. Vse figure so odlično, bogato napravljene, kakor se na takem vladarskem dvoru spodobi. Kako starokrščanskega slikarja tudi snovi, ki so za umetniško tolmačenje najmanj prikladne, ne ovirajo, kaže prizor, predstav- 1 jeijoč upor Izraelcev, ki hočejo Mozesa in njegova dva pomočnika kamenjati (sl. 7, spodnja polovica). Uporniki obmetavajo svoje vodnike s kamenjem, toda le-ti so v posebnem varstvu božjem, v krogu (morda v oblaku), od katerega ödletavajo kameni sovražnikov in nad katerim se pojavlja zaščitna roka božja. Na desni stoji tempelj, na stežaj odprt, pribežališče preganjanih junakov. In tako veje preko vseh mnogih poslikanih polj srednje ladje duh snovnosti, realizma, ki pomeni znatno razliko od brez-snovnih, abstraktnih pojavov v slikarstvu prvih stoletij. 4. Rim, S. Maria Maggiore. Ločitev Abrahama in Lota. Nič manj očitne niso spremembe v stilu teh slik: ne le v novem, realističnem pojmovanju snovi, marveč tudi v novi, realistični formi se opaža tesnejše naslanjanje na stil klasične antike. Slikar se ne zadovoljuje več samo s splošnimi oznakami oseb, marveč jih individualno karakterizira z ozirom na njih starost, stan, socialno pozicijo in razmerja do drugih oseb. Lot in Abraham (sl. 4) sta po obleki označena kot dva odlična človeka, v krepkih moških letih in zato bradata, njuni ženi z avbami kot soprogi, egipčanska kraljična se po bogastvu svoje opreme bistveno razlikuje od dvorjank (sl. 6), Mozes je drugačen nego Kore in njegovi uporni tovariši (sl. 7). Slikarju gre tudi za to, da ustvari fizično lepe, očesu ugodne in impozantne prikazni (kako mogočna sta na primer Abraham in Lot!), ki vzbujajo že zgolj s svojim zunanjim pojavom spoštovanje ali občudovanje. V ta namen se poslužuje od antike ustvarjenih obraznih tipov, v antiki ustvarjenih lepih stoj in kretenj, prenaša jih z antičnih junakov na junake nove dobe. Kolik raz- mak loči to mišljenje od onega, v katerem se je spočela prva slika Dobrega pastirja, neidividualen tip, splošen znak za nekaj zgodovinskega, socialno in telesno neznaten videz za nekaj duhovno nad vse pomembnega! Ko je umetnost jela dogodke in osebe tako stvarno pojmovati, se je moralo tudi upodabljanje prostora v istem zmislu predrugačiti; v ladji cerkve S. Maria Maggiore ni več figur, ki bi bilo njih fizično stalo le približno označeno ali ki bi celo živele v brezprostorju. Kakor so se dogodki časovno opredelili, kakor so se posamezne osebe individualizirale, zgodovinski in socialno konkretizirale, tako se je tudi prostor fiksiral v okviru čisto določenega prizorišča, ki je največkrat dosledno izvedeno. Abraham in Lot (sl. 4) stojita na zeleni trati, za njima se prostorno poglabljata gruči njunih družin, tako da so videti le temena glav v ozadju: ravna tla se razprostirajo do obzorja, kjer se strnejo z modrim nebom, ki raste navzgor do roba slike; na levi in desni je scena zastavljena z dvema kulisama, s hišo pod drevesom in z mestom na desni. Scena ima torej na vseh straneh svoje jasne meje: ravno ospredje, na katerem se dejanje vrši, sinjino neba za ozadje in dva arhiturna zaslona ob straneh, gladavec pa je mišljen pred sliko v sredi. To je en način, po katerem gradi slikar cerkve S. Maria Maggiore svoje prizorišče; drugi je oni, ki ga predstavlja na primer prizor Mo-zesovega razgovora s Korejem: v ospredju ravna tla, na levi in desni zopet po ena arhitekturna kulisa, ozadje pa je zaprto z vrsto valovitih hribov (sl. 7). Naj se dogodek vrši kjerkoli, vedno je jasna umetnikova tendenca, da ga natančno lokalizira, razprede na omejenem prostoru. Na tako nastalem prizorišču, zgrajenem s pomočjo približno pravilne antične perspektive, se poleg oseb razvršča še mnogo drugih stvari: prikazujejo se temno-modri ali rdeči oblaki na nebu, kakor da jih obseva zahajajoče solnce, hiše. ki jim gledamo skozi odprta, z zastori okrašena vrata v notranjost, utrjena mesta, ki jim slikovito izza obzidja rastejo poslopja, pastirske koče, očaški šotori, tempelj božji, zeleni travniki, širno morje, hriboviti skladi skal, gorate soteske, žitno polje in vinograd. Iz miselnega sveta katakomb smo postavljeni v cerkvi S. Maria Maggiore, ki je tudi eden izmed spomenikov zgodnje zmage cerkve na zemlji, pred zgodovinska dejstva in v realno življenje. Da so se mogle krščanske predstave umetniški zgostiti v 3 (D), 108' (O). f. 1—5'. K o 1 e d a r za kartuzijanski red (januar in februar manjkata). f. 6: tabela, katera predstavlja razmerje med 12 mesečnimi znamenji, zlatimi črkami in človeškim značajem. f. 6'—7': „De duodecim signis“ (mesečna znamenja), f. 8—8': načini, kako se najdeta „numerus aureus“ in „septuage-sima“. 1'. 9—29'. „In nomine sancte trinitatis ae individue vnitatis. Incipit liber d e u o c i o n a 1 e ... Excerpta est ex libello qui intitulatur Thesaurizacio in celiš hec oracio.“ f. .'50: očenaš v nemškem jeziku, katerega je napisal v kodeks „Steffan Weischakh im 1564 jar.“ f. 30'—31: vsebina teksta na f. 9—79' (nove paginaeije), od poznejše roke. f. 31'—32: prazno. f. 32. „Carmina per Peregrinum Vitalem de Pvrhono coposita (!) in laude virginis Marie. Has videas laudes ..(samo začetek). f. 33—36. „Ad laudem et ad honorem domini nostri Jesu Christi sequntur hore breves de sanctissima passione eius...“ f. 36'—37'. „Hore breues que secuntur sunt de eonpassione gloriose virginis Marie. Ave dei genitrix...“ (konec manjka), f. 38—50: razne molitve. f. 50—73'. „Incipiunt oraeiones per circulum anni de gloriosa el intemerata ac semper virgine Maria ...“ f. 74. „Absolutio ä pena et ä culpa.“ f. 74'—118: razne molitve in pobožne pesmi, f. 118—119. „Subscripte indulgencie sunt quas quilibet persona ordinis Charthusiensis omni die per totum annum consequi poterit... et has dominus noster sanctissimus Sixtus papa quartus sua gracia concessit. Anno 1482.“ f. 119—119'. „Secuntur nunc certi dies in quibus est stacio et ple-naria remissio omnium peccatorum.“ f. 120—183. „Liber suplicacionum Augustini. .96. (f. 120') Anno incarnate deitatis M° CCCC" 92° in commemoracionem omnium fidelium animarum inceptus est liber... (f. 121). In nomine sancte trinitatis... Summe feliciter incipit liber suplicacionum beati Augustini episcopi de divinis scripturis collatus... (f. 121'). Incipit prima pars. Summa trinitas X (f. 182) domine in nos. Per dominum ... I)ie Lucie gloriosissime virginis et martyris. Anno nonogesimo se-cundo. (f. 182'). Summe feliciter finit hic liber suplicacionum quo melius haberi non potest puto pro (f. 183) viris contemplatis et est ex conpilacione beatissimi Augustini Yponensis ecclesie episcopi dulcissimi. Maria virgo castissima ora pro nobis. Anno 1497 Johannis Baptiste.“ F. 1: bistrska štampilija. Varstvo spomenikov. (Od 1. VIL do 31. XII. 1925). Poroča konservator dr. Fr. Stele. Sv. Duh, fara Ojstrica pri Sp. Dravogradu. Cerkev. Pravokotna laclija, deljena po dveh vrstah štirioglatih slopov v 3 ladije, prekrite z lesenimi, patroniranimi stropi. Kor zavzema celo širino cerkve, je lesen, stropom podobno patroniran. Prezbiterij je širok kakor srednja ladij a, zaključen s tremi stranicami osmerokota, obokan po gotskem sistemu, z venstoječimi robovi, a brez reber in sklepnikov, le na mestu glavnega sklepnika je reliefna figura angelja s ščitkom. Iz arhitekture ladije je razvidno, da je bila stavba prvotno projektirana in zasnovana kot vsa obokana (slopi v prostoru, polslopi ob stenah, kateri se končujejo očividno nedovršeni malo pred stropom, oporniki ob zunanjščini sten). Po oblikah sodeč začetek stavbe ni starejši od 2. pol. XVI. event, sr. XVI. stol. Nek zunanji povod (protestantizem?) je onemogočil dovršitev dela, ki se je končalo po odstranitvi ovir v 1. pol XVII. stol. z obokom v prezbiteriju in s tem, da so ladije prekrili z ravnimi stropi v višini, do katere so bile dospele. Ta „zasilna“ dovršitev pa je kljub temu ustvarila celoto, k! je nenavadno učinkovita, vzorci patronov na stropih in koru so zelo različni, na gotskih vzorih temelječi, vendar že mnogo enostavnejši kakor so bili stari. Organiziran je strop konstruktivno in dekorativno po podolžnih deskah brez kaset ter pred patroniranjem prevlečen z večbarvnimi cikcakastimi pasovi. Napisi na stropu v sev. ladiji: THOMAS DITMAR 1 CHRISTOF IAMNIK 6 1 VRI SC VRLE Y 26. — V sev. ladiji na vrhnjem robu kora 1627 THOMAS D1MAR (sie!). — V srednji ladiji THOMAS DITMAR MOISTR 1626 R V PRAT SLANC (event. Slang). - Na koru spodaj CHRISTOF IAMNIK IVRI SCVR-LEY MDCXXVII T. D. — V južni ladiji THOMAS DIM AR (sie!) 1626. — V prezbiteriju so pod beležem ostanki karakterističnih dekorativnih slikarij iz I. pol. XVII. stol. Slike so izvršene na belež na zelo umazanem ometu, zato se močno krušijo. — V ladiji visi v lesenem okviru slika pl., o., predstavljajoča binkošti; napis MICHAEL SV PAN IZ M: 1633. — Na južni strani zunaj na oglu ob fasadi je že skoro popolnoma obledela slika sv. Krištofa z napisom H. G. 16.5. Cerkev je važen kulturni spomenik slovenskega življa v tem obmejnem kraju in umetnostno zgodovinsko važna kot velik, sorazmerno razkošno zasnovan objekt iz dobe reformacije in prehoda gotike v renesanso, iz katere nam manjka pomembnega gradiva. Gora Oljka pri Polzeli, podružnica. V krasnem velikem oltarju, predstavljajočem v plastični skupini zadnjo večerjo, se nahaja slika Jezus na Oljski gori, ki je po koloritu in nedvomnih stilističnih znakih značilno Bergantovo delo. Sliko odlikuje velikopotezna dekorativnost in velika, precej trezna ekspresivnost. Ihan. župnišče. Ogledal sem pod streho serijo starih kipov in konštatiral 9 pozlačenih lesenih objektov, katerih 2 predstavljata klečeča svetnika na volutah, prav dobra, iz sr. XVIII. stol.; 2 predstavljata stoječa sv. Petra in Pavla, zelo dekorativna in značilna, po rafiniranem stilizmu svoje obdelave, za 2. pol. XVIII. stol.; 2 svetnika v vojaški obleki tudi bržkone še iz 2. pol. XVIII. stol.: sv. Jurij, stoječ na zmaju, iz sr. XIX. stol. ter dva druga svetnika vojščaka, bolj grobega dela, bržkone istočasna s sv. Jurijem. Zbirka predstavlja lepo serijo, ki nudi primere za razvoj podeželskega podobarstva v teku približno 100 let, zato je bilo župnemu uradu priporočeno, da jo odda škofijskemu muzeju. Razen tega sta bila konstatirana istotam 2 zaboja starih, po večini dobro ohranjenih vezanih knjig, katerih velik del je imel ex libris, nekatere pa tudi originalno vezavo z vtisnjenim zlatim grbom z napisom Paris Graff zu Wolkenstein et Trostburg. Izdaje so po večini iz XVIII. stol. S soglasjem kn. škof. ordinariata je bilo odločeno, da se knjige prepeljejo v Ljubljano v škofijsko palačo in se ž njimi izpopolnijo v prvi vrsti . teološke, v drugi pa tudi druge javne znastvene knjižnice. Konjice, zapuščina po baronici "Va y - L a s z 1 o. Dedič, ki je tuj državljan in ne stanuje v Jugoslaviji, je zaprosil za izvoz iz Jugoslavije. Izvoz mu je na podlagi detajlnega ogleda predmetov dovoljen z izjemo 3 rezljanih skrinj iz XVII. stol., ki so bile kupljene v konjiški okolici, ene omarice z belimi koščenimi vložki z gravirano črno ornamentiko, ki je bila svoj čas kupljena od gostilničarja Sutterja v Konjicah, ene prazgodovinske posodice, izkopane v okolici Konjic ter 7 bronastih kipcev, katerih 6 je antičnih (meti drugim en Jupiter-Serapis, en vojščak s sulico, ki pa manjka, ena portretna statueta itd.) in 1 romanski Križani. Glede zadnjih predmetov so arheologi mnenja, — in tudi vse okoliščine govore zato — da niso pri nas najdeni, ampak od drugod prineseni. Priporočeno je bilo, da se s prazgodovinsko posodico vred podarijo-mariborskemu muzeju. Domneva, da se v zbirki nahaja mnogo predmetov iz nekdanjega žičkega samostana, se je izkazala kot nepravilna. Z gotovostjo izvira od tam edino en kamen z reliefnim grbom, ki je bil oddan knjeginji Windischgrätz v Konjicah in se še tam nahaja. V splošnem zbirka f baronice ni vsebovala umetniških dragocenosti, ampak bolj brez okusa znešeno blago; značilno za splošni nivo je bilo že to, da so bila vrata prevlečena z raznimi tkaninami, stene in stropi pa po nekaterih sobah popolnoma tapecirani z rudečimi kmečkimi rutami (!). Knjižnica je obsegala 4 omare angleške, francoske in nemške, večinoma neznanstvene literature; zbirka stare keramike iz vseh delov sveta je obsegala posamezne majhne primere, videlo se je, da je nastala iz popotnih spominov in darov; isto velja o zbirki omenjenih bronastih figuric. Pač pa je bilo več, sorazmerno lepih, starih mobilij, vendar ne tako izrednih kvalitet in nedvomno domače provenience, da bi jih bilo treba ščititi* Ljubljana, frančiškanska cerkev, restavracija fresk v kapelah. Slikarja M. Sternen in Jebačin sta dovršila prenovitev v kapelah sv. Antona in sv. Frančiška. Prva je Langusovo delo. Pri osnažitvi se je pokazalo, da so figuralne slike še dosti dobro ohranjene, manj ornamentika. Slike so bile po potresu že' enkrat restavrirane in par postranskih odpadlih mest doslikanih. Po temeljiti osnažitvi se je izvršila renovacija na ta način, da so bile vse pomanjkljivosti previdno retuširane. Ornamentika je skoro vsa nova; cel nov je na svodu angelj, ki je bil že po potresu obnovljen, dalje angelj pod Bogom očetom in Marija na steni ob vhodu na prižnico. \se obnovitve so izvršene v kazeinski tehniki, edino angelj pod Bogom očetom, ki je obnovljen do pasu, je bil izvršen v fresko tehniki. Kapelo sv. Frančiška je slikal Janez Wolf par desetletij po Langusu. Zakaj so tu odstranili Langusove freske, se ne ve, bržkone iz namena, da omogočijo Wolfovo delo. Preiskava in osnažitev je dokazala, da je bilo delo že skoro popolnoma uničeno. Primerjanje . obeh kapel je pokazalo tudi, da je bil Langus, ki je kot freskant stilistično označen kot poslednji odmev baročnega iluzionizma, tudi v tehniki še popolnoma na baročnem stališču in soliden, dočim je pri Wolfu tehnična stran freske v občutni dekadenci in so vsa njegova dela obsojena na počasen razpad. Wolfov omet je namreč preveč peščen in deloma nečist, tako da ga zunaj kmalu začne izpirati vlaga, v notranjščini pa njegovo delo ne drži, ker je izvršeno na že preveč osušen omet in se površina z barvo tudi pod vplivom vlage v prostoru itd. polagoma začne razkrajati v prah. Pokazalo se je, da je površina fresk na mnogih mestih že razpadla in so od prvotnega dela ostale samo konture. Najboljše sta se obdržali sliki smrt sv. Frančiška in sv. Frančišek na svodu. V loku pod svodom, nad oltarjem, se je ohranil še ostanek nekdanje Langusove ornamentike, ki je bil vzet za osnovo obnovitve ornamenta na tem mestu. \ se pomanjkljivosti na slikah so bile previdno retuširane, pri čemer je bilo treba pogosto večje partije na novo slikati, največjo nanovo naslikano ploskev pa pripravlja sv. Frančišek na desni stranski steni nad spovednico, ki je ves nov. Vse je bilo izvršeno s kazeinskimi barvami. — Ob ti priliki je g. Jebačin. ki je pri slikanju te kapele svoj čas sam sodeloval, pojasnil, da je bilo pri postanku teh slik udeleženih več slikarjev in je Wolf sam prav malo izvršil. Glavni njegov del odpade na najlepšo sliko cele kapele smrt sv. Frančiška. Grilc je naslikal angelja na levi pod sv. Frančiškom. P. Al. Roblek je naslikal podobi Resnica in Zmernost ob sv. Frančišku na svodu. Pavel Šubic medaljone spodaj, Borovsky ornamente in marmori-ranje, Jebačin je pomagal pri spodnjih dveh slikah, posebno pri sliki nasproti smrti sv. Frančiška, prišel je tudi Ant. Ažbe, ki je pa odšel, predno je sploh prijel za čopič. — Rezultat dela v obeh kapelah je prav povoljen. Ljubljana, magistrat n o poslopje, prenovitev fasade. Ko je bilo končano prenovljenje fasade desnega krila, se je obnovil omet na fasadi levega krila v isti barvi, kakor na desnem. ludi na srednjem rizalitu je bil odstranjen stari, že popolnoma prepereli omet in obnovljen, kakor je bilo določeno pri posvetovanjih. Edino nekoliko neugodna barva ometa je bila dana brez soglasja pri posvetovanjih vdeleženih strokovnjakov. Do nesporazumijenja je prišlo končno pri pleskali u z novo pločevino obitega in pokritega stolpiča, ki so ga proti sklepu posvetovanja začeli barvati v spodnjem delu z barvo, podobno fasadni, na strehi pa rudeče. Nov ogled je ponovno odločil, naj se strehi da barva črno patiniranega bakra, stenam pa ista ali pa kaka običajna kovinska barva. Izvršilo se je nato vse v črni bakreni barvi. — S tem je bilo pred nastopom zime dovršeno delo, ki je od novega leta intenzivno zanimalo ljubitelje stare Ljubljane in priznati moramo, da precej častno z malo netaktnostjo na Srednjem rizalitu, ki se bo pa kmalu zabrisala. Marija Gradec, podružnica pri Laškem. V zakristiji se je nahajala slika pl., o. predstavljajoča Marijo z detetom Jezusom iz konca XVII. ali zač. XVIII. stol. Letnica na hrbtu 1597 je nespretna ponaredba. Slika nima posebne umetniške ali umetnostno zgodovinske vrednosti in se zato ne ugovarja prodaji v privatne roke. Martjanci, slovenska listina radi cerkvenega vinograda v \ uči gomili iz 1. I. 1643. Ta važni spomenik je izginil okrog 1. 1890. Konservatorju se je posrečilo, najti popis te listine v zapuščini f Antona Trstenjaka. Objavljen bo v Časopisu za zgodovino in narodopisje 1. 1926. Muta, kapela sv. Janeza Krst. Stavba obstoja iz okroglega glavnega prostora z ravnim grobokasetiranim lesenim stropom in podolgastega, s tremi stranicami osmerokota zaključenega prezbiterija. V zidu ladije sta ohranjeni dve romanski, v prezbiteriju pa 3 gotska okna; v enem na epist. strani je ohranjen ostanek zgodnjegotskega okna, predstavljajoč svetega škofa. Prezbiterij je vsekakor pozneje prizidan prvotni rotundi, verjetno na mestu romanske apside. Ladija spada nedvomno med najstarejše kultne stavbe na slovenskem ozemlju. Simon Povoden v svojem rokopisu Beytrag zu einer stayermärkischen Kirchengeschichte, spisani 1. 1825. trdi, da je glasom nekega ondotnega napisa to cerkev posvetil sam papež Leo IX (1049—1055) na svojem potu skozi te kraje. Kje je bil ta napis in kako star je bil, o tem ni nobenega podatka. Našel sem samo star, a sedaj žal popolnoma nečitljiv napis na fresko ometu pod duplino v sev,-vzh. zunanji zaključni steni prezbiterija. Omet sega v gotsko dobo. Prva črka je gotsko stiliziran M; vse drugo v prvi vrsti je nečitljivo, druga vrsta se začenja z besedami In liono(rein), tretja je nečitljiva. — Nad duplino je baročna stenska slika obeh Janezov; na nji je z rudečilom obširnejši zapisek nekega obiskovalca. Prečital sem samo: CLEMEN .... NATIONE DEN 3. SEPTEMB. Ojstrica nad Sp. Dravogradom. Župna cerkev. Okrog nje stoji visoko, bržkone taborsko ozidje, ki je brez posebnih obrambnih elementov. — Najstarejši del cerkve je verjetno ladija, ki je imela prvotno raven strop, sedanji gotski obok je plod prezidave cerkve. Prezbiterij, ki ima isto širino kot ladija, je postavljen na mestu manjšega prvotnega. — Vel. oltar je na prvi pogled skromno baročno delo, ker je neokusno in grobo prebarvan. Pri natančnejši preiskavi se je pokazalo, da je okrašen z vloženimi vzorci črne barve na naravnem lesu. Memento, kako brezobzirno in brez razumevanja za kvaliteto se postopa pri takozvanih „popravah“ in „prenovitvah“! — Kip sv. Janeza Krst. v glavni duplini vel. oltarja je izredno dobro delo (les, 112 cm vis.) konca XV. ali zač. XVI. stol. — Juž. stran, oltar ima napis: IN DEM 1678 1AHR SEINT D1SSE 2 ALTAR AVFFGER1HT WORTEN DER ZEIT ZÖCHBORST MAT-HIES IIAUNÜCKH (Ravnjak) VND LIENHART BOLLTNIG (Poltnik). Na steni ob stran, vhodu stoji na leseni konzoli močno r e - lief na skupina, les, 80 cm vis. V sredi sv. Miklavž v škofovski opremi, ob straneh na vsaki strani pa ena klečeča deklica, katerima M. daje jabolka. 2. pol. XV. stol. Ob stranskem vhodu se nahaja k a menit krstni kamen, obstojoeč iz nizkega podstavka, na njem osmerostran okrašen steber, na katerem je kupa, katere vrhnji del je zunaj osmerokotno obdelan. Na stebru je reliefna ornamentika na ščitkih, ki predstavlja: 1. steber, ovit z vrvjo; — 2. križ, steklenico in 3 žeblje; — 3. ščit z venstoječim vodoravnim pasom; — 4. zvezdo s 5 roglji; 5. ščit z dvema vensto-ječima vodoravnima pasoma; — 6. številke V , katerih pomen je nejasen. Če naj predstavljajo letnico, spadajo po svojih paleografskih oblikah (posbeno fit in sf) v gotsko dobo in bi bila mogoča edina izbira med letnicama (1)487 ali (1)478; — 7. podobo rastlinskega predmeta, ki spominja najbolj na repo: — 8. kamnoseško znamenje. Na osmerokotnem vrhnjem pasu kupe pa se nahajajo reliefi: 1. na ščitku Jagnje božje s križem; — 2. na ščitku ženska figura, ki od nog gori prirašča reliefno iz kamna; na glavi ima avbo, roke odbite; — 3. reliefni angel j s štolo, leteč proti desni; roke ima odbite, ohranjeni pa so konci maniplja, visečega od njih; — 4. reliefni angelj, leteč proti desni, štola, maniplji na rokah; — 5. ščit z monogramov CS, ople-tenim okrog križa; 6. rozeta na ščitku, nad njo raglji podoben predmet; — 7. na ščitku srce, prebodeno s sulico, križ, ključ in klešče ter nerazločen predmet, podoben zaprtemu dežniku. Nad tem primitivno vklesan napis z rozeto na začetku, na sredi in na koncu. Napis je zelo težko čitljiv, če ne sploh nerazrešljiv. — Ta krstni kamen je zanimiv spomenik priproste kamnoseške obrti pozne gotike; kolikor je mogoče sklepati iz skrajno grobih oblik, bi kamen spadal na začetek XVI. stol., mogoče bi ga pa bilo event, spraviti v sklad še tudi z 1. 1487., če naj zagonetne številke pomenijo letnico. Sv. Pavel pri Preboldu, starokrščanski napis. Opozorjen od g. dr. Fr. Kovačiča, da se nahaja vzidan v severno steno nove farne cerkve pri sv. Pavlu pri Preboldu napis, katerega okras in besedilo začetka dajo sklepati na starokrščansko dobo, sem se podal tja, osnažil apnene madeže, kamen fotografiral in ugotovil njegovo nekoliko fragmentarično besedilo. Ravnatelj splitskega muzeja dr. M. Abrainic je nato našel še ime, ki je skrito kot akrostihon v začetkih vrstic. Napis obstoja iz 8 latinskih verzov, katerih lepa poetična vsebina se nanaša na grob bržkone celjskega (?) škofa Cav- deiiti j a. Napis je bil med tem že večkrat objavljen.1 Moje ponovno čitanje se od objavljenega razlikuje koncem četrtega verza ce.. mesto ci... in koncem sedmega mem ... mesto me ... Odbiti deli, ki so po smislu popolnoma jasni, do sedaj še niso rekonstruirani, napis čaka še tudi popolne zgodovinske osvetlitve in utemeljitve. — Kamen je bil najden pri podiranju prejšnje župne cerkve 1. 1896. Bil je vdelan v menzo na vrhu in še sedaj o njegovi porabi govore 3 križci, vklesani v ploščo v drugem verzu na zač. besede corpus in v 6. vrsti zač. besede aliud in koncem besede quam; začetna beseda v 3. verzu pa je razen začetne in končne črke uničena po dolbinici za relikvije. Kamnu niso posvečali pažnje, zato so ga pri dviganju razbili in se je en del s konci verzov izgubil. Po izjavi enega še živečih udeležencev, so ga delavci samovoljno vzidali na sedanjem mestu, ko jim je bilo ukazano, naj vzidajo zraven se nahajajoči srednjeveški kamen. Tako nam ga je rešil gol slučaj. Cerkev, v kateri se je nahajal, je bila glasom kronike sezidana med 1. 1762.—1775., odkod so ga takrat dobili, o tem molči tradicija. V bližini cerkve pri potoku porabljajo perice za korito neokrašen kamenit rimski sarkofag: dosedaj še ni dognano, če ni kake zveze med njima. Sv. Pavel pri Preboldu, slike iz stare, 1.1896. podrte cerkve. Velika slika predstavljajoča spreobrnjenje sv. Pavla s podpisom STROY 1859 se nahaja pod streho župnišča. V prezbiteriju je visela, glasom kronike, slika Rožnega venca, delo Fr. Bizjaka iz Kranja 1. 1860. Križev pot je bil istotako Bizjakov iz 1. 1860. Slovenska Bistrica, župna cerkev. Veliki oltar, in prižnica sta prav lepi deli mariborskega podobarja Jos. Holzingerja. prižnica iz 1. 1779.. oltar iz 1787. Slika sv. Jerneja v velikem oltarju ima na desni spodaj podpis M. J. Schmidt 1787. — Prezbiterij in dve kapeli sta poslikani s freskami. Slike v prezbiteriju imaio 1. 1722. in so baje popolnoma preslikane, po tradiciji naj bi bile Flurerjeve (Fr. Ignatz Flurer je 1. 1721. poslikal stopnjišče, kapelo in dvorano v gradu v Slovenski Bistrici). Konservator jih bo dal preiskati, da se ugotovi, če so res preslikane in koliko, in če bi se dalo preslikanje odstraniti. — Freske v iužni kapeli so bržkone delo slovenjegraškega slikarja Fr. Andr. v. Straussa, one v severni kapeli pa signirane: P. CARL LAUBMANN PIN. 1738. Škofja Loka. Prenovitev zunanjščine župne cerkve se je izvršila skrajno brezobzirno in brez čuta za njene kvalitete. Kljub natančnemu dogovoru o priliki konkurenčne obravnave o tem. kako naj se delo izvrši, posebno da naj se čuvajo beleža kameniti deli opornikov, so izvršitelii izbrali trmoglavo nesmiselno pot, da so zunanjščino stavbe od vrha do tal brez ozira na kamen 1 V. Skrabar, Altchristliche Inschrift eines Bischofs von Celeia. Ci liier Zeitung 3. Sept. 1925. Fr. Kovačič v Časopisu za zgodovino in narodopisje XX. 1., str. 167. W. Schmidt v XV. Bericht der römisch-germanischen Komission 1923/24. Römische Forschung in Oesterreich 1912-—1924. II. Die südlichen Ostalpenländer, str. 207. ali zid, enostavno in grobo pobelili. Žalostno je to posebno, ker se je dogodilo sredi častitljivega starega mesta, katerega prebivalcem bi površen opazovalec, zapeljan po izredni slikovitosti in arhitektonskih mikov bogatem milje ju, pripisoval živ čut za starino in siguren okus, ki ne dopušča neokusnosti. Značilno pa je, da je minulo že več let, odkar je sneg podrl najlepšo miljejsko obogatitev prelepega glavnega trga tega mesta, baročni steber s kipom Matere božje, a se kljub opetovanim obljubam in dogovorom meščansko zastopstvo ni povzpelo do energije, da ta, za svoj prostor naravnost nujni dekorativni element zopet postavi v prejšnji obliki. Prilike za to je sedaj dosti, ko vsa mesta stavijo spomenike svojim žrtvam svetovne vojne: Spomenik naj bi se postavil v prvotni obliki, na podstavku pa bi bilo mesta dovolj za napise z imeni in spominskimi napisi. Teharje, šola, slika Veronike D e s e n i š k e ? Pl. o. Predstavlja ženo do pasu, sedečo ob mizi na levi, na mizi je list papirja, z desno drži pero. Oblečena je v temno suknjo, ki je spredaj speta podobno ogrskim magnatskim oblekam. Na glavi ima visoko štulasto pokrivalo. Glava je obrnjena zamišljeno v desno, oči pa navzgor. Slika, ki je nekoliko preslikana, je brez posebnih kvalitet. Napis Veronika v. Dessenic je moderen. Po svoji koncepciji slika sploh ni portret, ampak ima alegorično ali pa novelistično vsebino. Če bi bila mišljena res Veronika, za kar pa ni nobene podlage, bi mogla biti mišljena edino v ječi. Nastala je v XVII. stol. Prejšnji lastnik je bil neki Pečnak, ki jo je od nekod prinesel, a se ne ve. odkod. Baje se nahaja v Celju še ena taka ali vsaj podobna slika, do katere pa vsaj to pot nisem prišel. Vuzenica, župna cerkev. Na balustradi kora, na desni strani, se nahaja ščitek, na katerem so domnevali letnico. Natančna preiskava je dognala, da se na ščitku nahaja v reliefu motiv treh. popolnoma konturno stiliziranih gričkov, na katerih vsakem stoji po en žebelj, vmes pa so latinske majuskulne začetnice S F. Zavodnje pri Šoštanju, župna cerkev; pod streho se nahaja deset kipov, katerih del je iz sr. XVII. stol., del pa iz srede XVIII. stol. in več lepih lesenih baročnih svečnikov. Priporočil sem. da se da na razpolago mariborskemu muzeju, na kar bi reflektiral. — Na balustradi kora cerkve visi slika sv. Valentina, pl., o., ki je dobro Straussovo delo. — Iz rokopisa „Gedenkbueh der Curatie St. Peter in Savodne“ posnemam, da je imela cerkev 1. 1839. tele zvonove: Veliki z napisom: OPUS JOSEPHI SAMASSA LABACI IT)1), srednji: ANNO 1733 CASPAR BALTHASAR SCHNEIDER C1LLEAE ME FUDIT, mali 1753 ZACHARIAS REIDL IN LAIBACH. — Podružnica sv. Vida v Raztoku je imela zelo star zvon brez letnice, z napisom z nečitljivo premaknjenimi črkami brez letnice, in shematičnim reliefom, predstavljajočim bržkone sv. Martina ter čitljivim napisom: AVE MARIA, GRATIA PLENA, DOMIUS TECUM. — Srednji zvon je imel napis: MARTIN PUCIIER GOSS MICH IN KLA-GENFURT 1812. BIBLIOGRAFIJA 1926.1 Priobčil F. Šijanec. III. Razprave. Grujič B., Drvorezbarska ii m j e t n o s t ii J u ž n o j Srbiji. Narodna enciklopedija SHS. 6. sve-zak (Drenovac-iinžgar). K a r a m a n Ljubo, D r. P. K o -lendič: Š i b e n s k a katedrala p rij e Orsinijeva dola-ska (1430—1441). — Jugoslovanska njiva X., knj. 1, br. 1, str. 36—38. Lajovic Anton, Misli o umetnostni p o 1 i t k i. — Ljubljanski Zvon XLV1. (26), št. 2, str. 81—95. Ložar Rajko, Brata Kralj v luči idealistične estetike. — Križ na gori 11, št. 1, str. 7—12. Sodnikova A 1 ni a <1 r., V e b r o v estetski sistem v luči tradicijskih estetskih teorij. Ljubljanski Zvon XLVI. (26), št. 2, str. 124—130. Stele France, C) arhitekt-turni umetnosti. (O priliki novejših del J. Plečnika.) — Dom in Svet XXXIX. (26), št. I, str. 45 do 47. Steska Viktor, Pregled slovenske umetnosti. (Langusova doba). — Mladika VII, št. I, str. 23—25, št. 2, 57—59. Siidsteier m a r k , izd. F r a n c Hausmann, Graz 1925. Iz vsebine: Siidsteier m a r k i in A 1 -t e r t u m , Dr. Walter Schmid, str. 1—27. — Z u r Erforschung u n d Erhaltung gotische r D e n k m ä 1 e r Südsteier- mark s, Hermann Egger, s r. ^6 do 58. — Vo n steirischer ß a-r o c k m a 1 e r e i i m U n t e r 1 a n -de, Dr. Willi. Suida, str. 116—120. — F e r d i n a d M a 1 i t s e h , Dr. Ottmar Malitsch, str. 267—280. — S ii d s t e i r i s c h e Burgen u n d S c h liisser, Dr. Fritz Nowotny, str. 65—101. — Neukloster im S a n n t a 1. A. Gubo, str. 190—194. — Das Kartäuser Kloster Seitz, Alfred Freih. v. Buttlar-Moscon, str. 195 —199. — Rudolf Gustav Puff, 1 Ians Lüsclinigg. str. 248—256. — M a r b u r g i n alter Zeit, Dr. Hans Pircheg-ger, str. 341—350. — Schloss 1 Od 1. jan. do 15. febr. 1926. Ober-Pettau, Dr. Hans Pir-chegger, str. 370—374. IV. Biografije. R., K i s 1 i n g (M o i s e). — Vijenac VI, br. 1—2, str. 43. Rac Stanko, Ü r u e g Ii e 1. — Vijenac VI, br. 1—2, str. 21—25. V. Književna poročila. Kritike in polemike. Razstave. Borko B., Ante Trstenjak. — Jutro št. 1. (1. 1.). Bučar Romeo, O bratih Kraljih. — Kritika 1925, št. 8, str. 114 do 115. Bučar Romeo, O podlistku V. Janežiča. — Kritika 1925, št. 8, str. 118—119. D o b i d a K., Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem. — Ljublj. Zvon XLV1. (26), št. 1, str. 40—48. D o b i d a K., Umetnostna razstava bratov Kraljev. — Ljubljanski Zvon XLVI. (26), št. 1, str. 7v,—74. G j u r i č M. D., Izložba port ret-ii o g slikarstva u Sloveniji. — Jugoslov. Njiva X, knj. 1, br. 3, str. 106—107. K u 11 y Artur, Milenko D. G j u -r i či njegovo grafičko d j e -1 o. (Prevod iz „Alemania llustrata“). — Jugoslov. Njiva X, kuj. 1, br. 1, str. 31—32. Ložar Rajko, Tadeus Zielinski: Antični in moderni svet. — Dom in Svet XXXIX. (26), štev. 1, str. 54—57. M a n t u a n i J o s., Slikar Ante Trstenjak. — Slov. Narod št. 10. (14. 1.) in 11. (15.1.). II a c Stanko, U m j e t n i č k e p r i -like i n e p r i 1 i k e. — Vijenac VI, br. 1—2, str. 42—43. Res Alojzij dr., K XV. mednarodni razstavi v Benetkah. — Slovenec št. 22. (28.1.). Stele I’’ r. in R. Ložar, Umetnost u e r a /.stave 1. 1925. — Dom in Svet XXXIX. (26), št. 1, str. 47—54. Strajnič K o s t a , Jugoslavija i filadelfijska izložba. — Jugoslovanska Njiva X, lir. 1, br. 3. str. 100—105. V urnik S t., R a z s t a v a d el a k a d. slikarja A. T r s t e n j a k a. — Slovenec št. 15. (20. I.). — V y s t a v a I. Hilberta a V. Štovička v L u 1) 1 a n i. -— Narodni' Listy (Praga). 3. I. 1926, št. 3. W-r. I., Krug o k o trokuta. (J. Bližan, M. ü. Guric, R. Marčič). — Vi-jenac VI, br. 1—2, str. 41—42. — Francoski glas o kiparju Dolinarju. (Clement Mono v „La Revue Moderne“) — Jutro št. 34. (2. II.). — Francoski glas o mladem slovenskem umetniku. (Clement Morro v „La Revue Moderne“ — o Bruno Vavpotiču). — Slov. Narod št. 32. (10. II.). — Glasovi o naši upodabljajoči umetnosti. — J utro št. 21. (27. L). — Joža Plečnik — akademik. — Jutro št. 25. (31. L). — Moderno slikarstvo. — Slovenski Narod št. 30. (7. 11.). — Nastopno predavanje prof. Voj. Moleta v Krakovu. — Jutro št. 34. (11. II.). — Naša grafika v C u r i h u. — Jutro št. 13. (17. L). — O mednarodni dekor ati v n i razstavi v Pariz u. — Slovenski Narod št. 1. (1 I.). — Trstenjakova razstava v Jakopičevem paviljonu. — Jutro št. 14. — (19. L). — Umetnostne razstave v Ljubljani 1925. — Jutro št. 1. (1. I-)- VI. Razno. Dobida K., Spomenik s e p -temberskim žrtvam. — Lj. Zvon XLV1. (26), št. 2, str. 155—156. F. A., Kultura in umetnost v novi Rusiji. — Ljublj. Zvon XLVI. (26), št. 2, str. 156—160. Staroslav, „H u d i č e v e hiš e“ v stari Ljubljani. — Jutro št. 34. (II. 11.). — Božidar Jakac. — Priloga „Slovenska upodabljajoča umetnost“ ilustr. Slovenec št. 4. (24. L). — 11 e g u 1 a č n i načrt mesta Maribora. — Nar. Dnevnik št. II. (15. 1.). KNJIŽEVNOST. Starinar, organ srbskega arlieol. društva, 3. serija, 3. knjiga (za 1924 in 1925), je izšel pod uredništvom N. V u - 1 i č a v dosti lepi opremi, vsebujoč bogat, a tehnično premalo dovršen ilustrativni materij al. Vsebina tega snopiča je skoraj vsa plod ekskurzije, ki jo je priredil belgrajski narodni muzej v Južno Srbijo in čije uspeh je bila tudi Mirkovič-Tatičeva knjiga o Markovem manastiru. Izmed 9 razprav nas zanimajo predvsem tri, od knjižnega pregleda pa skromna Petkovičeva recenzija Malove zgodovine. Na čelu knjige je arh. Žarka 1 a t i č a spis o cerkvici Pavlo v a c pod Ko smajem. (Str. 3—9.). Ruševine te zgradbe, v čije rekonstrukciji „mase su znalački rešene i raz-poredene tako, da se stepenasto uzdižu do markantnog dela, do kubeta“ je radi njihovega vseskozi eklektičnega značaja (tipični bizantinski tloris: mala troladijska stavba s tremi apsi-dami, od katerih ena zaključuje vzdolžne, dve pa prečno ladjo, tako spremljajoč rast kupole; antični kandirani stebri, iz zapada prinesena rebra in rozete) težko datirati, a jih stavi Tatič v početek 15. stoletja, pri čemer se koristi tildi z bornimi literarnimi viri. K a r a m a n o v a razprava : Sarkofag Ivana Rave-njanina u Splitu i r a n o s r e -d o v j e č n a p 1 e t e r n a ornamentika u Dalmaciji (str. 43—52) rešuje vprašanje historične eksistence škofa Ivana R. v pozitivnem smislu, pri čemer stavi pisec na podlagi vestnega študija starokrščanskega in srednjeveškega plastičnega dekorja, zlasti razvoja trošilne pletene ornamentike m v primerjanju s sarkofagom priorja Petra, ta spomenik v konec 8. stol. Dasi so morda neki nazori Karama-liovi nekoliko zastareli, je vendar članek večjega, kot le lokalnega pomena, ker bo dobro služil pri podrobnejšemu študiju umetnostnih vplivov na naše dežele in zlasti pri obedelavi številnih spomenikov s. pleteno ornamentiko, ki je prišla mnogo pozneje po čisto drugi poti v Srbijo in Bosno. — Naslanjajoč se predvsem na G. Milleta prinaša arh. Milan Z 1 o k o -vič v članku Stare crkve u o b la s t i m a P r e s p e i O h i i d a (str. 115—149) opis enajstero cerkev in kapel. t. Basilike: sv. Ahil na otoku Ajlu na Mali Prespi iz konca 10. veka. sv. Sofija v Ohridu iz srede II. veka in s takozvano Grigorijevo priprato iz 1. 1313/14. cerkev sv. Konstantina i Jelene v Ohridu iz II. veka in cerkev sv. Bogorodiee, ki je novejša. 2. Centralne stavbe: sv. German v Germanu na Mali Prespi, po Proticu iz 1. 993, sv. Kliment Ohridski iz 1. 1295, sv. Jovan Bogoslov v Ohridu iz konca 14. stol., sv. Zaum iz 1. 1361. 3. Kombinirani tipi: sv. Naum, ki spada v tri razne dobe; najstarejši del spada v čas okoli 1. 900, v kratkem razdobju sledi veža z Naumovim grobom a druga veža s kupolo je bila dozidana mnogo pozneje. Slednjič sta omenjeni še dve kapeli, vsekani v skalo nad ohridskim jezerom. Pisec vidi domovino tega stavbarstva v Armeniji, odkoder je napravilo pot čez Kreto in Grčijo v Macedonijo, ne zamolči tudi sv. Ahilu sorodnih pojavov v Bulga-riji, a srbski vpliv ugotavlja šele v 14. stol., zlasti pri zadnji prezidavi .sv. Nauina. Fresk, s katerimi so poslikane vse te cerkve, ne opisuje. Pričujoča dva članka o srbski arhitekturi glasno kličeta znova po urejenem spomeniškem varstvu, iz Zlokovičevega pa je razvidna potreba, da sledimo tudi dovolj bogati bolgarski literaturi. M. Marolt. Ljubor Niederle: By t i k u 1 j - tura d r e v n i h Slavja n. Avtoriziran prevod z uvodom in dodatki avtorja in predgovorom N. P. Kondakova. Za tisk priredil S. N. Kondakov. Praha, 1924, „Piamja“. Knjiga, ki je prevod češkega originala, se deli v dva dela. V prvem opisuje pisatelj življenje starih Slo-vanov od zibeli do groba na podlagi podatkov, katere mu nudijo prazgodovinska arheologija, stara literatura o Slovanih ter narodopisje. V drugem delu obdeluje na podlagi istih virov obleko in okrašenja starih Slovanov. Knjiga je ilustrirana. Za umetnostnega zgodovinarja so zanimiva posamezna poglavja in pa pisateljev zaključek, kjer ugotavlja, da se do rimske dobe Slovani niso razvili do mnogoličnosti in umetniške stopnje svojih okrašenj. Tudi še v prvih stoletjih po Kr. se umetna obrt še ni dvignila, pač pa se v najdiščih srečuje mnogo zadevnih, iz drugih kultur in-portiranih predmetov. Sele 6. in 7. stol. sta ustvarila predpogoje za razvoj obrti in umetnosti. Prevladuje pa še vseeno import. Z 10. stol. šele se začno pojavljati na različnih Slovanskih straneh doma izvršeni okraski pod vplivom tujih vzorcev. V primeri s sosedi je bil do 12. stol. okras slovanske obleke vedno bolj skromen in priprost kakor pri drugih. F.Stele. Nikodim Pavlovič Kondakov 1844 do 1924. Praha 1924. „Plamja“. Knjižica je posvečena osemdesetletnici slavnega ruskega arheologa, ki je med tem že umrl kot emigrant v Pragi. Napisali so jo njegovi častilci Lj. Niederle. E. U. Minus. A. Munoz, M. I. Ro-stovcev, S. A. Žebelev in I. I. Tolstoj. — Niederle piše o pomenu jubilanta za slovansko arheologijo. V prvi vrsti je v tem oziru važno delo Russkija d revnosti v pamjatnikah iskusstva, ki ga je izdal skupno z grofom I. 1. Tolstim 1889—1899. — Minns piše o zaslugah jubilanta za pojasnitev juž-noruskih in skitskih starin. — Munoz orisuje razmerje dela Kondakova do Italije. — M. Rostovcev priobčuje par spominov. — Istotako Žebelev in posebno pa sin Kondakovega sotrudnika grofa I. I. Tolstega. Na koncu se nahaja kratek pregled življenja in delovanja jubilarjevega s seznamom njegovih glavnih del. F. Stele. Narodnoe iskusstvo Podkarpatskoj Rusi. Izdajateljstvo Plamja, Praga 1925. Pojasnitelni tekst S. K. Makovskago. Knjiga je, kakor uvodoma poroča S. K. Makovski, odmev razstave, ki se je spomladi leta 1924. priredila v Pragi z geslom „Umetnost in življenje Pod-karpatske Rusije“. Razstava kakor knjiga sta sredstvi istemu namenu, kakor izhaja iz uvoda knjige, namreč popularizaciji „narodne“ umetnosti Podkarpatske Rusije, ki naj pospešuje „čut dobrega okusa in blagodejno učinkuje na današnjo dekorativno umetnost in obrt, dvigne narodno zavest ter poživi tradicije.“ Podobnih knjig s podobnimi tendencami je izšlo v Evropi samo v zadnjih letih toliko število, da daleč presega vse, kar se je v tej smeri izdalo izza romantike, ko se je svet prvič jel zanimati za kmečke umetnine. Danes se je študij kmečke umetnosti tako razmahnil in se tej umetnostni panogi pripisuje tolika važnost, da dajejo inicijativo in omogočajo take izdaje v prvi vrsti pristojne narodne vlade: tako so v zadnjih treh letili izdale knjige o ljudski umetnosti nemška, ruska, češka, poljska, finska, italijanska in skandinavski vladi, obravnavano knjigo je omogočila užgorodska vlada. Vsem tem različnim pokretom, v katerili so se doslej zanemarjene študije kmečke umetnosti tako razmahnile, je lastno enotno osnovno stremljenje po tem, da se razgrebe in razgali „bistvo na- rodne duše“, ki da je najčistejše za-popadeno v ljudski umetnini, kjer da se je skozi stoletja nepokvarjeno ohranilo v svoji prvotnosti in individualnosti. Narodi hočejo s tem dokumentirati svojo samoniklost, svoje specifične razlike in tako treba to razživetje ljudskoumetnostne literature razumeti kot enega izmed tistih pojavov današnjega življenja, ki jim tvori skupno duševno ozadje individualizem. Makovski je kot ekspert za narodno umetnost zbiral za omenjeno razstavo razstavne objekte in je v to svrho preiskal ljudske umetnine na ozemlju od Nove Užice na severu do marmaroške doline na jugu, od glavne vasi podkarp. Huculov, Jasiny, pa do vzhodne galicijske meje in je na tem ugotovil štiri stilne rajone, katerih umetnine se pa le nebistveno ločijo med seboj, kakor morda dialekti istega jezika: verhovinskega, murjanske-ga, marmaroškega in hueulskega. Zbral in objavil je materijal, kar ga je našel v živi rabi, namreč nekako od srede XVIII. stol. pa do danes, starejšega se iz literarnih i. dr. sporočil ni lotil. Obžalujoč, da še ni točne stilne analize te umetnosti, obdeluje avtor svoj predmet z zgolj opisujočim in narodopisnim interesom. Pri tem smatra ta predmet — še vedno tipičen greh večine onih. ki obdelujejo ljudsko umetnost — za zaključen, enkraten fakt, ne pa kot razvoju podvrženo in razvijajočo se stvar, kakršna je tudi podkarpatska umetnost navzlic vsej svoji, vzhodnjaški konservativnosti. V razkošno opremljeni knjigi (velika osmerka, 52 strani teksta, ki vsebuje Uvod in'poglavja: Rezbarstvo, Keramika. Noše in nakit. Vezenine in tkanine, Opombe: med tekstom je 10 barvotiskov, za njimi pa 100 dvojno-tonskih reprodukcij po fotografijah v formatu 16 X 22) se ne omenja ena izmed najvažnejših in stilno najznačilnejših panog podkarpatske ljudske umetnosti, namreč kmečka hiša, dvor, struktura vasi, ki se obravnava v takih knjigah navadno na prvem mestu. Vsa malorusko-huculska ljudska arhitektura je zastopana med reprodukcijami le s petimi cerkvami. Toda ravno abstraktna maloruska dimnica, z značilnimi „ganoki“. neke vrste peripte-ralnimi lopami, ki so deloma tektonskega značaja, baš maloruski dvor. na ktereni ima vsak, posebnemu namenu služeč prostor posebno, posamično zgradbo, katerih skupnost na zunaj kaže le nizka lesena ograja, maloruska \as nakupičnega tipa. so stilne značilnosti te kmečke umetnosti, ki je neke bistvene poteze ohranila še izza pozne antike in vzhodnjaškega srednjega \eka. Lesene maloruske cerkve, ki jih Makovski navaja, kažejo analogno oni vzhodnjaški ritmični razvoj prostornih kompartimentov, ograjenost in pred-lope. — Med plastično umetnostjo in obrtjo pogrešamo pohišja, čelnih pažev in vršičkov itd., vendar dajejo navedeni leseni križi (neka analogija našim „bohkom“, ki vise v kmečkih hišah v kotu nad mizo) nadaljne poglede v bistvenost podkarpatske ljudske umetnosti. Ti križi s po dvema bizantinskima prekladama nosijo v plitvem reliefu upodobljenega križanega, bogorodico, apostole in angele: ikonografska sestava, obdelava teles, kompozicija, se komaj ločijo od abstraktne vzhodnjaške srednjega veka. Ona tektonika in individuacija, ki se kažeta v arhitekturi, se kaže i v pojmovanju okrasja teh križev, pri katerih je vsaka oblika s samostojnim ploskovnim ali prostornim značajem in položajem samostojno, adekvatno pojmovana. Preklade so vodoravno, navpičnice navpično izpolnjene, robovi močno po vda r jeni. Isti stil se kaže tudi v keramičnih izdelkih, v ornamentiki noš in v vezeninah. Ornamentalne prvine z vsemi rombi, rozetami, križi in zvezdami, „rubčiki. narjezoki. klini, koloski. krivuljki“ so povsem geometrične, idealne oblike, ki se tipično venomer ponavljajo, zakaj ornamentalno načelo ne gre za neskončno ritmično adicijo enakih delov, pri čemer igra neko vlogo tektonsko povdarjanje robov. V zvezi z vsem tem je barvna lestvica nialorusko - hueulskega kmeč. umetnika skrčena na najmanjše število „tipov“, zelo živih barv. ki se med seboj vrste na ploskvi brez barvnih prehodnih členov. Snovnosti in naturalističnih izražajev, zapadnja-ške čustvenosti ta objektivna, abstraktna. idealistična umetnost ne pozna, (če izvzamemo par zapadnjaških simbolnih src in en primer alpskega nageljna kot vpliv bližnje slovaške kmečke umetnosti ali nekaj motivov z nasproti si stoječimi figurami živali in ljudi, ki tvorijo zvezo vzhodne maloruske kmečke umetnosti z bližnjo rusko) v čemer je pravo nasprotje srednjeevropski, pa severni pendant balkanski. Knjiga svojega predmeta ne prikazuje ravno izčrpno, pa ima gotovo pomen kot iniciativa, kot donos k gradivu za proučavanje malorusko-liuculske, dalje vzhodnoevropske in slovanske ljudske umetnosti sploh. Svoj namen poživljanja tradicij bo danes, ko se i Evropa giblje za Ameriko, kjer kažejo ornamente le v muzejih, težko dosegla, pa tudi za moderno umetno obrt in dekoracijo, v kolikor hoče biti nevezana in sodobna, kmečki ornament iz XVIII. in XIX. stoletja ne more veliko pomeniti, zla-* sti ne po tem, ko bo šel mimo nas sedanji val nacionalizma. Vsekakor pa je sistematski obdelana ljudska umetnost važen donos h kulturnozgodovinskim dognanjem. Kar se nas Slovencev tiče, moramo spričo te razkošne knjige občutiti lasten zastanek na teni polju, kjer niti temelja še ni, dasi so si drugi narodi zgradili že cele palače. Tudi nam je treba večjega dela o slovenski ljudski umetnosti, ki je spričo našega narodopisnega položaja v Evropi tako važna in poučna, v estetskem oziru pa morda ne manj pomebna od podparpatske. Stanko Vurnik. Paul Mouratow: L’ a 11 c i e 11 11 e p e i n t u r e r 11 s s e. Iz ruskega rokopisa prevol A. Caffi. Praha, 1925, ..Planija“. — Odkritje ruske ikone za umetnostno zgodovino pomenja bistveno obogatitev umetnostne znanosti in knjiga Muratova nam podaje precej dobro ilustriran pregled sedanjega stanja znanosti o starem ruskem slikarstvu. Dve stroki sta v glavnem, po katerih se javlja stara ruska slikarska kultura, freska in ikona; mozaik igra izvestno ulogo samo v prvih, popolnoma pod bizantinskim vplivom nastalih spomenikih, posebno v Kievu. Da se je znanost o starejši ruski slikarski umetnosti tako pozno, deloma šele med vojno in posebno po vojni, povzpela do sigurnih rezultatov, izvira iz več vzrokov. Pri freskah je bil glavni ta, da so bile kar po vrsti preslikane ali prebeljene in jih šele sistematično previdno odkrivanje in čiščenje rešuje za znanost. Pri ikonah pa je bilo še več drugih otežujočih momentov. Prvič so se nahajale po velikem delu na težko dostopnih mestih, drugič so bile od baročne dobe sem pokrite razen obrazov in rok s srebrnimi prevlakami, ki so ovirale vsako preiskavo, tretjič pa so bile vse po vrsti po večkrat preslikane ali vsaj prevlečene z „olifo", ki je otem-nela in ni dopuščala niti slutnje o pravem kolorističnem in umetniškem značaju del. Par razstav pred vojno šele je opozorilo na velike estetske kvalitete ikone in šele sistematičnemu preiskovanju teh spomenikov, očiščenju in oprostitvi od srebrnih prevlak, ki jih je po večini izvršila državna restavratorska komisija pod vodstvom slikarja Igorja Grabarja, se imamo zahvaliti za naše sedanje znanje. Posebno važna odkritja padajo v 11. 1919 do 1921. Študij je danes olajšan, ker je velik del gradiva zbran v zbirkah, katerih glavne so tele: Ruski muzej v Peterburgu, zgodovinski muzej v Moskvi, ki vsebuje tudi privatni zbirki Jegorova in Prjanišni-kova, dalje v Moskvi zbirke I. Ostrou-liova, A. V. Morozova in Tretjakovske galerije V uvodu se pisatelj peča s splošnim značajem in pregledom materiala; v drugem poglavju se peča z viri 111 skega starega slikarstva, katerih prvi in osnovni je Bizanc, ki je v prvih treh stoletjih popolnoma ovladoval rusko umetniško stvariteljnost in so se samostojne poteze razvile šele v 14. stol. Nadalje se peča z vprašanjem vpliva takozvane italokretske šole, ki naj bi bila sodelovala pri postanku novega značaja v 14. in 15. stol. Zagovarja v tem oziru stališče, nasprotno Kondakovu in Lihačevu in ugotavlja, da bi o takem vplivu mogli govoriti šele od 2. pol. 15. stol. dalje ne pa v odlocivni dobi v 14. stol. Končno se peča s helenističnimi elementi v ruskem slikarstvu in postavlja trditev, da so se v ruskem ikonskem slikarstvu 14. in 15. stol. ohranile tehnične in stilistične črte, ki so direktni potomci helenizma, tako da nam ruske ikone edine morejo do neke mere pojasniti, kaj in kakšna je približno mogla biti antična slika. — 5. poglavje se peča z ruskim slikarstvom v 11. in 12. stol. Prevladujejo freske. Stilistični značaj je ozko zvezan z bizantinsko renesanso za časa makedonske dinastije in Koinnenov. Freske v cerkvi sv. Dimitrija v Vladimiru iz 12. stol. spadajo med najlepše spomenike dobe bizantinske umetnosti sploh. Ikon iz te dobe je še malo znanih, a omenjena Gra-barjeva komisija jih je tudi že par odkrila. — 4. pogl. se peča s 13. in 14. stol. Trinajsto stoletje je v zgodovini ruske umetnosti posebno temno; 14. pa je zopet boljše dokumentirano. Deluje tfrsta delavnic pod vodstvom grških umetnikov, ined katerimi je najvažnejši Teofan Grk. Med glavna dela te dobe se prištevajo freske v Volotovem in v cerkvi Teodorja Stra-telata v Novgorodu. Zveza s „Tretjo zlato dobo“ bizantinske umetnosti za časa Paleologov, kakor se zrcali v Kalirie - džamiji, je nedvomna. — 5. poglavje slika razvoj največjega razcveta ruskega slikarstva, ki se osredo-točuje v Novgorodu od konca 14. stol. do zač. 16. stol. Naj večji in dosti dobro dokumentiran slikar je Andrej Rub-ljov. V njegovem času se razvije najvažnejši ikonografski okvir za ikonsko slikarstvo, ruski ikonostaz, katerega ruski pisatelji reklamirajo za posebno zaslugo ruskega umetnostnega stavbarstva. S to dobo se začne tudi kolikor toliko samostojni razvoj ruske slikarske umetnosti, katere glavna dela so novgorodska ikona 15. stol. in pa stenske slike, kateih višek predstavljajo dela Rubljova in Dionizija (Ferapontov samostan). — 6. poglavje nam slika nadaljne usode ruskega slikarstva v 16. stol., ko je politično vodstvo prešlo k Moskvi in si je osvojila tudi umetniško vodstvo iz rok izredno potentnega Novgoroda. Začel se je počasen razkroj, o katerem posebno zgovorno pričajo dogodki v zvezi z akcijo djaka Viskovatega za vspostavitev nekadnje tradicije v znamenju umetnosti Rubljova. Zapad s svojimi umetniškimi in ikonografskimi idejami stopi sedaj na torišče in stare tradicije ni več mogoče umetno obuditi. — 7. poglavje zaključuje knjigo s pregledom del t. zv. Stroganovske šole, ki je svoje usode in usode ruskega slikarstva zač. 17. stol. spojila z onimi moskovske, pri carskem dvoru zbrane umetnosti. — Pregled nam priča, da je vsebina te knjige bogata in kolikor moremo tu presoditi, v splošnem tudi odgovarja stanju sodobne ruske znanosti o tem predmetu. Občutek pa imamo, da nas čakajo^ še važna odkritja. F. Stele. Razen ocenjenih, je prejelo uredništvo še sledeče publikacije: Joseph August Lux, Roma Sacra. Eine Pilgerfahrt. Freiburg i. ß. 1925. Herder & Co. (8°, str. 40, 8 slik). Odilo Wolff O. S. B„ li euron. * Bilder und Erinnerungen aus dem Mönchsleben der Gegenwart. Freiburg i. ß. 1925. Herder & Co. (8“, str. 209, slik 4+14). E. Laszowski in dr. V. Deželic st., D n e v n i k Dragutina R akov-c a. Zagreb 1922. Posebni odtis iz „Narodne Starine“ (8“, str. 65, slike). Dr. Josip Matasovic, Slikarije S t j e p a n a Marjanovič a. Zagrel) 1922. Posebni odtis iz „Narodne starine“. (8°, str. 26. slike). r. n. oikonomoz, ekveiii T1EPI TUN KATA TO E TO 2 1924. Atene 1925. (8°, str. 17). James H. Hyde, L’iconographie des quatre parties du monde dans les tapisseries. Extrait de la „Gazette des beaux - arts“. Paris 1924. (4°, str. 24, slike). Avtor se priporoča za podatke o alegorijah štirih delov sveta vseh panog umetnosti. Naslov: 18, rue Adolphe Yvon, Paris. Eugen Dostal. Problemy g o -tiky italske. Brno 1925. (Spisy filosoficke fakulty Masarykovy university v Brne). 8", str. 128. RAZNO. Sv. Štefan v Vipavi. Današnja župna cerkev sv. Štefana v Vipavi je bila sezidana, glasom napisa nad glavnim vhodom, 1. 1556. in povečana 1. 1750. V župnem arhivu, katerega novejši del je uredil dekan Andrej Lavrič, doslej ni bilo mogoče najti podatkov o gradnji cerkve, o dobi, ko so prenovili svetišče in postavili novo ladjo, pa nas poučita natančna računska knjiga cerkvenih ključarjev „Liber perce p toru m et expositor um par. Ecclesiae S. Stephani Protomartyr is. Vippaci ab Aanno 1714 usque ad 1780“ in druga, nemško pisana, ki sega do 1. 1829. Med podrobnimi računi o gospodarstvu s cerkvenimi posestvi je mnogo podatkov, ki so važni za stavbno zgodovino in opremo župne cerkve ter jih v naslednjem objavljam. Iz njih izvemo imena arhitekta, mojstrov, slikarjev, kiparjev in orglarja; odkrijejo nam doslej neznane freske Franca Jelovška in pričajo o močnem deležu ljubljanskih umetnikov pri gradnji cerkve, ki je do 1. 1830. pripadala goriški nadškofiji. I. Za časa župnika Janeza Friderika Schweige rja: D 1 s 1719 Magistro facienti novum altare dedit......................70 — — Fabro faciendo ligaturas ad novum altare.................. I 4 10 Murario................................................... 2 3 — 1721 In auxilium novi altaris B: V: Mariae syndico Matthiae Petriz....................................................50 — — Magistro lapicidae de altary.............................. 1 1 10 1722 Emendo angelos ad altare Nominis Jesu..................... 8 2 8- Pictori ad Baptisterium dedit............................. 4 — — Murario in sacristia exposuit lapicidae................... 9 — I- Conducendo 3 curra calcis................................. 1 — > De albando Ecclia......................................... 8 — 12 Bartholomaeo lapicidae ad refaciendo pavimen- tum in sacristia.......................................... - 1 *- 1723 Permisit fieri sedes in Ecclia et unam portam ad figuras 6 I — Za časa župnika Dominika Repiča: 1727 Fodendo lapides ad Nova Capella................................... I 1729 202 muratores posuit in capella aedificanda unacum palier cui quotidie dedit tres grossos plus quam aliis muratoribus 78 3' — Muratoribus in pane etc................................... 5 — — Michaeli Compari pro porta ad Capellam .... 3 3 — Isti S g a u z lapicidae dedit ad laborem.................22 — — 1730 Pro lapidibus ad Capella ....................................... 15 — — Pro monumento lapicidae ad Capellam....................... ~ 3 — 1731 Denuo Goritia eundo pro lapidibus......................... 3 1 6 Pro lapidibus duobus benedictis.................................. 7 3 Denuo dedit isti Dno. P as c h ul in' lapicidae ad ejus laborem..................................................i*10 — ~~ 2 da vice apud altare murarios et manuales laboratores 4 5 Portas faciendo ecclesiae exposuit.............................. 6 5 3 1732 Lapicidae vidua dedit.....................................50 — — Plus dedit vidua Paschulinin ad laborem lapidum ... 2 — — Dn Goritia... exposuit pro angelis........................ 2 3 — Dealbando ecclesia exposuit............................... 7 2 30 Lapicidae pro porta et fenestris.......................... 9 — I-1 1733 dedit J o s e p h o K a r c h n e3 loco Paschkolinke ... 8 1 10 „ laboratori Paschulinke................................26 — — ad rationeni Paschkolinke pro labore................36 — — „ ili, qui lapidem purgavit............................. ~ 3 — „ Joseph o K a reli n e................................. 4 2 10 Sumptus in ponendo cancellas ante altare.................. 5 1 10 Lapicidis balarum extra Magistrum......................... 8 — lfr Domum tegit B: V: exposuit in omnibus............................ Chorum S. Stephani tegit......................................... Emit tinteum pro altari ssmi Corporis............................ Majorem campanam separavit et in turi etiam scalas . 1754 In aedificatione novae saeristiae................................. It 4 18 1737 Pictori dedit a statua resurrectionis............................ Pro statua resurrectionis sculptori.............................. 1741 Pro quatuor calicibus argenteis ex toto novi deauratori atque pro uno calice antiquo deaurando........................... Pro renovando et reparando choro seu sauctuario S. Stephani in annos 173? et 38 Sculptori et statuario ab octo statuis florenos germ.................. 96 Labbaci pro una Statua.................................................. 17 Sculptori persolvi tabernaculum cuni.....................................50 Arculario pro ejusmodi laborem.......................................... 14 Pro lignamina Statuarum et tabernaculi.................................. 16 Deauratori tabernaculi et Statuarum.....................................136 Labbaci pro deauratura supradictae Statuae.............................. 10 Pro serra tabernaculi cum adjunctis...................................... 8 Pictori pro choro illuminato,3 facta convention e 300 Exposui pro Cathedra sculptori, pro ferramentis etc...............250 Pro sepulcro Dni in omnibus exposui.....................................120 Quod autem attinet Capellam in sanctuario ad ejus latus a funda-mento errectam, ita pariter fabricam noviter pro prolunganda Ecclesia Seti Stephani inseretur computationibus quando terminabuntur qua mihi sunt in pectore. (Exposita Rdssimi Dni parochi D. Repitsch 1741). D 1 s 1744 Pro duabus imaginibus........................................... 24 1 10 Za časa župnika Friderika Bernarda barona Ranftels-h o f f n a : 1749 Deaurando monstrantiam 12 aureis facit...........................43 — — Pro oleo lineo et eoloribus.......................................— 5 5 1752 Conductis laboratoribus et murariis ad aedificium ecclesiae, item alias parvulas expensas solvit et satisfecit............... IS 3 8 D’no pictori Francisco Jeloushik »pro pictura trium tabularum in sublimiori poste Ecclesiae4 una cum vietu, et expensis in ejus reditum Labacum...................... 67 4 15 Lapicidis J o s e p h o K a r c h n e , et Ma r c o N a g o d e pro 4 columins sub choro positis.............................. Josepho Mikusch fabro ferrario pro labore huius anni 6 — - Andreas Pr et ne r archi — tector habet in hoc anno dies laborum 61 ä 50 solid, pro quibus solutione percepit 25 2 10 Item eidem pro 154 prandiis et coenis 12 solid........... 15 4 4 Pro 340 et % Muratorum diebus a 45 solid....................... 127 4 2 Item 63 Muratoribus ii 2 lib................................21 — — Item 50 lapicidis ä 45 solid................................ 18 4 10 1753 D'no Lapicidae M a c. h ar pro marmoreo lapide aquae lustralis......................................................21— — A n d r e a e Pretner Architecto pro labore ex conventu 45 — — 1754 D’no J o a n n i Janeschek Organorario Cillae ad ra- tionem novi organi dedit 100 W.................................S8 I 8 Muratoribus hoc anno apud ecclesiam laborantibus ä 45 solid, etc..................................................... 6 4 10 Reparando imagine S. S. Rosarii etc............................... 4 — — Altare Sancti Joseph in omnibus constitit5 ..................... 104 4 2 1755 D’no Joanni Janeschek Organorario Cillensi ra- tionem novi organi 2' dam ratham 200 F. W. id est .... 176 5 I 1756 Item pro 4 crucib. ad aras........................................ 5 3 — Pro organis 3tiam Ratam 200 f: W:............................... 176 3 7 Vectura organi 35.. pro reparda prioris Organi 6 X Magistro organi curru usqu. ad Hyperlabacum cum 26 equis 44 5 4 A 30 Augusti usqu. 11. 8bris victus magistro organi et famulo 29 3 — De reparatione sepulchri D’no..................................... 1 3 — 1757 D’no Joanni Janeschiz ultimam ratam pro organo 88 1 8 1761 Pro duabus novis statuis confraternitati SS. Rosarii et Nominis Jesu singulis primis et 2 dis d’cis cujuslibet men-sis in processione circumferri solitis, pro novo altare dolo-rosae Virginis, pro crucifixo ad feretrum poni solito, et pro duobus staiuis S. Dominic' et Catharinae dedit sculptori Gaber germ, m....................................................131 — — Inauratori Josepho Reisenbichler pro inaura-tione hor. statuarum, de navi Labaco usqu. Hyperlabacum et huic portatoribus et curribus usque Vippacum germ. in. 1762 Statuario Gaber pro 3 novis statuis solvit germ. m. . 18 — — 1763 Inauratio pro Ara SSmi N. Jesu et B: V: M: et quattuor statuarum in ara corporis Christi, pro renovatione 4 statuarum arae Sti Nepom: et Sti Josephi dedit vi contractus fl. renenses 130 fecit...........................................114 4 5 Statuario dedit pro duabus statuis angelorum......................10 3 11 Inauarario de iisdem pro pictura.................................. 4 3 10 1765 Pro consecratione Eccliae ac et altarium dedi aulae archiep. 21 5 2 1771 Vendidit lapides, id est colonam quod erat apud capelam S. Barbarae. Peractis expersis datis lapicidae restaura- tione, percepit.................................................. 25 3 — Exposuit pro Presepe una cum portu a Hyperlabaco . . 25 3 — 1772 Pro pictura et inauratione duarum senium confessiona- lium D’no Fran’co Straus inaurario dedit .... 61 4 12 1775 dem Mahler bey den Kriben dazu etwas gemacht auch von Rossenkranzfiigur u. 1. Frauen den Kopf verbessert zahlt 2 — — 1778 Kreiiz Weg aufrichten expesen, Von 14 station Bildern ä 2 Duccati 1 libr. 10 Solt...................................... 31 3 — An bezalten von 14 Rainen mit Bildhauerarbeit ä 2 Duccati 28 — — Von das lassen vergolden....................................... 14 Gläser über Station Bildern ä 4 liber........................... Yon 2 Verschlag den Tischler zu Laybach............................ Von 42 Traufen in die Bilder dem Schlosser bezahlt ä 5 Soldi 1 4 10 II. i795 Dem Steinmetz a Conto des neuen steinernen Altars laut Quittung dto 15 Jänner 794 .......................................... 400 — — Laut einer Anderen do de eodem....................................... 300 — — 1794 den 15 May u. 2 Dezember 794 dem Altaristen über die in voriger Rechnung ausgefolgten 700 noch aconto .... 300 — — 1795 Auf Herstellung des neuen Hochaltars Dem Andrei Nadlishek2 Mauer 16 Arbeitstage ä 34 9 4 — Dein Schlosser Johann Godina für seine geleistete Arbeit................................................................ 9 _ ___ Dem Herrn Joseph Thoman n an bezahlten — laut Conto.................................................................. 9 75 — Dem Jerni K e r h n e für 20 Handlanger ä 20 . . . . 6 40 — Seit 20. März bis 16. Augusti in 4 Ratiis bezahlt gänzlich dem Altaristen Zipperla6 die annoch ihm gebühreden 500 — — 1796 Dem Herrn Professor Her lein für die Mallerei samt Bild und Ram für den neuen Altar7 laut Quittung . . . 507 — — Dem Pet ritsch für Taglanger bev Abreissen des alten Altars..................................................................— 54 -- Dem Herrn H e r 1 e i n für Reparationen davon 12 Kreizl 1 45 -1829 für putzen und überziehen des Altarbildes des 111. Stephani fl................................................................... 12 — — F. Mesesnel. 1 Paschulin ali Paschkolin je imel delavnico v Gorici. 2 Vipavska klesarska in zidarska družina, ki še danes izvršuje obrt. 3 Iluzijonistična freska na stropu svetišča, iz Quaglijeve šole. 4 Tri freske na stropu nove ladje: 1. Vnebovzetje M. D. 2. Štirje evangelisti. 3. Štirje cerkveni očetje. 5 Oltarna slika „Smrt sv. Jožefa“ (O. pl; 210 X 100cin) je signirana: V. Metzinger pinx. / 1756. 0 Zipperla je goriški mojster. 7 Oltarna slika sv. Štefana (O. pl.: ca 400 X 155 cm: sign.: A. Herr- lein Pinxit / Anno 1796) visi sedaj v krstišču. Tvornica likerjev in konjaka, veležganjarna Viktor Meden v Ljubljani izdeluje najboljši rum konjak brinovec likerje tropinovec slivovko Telefon interurban štev. 71 Mestna hranilnica ljubljanska (Gradska štedionica) v Ljubljani STANJE VLOŽENEGA DENARJA preko 200 milijonov dinarjev ali 800 milijonov kron / SPREJEMA VLOGE na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju / ZLASTI PLAČUJE za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti / JAMSTVO za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premožnejem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi SODIŠČA denar mladoletnih, ŽUPNI URADI cerkveni in OBČINE občinske denar / Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je clenar popolnoma varen Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. Ljubljana, Dunajska cesta 1 h Priporočajo svoje vsakovrstne papirje Komercijalna in tehnična centrala: Papirnica Vevče, p. D. M. v Polju Telefon: 167 Ljubljana LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA LJUBLJANA Ustanov. 1900 Dunajska cesta (v lastni palači) Delniška glavnica in rezervni zakladi okrog Din 60,000.000*— Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metko vic, Novi Sad, Ptuj, Split, Sarajevo, Trst Ček. račun št. 10.509 / Brzojavni naslov: Banka Ljubljana KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO LJUBLJANA Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju) Obrestovanje vlog / Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut /Borzna naročila / Predujmi in krediti vsake vrste / Eskompt in in-kaso menic in kuponov / Nakazila v tu- in inozemstvo / Safe-deposits itd.itd. Brzojavni naslov: KREDIT, Ljubljana Telefon št. 40. 45?, 548. 805 in 806 / Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani Prodaja premog iz slovenskih premogovnikov vseli kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebne prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta 15/1. Trgovska banka;! Ljubljana, Dunajska cesta (v lastni stavbi) Telefoni: 139, 146, 458 Brzojavi: Trgovska Kapital in rezerve preko Din 20,000.000'— PODRUŽNICE: Maribor, Novomesto, Rakek, Slovenjgradee, Konjice, Kamnik, Ptuj EKSPOZITURA: Prevalje SPREJEMA DENARNE VLOGE na hranilne knjižice in tekoči račun in jih obrestuje najugodneje. KUPUJE IN PRODAJA vrednostne papirje, valute, devize, čeke itd. ESKONTIRA IN VNOVcUJE menice, devize, kupone. IZVRŠUJE izplačila na vsa tu- in inozemska tržišča. DAJE PREDUJME na vrednostne papirje in blago. POSREDUJE pri borznih naročilih vestno in kulantno. IZDAJA uverenja‘ in akreditive. FINANSIRA industri-jalna, trgovska in obrtna podjetja. BAROČNA ARHITEKTURA V RIMU Prispevki k zgodovini rimske baročne arhitekture: San Ignazio v Rimu, Osnutki Maderna in Berninija, Fasade in kupole, Borrominijev umetniški delež pri palači Pamfili, Piazza Navona, Klasicizem in romantika pri Borrominiju, Palače Barberini in Falconieri / O teh krasnih delih italijanske arhitekture prinašajo članki Sagobert-a gtelj-a v ravnokar izišlem zvezku »aStcitcr 3at)vbud) für Simtftgefdjidjte« BAND III mnogo novega materijala, podprtega z mnogimi slikami po risbah in večinoma še neobjavljenih načrtih in tlorisih. Poleg tega še članki in poročila BENESCHA, PRASCHNIKERJA, ESCHERJA Vir za arhitekta in prijatelja zgodovinskega stavbarstva. Cena zvezka 16 Šilingov, 9-50 M. KRYSTALLVERLAG, WIEN IX, WÄHRINGERSTR. 2-4 Zabavne in znanstvene knjige vseh jezikov / Šolske knjige / Vse pisarniške potrebščine NOVA ZALOŽBA LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEV. 19 Zbrani spisi Ivana Cankarja: zv. I. II. in HI. Posebna stroka: Umetnostno slovstvo in umetniške izdaje PAPIROGRAFIJA družba z o. z. LJUBLJANA, Gosposvetska c. 10 En groš prodaja papirja Stalna zaloga papirja vseh vrst Konkurenčne tvorniške cene UMETNIŠKI ZAVOD ZA KNJIGOTISK / KAMENOTISK LITOGRAFIJO IN OFFSETTISK J. BLASNIKA NASL. IZVRŠITEV VSEH V TISKARSKO STROKO SPADAJOČIH TISKOVIN LJUBLJANA/BREG 12