Poltitl urad 9021 Celovec — Verlagspoilamt 9021 Klagenfurf
Izhaja v Celovcu — Erschetnungsort Klagenfurt
Posamezni Izvod 1,30 !H., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Letnik XXI.	Celovec, petek, 25. november 1966	Štev. 47 (1278)
ŠE ENKRAT:
Po volitvah
Čeprav je zaradi perečih notranjih političnih dogajanj v zvezi z znanim škandalom okoli gradnje cest bilo razmeroma le malo pisanja o izidu kmečkozborskih volitev, je le potrebno, da komentarjem o uspehu ali neuspehu Skupnosti južnokoroških kmetov zavzemamo ponovno stališče.
Vsi nemški časopisi so govorili o izgubi »slovenske liste«, od slovenskih tednikov pa je zapel eden slavospev slovenski zavesti, drugi pa je zapisal, da so baje številni naši ljudje obrnili hrbet Skupnosti južnokoroških kmetov.
Ugotoviti pa je treba, da so vsi ti komentarji brez razlike napačni in da gredo mimo bistva. Predvsem je treba poudariti, da Skupnost južno-koroških kmetov od vsega začetka ni bila, niti ni hotela biti slovenska narodna lista, temveč je v svojem proglasu nedvoumno poudarila, da pri teh volitvah ne gre za narodnopolitična vprašanja in s tem tudi ne za narodnopolitično odločitev, marveč za stanovske volitve, pri katerih so merodajni stanovski interesi. Zato so vsi komentarji o izgubi »slovenske liste« in zlasti zlobna kombinacija o številu in moči koroških Slovencev napačni in nestvarni. Tudi slovenski kmet se namreč nujno odloča po stanovskih vidikih in voli v stanovsko organizacijo pač tisto skupino, ki mu narbolj odgovarja in to še zlasti v času napredujoče integracije slovenskega življa v javnem življenju. Najboljši dokaz za to resnico je očitno napredovanje »Ar-beitsbauernbunda« v naših krajih.
V kolikor pa sta tudi slovenska tednika zašla že v volilni borbi in pozneje v komentarjih na narodnqst-no-politično plat, je to samo znak, da razni politični mešetarji tudi v naših vrstah niso razumeli bistva Skupnosti južnokoroških kmetov. Le-ta namreč nikakor ni bila nadaljevanje prejšnje skupine istega naziva v kmetijski zbornici, marveč nova skupina kmečkih interesov iz dvojezičnega predela, ki se je v oči-gled dejstvu, da so ostale skupine z izjemo »Arbeitsbauernbunda« pri izbiri kandidatov prezrle to ozemlje, postavile za cilj, da bodo tudi juž-
>ooooooooooooooooooooooo<
S	x
g Jugoslavija § $	bo praznovala	g
g	Dan republike	§
<>	•	...o
g	V torek je v	Jugoslaviji dr-	g
O	žavni	praznik,	posvečen spo-	0
g	minu	na 29. november 1943,	g
0 ko so bili v bosanskem me- o g stecu Jajce na zgodovinskem g O zasedanju Antifašističnega sve- 0 g ta narodne osvoboditve Jugo-” slavije položeni temelji socialistične Jugoslavije. V Jajcu je bila pred 23 leti ustanovljena Federativna ljudska republika Jugoslavija. Skovana je bila g nerazdružljiva enotnost naro-^ do v Jugoslavije in položeni so O bili temelji družbenega siste-0 ma v katerem je človek in O njegova blaginja središče vse-g ga dogajanja.
g Na teh temeljih se Jugosla-g vija razvija v čedalje moč-0 nejšo in ponosnejšo državo,
O ki v svetu ne vzbuja le med-0 narodno zanimanje, marveč O žanje tudi čedalje več pri-0 znanj, ker se v mednarodnem O merilu aktivno zavzema za 0 svetovni mir, za enakoprav-O nost vseh narodov in za pra-0 vične donose med njihovimi državami.
Kakor vsako leto za največji jugoslovanski državni praznik bo tudi letos jugoslovanski generalni konzul v Ce-O lovcu priredil sprejem, ki bo 0 danes zvečer v slavnostni dvo-O rani zbornice obrtnega gospo-g darstva.	^
oooooooooooooooooooooooo
nokoroški kmetje močneje zastopani v kmetijski zbornici in ostalih kmečkih zastopstvih. In to se je Skupnosti južnokoroških kmetov posrečilo, in je s tem dosegla tudi svoj cilj, da južni predeli naše dežele v novem občnem zboru kmetijske zbornice ne bodo zastopani le po enem, temveč vsaj po dveh zastopnikih.
Zato bodi izrečena zahvala vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešni bitki Skupnosti južnokoroških kmetov.
Gradbeni škandal v parlamentu
V sredo je koncler dr. Klaus v Imenu vlade avstrijskemu parlamentu poročal o rezultatih dosedanjih odkritij v avstrijskem gradbenem škandalu. Po tem poročilu, ki ga je predhodno odobril ministrski svet, so sodnijske preiskave v teku proti 100 gradbenim podjel-jem In proti 150 uradnikom države, dežel in občin. Nadalje je iz poročila razvidno, da so po dosedanjih ugotovitvah med leti 1953 in 1963 gradbena podjetja plačala uradnikom nad 38 milijonov šilingov podkupnin, pri čemer darila v blagu niso niti upoštevana. S presenečenji tekom nadaljnih sodnijskih preiskav je računati.
Zadnje čase je slišati vedno več vesti, da hoče CfVP v zvezi z gradbenim škandalom za namestnikom koroškega deželnega glavarja Truppeja zamenjati tudi seduc.ega predsednika gradbenega odbora parlamenta, drž. posl. Prinkeja, kateremu hoče baje odvzeti celo poslanski mandat. Govori se tudi o zamenjavi dr. Bocka na položaju vlcekanclerja in ministra za trgovino v katerega pristojnost je do letos pomladi spadala tudi gradbena dejavnost države. Vicekancler dr. Bock je že teden dni bolan.
Pred podražitvijo poštnin in mesa
Na torkovi seji je ministrski svet odobril osnutek odredbe za podražitev poštnine in prispevkov za teleton, ki bo v skladu z državnim proračunom za leto 1967 stopila v veljavo 1. januarja 1967. Po tej odredbi se bo poštnina podražila za 30 %, telefon pa za 25 °/o. Od 1. januarja bo treba pisma opremiti z znamkami v vrednosti 2 šilingov namesto 1,50 šilinga.
Isti dan so se podjetniki in delojemalci mesarske obrti in industrije sporazumeli za zvišanje mezd za 13 odstotkov. Mesarji in mesna industrija so v zvezi s tem sporazumom sporočili, da bo zvišanju mezd v kratkem sledilo zvišanje cen za meso in mesne izdelke. Obsega zvišanja še niso sporočili, všfe-kakor pa je očitno, da bo do zvišanja prišlo še pred božičnimi prazniki.
OBISK PREDSEDNIKA SOVJETSKE ZVEZE ZAKLJUČEN:
Važen korak naprej v avstrijsko-sovjetskih odnosih
Po osemdnevnem bivanju na državnem obisku v Avstriji se je predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Nikolaj Podgorni s svojim spremstvom v opoldanskih urah minulega ponedeljka spet vrnil v Moskvo. Na dunajskem letališču so se od njega poslovili zvezni pre-zident Jonas, zvezni kancler Klaus, zunanji minister Tončič in državni sekretar B o b I e t e r. V teku svojega bivanja je predsednik Podgorni povabil zveznega prezidenta Jonasa in kanclerja Klausa na obisk v Sovjetsko zvezo.
Na poti v Moskvo je predsednik Podgorni poslal zveznemu pre-zidentu Jonasu telegram, v katerem se je zahvalil za prisrčni sprejem in pozornost, ki je je bil deležen v Avstriji, nakar je poudaril:
.Izvedeni obisk smatramo za važen korak naprej pri razširitvi in utrditvi osnov prijateljstva in sodelovanja med narodi Sovjetske zveze in Avstrije".
Po odhodu sovjetskih gostov je bil na Dunaju objavljen skupni komunike o obisku, ki se je nanašal na avstrijsko državno pogodbo in nevtralnost, na bilateralne odnose med obema državama, na mir in varnost v Evropi, na nemško vprašanje, na Organizacijo Združenih narodov, na razorožitev in širjenje atomskega orožja ter na vprašanje Vietnama. Iz komunikeja povzemamo, da sta si bili pri razgovorih v teku obiska obe strani edini v tem, da sta bila avstrijska državna pogodba in nevtralnost pomemben doprinos k odpravi napetosti v Evropi. Sovjetska zveza podpira prizadevanja Avstrije kot nevtralne in suverene države. Obe strani sta tudi ugotovili, da se sodelovanje Avstrije in Sovjetske zveze uspešno razvija. Istočasno sta se zavzeli za nadaljno izgradnjo teh odnosov na področju trgovine, kulture in turizma.
K evropskemu vprašanju sta obe strani poudarili, da sta mir in varnost za Evropo primarnega pomena in da je treba v tej smeri s prizadevanji nadaljevati. Spričo tega sta se obe strani izrekli za sklicanje vseevropske varnostne konference, ker bi prispevala k normalizaciji položaja v Evropi. Glede nemškega vprašanja sta si bili obe strani edini v tem, da je treba pri rešitvi tega problema upoštevati potrebo po varnosti vseh zainteresiranih držav.
V pogledu na mednarodna vprašanja svetovnega merila se obe strani po priznanju pomembne vlo-
ge OZN v komunikeju zavzemata za popolno razorožitev, za sklicanje svetovne konference o razorožitvi in za prepoved širjenja a-tomskega orožja v druge države.
Za negativnim prc .enačenjem p.' volitvah v zahodnonemški deželi Hessen, kjer je neonacistična stranka NPD (Nationaldemokratische Partei Deutschlands) ob svoji prvi kandidaturi dosegla 8 odstotkov glasov, odnosno 8 mandatov, so nedeljske volitve na Bavarskem postregle z še večjim negativnim presenečenjem. Taista stranka je pri teh volitvah dosegla 780.572 glasov, s čemer je v bavarskem parlamentu dobila 15 sedežev. V bavarskem deželnem parlamentu bodo sedaj zastopane le tri stranke in sicer CDU z 110 poslanci, SPD z 79, in NPD s 15 poslanci.
Preostale tri stranke, ki so pri teh volitvah kandidirale, to so FDP, Bayernpartei in Gesamtdeutsche oder Fliichtlingspartei v nobenem volilnem okrožju niso dosegle 10 %> oddanih glasov, vsled česar si niso priborile možnosti, da bi bile zastopane v parlamentu.
CSU je pri teh volitvah število svojih glasov povišala za okroglo 400.000, SPD pa za okroglo 300.000. S tem socialdemokrati niso mogli o-krepiti svojega položaja v parlamentu, medtem ko ga je CSU okrepila
stvo v duhu ženevskega sporazuma iz leta 1954 dobi možnost, da bo samo odločalo o svoji usodi brez vsakega vmešavanja.
Med svojim obiskom je predsednik Podgorni ponovno svaril Avstrijo pred kakršnim koli aranžmajem z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Aranžma lahko privede do odstopa od državne pogodbe in od resnično nevtralnega kurza Avstrije, je ugotovil v svojem govoru po avstrijskem radiu in televiziji v nedeljo zvečer.
Avstrijsko ljudstvo je spremljalo obisk z velikim zanimanjem in vsepovsod, kjer se je visoki gost u-stavil, dajalo izraza potrdilu prijateljstva med Avstrijo in Sovjet-
za 2 poslanca. Kakor zaenkrat izgloda, bo CSU, ki ima v parlamentu absolutno večino, sama sestavila novo vlado in se ne bo vezala ne z SPD in tudi ne z neonacistično NPD. V koliko bo izid bavarskih volitev vplival na razvoj pogajanj za sestavo nove zahodnonemške vlade, je zaenkrat odprto vprašanje. Od izida teh volitev so sicer pričakovali saj delen vpliv na razvoj tozadevnih nadaljnih pogajanj, vendar so pokazale samo to, da svobodni demokrati (FDP) kot koalicijski partner za nobeno od velikih strank skoraj ne pridejo v poštev.
Druga zmaga neonacistične stranke pri volitvah v Zahodni Nemčiji je povzročila veliko vznemirjenje tako v Nemčiji kot po drugih državah. Že v ponedeljek so pričeli po Ameriki, Sovjetski zvezi, Veliki Britaniji, Italiji in skoraj vseh evropskih državah deževati komentarji polni zaskrbljenosti in ogorčenja nad tem zahodnonemškim neonacističnim podvigom. Britanska javnost primerja neonacistični podvig na Bavarskem z Hitlerjevim pohodom k Feldherrn-halle pred 43 leti.
V pogledu na Vietnam poudarjata sko zvezo, v katerega duhu je obe strani, da naj vietnamsko ljud- obisk tudi uradno potekal.
NEDELJSKE VOLITVE NA BAVARSKEM:
Neonacistična stranka v deželnem parlamentu
Namestnik deželnega glavarja Truppe odstopil
flVP je na njegovo mesto imenovala državnega poslanca Weissmanna
Namestnik deželnega glavarja Ing. Thomas Truppe je v četrtek zvečer odstopil. Istočasno je izstopil tudi iz vseh funkcij, ki jih je zavzemal v organizacijah tfVP. Njegov odstop je sprožila uvedba postopka sodnijske preiskave v okviru škandala v gradbeništvu, v katerega je ing. Truppe zapleten. Deželno vodstvo OVP je v soboto za novega namestnika deželnega glavarja imenovala dosedanjega državnega poslanca dr. Walterja Weissmanna.
Potek Truppejevega odstopa, ki zaradi srčne hibe leži od 2. novembra naprej v celovški bolnišnici, je bil dokaj dramatičen. V četrtek zvečer je predsednik koroške OVP, minister dr. Schleinzer, razgovarjal z ing. Truppejem, OVP pa je še isti večer sporočila, da je Truppe odstopil od vseh svojih funkcij. V petek zjutraj je deželni svetnik Bacher izročil deželnemu glavarju Simi pismo, v katerem ing. Truppe sporoča, da odstopa s položaja namestnika deželnega glavarja. Kmalu malo se je v uradu
deželnega glavarja Sime oglasila gospodarska policija s pismenim sporočilom deželnega sodišča v Innsbrucku, da je proti ing. Trup-peju uvedena sodnijska preiskava in prosila za pristanek, da preišče njegove uradne prostore. Deželni glavar je takoj dal svoj pristanek na uvedbo preiskave.
Ing. Truppe je obdolžen, da je v dveh primerih sprejel od gradbenih podjetij večje zneske. Govori se o skupni vsoti pol milijona šilingov, o katerih ni bilo mogoče dognati ne na uradu deželne vla-
de in ne na sedežu V/irtschafts-bunda OVP, katerega predsednik na Koroškem je bil .ing. Truppe, v kakšne namene so bili uporabljeni. Nedognano je tudi kam je izginilo 1200 vreč cementa in nekaj fon stavbenega jekla, ki ga je ing. Truppe naročil kot deželni gradbeni referent.
Ing. Truppe je prvi viden avstrijski politik, ki je zapleten v gradbeni škandal. Medtem se je izkazalo, da so tovrstni očitki proti bivšemu kanclerju dr. Gorbachu in vi-cekanclerju dr. Bocku neosnovani. Še vedno pa se govori, da je v škandal zapleten tudi drž. posl. Prinke kot predsednik društva prijateljev lastnega stanovanja. Inns-bruško deželno sodišče je te dni zahtevalo, da mu parlament odvzame poslansko imuniteto.
Aranžma z EGS v zraku
Obisk predsednika prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Nikolaja Podgornija je docela spremenil položaj v vprašanju pridružitve Avstrije k Evropski gosp. skupnosti. Na tem dejstvu nič ne spremeni drugo dejstvo, da je Avstrija pri EGS zadnje čase že dvakrat zaprosila, da bi ministrski svet 'sestorice odložil dokončno formulacijo mandata za zaključ-na pogajanja njegove komisije z avstrijskimi vladnimi predstavniki, dokler ne bo Podgor-nijev obisk v Avstriji mimo. Prvotno bi morala biti razprava o tem mandatu že 10. oktobra, na željo Avstrije je bila odložena na 26. oktober. Ker pa je bil tudi sovjetski obisk v Avstriji medtem odložen, je Avstrija ponovno zaprosila za odložitev vprašanja. Novi termin je bil določen za včeraj.
Predsednik Podgorni ni le pri uradnih razgovorih, ki so bili v torek minulega tedna na Dunaju, ponovil znano Stališče Sovjetske zveze, da pridružitev Avstrije k EGS ni v skladu z državno pogodbo, marveč je njeno svarilo ponovil tudi se proti koncu svojega obiska. V nedeljo zvečer je po avstrijskem radiu in televiziji dejal: »Da nikjer ne bi bilo nejasnosti glede sovjetskega stališča, moramo kot odkriti prijatelji Avstrije z vso odkritostjo poudariti: aranžma s skupnim trgom, v kakršni koli obliki naj bi bil tudi predviden, bi po našem mnenju privedel do tega, da Avstrija ne bi bila vezana le na gospodarske, marveč tudi na določene politične obveznosti. P o bi — hote ali nehote — privedlo do odstopa od državne pogodbe, od resnično nevtralnega kurza, ki je velike koristi za avstrijsko prebivalstvo.«■
Po svarilo je bilo izrečeno takorekoč na predvečer zasedanja ministrskega sveta EGS, s katerim bi pogajanja z Avstrijo lahko stopila v svojo zaključno fazo. V teku Podgornijevega obiska je bilo nekajkrat poudarjeno, naj Avstrija odstopi od prizadevanj za aranžma z EGS in naj se zadovolji s posebno trgovinsko pogodbo, kar pa gotovim krogom v Avstriji prav Inko ni bilo po volji, kakor ni po volji odločilnim činiteljem v EGS, ki bi Avstrijo najprej radi vezali gospodarsko, potem pa še politično in ji vzeli značaj mirnega pola v osrčju Evrope.
Da gredo prizadevanja EGS docela v tej smeri, ni le razvidno iz tega, da gledajo pri ' EGS klub vsem dosedanjim avstrijskim tolmačenjem avstrijsko trgovino z Vzhodom kot najbolj delikatno vprašanje. Spričo tega ob odločnem stališču Sovjetske zveze vendar tudi na drugih področjih aranžmaja niso več dani pogoji za nadaljevanje pogajanj na dosedanjih osnovah, kakor so bile izdelane tekom minulega leta pri avstrijskih razgovorih v Bruslju. Te osnove so bile namreč že v veliki meri izdelane pod vplivom zahodnonemškega kapitala v Avstriji, ki se je zadnja leta vgnezdil takorekoč v vse veje avstrijskega gospodarstva. Zahodnonemški kapital in krogi, za katerimi stoji, niso v zadnjih letih le nasprotovali razvoju blagovne menjave med Avstrijo in vzhodnoevropskimi državami, marveč so skrbeli tudi za to, da so avstrijski trg čedalje bolj preplaviliz blagom z območja EGS, vsled česat sta prišla v škripce tako domača industrija kot pa trgovinska bilanca, s slednjo pa tudi plačilna bilanca. Avstriji preti torej že sedaj, ko še nima aranžmaja z EGS, nevarnost, da zdrkne v objem EGS, ki jo stane njeno neodvisnost in nevtralnost.
Kakšne konsekvence bo vlada potegnila iz upravičenega svarila Sovjetske zveze, je zaenkrat odprto vprašanje. Pomoč, za katero je zunanji minister Tončič še tekom Podgornijevega obiska prosil v Parizu pri francoski vladi, ne obeta dosti. Njegov francoski kolega Couve de Murville, ki ga je prosil za posredovanje v Moskvi, in pri EGS, je sicer obljubil, da bo podprl avstrijska prizadevanja za aranžma z EGS, istočasno pa mu je tudi on odkrito ponovil, da je nevarnost prevelike odvisnosti Av-strve od Zahodne Nemčije vzrok sovjetskega zadržanja.
NA ODPRTIH MEJAH PRIJATELJSTVA IN SODELOVANJA:
Maloobmejni promet naglo narašča
Maloobmejni promet, ki je v veljavi med Jugoslavijo ter Italijo, Avstrijo, Madžarsko in orčr.o, se nat,.o veča. Na mejnih prehodih med Jugoslavijo in Italijo so letos v prvih 9 mesecih našteli 1,902.937 jugoslovanskih upravičencev iz maloobmejnega prometa, na mejnih prehodh med Jugoslavijo in Avstrijo 376.640, med Jugoslavijo in Madžarsko 63.136, med Jugoslavijo in Grčijo pa 29.186.
Skupno se je letos v prvih 9. mesecih na vseh štirih odprtih mejah poslužilo pravic maloobmejnega premeta 2,371.899 jugoslovanskih upravičencev. V primerjavi z istim razdobjem minulega leta se je število povečalo za 142.787, v primerjavi z letom 1964 pa za 319.229. Najbolj se je število jugoslovanskih upravičencev v maloobmejnem prometu povečalo na meji med Jugoslavijo in Avstrijo.
Letos je bil maloobmejni promet na tej meji pri jugoslovanskih upravičencih za 77 tisoč 429 oseb večji kot je bil v prvih 9. mesecih minulega leta. V primerjavi z letom 1964 pa je narasel za 128.566. V tem naraščanju števila Jugoslovanov, ki prihajajo v okviru maloobmejnega prometa v Avstrijo, pa se kaže tudi naroščajoči gospodarski pomen maloobmejnega prometa. Ta maloobmejni promet je predvsem v gospodarsko korist Avstrije in pospešuje izvoz avstrijskega blaga v Jugoslavijo. Letošnja graška sejma, pa tudi avstrijski lesni sejem in gostovanje dunajske Revije na ledu v Celovcu to najbolj potrjujejo.
Pri tem razvoju maloobmejnega prometa je na prvi pogled zanimivo, da letošnje število avstrijskih upravičencev, ki so se po-služili maloobmejnega prometa, zaostaja za jugoslovanskimi. V prvih 9 mesecih so jih namreč našteli le 134.659. Vzrok tega zaostajajočega števila je gotovo v tem, da večina prebivalcev iz avstrijskega območja maloobmejnega prometa potuje v Jugoslavijo s potnim listom, ker ne potrebujejo več jugoslovanske vize. Zato je tudi število avstrijskih potnikov z obmejno propustnico letos rahlo nazadovalo, bilo pa je večje kot je bilo leta 1964.
Kako maloobmejni promet pospešuje go-
spodarski razvoj obmejnih občin, vidimo iz tega, da se je promet novogoriških trgovin letos dvignil za okroglo 46 milijonov na 142,4 milijona novih dinarjev, v sežanski občini za 25,3 milijona na 67 milijonov novih dinarjev, v tolminski občini pa za 14,5 milijona na 46,8 milijona novih dinarjev.
Alžirski zemeljski plin
vzbuja zanimanje Avstrije
Austria Ferngas (AFG) se hoče še letos načelno pogoditi z alžirskimi proizvojalci zemeljskega plina za dobavo 6 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. Poleg tega ima namen s Češkoslovaško, Bavarsko in Jugoslavijo ustanoviti skupno združenje, ki bi imelo nalogo organizirati transport zemeljskega plina iz Kopra do Dunaja, od tam pa na Češko in Bavarsko.
Alžirija bi morala v tem primeru skrbeti za utekočinjenje plina in za njegov transport do Kopra, Jugoslavija pa za razkladanje, zopetno uplinjenje in za skladiščenje ter za jugoslovanski del plinovoda. Stroški gradnje plinovoda na avstrijskih tleh bi znašali 800 do 900 milijonov šilingov.
V AFG so združena naslednja podjetja: Niogas, Steirische Ferngas, Wiener Stadtwerke in Oberosterreichische Ferngas. Območje, ki ga s plinom lahko oskrbujejo, porabi 90 %> avstrijske potrošnje zemeljskega plina.
Gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo
postavljeno na nove temelje
Po dalj časa trajajočih pogajanjih so v ponedeljek minulega tedna v Rimu podpisali zapisnik sporazuma mešanega italijansko-jugo-slovanskega odbora o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju obeh držav. Sporazum se nanaša na skupno pripravo obeh držav na drugo svetovno konferenco za trgovino in razvoj, na odnose med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, na Kenne-dyjevo rundo, na pogajanja za sklenitev novega dvostranskega trgovinskega sporazuma, ki
Jugoslavija
na svetovni razstavi 1967
Svetovne razstave EXPO 67, ki bo med 28. aprilom in 27. oktobrom prihodnjega leta v Montrealu v Kanadi, se bo udeležila tudi Jugoslavija. Sodelovala bo s prikazom sistema družbenega samoupravljanja, pri čemer bo glavni poudarek dala prikazu ustavnih pravic jugoslovanskega državljana, njegove individualnosti, osebne iniciative in družbene odgovornosti ter prikazu njegovega moralnega in materialnega interesa kot gonilne sile družbenega in delavskega samoupravljanja.
S področja gospodarstva bo prikazovala predvsem razvoj elektrogospodarstva, razvoj barvaste industrije, la-djedelstva, elektronike in sistema Donava—Tisa—Donava.
bo sklenjen še letos, ter na finančne odnose med obema državama, na uvoz govejega mesa iz Jugoslavije v Italijo in na morebitno sklenitev posebnega fitopatološkega sporazuma med obmejnimi področji obeh držav.
Razgovore v Rimu, ki so bili 11. in 12. novembra, sta vodila italijanski minister za zunanjo trgovino Tolloy in jugoslovanski državni tajnik Djuverovič. Po uspešno končanem zasedanju je minister Toloy dejal, da so med razgovori razvili moderne oblike gospodarskih odnosov, ki so za zgled mednarodnim gospodarskim odnosom na splošno. Premostili so tradicionalni koncept trgovinske izmenjave in ga nadomestili s sporazumi o industrijskem in tehničnem sodelovanju, ki pa dobi končno obliko tudi v trgovinski izmenjavi. Vsi sporazumi upoštevajo globoke spremembe v obeh državah. Minister Tollov je svojo izjavo zaključil z ugotovitvijo, da bo tako gospodarsko sodelovanje pozitivno tudi v širšem okviru politike pomirjenja, miru in sodelovanja med narodi.
Državni tajnik ‘Djuverovič je poudaril koristnost mešanega odbora kot instrumenta za sodelovanje in dejal, da so pri razgovorih razvili nove predloge za neposredno sodelovanje podjetij obeh držav. V tem okviru so razpravljali tudi o načrtih za tehnično-industrijsko sodelovanje in o novih oblikah sodelovanja. Pri tem gre za originalne oblike odnosov med italijanskim in jugoslovanskim gospodarstvom, ki se razlikujejo od tradicionalnega koncepta kupoprodajne pogodbe. Govorili pa so tudi o drugih vprašanjih, zlasti o obnovitvi trgovinske pogodbe med obema državama.
Padanje števila goveje živine, ki smo ga v Evropi zaznamovali v letih 1963 in 1964, je b lo prehodnega značaja. To proizvodno stisko bo Evropa kmalu prebolela, čeprav proizvodnja govejega mesa še vedno ne drži koraka z naraščajočim povpraševanjem.
Ko to ugotavlja, pravi revija „Monatsberichte iiber die oster-reichische Landwirtschaft", da navzlic temu države v razvoju nimajo dosti izgledov, da bi povečale svoj izvoz mesa v Evropo. V industrijskih državah Evrope in tudi drygih celin nagiba kmetijstvo zaradi ugodnih cen vse bolj k domači predelavi rastlinskih pridelkov preko živalskega želodca v meso. To tendenco je mogoče opaziti tako na področju proizvodnje govejega mesa, kakor tudi na področju svinjskega mesa in pitane perutnine. Nedvomno pa evropske države napofuje k temu tudi dejstvo, da večina tradicionalnih izvenevropskih izvoznic mesa s svojo ponudbo še ni v stanju zadostiti evropskim zahtevam po kvaliteti mesa. To velja zlasti za latinsko-ameriške države Argentino, Uruguay in Mehiko, v precejšnji meri pa tudi na Novo Zelandijo in Avstralijo. K tej hibi glavnih izvenevropskih izvoznic mesa pa se pridružuje še velika oddaljenost od evropskega trga kot druga hiba. Zaradi te oddaljenosti se morejo imenovane države na evropskem trgu pojaviti le z zmrznjenim mesom, katerega promet pa je spričo zahtevnosti evropskega konzumenta dokaj omejen.
Tako torej postaja meso blago, s katerim je na velike razdalje vedno težje trgovati. Spričo tega je tudi pričakovati, da bo odsto-
Spet dovolj mesa?
tek od skupne svetovne proizvodnje v vrednosti 40 milijard dolarjev, ki gre v izvoz, v prihodnje še nazadoval, saj znaša že sedaj le okroglo 7 odstotkov skupne proizvodnje. Da bo do tega prišlo, je pričakovati tudi zaradi naraščajoče potrošnje mesa v državah v razvoju, ki je povsod povezana z razvojem gospodarskega in socialnega napredka.
V Evropi pa ima samo Danska pomembnejše viške mesa. Francija, ki se je v zadnjih letih močno prizadevala, da bi poleg rastlinske proizvodnje povečala tudi proizvodnjo mesa, tega cilja ni dosegla in se bo morala še nekaj let truditi, da bo dosegla leta 1959 zastavljeni cilj dviga živalske proizvodnje za 30%. Zlasti pri govejem mesu bo ta pot še dolga. Nič drugače ne stoji vprašanje v Zahodni Nemčiji in nekaterih drugih evropskih državah.
Tudi v Avstriji domača proizvodnja ne krije povpraševanja za mesom. Čeprav je bil letos v prvih devetih mesecih izvoz klavnih govedi v Italijo, pa tudi v Zahodno Nemčijo od teh držav skoraj zaprt, smo uvozili še dokajšnje količine govejega mesa, zlasti pa telet in klavnih prašičev, da smo lahko Zadostili zahtevam trga. Tako tudi v tem primeru podobno kot v evropskem primeru lahko rečemo, da bo trajalo še dokaj časa, predno bo na avstrijskem trgu dovolj mesa.
OSI ROKCO) svetu
NEV/ YORK. — Albanija, Alžirija, Gvineja, Kambodža, Kongo, Kuba, Mali, Pakistan, Romunija in Sirija so minuli teden v OZN predložile skupno resolucijo o zakonitem zastopstvu LR Kitajske v svetovni organizaciji. V resoluciji so zahtevale, naj OZN uveljavi vse pravice LR Kitajske in da prizna njene predstavnike kot edine zakonite zastopnike Kitajske v OZN, takoj pa naj odvzame Cankajikovemu predstavniku mesto v OZN. Zahteva po sprejetju LR Kitajske v OZN je že več let na dnevnem redu vsakega zasedanja njene generalne skupSčine. Amerika, ki je sprejetju doslej vedno nasprotovala, je tudi tokrat spet začela zakulisna prizadevanja proti tej resoluciji.
LONDON. — V četrtek in petek minulega tedna je bila v spodnjem domu parlamenta razprava o vstopu Velike Britanije v EGS. Diskusijo je začel v imenu vlade zunanji minister Brown, v imenu opozicije pa poslanec Homea, ki sta se oba zavzela za čim prejSnji vstop Velike Britanije v skupni trg, ker bi bilo to v interesu Britanije in tudi Evrope. Za njima je govorilo Se 80 poslancev. Njihova sta-liSča se vendar niso ujemala z mnenjem vladnega govornika in glavnega opozicijskega govornika. Politični opazovalci menijo, da je imela razprava samo namen, da bi dokazala, da Velika Britanija in njen premier Wilson resnično želita priti v EGS. Kljub obSirni razpravi je ostalo vprašanje poti, po kateri naj bi Britanija do tega priSla, slej ko prej nereSeno.
MOSKVA. — Koncem minulega tedna so v Moskvi proslavili 30-letnico ustanovitve mednarodnih Španskih brigad. Na institutu za mednarodno gibanje je bilo zborovanje, na katerem je govoril generalni sekretar CK KP Španije Santiago Carillo, ki je dejal, da je Francov režim zaradi čedalje hojie krize prisiljen k političnim pobudam, kakor sta to delitev funkcij med predsednikom Španije in vladnim predsednikom ter razpis referenduma o Španski ustavi.
SOFIJA. —	Deveti	kongres	KP	Bolgarije je v soboto zaključil	svoje	delo. Za	prvega sekretarja cen-
tralnega komiteja je ponovno Izvolil Todora Živkova, ki je v svojem govoru dejal, da čedalje bolj dozorevajo pogoji za sklicanje mednarodne konference bratskih komunističnih partij. Generalni sekretar CK KP Sovjetske	zveze	Brežnjev	se	je kot vodja sov-
jetske delegacije zavzel za tesnejSe sodelovanje socialističnih držav.
SARAJEVO. — Predsednik Tito je koncem tedna bival v Bosni in Hercegovini. Ogledal si je tovarno električnih aparatov in naprav .Energoinvesta” v Lukovici ter se	ustavil	v Številnih	krajih in industrij-
skih centrih okoli Tuzle, kjer je imel razgovore s političnimi in gospodarskimi funkcionarji in delavci.
BUDIMPEŠTA. — V ponedeljek se bo pričel IX. kongres Madžarske socialistične delavske partije, ki bo trajal ves teden. Kongres bo obravnaval med drugim tudi spremembo Statuta partije.
BENETKE. — Reka Pad, ki je začetkom meseca preplavila obSirno pokrajino, je koncem tedna spet ogrožala okoliška naselja. Najbolj kritično je bilo stanje v delti Pada, kamor je veter zaganjal silne valove Jadrana. V najbolj ogroženem naselju Scar-dovari je zapustilo 10.000 prebivalcev svoje domove.
SLATINA RADENCI. — Tukaj se je koncem ledno mudila skupina 60 zdravnikov z Dunaja, Gradiščanske in Nižje Avstrijske, ki si je ogledala zdravilišče in imela z njegovo upravo zaključne razgovore o zdravljenju avstrijskih bolnikov v tem zdravilišču. Tozadevno je priSlo do sklenitve ustrezne pogodbe.
RIM. — V Rimu je bilo v soboto objavljeno sporočilo o desetdnevnem obisku delegacije ZKJ pri KP Italije. Iz sporočila je razvidno, da sla delegaciji obravnavali vpraSanja medsebojnega sodelovanja in sodelovanja Italije In Jugoslavije sploh, poleg tega pa tudi vpraSanja mednarodnega delavskega gibanja in vpraSanje Vietnama, pri čemer sta se izrekli za taksno reSitev vpraSanja, ki bo Vietnamu zago-lovila popolno pravico do svobode in neodvisnosti in ki bo izključevala vsakrSno vmeSavanje od zuno) v notranje življenje Vietnama.
AUSTIN. — Predsednik ZDA Johnson je v soboto zapustil mornariško bolnišnico v Bethesoli in se podal na svoj ranč v Tezasu. V bolnišnici se je podvrgel operaciji. Po zapustitvi bolnišnice je dejal, da ga v želodcu in v grlu „Se zmeraj neka) boli”, da se pa drugače počuti .sorazmerno dobro”.
NEV/ YORK. — Osem držav je v političnem odboru Generalne skupSčine OZN zahtevalo, naj velesile prenehajo s podzemskimi poskusi z jedrskim orožjem. To zahtevo so predložile Brazilija, Burma, Etiopija, Indija, Mehika, Nigerija, švedska In Združena arabska republika. V osnutku te zahteve pozivajo Francijo in Kitajsko, naj pristopita k moskovskemu sporazumu o delni prekinitvi poskusov z jedrskim orožjem.
LONDON. — Britanski zunanji minister Brown je v ponedeljek odpotoval v Moskvo na dvodnevne neuradne razgovore. Pri razgovorih je načel predvsem vietnamsko vpraSanje, ki se čedalje bolj pojavlja kof ovira za kakrSno koli posredniško vlogo Britanije. V Monike 1* na,e,el na toplejše vzduSje, kot je bilo za časa obiska premiera Wilsona.
MOSKVA. — Francija In Sovjetska zveza bosta poglobili medsebojno sodelovanje. Ob priložnosti obiska francoskega gospodarskega in finančnega ministra Debrea v Moskvi je priSlo do sporazuma zo poglobitev sodelovanja na gospodarskem, znanstvenem in tehničnem področju. Ustanovili bosta skupno francosko-sovjetsko trgovinsko zbornico. Minister Dobre se je po svojem obisku v Moskvi podal !e v Vartavo na razgovore o francosko-poljskem gospodarskem sodelovanju.
NEV/ YORK. — V diskusiji o osebnostih, ki na) bi v primeru, da sedanji generalni sekretar OZN U Tani dokončno odkloni svojo kandidaturo na ta položaj, prille v poStev za generalnega sekretarja OZN, so zadnje čase vse pogosteje pojavljajo imena sedanjega avstrijskega zunanjega ministra Tončiča, bivšega zunanjega ministra Kreiskega in stalnega avstrijskega delegata pri OZN, veleposlanika Wald-heima. V krogih OZN menijo, da bi na enega izmed teh pristali tako Sovjetska zvoza kot pa Združene države Amerike, kar je za izvolitev generalnega sekretarja OZN odločilno.
RIM. — Skupina levih socialistov, ki se je uprla nedavni združitvi levih socialistov s Saragatoviml socialisti, je v nedeljo ustanovila svojo stranko \m jo imenovala .Avtonomno socialistično gibanje”.
Naši visokošolci na Dunaju imajo svoj dom
V torek minulega tedna sta se izpolnila dolgoletni senj in želja koroških Slovencev, zlasti pa tistih med njimi, ki so se v zadnjih desetletjih po končanih srednjih šolah posvetili visokošolskemu študiju. Slovenski visokošolski dom na Dunaju je odprt. Ponosna šestnadstropna stavba v Albertgasse 48 dunajskega osmega okraja je zbirališče in središče koroških slovenskih visokošolcev. Zgrajena in ©premtjena z združenimi močmi — s prostovoljnimi prispevki koroških S ovencev in s pomočjo naših narodnih organizacij enako kot s pomočjo, ki so jo nudili dunajska občina, dunajski nadškofijski urad, zvezno ministrstvo za pouk, ljubljanska univerza In naši rojaki v Ameriki — je simbol hotenj mednarodne solidarnosti našega časa. Istočasno pa je ta dom sad organizacijskih sposobnosti, vztrajnosti in brezmejne požrtvovalnosti njegovega pobudnika in sedanjega rektorja, patra Ivana T o -m a ž i č a, ki se mu ni le posrečilo mobilizirati sredstva za nakup zemljišča, marveč tudi sredstva za gradnjo in opremo in za njuno izvedbo.
»Visokošolski dom — Studenten-heim Korotan" — tako je njegovo uradno ime — je lepo in ponosno poslopje v bližini dunajske univerze. Nastal je tekom dveh let vsestranskih naporov, veljal pa je okoli 9 milijonov šilingov. Stavbe-no-tehnično ga je oblikoval in izoblikoval naš arhitekt, dipl. inž. Janez O s w a l d . Ureditev in o-
si študentje lahko postrežejo sami, poleg tega pa ima vsako nadstropje še primerno skupno študijsko sobo. V domu ima tudi Klub slovenskih študentov na Dunaju svojo sejno sobo.
Visokošolski dom Korotan je v prvi vrsti namenjen slovenskim študentom s Koroške. Če ga ti ne
bodo napolnili, bo sprejemal najprej študente gradiščanskih Hrvatov, potem avstrijske in jugoslovanske študente ter študente Slovencev iz Italije, nato pa tudi študente drugih držav in narodnosti. Letos stanujejo poleg naših študentov v njem še avstrijski študentje in študentje iz Trsta, Jugoslavije, Grčije, Indije in Zahodne Nemčije.
Tako je dom že v prvem letu verna podoba nad sto let starega slovenskega hotenja, ki ga je veliki Prešeren združil v besede »žive naj vsi narodi .. ." in ki so se ob otvoritvi svetile izza govorniškega odra.
Visokošolski dom Korotan je nov dokaz uveljavljanja tega hotenja in je za njega naravnost simbolično, da stoji komaj 200 metrov oddaljen od hiše, kjer sta svoje čase knez slovenskega pesništva France Prešeren in avstrijski pesnik svobode Anastasius Griin sklenila večno prijateljstvo. Naj bi novi dom, njegov lastnik in uprava, zlasti pa študentje, ki bodo bivali pod njegovo streho, gojili ta duh naprej, mu dajali iz leta v leto novo vsebino in nove oblike v prid naše kulturne in gospodarske rasti, v prid sporazumevanja in spoštovanja med narodoma v deželi ter med narodi v naši državi rn v svetu.
Študentje igrajo komedijo
prema doma sta moderni in smotrni. Ima svojo knjižnico in slovensko čitalnico, ki je celodnevno odprta, majhno kapelo in veliko prireditveno dvorano. Skupno ima 90 sob. Tri nadstropja služijo študentom moškega spola, zadnji dve nadstropji, ki sta dosegljivi s posebnim dvigalom, pa dekletom, ki študirajo na Dunaju.
Vsak študent ima lastno sobo, ki meri približno 11 kvadratnih metrov. Za njo mora plačati mesečno stanarino 400 šilingov. V vsakem nadstropju je manjša kuhinja, kjer
Na Pohorju
14. narodni park Jugoslavije
Jugoslavija bo dobila v kratkem štirinajsti narodni park. Ta park 'bo nastal v bližini Maribora v pohorskem pragozdu Lobniških šumnikov in bo meril 59 hektarjev.
Najstarejši narodni park v Jugoslaviji je Triglavski narodni park. Za njim je bilo ustanovljenih širom Jugoslavije še 12 narodnih parkov, med njimi tudi leta 1949 ustanovljeni park Plitvička jezera. Štiri narodne parke ima Hrvat-ska, po tri Črna gora in Makedonija, po enega pa Srbija, Bosna in Hercegovina ter Slovenija. Vseh trinajst parkov meri skupno 2187 kvadratnih kilometrov.
Osmošolci — 8. a-razreda — slovenske gimnazije v Celovcu gostujejo po koroških vaseh z Weigiovo komedijo v treh dejanjih »Namišljeni zdravnik”
»Namišljeni zdravnik« je lahko prebavljiv, popularno razvedrilen gledališki obrok, tu pa tam malo pocukran s kakim erotičnim nami-gavanjem, popopran s psihoterapevt-nimi tujkami (psihoterapija — zdravljenje duševnih bolezni), zasnovan po (mnogo je besedne komike) na zanesljivo smešnih tleh salonske družinske norišnice v nekem new-yorškem predmestju: vse v družini je »bolno«; sin, ker je poneveril 1000 dolarjev v očetovem podjetju; žena ker hoče ubiti svojega moža — saj jo sili jesti artičoke; mož, ker hoče ubiti svojo ženo — saj je njena vsaka druga beseda »seveda«; hišna, ker ne spi od samega strahu — boji se cestnih križišč itn. itn., skratka prizanesljiv, dobrodušen posmeh skrbem, ki niso skrbi, medicini, ki ni medicina, slepemu zaupanju v zdravniško čudodelnost, prazni zgovornosti in njenim družbenim uspehom ipd. Delo ne sega v kakšne družbe-no-kritične globine, ni kdove kakšna etično izčiščevalna satira, namen »Namišljenega zdravnika« je očitno samo zabava s 'prijetno serviranim' razsvetljenskim duhovnim blagom: nekakšno sodobno delo v stilu in okviru čitalniške dobe.
S to ugotovitvijo pa smo že pri jedru vprašanja, se pravi pri merilih, ki naj bi se jih človek poslužil v kritiki (— ocenjevanju) študentovskega odrskega nastopa: saj je v nas
koroških Slovencih nekako latentno čitalništvo kljub še tako hrupnemu zatrjevanju o »koraku«, ki da »smo ga ujeli s splošnim razvojem« ipd. Te in takšne besede bojo prazne, prva kakor druga, dokler ... da, dokler se ne bomo razgledali, dokler ne bomo pogledali čez svoj čitalniški lot tja, kjer je dejanski razvoj v ulturi, v našem primeru v gledališki kulturi — recimo v Ljubljani, v številnih ljubljanskih gledališčih, dokler ne bomo poskrbeli za POKLIC-naga igralca-režiserja (enega za vse naše vasi, kjer živi »igram« in igranju predano slovensko ljudstvo!).
Osmošolci Slovenske gimnazije so se pobrigali za takega režiserja (to je razvidno iz njihovega »gledališkega lista«) in jim je treba to samokritično potezo šteti v dobro. Tudi lektorja so si poiskali, kar jim je šteti dvakrat v dobro, saj s tem izpričujejo, da jim materina beseda ni deseta briga, da je treba na oder z odrsko slovenščino, z veljavnim pravo-rečjem.
Spričo tega, da so vsi »igralci« brez izjeme prvikrat v življenju na oderskih deskah in da so se naučili svojih vlog ob zahtevnem zaključnem študiju osmega razreda, jim je treba vnaprej priznati uspeh. Režiserjevo pilo je navzlic pičlim trem dnem storilo svoje: tistega abotnega nepotrebnega mencanja in postajanja, ki je tako značilno za naše podeželske odre, ni več. In tudi tistega »danes anbart, jutri anbart« tistega težaškega govorjenja in štora-stega sedenja ni bilo opaziti, pač pa tekoče dialoge, pravilno vpadanje v
besedo, tu in tam presenetljivo govorno dinamiko, ubrano na poante v tekstu in še kaj razveseljivega.
K posameznim vlogam: Harry, ki je glavna figura in je neprenehoma na odru, naj bi bil klj.ub predpisanemu samozavestnemu nastopu v prvem dejanju še skeptičen, kakor pes pač, ki bi rad sunil kost, pa se boji batin. V drugem in zlasti v tretjem dejanju pa naj svoje »zdravniške« potence suvereno, igrivo in igraje razvija. Tako bo laže rasel od prizora do prizora. Situacijska komika v prizoru, kjer zdravi očeta Pata, je presenetljivo uspela, deloma tudi v prizoru z nasršeno hčerjo Nellie. Pat v svojem koraku sicer ne more popolnoma skriti koroškega kmeta in pokazati ameriškega meščana, ki mu je lepo postlano, a to naj ga ne moti: kak gledališki duhovitež bi mu utegnil prilepiti vzdevek: alienacijska figura. Zaskrbljen in ravnodušen je ravno prav, morda je v tretjem dejanju premalo prizadet, preslabotna hišna avtoriteta. Nellie kot mati ne prepričuje tako močno kot v vlogi žene. V tej je perfektna, skoraj da nevarna Harryju, če je ne bo bolj suvereno »zdravil«. Za hčer Peggy naj bi poiskala v sebi še kakih materinskih čustev, tudi kadar jo graja in roti. Peggy zadovoljivo prepričuje z arogantnim nastopom ameriške »učene ženske«, verjetno (človek ne poznaš Američank v tem pogledu) tudi z bolj ali manj hladnimi reakcijami na Harryjevo snubljenje, vendar bi si človek že zaradi komedije zaželel
Petnajst let „Lipe“ v Kopru
»Primorska zalozba »Lipa« v Kopru je minuli teden slavila petnajstletnico svojega nastanka in izdaje svoje prve knjige — Levstikovega »Martina Krpana«. Založbo je poklicala v življenje potreba po obnovitvi nekdanje živahne primorske založniške dejavnosti, ki jo je fašizem zadnja leta pred drugo svetovno vojno popolnoma zatrl. Založba je prevzela nalogo, da Primorcem spet poskrbi slovenske knjige in da jim pomaga pri obnovitvi svojih knjižnic.
Začetek je bil skromen, delo pa, ki ga je založba opravila v prvih petnajstih letih svojega obstoja, veliko. Izdala je 170 knjig, med njimi so zlasti zastopana dela Franceta Bevka, Bogomira Magajne, Mimi je Malenškove in nekaterih mlajših in starejših pesnikov. Posebne omembe vredna je zlasti bibliofilska izdaja Prešernovega »Sonetnega venca« in izdaja znanstvene razprave dr. Julija Tita »Socialnogeografski problemi koprskega podeželja«.
Med prevodi iz tujih literatur so bile posebno ugodno sprejete »Lipi-ne« izdaje del Sigrid Undset »Kristina Lavransanova hči«, Andreja Soubirana »Ljudje na belem«, »Dnevnik žene v belem« in še nekatera druga, ki jih je morala založba ponatisniti. V prevodih je izdala tudi nekaj del iz italijanske in madžarske literature. V programu za leto 1967 pa ima med drugim izdajo življenjepisnega romana o skladatelju Jakobu Gallusu, ki ga je napisala Mimi Malenšek ter izvirni roman Saše Vengrijeve »Zajtrkujem v urejenem naročju«.
zdaj pa zdaj kak hujši, ognjevit izbruh z zarodki histerije. Frank je ustvarjen komedijant in prevarant, tako poglobljen v svojo vlogo, da v tistem enem trenutku, ko je »normalen«, skoraj ne more iz kože. Tam se bo treba spontano preleviti in razživeti. Mimi je prisrčno vdano hišno punče, ki dobro ve za pravo mero naivnosti. Njej ni kaj oporekati. Dr. Hladny je hvaležna odrska prikazen, ali ko odpre usta, pomisliš na kakega češkega emigranta v Ameriki, ker (vsaj v drugem dejanju) zapopadeš samo vsako drugo besedo. In malo preveč (zu viel des Guten) karikiranja je bilo na stolu. Njegov tik pa je čisto v redu. Bolje: manj presedanja in več trzanja!
Gledalci v Lepeni in v Selah so se prisrčno zabavali. To nedeljo bojo študentje nastopili v Globasnici.
xy
Dvajset let UNESCO - dvajset let dela v duhu miru
V zvezi z dvajsetletnico obstoja organizacije Združenih narodov za vzgojo, umetnost in kulturo — ki jo s kratico označujemo z UNESCO — je njen generalni direktor Rene M ah e u objavil poročilo o naporih, ovirah in uspehih te organizacije. Zaradi splošne aktualnosti to poročilo v naslednjem ponatiskujemo.
UNESCO je nastal pred dvajsetimi leti, ob koncu najbolj morilnega spopada v zgodovini. Organizacija ne namerava samo proslavljati obletnice, marveč misli ob tem dogodku tudi objektivno oceniti opravljeno delo ter vsepovsod izvajati miselne in ocenjevalne napore.
Toda pred obračunom se naša misel obrača k pobudnikom tega zanosnega podviga. Mislim na može m žene, ki so novembra 1945 v Londonu, ko so bili še vidni znaki vojnega razdejanja, izdelali ustanovno listino, iz katere se je čez leto dni rodil UNESCO. Državniki, univerzitetni profesorji in vzgojitelji z velikimi odgovornostimi, intelektualci vseh strok, pisatelji, umetniki — večina izmed njih že preživlja večer svojega življenja. Veliko nas je tudi zapustilo. Prepričan sem, da bo prihodnost upravičila njihovo velikodušnost in jasnovidnost, da jim bo hvaležna za opravljeno delo. V teh slavnostnih dneh se jih moramo spominjati * ganjenostjo. Ideal, ki jih je vodil, je v nas bolj živ kot kdajkoli.
Njihova pobuda se je rodila iz volje in prepričanja. Iz volje, da je treba pregnati fatalnost vojne. Iz prepričanja — skupnega tridesetorici dežel ustanoviteljic, ki ga sedaj deli 120 držav članic — da ni dovolj, če za to, da bi dosegli trajno razumevanje med ljudmi, s političnimi potmi ograjujemo nasprotja, ki nastanejo zaradi njihove razdelitve, marveč da je treba dati miru tudi vsebino in ga graditi v duhovih kot živo resnico.
Namen UNESCO je velik, določa mu veliko poslanstvo: postopno spreobračanje duhov v strpnost, medsebojno spoštovanje, mednarodno razumevanje, spoštovanje človečanskih pravic, vse to pa z dejanskim sodelovanjem med narodi na področju vzgoje in kulture.
Takšna naloga je že po definiciji daljnosežna. Akcija, ki jo takšna naloga terja, ne razpolaga ne z mobilnostjo, ne s trenjem, ki sta značilni za politično in gospodarsko akcijo. Od ljudi, ki so se ji predali, zahteva, da so nenehno in kar se da vztraj-
ni in navdušeni, to se pravi, da terja lastnosti, ki si na videz nasprotujeta. In če danes slavimo spomin tistih, ki so akcijo začeli in ki jih ni več, počenjamo to tudi zaradi nesebičnosti, s katero so se lotili dela, ne da bi doživeli njegovo izpolnitev.
Zgodovina UNESCO je torej mlada. Pa vendar se je ob njem in zaradi njega veliko spremenilo. Ne mislim le na povečano število članov. Ne mislim samo na razširitev njegovih pristojnosti, saj danes zajema poleg vzgoje in kulture, poglavitnih skrbi njegovih ustvarjalcev ter znanosti, ki ji je moral naglo dati enak pomen, tudi tehniko informiranja. Institucija je zrasla tako po obsegu kot po odgovornosti, tako da dandanes njeno delovanje pokriva vse discipline in tehnike duha.
Vendar dejavnosti organizacije v dvajsetih letih ne moremo ceniti samo po delovanju nekakšnih dimenzionalnih meril. Po moje je značilnejši način, kako je UNESCO nenehno prilagajal svoj program, svoje metode in svoj aparat dinamiki sodobnega sveta v silovitem spreminjanju.
INTELEKTUALNO SODELOVANJE IN OPERACIJSKE DEJAVNOSTI
S tega stališča je poglavitno dejstvo u-smeritev organizacije — od leta 1960 naprej — v odločno krepitev konkretne rn
tehnične dejavnosti „na terenu". Računati je bilo treba z ugotovitvama, ki sta bili čedalje zahtevnejši: povezavo (sicer enoduš-no priznano) med vzgojo in razvojem ter potrebo po minimumu enakosti med ljudstvi na tem področju, da bi zares lahko govorili o resnično mednarodnem intelektualnem in etičnem sodelovanju. UNESCO je moral torej ustreči nujnim potrebam najmanj favoriziranih področij sveta v okviru svojih pristojnosti: to se pravi tam, kjer je hudo primanjkovalo šol in učnih kadrov, centrov za znanstveno in tehnološko formiranje, knjižnic in tiskarn. Odločilni preobrat — do njega je prišlo hkrati s pristopom številnih dežel v razvoju, ki so si komaj dobro pridobile neodvisnost — je bil za organizacijo pravcata preusmeritev v tisto, kar bi lahko imenovali operacijska dejavnost v prid razvoja, kateri danes daje dve tretjini sredstev.
Ta novost v UNESCO se ujema s splošno razvojno črto znotraj sistema Združenih narodov, čeprav ustanovitelji niso niti pomislili nanj. Sodelovanje, katere orodje je, je bilo dolgo izključno intelektualnega značaja. Odtlej pa je ob enem intelektualno in operacijsko. Čeprav se ti dve vrsti intervencije dopolnjujeta, ju je vendarle treba opredeliti natanko po njunem medsebojnem odnosu.	(Se nadaljuje)
| Štefan Pippan
Naše narodne vrste in vrste naših prosvetnih delavcev je v četrtek minulega tedna za vedno zapustil mož, ki ga v našem stoletju lahko uvrščamo med korenine slovenskega društvenega, zlasti pa pevskega in glasbenega življenja po Rožu. V soboto smo na pokopališču v Št. Petru pri Celovcu položili k večnemu počitku truplo Štefana Pippana, moža, ki je nad pol stoletja kot mežnar in organist v Kapli na Dravi na področju glasbe vzgajal rod za rodom, mu vlival ljubezen do materinščine in mu posredoval stvaritve naše glasbene kulture. Z njim je odšel od nas eden zadnjih sovrstnikov iz prvih let organiziranega prosvetnega življenja v Rožu, ki so na tem polju tudi še po drugi svetovni vojni vztrajali do svoje sive starosti. Za šentjanškim Močilnikom, za sveškim Jakom Be-gušom in za boroveljskim	er tičem
se je od nas poslovil tudi on v častitljivi starosti 82 let.
Rodom iz Št. Tomaža pri Celovcu se je pred 56 leti priselil v Kaplo na Dravi. Skozi 53 let je živel tam kot mežnar, organist in zborovodja pevcev in tamburašev prosvetnega društva »Štefan Singer«. Najtežavnejša leta slovenskega narodnega življenja v Kapli in okolici, leta od konca prve svetovne vojne vse tja do konca druge svetovne vojne so bila hkrati njegova najuspešnejša leta, kajti v tem času je s svojim tamburaškim zborom zaslovel širom Roža. V teh letih je svoje sile gotovo črpal iz zgledov dekanov Limpla in Štefana Singerja, najbolj pa jih je črpal iz svojega značaja, ki so ga ličili skromnost, potrpežljivost, vztrajnost in globoka vera v pripravljenost mladine za vse lepo in plemenito, če ji človek z zgledom posveti še svojo skrb in ljubezen.
Naš dragi pokojnik je bil tih, a požrtvovalen in vztrajen narodni delavec. Nikoli ni silil v ospredje in skoraj nerodno mu je bilo, kadar je postal središče zanimanja in priznanja. Kdor ga je poznal, ve, kako je pred dobrimi 20 leti spet zaživel, ko je s 60 leti znova zbral svoj pevski in tamburaški zbor in ko je lahko spet postal gonilo prosvetne dejavnosti v Kapli. S takratno mladino, ki je sedaj že v zrelih moških in ženskih letih, je pričel vzgajati četrto generacijo naših aktivnih prosvetašev.
Štefan Pippan je opravil prosvetno delo, ki ga je po naših vaseh v podobnih pogojih le redko kdo o-pravil. Za to delo ga je Slovenska prosvetna zveza odlikovala s »Priznanjem Andreja Schusterja-Drabos-njaka in se mu po svojem zastopniku zahvalila ob odprtem grobu. Najlepše pa so se za njegovo delo in za vse, kar jim je dal, oddolžili njegovi nekdanji pevski tovariši z žalostin-kami ob odprtem grobu. Z. njimi so pokazali, da hočejo držati svojo zvestobo idealom pokojnika tudi preko groba in se ga hvaležno spominjati v svoja pozna leta.
KOLEDAR
Petek, 25. november: Katarina Sobota, 26. november: Konrad Nedelja, 27. november: Virgilij Ponedeljek, 28. november: Gregorij Torek, 29. november: Satumin Sreda, 30. november: Andrej Četrtek, 1. december: Marijan
Delegacija ljubljanske univerze
pri naših študentih na Dunaju
Na povabilo patra Tomažiča je Slovenski visokošolski dom „Ko-rotan" danes teden obiskal akademski pevski zbor „Tone Tomšič". Z zborom je prispel na Dunaj tudi rektor ljubljanske univerze, univ. prof. ing. Albert Struna. Delegacijo ljubljanske univerze je pozdravil predsednik Kluba slovenskih študentov na Dunaju Lojze P o p i t s c h in ob tej priliki želel, da bi bilo sodelovanje med Klubom slovenskih študentov na Dunaju in ljubljanskimi študenti še tesnejše. Isto željo je izrazil v svojem nagovoru tudi predsednik Zveze študentov Jugoslavije na ljubljanski univerzi Ivo Marenk.
Rektor ljubljanske univerze je zbor „Tone Tomšič" nastopil v slav-
Zahvala
Skupnost južnokoroških kmetov se tem potom zahvaljuje vsem volivcem, ki so ji pri kmečkozborskih volitvah 13. novembra 1966 zaupali svoj glas. Predvsem pa se zahvaljuje vsem kandidatom, zaupnikom in drugim sotrudnikom, ki so požrtvovalno delali za uspeh pri volitvah.
Istočasno pa se zahvaljujejo tudi vsem mandatarjem v prejšnji volilni dobi, ki pri teh volitvah niso več kandidirali ali pa niso bili izvoljeni.
Izvoljeni zastopniki Skupnosti južnokoroških kmetov v krajevnih kmečkih odborih, v okrajnih kmečkih zbornicah in v Kmetijski zbornici za Koroško se bodo izkazanemu zaupanju oddolžili s svojim prizadevanjem za koristi južnokoroškega kmečkega prebivalstva.
»Korotance" pozdravil v imenu univerze v Ljubljani, v imenu univerzitetnega sveta ter profesorjev in študentov, posebej pa še v imenu pevskega zbora. Rektorju doma se je zahvalil za neumorno in vztrajno delo v prid študentov, nakar je dejal: »Skromni prispevek naše univerze (ljubljanska univerza je darovala pohištvo za dom — op. ured.) nam je v ponos predvsem zaradi tega, ker nosi dom ime ,Dom koroških študentov' in ker je namenjen koroškim študentom, pa tudi drugim, ki so dobre volje. Kadar je govor o Koroški, nas gane in težko nam je govoriti o Koroški. Boljše je, če jo doživljamo. Gane nas, kadar slišimo o Zilji, Podjuni in Rožu." Rektor pa se je spomnil tudi svojih rodnih krajev, tistih krajev Koroške, ki so leta 1918 pripadli Italiji. »Kri ni voda", je dejal, »kri veže preko vseh pregraj, ki so že razveseljivo med-lejše. In naj bo zato ta dom novo žarišče slovenske kulture v dobrobit slovenskega ljudstva ob neskr-njenem prijateljstvu z vsemi tistimi, ki žive med nami in med katerimi živite vi".
V petek zvečer je akademski
nostni dvorani dunajske univerze. Koncerta sta se udeležila rektor dunajske univerze, univerzitetni profesor dr. H 6 rman n ki je gostom iz Slovenije izrekel dobrodošlico in rektor ljubljanske univerze, univerzitetni profesor ing. Albert Struna. Poleg slovenskih študentov in dunajskih Slovencev se je koncerta udeležilo precejšnje število drugih študentov in Dunajčanov. Vsi smo občudovali izvrstni pevski zbor, ki se mu gotovo odpirajo mednarodne perspektive. Zbor, ki mu je dirigiral Marko Munih, je imel posrečeno sestavljen program. Obsegal je dela slovenskih skladateljev od Gallusa do modernih skladateljev slovenske umetne pesmi. Drugi del je bil preprostejši, pri čemer je bilo zanimivo, da je poslušalcem bolj ugajal, verjetno zaradi tega, ker je pokazal ljudsko dušo. Višku navdušenja se je zbor odzval s tem, da se je z »Ave Maria" ob koncu poklonil velikemu avstrijskemu skladatelju Brucknerju ki je deloval tudi na dunajski univerzi.
Kot gostje Zveze avstrijskih viso-košolcev so si ljubljanski študentje v soboto ogledali zanimivosti Du-
naja, avstrijska televizija pa jih je s Prešernovo »Zdravico" uvrstila v sobotni program oddaje Heinza Conradsa »Kaj je novega?" Sobotni večer so ljubljanski študentje preživeli skupno s člani Kluba slovenskih študentov in s predsednikom Zveze avstrijskih visokošolcev na dunajski univerzi Raimundom Neuwirther jem, ki je izrazil željo, da bi zbor kmalu spet prišel na Dunaj, v Grinzing.
B - J
V - A
V soboto 10. decembra 1966 konča na Državni gimnaziji za Slovence prvo tromesečje.
Ob 10. uri dopoldne je v Domu glasbe (Konzerthaus) v Modri dvorani občni zbor Združenja staršev in popoldne v šoli „Dan staršev' od 13. do 16. ure.
Ravnateljstvo
Društveno delo se spet oživlja
Da je z jesenjo delo naših prosvetnih društev spet zaživelo, sta pokazali minula sobota in nedelja, ko smo lahko zabeležili po naših društvih kar tri prireditve. Slovensko prosvetno društvo »Srce« v Dobrli vasi je začelo z vpeljanimi »sobotnimi večeri«, Slovensko prosvetno društvo v Št. Janžu v Rožu je imelo v gosteh folklorno skupino iz Gorij pri Bledu in mladinski pevski zbor iz Podnarta, pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva »Svoboda« v Logi vasi pa je koncertiral v Vir-mašah pri Škofji Loki pri kulturno-prosvetnemu društvu »Ivan Cankar« s katerim že nekaj let goji kulturno izmenjavo.
Dobrloveško prosvetno društvo je v minuli prosvetni sezoni vpeljane »četrtkove večere« letos spremenilo v »sobotne večere«, ko so ljudje bolj prosti in lažje dostopni za kulturno razvedrilo. To je potrdil prvi »sobotni večer«, na katerem se je kljub številnim drugim prireditvam zbralo nad 50 udeležencev. Na tem večeru so prisluhnili Slovenskemu oktetu, ko poje v filmu o Gorenjski ohceti, zatem pa so se še seznanili z letošnjimi dogajanji med koroškimi Slovenci, ki jih je na filmski trak posnel tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot.
V nedeljo so Šentjančani in okolica doživeli prireditev, kakršnih je bilo v preteklosti v Št. Janžu le malo. Ansambla občinskega sveta Radovljica Zveze prosvetnih organizacij sta jim postregla z odlično pripravljenimi in izvajanimi nastopi,
Poleg folklorne skupine iz Gorij jih mestcii Takrat je pričel občinski
Razvoj in pospeševanje industrije v Celovcu
Celovški magistrat je pred krat- kot po 20 ljudi. 46 od njih sodi kim izdal lično, z obilnimi ilustra- med izrazita industrijska podjetja, cijami opremljeno brošurico o raz- ki skupno zaposlujejo 5360 ljudi. K voju in pospeševanju industrije v tem podjetjem se pridružuje še 5 Celovcu. Brošurica v sila pregled- podjetij s 2700 zaposlenimi, ki ima-ni obliki prikazuje nastanek obrti jo svojo upravo v Celovcu, podjet-in industrije v našem glavnem me- ja sama vendar ležijo izven mesta, stu. Začetki obrti segajo nazaj v 16 od 46 industrijskih podjetij, ki 13. stoletje, prva industrijska pod- imajo 3100 zaposlenih, je nudil ma-jetja pa so nastala v drugi polo- gistrat zemljišča na razpolago. S vici 16. stoletja. Tri od teh podjetij tem prizadevanjem ob iniciativi obstojajo še danes.	podjetij samih je uspelo, da se je
Močneje se je industrija v Ce- v Celovcu število zaposlenih v zad-lovcu pričela vendar razvijati šele njih 10 letih dvignilo za 30%. v 19. stoletju, vendar njen razvoj od tega časa naprej ni držal kora-
ka z naglo naraščajočim številom y ^ g | j_ q
prebivalstva. Močnejši vzpon raz-	8 a-razreda slovenske gim-
voja industrije nase glavno mesto	y Ce,ovcu vob|Jo nQ veselo.
igro
NAMIŠLJENI ZDRAVNIK (Hans Weigel)
lahko zabeleži šele v zadnjih desetih letih, ko je bila v glavnem zaključena obnova koncem druge svetovne vojne dokaj porušenega
je zadivil mladinski pevski zbor iz Podnarta pod vodstvom svojega dirigenta Matevža Fabijana. V sporedu so posebej dopadale skladbe dirigenta. Lepe prireditve njeni udeleženci, ki so do zadnjega napolnili Tišlarjevo dvorano, dolgo ne bodo pozabili.
O gostovanju Logoveščanov v Vir-mašah pa imamo za prihodnjo številko obljubljeno podrobno poročilo.
svet načrtno pospeševati razvoj obstoječe in naselitev nove industrije. Pokupil je precej pripravnih zemljišč, med njimi 151.000 kvadratnih metrov obsegajoča Fisch-lova zemljišča in jih pod ugodnimi pogoji dal industrijskim podjetjem na razpolago.
V območju mesta je sedaj skupno 165 podjetij, ki zaposlujejo več
ZAHVALA
Ob težki izgubi moža, očeta in starega očeta
Štefana Pippana
dolgoletnega mežnarja in organista v Kapli ob Dravi
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so izkazali zadnjo čast dragemu pokojniku.
Posebna zahvala velja mil. g. kanoniku Zecbnerju, č. g. proštoma Trabesingerju in Brandstatterju ter č. g. župniku Kanaufu; nadalje zastopstvu avstrijske zvezne vojske, pevcem pod vodstvom Toneta Spruka ter predstavniku Slovenske prosvetne zveze.
Lepo se zahvaljujem tudi vsem, ki so darovali vence in cvetje.
I
Celovec, v novembru 1966.
Žalujoča žena Helena v imenu vseh sorodnikov
BRALCI SE OGLAŠAJO:
Naivno in neodgovorno
Ne bom na dolgo govoril okoli spev« izvoljenemu kandidatu v kme-stvari, marveč bom kar naravnost povedal, kaj se mi okoli zadnjih kmečkozborskih volitev dopade, kaj se mi pa ne dopade.
Dopade se mi, da je Skupnost južnokoroških kmetov pri teh volitvah nastopila tako, da je nagovorila vse južnokoroške kmete, ki smo od našega deželnega poklicnega zastopstva že desetletja zapostavljeni in v katerem še nikoli nismo prišli do številčnega zastopstva, ki nam pripada. Zato prizadevanja, da bi ne glede na narodnost in politično prepričanje južnokoroški kmetje s skupnim nastopom prišli do tega zastopstva, odobravam in jih pozdrav-ljam.
Ne dopade pa se mi, da je »Naš tednik — Kronika« že pred volitvami hotel iti drugo pot in da je poskušal volilno borbo zožiti na pristaše prvega kandidata te skupnosti, vsled česar skupnost ni »potegnila« tako, kakor je potegnila pri volitvah leta 1961. Zguba skoraj tretjine glasov je huda in nedvomno posledica take ožine.
Dopade se mi tudi, da je »Slovenski vestnik« po volitvah pogledal tej resnici resno v obraz. Nikakor pa se ne morem strinjati z »Našim tednikom — Kroniko«, ki je po volitvah to resnico kratko in malo obšel in zapel malo okusen »slavo-
tijsko zbornico, ki ga le-ta gotovo sam odklanja. Ta slavospev spričo izida volitev dokaj pretiran, ker smo koncem koncev vsi, ki smo se vključili v te volitve, že pred njim in z njim tudi storili svojo dolžnost. Prilepiti sedaj zasluge samo na. njegove prsi, zaradi tega ni le naivno, marveč tudi neodgovorno. To hromi med nami moralo vsem, ki se prizadevajo za koristi južnokoroških kmetov, zato pa škoduje tudi naši narodni skupnosti. Sedaj zahteva čas od nas kmetov združitev vseh sil, ne pa delitev na tiste, »ki se smejo z njim vred prištevati k slovenski narodni celoti« in na one, ki so kot Slovenci drugačnega mnenja.
Glas z Gur
SPOROČILO
Po poldrugem letu službovanja na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Celovcu se je te dni poslovil vicekonzul Spasoje Jakovljevič, ker je bil odpoklican na drugo službeno dolžnost. Ob svojem slovesu pozdravlja vse prijatelje in znance na Koroškem, ki jih bo obdržal v prijetnem spominu.
v nedeljo 27. novembra 1966 ob treh popoldne pri Šoštarju v G loba s n I c I.
TO IN ONO
OD SMOHORA DO LABOTA
ŠMOHOR. — Življenje v zgornji Ziljski dolini in Lessachtalu se pričenja normalizirati. Največjo zaslugo imajo pri tem edinke avstrijske vojske, ki so cesto v Lessachtal le pred nastopom zime v krotkih 14 dneh zasilno obnovile, čeprav je bila na 100 mestih tako poškodovana, da neobveSčen sploh ni mogel vedeti, da je tod enkrat tekla. Zasilno obnovljena cesta je bila v nedeljo slavnostno izročena svojemu namenu.
ZILJSKA BISTRICA. — Pri spravilu Lesa Iz Bistriike planine je v sredo minulega ledna pričel drčati traktor s prikolico, na kateri je bil naložen les in je sedelo 7 delavcev, eden pa je bil poleg vozača na traktorju. Traktor se je prevrnil. Medtem ko so se delavci na prikolici Se pravočasno reSill, je traktor pokopal pod seboj vozača Jožefa Kaiserja in delavca Josefa Nedlzo-veca. Slednji je na poSkodbah kmalu umrl.
DOBRAC. — Uprava ceste na Dobrač je za zimski čas pocenila pristojbine za vožnjo po tej cesti. Pristojbina znaSa na avtomobil in osebo pri koroSkth vozilih 20 Šilingov, pri tujih avtomobilih pa 30 Šilingov. Za dve osebi v koroSkem avtomobila zno-Sa 36, v tujem pa 45 Šilingov, za tri osebe pa 45 oz. 60 Šilingov. 10 dovolilnic skupno stane 150 Šilingov, 7 pa 107 Šilingov.
BISTRICA V ROŽU. — Na gradbiiču Družbe dravskih elektrarn je bila minuli petek manjSa slavnost, ki jo bila povezana s tremi pomembnimi dogodki. Ta dan je bilo na gradbišču od 145.000 kubičnih metrov betona, ki bodo potrebni za elektrarno, porabljenih 100.000 kubičnih metrov, stroSkl gradbnje, ki bodo skupno znaSall 143,5 milijona Šilingov, pa so s tem dosegli viSIno 100 milijonov Šilingov. Od pričetka gradnje 15. maja 1965 je bilo na gradbišču opravljenih 2 mlljona delovnih ur.
METLOVA. — Neznani avtomobilist je v noči od sobote na nedeljo do smrti povozil 22-letncga strojnega ključavničarja Lorenca Lipnika, ki je bil na poti z mopedom. Do te ugotovitve je privedla sod-nijsko zahtevana obdvkclja.
Kakor ti meni
(Stara zgodba)
•4
V gorskem svetu sta bili dve osamljeni, precej premožni kmetiji. V eni izmed njih se je iz roda v rod že dolgo prelivala velika skopost. Ta grda lastnost je zasužnjila vsak novi rod, držala se je ljudi in jih spremljala kot zli duh. Za tujca ni bilo koščka kruha, ne kozarca vode ali prenočišča, pa čeprav bi popotnik želel prespati v hlevu.
Pri hiši so imeli starega, zgaranega in že povsem onemoglega moža — očeta mladega gospodarja. Tudi stari mož je bil sko-pušen in je v skoposti vzgajal tudi svojega sina — mladega gospodarja. Leta so tekla in prišel je tudi čas, ko je moral oče izročiti sinu svoje gospodarstvo. Sin se je oženil, oče pa je zavzel svoj prostor pri peči in v
V kotu in pri peči, sem zapisal, kaj ne? Tam je bil prostor za onemoglega moža, tako je določil sin, mladi gospodar.
Oče je postajal vedno bolj nemočen in betežen, zato je bil mlademu zmerom bolj v napoto in nadlego. Z ženo se je posvetoval, kaj -naj napravita z očetom. Mladi se je spomnil, da imajo kakih sto metrov nad hišo svisli, kamor so spravljali seno in kjer so si v sili poiskali kosci streho. Tam je zadnje mesece životaril in umrl tudi njegov stari oče. Tega je bilo že petindvajset let, a se je vendar še dobro spominjal dogodka. Zagorel je od veselja, ko se je tega spomnil.
Stopil je v kuhinjo in brž povedal ženi, kako je sklenil rešiti se očeta.
Očeta je pri teh besedah zazeblo, krčevito je stisnil roke k sebi, spomin mu je kot strela šinil v preteklost: spomnil se je nečesa. Iz oči so mu privrele redke, debele solze. Ničesar ni rekel, samo pokimal je in zamrmral -nekaj nerazločnega. Sin pa je to razumel tako kakor da se oče strinja.
Naslednje jutro je mlada gospodinja nesla v svisli dve raztrgani odeji, s katerima so pokrivali prepotene konje. Nesla je še posodi, v eni je bila voda, druga pa je bila prazna. V svislih je zmetala na kup nekaj sena in pripravila ležišče. Ko se je po strmini vračala k hiši, je že srečala moža, ki je na hrbtu nesel očeta. Ob srečanju ni spregovorila, pa tudi pogledala ju ni naravnost.
Sin je po strmem klancu težko nesel očeta, zato je ha pol poti obstal, se obrnil proti hiši ter počasi spustil očeta na gladek kamen. Oba sta nekaj časa molčala, potem
pa je oče s hripavim in tresočim se glasom dejal:
„Sin moj, sin moj!" Za trenutek je utihnil.
»Prav na tem mestu sem počival jaz, ko sem nesel svojega očeta." Spet je utihnil in s težavo izdavil.
Da nesel sem ga prav tja, nesel pred petindvajsetimi leti."
Sin je zamišljeno sedel, kakor da bi ne bil ničesar slišal. Nato je sunkoma vstal, oči pa je imel solzne. Sedel je očetu med noge, ga z rokami naravnal na hrbet in spet vstal. Ni se obrnil proti svislim, ampak je odšel proti hiši.
Žena ni prišla pogledat in ne vprašat, zakaj je mož prinesel očeta nazaj, čeprav je skozi kuhinjsko okno dobro videla vse. Sin je posadil očeta v posteljo, mu pogledal v obraz, ga objel in komaj komaj izrekel:
»Nočem, da bi tudi mene moj sin nesel v svisli. Oprosti, oče!"
Labodica - nevesta
(NORVEŠKA PRAVLJICA)
kotu.
LOJZE ZUPANC:
Sojenica
(BELOKRANJSKA)
Vila sojenica je prišla z Gorjancev v majhno vas ob Kolpi, da bi novorojenčku prerokovala življenjsko srečo. Vso dolgo noč je sedela ob zibeli, a ko je ob zori odšla iz vasi, ji je jutranji veter zapletel lase ob ograjo zraven revne bajte. Sojenica se sama ni in ni mogla rešiti, pa je zaklicala, naj ji dober človek pomaga razvozlati dolge lase.
Iz bajte je pritekla revna osebenjka in sojenici pomagala. Ta pa je žensko vprašala, če zna presti in tkati.
»Presti in tkati znam,« je odvrnila osebenjka. »A kaj mi to pomaga, ko pa nimam niti klobke prediva niti krosne.«
Zdajci je vila sojenica izpulila iz glave en sam las, ga podarila osebenjki in dejala:
»Vzemi preslico in spredi ta las v klobko. pa boš imela zlato predivo! Ko ga boš prodala, si boš za novce lahko kupila krosno. Na prejo pa ne smeš povabiti nikogar! Sama moraš presti in tkati!«..
Ko je sojenica odšla, je ženska vzela v roke preslico, nasnula nanjo zlati las ter predla. Klobko se je debelilo in debelilo, da bi za vse predice iz vasi bilo zadosti preje. In presrečna osebenjka, ki je pozabila na vilinje naročilo, je še tisti večer povabila na prejo vse sosede. Zenske so prišle s preslicami, da bi osebenjki pomagale presti. Videle so, da se zlato klobko debeli in debeli, pa so vzkliknile:
»Bogme, ali ne bo nikoli konca te preje?«
Tega bi ne smele reči! Klobko je poteklo in konec je bilo zlate preje.
Na osebenjkini preslici pa je le ostalo toliko zlate preje, da je potlej, ko jo je prodala, vse žive dni živela brez skrbi.
„V svisli ga bom odnesel, ti pa mu boš vsak dan enkrat nesla nekaj jesti in piti, laže ti bo, ko pa da se starega ogibljemo v hiši," je rekel ženi in ne da bi čaka! na njen odgovor, stopil k očetu v hišo.
Ta je nemočen sedel v postelji. Odeja je bila polita s prežganko, ki se mu je bila polila pri zajtrku, ker so se mu tresle roke. Polita postelja je v sinu še utrdila sklep, da mora oče iz hiše. Priliznjeno mu je rekel: „Oče, zunaj je toplo, na njivah je veliko dela, zato ne bomo mogli biti vedno pri tebi. Vse njive in gozdove imamo na zgornji strani. Kadar gremo na njivo ali se vračamo z nje, gremo mimo svisli, zato bo najbolje, da se kar v svisli preseliš."
Nekega dne je šel mladenič na lov. Tedaj je zagledal tri labode, ki so se spustili k je-zercu. Kako je ostrmel, ko so v travi odložili labodja krila, podobna pajčolanom in so nato tri snežno bele deklice zaplavale v jezeru. Kmalu so stopile na breg, si nadele labodje peruti in odletele, odkoder so prišle. 'Najmlajša in najlepša med njimi pa je fanta tako očarala, da je odslej noč in dan mislil le nanjo.
Mladeničeva mati je opazila, da sina ne veseli več lov in ne kaj drugega, in je skušala
dognati, kaj ga mori. Sin ji je povedal, kaj je videl in dejal: — Takrat bo.m spet vesel, ko bo labodja deklica postala moja žena.
Tedai je rekla mati: — Lahko se ti izpolni želja. Pojdi v četrtek ob sončnem zahodu k jezeru, kjer si jo poslednjič videl. Dobro pazi, kam bodo deklice položile obleko. Vzemi njeno obleko in zbeži. Ne bo dolgo, ko bosta la-bodici odleteli, tretja deklica pa bo prišla k tebi. Če hočeš, da bo ostala s teboj, ne daj ji obleke in četudi te na kolenih prosi zanjo.
Mladenič je storil, kot mu je svetovala mati. Na četrtkov večer se je skril na jezerski obali. Slednjič je sonce zatonilo in ne dolgo, prileteli so trije labodi in se spustili na breg. Takoj so se spremenili v lepe deklice, ki so odložila svoja prosojna oblačila v -travo in pohitele preko belega peska v čiste valove.
Mladenič je neslišno prišel, vzel obleko najmlajše in najlepše in -jo skril v grmovje. Kmalu je zagledal, kako sta odletela dva laboda. Tretja deklica pa je prišla, pokleknila predenj na bela kolena in moledovala, naj ji vrne labodje ogrinjalo.
— Ne je odvrnil mladenič in ogrnil deklico s svojim plaščem. Zavihtel jo je na svojega belca in odjezdil domov. Kmalu so praznovali svatbo.
Srečno sta živela in njeni otroci so bili najlepši, kar se jih je kdaj rodilo.
Preteklo je polnih sedem let. Ko sta nekega četrtka zvečer legla k počitku, je mož povedal svoji ženi — labodici, kako si jo je pridobil. Prosila je in prosila, dokler ni vzel iz stare skrinje belo oblačilo, ki ga ji je skrival sedem let. Komaj ga je žena prijela, že se je spremenila v labodko in odletela je skozi odprto okno. Nikoli več niso videli najlepši otroci svoje matere in mož nikoli več svoje žene.
Neposlušne muhe
V lepi veliki sobi je živela mati muha. Imela je tri hčerke. Zelo so bile razposajene in le s težavo jih je krotila. Nekoč ji je ušla ena in zopet drugič druga. Staro muho je skrbelo, kako se bodo njene tri mlade hčerke znašle v življenju in jih je zato vedno učila:
»Varujte se predvsem treh reči: čebeljega medu, piva in ognja. To je za muho najbolj nevarno! Če se boste izogibale tega, boste dolgo in lepo živele."
Mlade muhe so se samo namuznile in se za hrbtom posmehovale materi. Najstarejša je bila tako ohola, da je rekla materi:
„Kaj govoriš! Čebelji med je zelo dober," in je odletela na mizo, kjer je bil med v kozarcu. Potipala ga je z eno, pa z drugo nogo. Vse noge so se ji prilepile, tako da ni mogla več vzleteli ter je tako umrla.
Druga muha je čez nekaj dni že pozabila na sestrino nesrečo. Dejala je: »Meni ugaja pivo,” in odletela na rob kozarca s pivom. Od hlapov se ji je zavrtelo v glavi. Omahnila je v pivo in se utopila.
Tretja, najmlajša muha si je mislila: »Mati pretirava. Ogenj ni jestvina in zato ni nevaren." Zletela je proti ognju, si osmodila krila, omahnila vanj in zgorela.
Stara muha je bila žalostna nad nesreč o svojih treh hčera. Zamišljeno je lezla po zidu in premišljevala:
»Če bi otroci ubogali starše, bi bilo vsem lepo. Starši smo že veliko doživeli, a se otroci nočejo pri nas učiti. Če bi ubogale moje uboge hčerke, bi danes še vse živele."
niiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiMiii:niiiiiiiiiiiiiinwiiiiiiiiiiiiniiimiiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiimiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiminuiiiiMiiiiiiiiiuiiiiii!iiiiiHiifiiiiii^
ROBERT MERLE
„Ach was!" se je razjezil riitmeisier. »Greh!... Kakšna neumnost!"
Nato ipa do konca previjanja ni več spregovoril. Ko je bolničarka odšla, se je ritfmeister z besnim obrazom obrnil k 'meni.
„Si jo slišal, Rudolf? To ti je trapa, -kaj? Tako lepe ciz-ke ima, pa še zmeraj verjame v greh! Herrgoft! Greh! ... Kakšna neumnost! ... Vidiš, s takšnimi oslarijami jim farji polnijo glave! Greh!... Takole naše poštene Nemce vlečejo za nos ... Tisti prasc-i jih strašijo z grehi, pošteni Nemci pa jim še dajejo denar! In bolj ko jim te uši pijejo kri, bolj so naši Dummkopfe zadovoljni. Stenice, same stenice, ti pravim. Hujše kakor Židje, Rudolfi O, ko bi jih dobil v pest, Herrgott, prekleto bi se me zapomnili... Greh! ... Jasno, saj ste se iz greha rodili! Od rojstva ste grešili, na kolena torej... Vidiš, kako pritiskajo na naše poštene Nemce! S strahom! Ustrahovati jih hočejo! In ti naši pomilovanja vredni cepci so tako prestrašeni, da imajo že poljubljanje za greh! .. . Samo še po kolenih znajo laziti, ti idioti, moliti in se trkati na prsi: Odpusti nam, o gospod! • Odpusti nam, o gospod!..."
In nekaj časa je tako presenetljivo dobro oponašal
vernike, ki obujajo kesanje in se bijejo na prsi, da se mi je zazdelo, ko da bi pred sabo zagledal očeta.
„Donnerwetter!” je potem spet zagrmel! »Kakšna neumnost! ... Samo en greh je na svetu, Rudolf. Le dobro me poslušaj... Greh je, če nisi dober Nemec! Vidiš, to je greh! In jaz, Ritfmeister Gunther, sem dober Nemec! Kar mi zapove Nemčija, tisto tudi storim! Vse, kar mi Nemški poveljniki zapovedo, tisto tudi storim! In to je vse, da, to je poglavitno! Ne prenesem, da bi mi po vsem tem tiste stenice pile kri!”
Napol se je privzdignil na blazinah, svoje mogočne prsi je obračal proti meni, iz oči so mu švigale strele: še nikoli se mi ni zdel tako lep.
Kmalu nato je zlezel iz postelje. Naredil je nekaj korakov po sobi gor in dol, pri tem pa se je opiral na mojo ramo. Spet je postal rožnate volje in smejal se je za vsak prazen nič.
»Povej mi, Rudolf, kaj ljudje menijo o meni.’
»Tukaj? V bolnišnici?"
»Kje pa drugje, Dummkopf! Saj smo v bolnišnici, ali
ne?"
Skrbno sem pobrskal po svojem spominu.
»Pravijo, da ste pravi nemški heroj, Herr Rittmeisterl"
»Tako! Tako! To torej pravijo... Kaj pa še?"
»Da ste čudni, Herr Ritfmeister."
»Pa še?"
»In ženske pravijo, da ste...’
»Kakšen?"
»Moram res povedati, Herr Riftmeister?"
»Kaj pa drugega, Dummkopf!"
» ■ ■ • da ste navihanec."
»Ha! Ha!... Saj imajo kar prav! O, jim bom že še pokazal!..."
»In razen tega pravijo, da ste strašni."
»In kaj še?"
»Pravijo pa tudi, da imate svoje ljudi zelo radi."
Da, zares so tako govorili, in mislil sem, da bom majorju Guntherju s tem naredil veselje, toda obraz se mu je v hipu pomračil.
„Kwatsch! Kakšna neumnost! Da imam rad svoje ljudi!... Kakšna neumna sentimentalnost!... Povsod samo ljubezen in ljubezen... Poslušaj, Rudolf: Ne, -nimam jih rad, ampak se z njimi veliko ukvarjam. To je vse kaj drugega. Ukvarjam se z njimi, ker so dragonci, jaz pa sem njihov oficir in Nemčija potrebuje dragonce. To je vse!"
»Toda, ko je mali Erik umrl, ste njegovi ženi poslali pol svoje plače, to vendar vsi vedo."
»Ja, ja, že res," je rekel riftmeister in mi pomežiknil. »Razen tega sem njegovim napisal imenitno pismo, v katerem sem na vse pretege hvalil našega kilavega Erika, ki je bil taka reva, da se je komaj obdržal na konju! Ampak zakaj vse to, a? Kaj misliš, Rudolf?... Zato, ker da sem imel rad Erika?... A?... Daj no, le pomisli malo, Rudolf ... Ko se je tisti usrane stegnil, je prenehal biti dragonec. No, vidiš, in tisto komedijo z denarjem in s pismom sem naredil, da je vsa vas strmela, ko je brala, moje pismo, in rekla: No, naš Erik je bil nemški heroj in njegov oficir je pravi nemški oficir!"
Zaustavil se je in me pogledal globoko v oči.
»To je zaradi zgleda, me razumeš?... Če boš kdaj postal oficir, se spomni mojih besed: denar, pismo in vse, kar je takšnega ... Tako je treba postopati, da, natanko tako! Zaradi zgleda, Rudolf, zaradi Nemčije!"
Nato se je ves obrnil k meni, mi svoje povezane roke položil na rame in me potegnil k sebi.
»Rudolf!"
»Jawohl, Herr Riftmeister!"
Njegov pogled je priplaval k meni iz velike višine.
6 _ štev. 47 (1278)

25. november 1966
Kako pitamo starejša teleta na belo meso?
Oskrba trga s telečjim mesom postaja vedno bolj problematična. Zlasti v poletnem času na Koroškem nimamo dovolj telečjega mesa, da bi s ponudbo zadostili domačemu prebivalstvu in turistom po naših hotelih in gostiščih. Vzrok tega je enostaven. Telečje meso ostane bele barve, ki jo od njega zahtevamo, le ob določeni krmi, to je ob krmljenju z mlekom ali pa s krmnimi mešanicami, ki so po svojih sestavinah zelo podobne mleku.
Pitanje telet z mlekom pri sedanjem razmerju cen za mleko in odkupnih cen za teleta na splošno ni rentabilno. Zato prodajamo teleta mesarjem, čim so dosegla osem tednov starosti in težo 60 do 89 kg. V tem pa je tudi vzrok pomanjkanja telečjega mesa na trgu. Tako nastane vsestransko utemeljeno vprašanje: ali je mogoče teleta opitati tudi na težo 150 kg in pri tem imeti zagotovilo, da bo njihovo meso še belo in da bo pitanje tudi rentabilno!	i
Na to vprašanje po mednarodnih izkušnjah lahko pritrdilno odgovorimo, vendar z dodatkom, da tako pitanje zahteva poseben postopek in sistem, ki ga je treba brezpogojno upoštevati. Skoraj povsod v svetu imamo krmne mešanice za pitanje telet, s katerimi pri pitanju lahko nadomeščamo mleko. Holandci imajo mešanico, ob kateri potrebujejo teleta le še 5 % polnega mleka, Amerikanci pa celo poročajo, da je pri njihovih Specialnih mešanicah pri pitanju potrebno le še 2 do 2,5 % mleka.
Z njihovim sistemom pitanja se vendar mi ne bomo bavili, pač pa se bomo bavili z italijanskim sistemom, ki so ga preizkusili tudi na velikih pitališčih telet v Jugoslaviji. Ta sistem bazira na pitanju s Specialno mešanico z imenom .Lattolio neve". Po svojih sestavinah je ta mešanica podobna mešanici .Raiffeisen-Kalbermast", ki jo izdeluje zadružna mešalnica krmil v Celovcu. Sestavljena je iz posnetega mleka v prahu z dodatkom masti, vitaminov, antibiotikov, ontioksidantov in emulgaforjev, vsebuje pa 23 do 24% surovih beljakovin, 19 do 20 odstotkov surove masti, okoli 5,5 % pepela in okoli 48 % brezdušičnih ekstratov. Poleg tega vsebuje še ustrezne vitamine, in sledovne elemente, pri čemer je železo, zaradi katerega meso pordeči, najslabše zastopano. V svojih bistvenih sestavinah je
Dnevni obroki napoja		
pri daljšem pitanju telet		
Y kmetijskem kombinatu Beograd Imajo za na-		
pojanje	telet, ki jih pitajo do	ISO kg live tele
uvedene	naslednje dnevne obroke napoja:	
Starost i	tednih Dnevna količina	Dnevna količina
	•Lattolio neve”	vode v litrih
	v kilogramih	
3	O.f	«.i
4	1.0	7,1
5	1.2	0.0
4	1.4	0.0
7	1,5	9.5
8	1.7	10.1
•	1.9	11.1
ti	2,1	11.9
n	2,1	11,9
12	2.5	12.0
n	2,7	12.0
Po-zfml	količino vode zmanjlujejo za 0,5 do 1	
Uit« od	količine, k| je navedena v tabeli.	
torej italijanska mešanica „Laftolio neve" podobna naši zadružni mešanici „Raiffei-sen-Kalbermast". Tudi recepturi krmljenja sta si slični, kar pomeni, da na splošno pri nas ni ovire, da bi se lotili — tako ga lahko imenujemo — podaljšanega pitanja telet na 120 do 150 kilogramov.
Izkušnje pitanja
Iz zadevnega poročila Kmetijskega kombinata Beograd o izkušnjah in rezultatih pri podaljšanem pitanju telet na belo meso povzemamo naslednje bistvenosti:
* Vsa teleta morajo biti individualno ali posamič nameščena v ustrezno velikih boksih. Tla morajo biti pokrita z letvami, da ni potreben nastilj in da bokse lahko čistimo z odplakovanjem blata z vodo. Hlevi z boksi morajo biti suhi in zračni. Teleta boksov pred končanim pitanjem ne smejo zapustiti.
■	Za pitanje so najbolj pripravna teleta moškega spola. Ob otelitvi morajo tehtati vsaj 40 kilogramov, sedmi dan po ote-lifvi, ko jih pričnemo pitati z napojem iz krmne mešanice in vode, pa morajo tehtati vsaj 47 kilogramov. Od slabejših telef ne smemo pričakovati dobro opitanih živali.
■	Napoj je treba pripraviti za vsako starostno skupino telet posebej, ker je treba razmerje med vodo in mešanico od tedna do tedna menjati. V tretjem tednu starosti mora napoj sestojati iz približno 86 % vode in 14% mešanice, koncem 13. tedna pa iz 78 % vode in 22 % mešanice.
■	Mešanico je treba najprej zmešati z dvojno količino vode, ki mora imeti temperaturo 45 do 50 stopinj Celsija. Po dvajsetminutnem mešanju je treba nastali kaši primešati še potrebno vodo, ki pa mora imeti temperaturo 35 do 39 stopinj Celsija. Ta napoj morajo teleta dobiti takoj in sicer iz vedra, ki ga je treba navrh oprati, kakor je treba oprati posodo, kjer smo napoj pripravljali.
■	Teleta je treba napajati dvakrat na dan in sicer v enakem časovnem razdobju. Ce jih napajamo ob šestih zjutraj, jih je treba tudi zvečer napajati ob šestih, če pa jih zjutraj napajamo ob osmih, jih moramo tudi zvečer napajati ob osmih.
Pri tako skrbnem delu so teleta, ki so v povprečju 7. dan starosti tehtala 52,4 kg, ob koncu pitanja tehtala 141,2 kg, odstotek prisilno zaklanih telet je znašal le 1,76%, odstotek med pitanjem poginulih telet pa 0,7 %. Teleta so v povprečju dnevno prirasla za 1,079 kg, za kilogram prirastka pa so potrebovala 1,6 kg mešanice „Latfolio neve”. Starost telet ob koncu pitanja je znašala 101 do 111 dni.
Postopek pitanja
Preden preidemo na podrobnejši opis sistema pitanja, ki so ga preizkusili v Agrokombinatu Beograd v pitališču kjer pitajo nad 1000 telet hkrati, moramo poudariti resnico, da za tako pitanje ni vsako tele pripravno. Za tako pitanje moramo tele pričeti pripravljati že ob rojstvu. Takoj ob rojstvu mu moramo popek desinficirati z jodovo tinkturo, tele pa takoj pošteno osušiti in spraviti v očiščeno stojišče ali boks, kjer pričnemo s pitanjem.
Do osmega dne mora tele dobivati materino mlezivo ali kolostralno mleko in sicer prvi dan štirikrat po 3/4 litra, druigi, tretji in četrti dan dvakrat po 1,5 litra, peti, šesti in sedmi dan pa dvakrat po 2 litra. Od 8. dne starosti naprej do konca tretjega tedna dnevni obrok mleka zmanjšamo na dvakrat po pol litra — nakar mleko sploh ukinemo. Osmega dne pričnemo teleta napajati z napojem iz mešanice »Raifeisen-KaLbermast« in vode, najprej v razmerju 1:8, v drugi polovici pitanja pa v razmerju 1:7.
Da mora biti napoj ob vsakem krmljenju sveže pripravljen, se razume samo po sebi, kakor se tudi samo po sebi razume, da ga moramo teletu ponuditi v toploti kravjega mleka. Pri tem pitanju pa je poleg tega važno še dvoje:
■	tele ne sme dobiti nobenega sena ali druge krme, zato mu tudi nastiljati ne smemo, '
■	po vsakem krmljenju moramo posodo, kjer smo napoj mešali, in posodo, s katero smo
Dokaz rentabilnosti pitanja
telet na težo do 150 kg
Na Kmetijskem kombinatu Beograd so 10 telet rdeče danske pasme eksaktno preskušali za intenziteto rasti pri pitanju z mešanico „LatoIio neve”. Teleta so tehtali vsakih 10 dni. Rezultati pa so bili (v kg) naslednji:
Sfarost		Deka^ini	Dnevni	Teža
v dneh		prirast	prirast	telet
30		—	—	55,3
40		3,4	0,340	58,7
50		8.4	0,840	67,1
60		9,7	0,970	76,9
70		11.1	1,110	88,0
80		13,1	1,310	101,1
90		11,8	1,180	112,9
100		14,0	1,400	126,9
110		14,0	1,400	140,9
Povprečni	dnevni	prirast Je	torej znaial 1,071	
kilogramov.	Klavni	izkoristek	Je pri	klanju 1159
telet v povprečju		znaSal 59,5 kg, v		najboljšem
primeru pa 62,3 %. Meso je bilo kakovostno in bele barve.
tele napajali, temeljito očistiti in dobro posušiti.
Iz tega že sledi, da posamično pitanje telet na težo 120 do 150 kilogramov skoraj ne pride v poštev, marveč je tako pitanje po naših vaseh pripravno le za enega kmeta, ki teleta 7. dan starosti pokupi od sosedov in <jih potem skupno pita.
Pri pitanju s tem napojem naj dobijo teleta v drugem in tretjem tednu starosti dnevno 6 do 8 litrov napoia, v četrtem tednu 8 do 10 litrov, od petega do sedmega tedna 10 do 12 litrov, od osmega do desetega tedna 12 do 14 litrov, pozneje pa dnevno 14 do 16 litrov. Če hočejo teleta še več tega napoja in če ustrezno priraščajo, jih bomo seveda napajali do sitosti, ker nam ja igre za to, da dosežemo prt njih največji dnevni prirastek in da jih opi-tamo v najkrajšem času. Ko so teleta 100 dni stara, to je koncem 13. tedna starosti, morajo v zakolj. Nadaljno pitanje je po številnih izkušnjah !-' *-vegano, ker je s 13. tednom pitanje telet fiziološko zaključeno.
Rentabilnost pitanja
Gornje izkušnje se v glavnem ujemajo z zagotovili, ki jih daje celovška zadružna mešalnica krmil za svojo mešanico »Raiffeisen-Kalbermast«. Razlika je v toliko, da se povprečje kmetijskega kombinata nanaša na vsa teleta, ki so bila opitana tekom polletja» medtem ko se zagotovilo celovške zadružne mešalnice nanaša le na povprečje manjšega števila telet, ki so bila individualno pitana. Iz tega in zaradi tega, ker se beograjsko povprečje nanaša na "Starost telet med 101 in 111 dni, povprečje, na katerem temeljijo zagotovila celovške zadružne mešalnice, pa na 70 dni, je razumljivo, da mešalnica navaja za kilogram prirastka potrebo 1,3 kg svoje mešanice, beograjski kombinat pa 1,6 kilograma.
Izkušnje beograjskega kombinata kažejo, da se absolutno splača pitati teleta na težo več kot 100 kilogramov. Pri petdesetih dneh starosti je pri 10 teletih, s katerimi so delali aksaktne poskuse, znašal dnevni prirastek teleta 840 gramov, pYi sedemdesetih dneh starosti 1110 gramov, pri 100 dneh starosti pa 1400 gramov. Pri 50 dneh starosti so s kilogramom »Lattolio neve« dosegli prirastek 560 gramov, pri 70 dneh starosti 520 gramov, pri 100 dneh starosti pa tudi 520 gramov, kar pomeni, da so teleta vso dobo pitanja krmo in oskrbo enako dobro plačevala. Med 50 in 70 dnevom starosti so teleta pridobda na teži 20,9 kilogramov, med 70 in 100 dnevi starosti pa 38,8 kg, od te starosti pa do starosti 110 dni pa so prirasla za nadaljnjih 14 kg.
Rezultati tega poskusa docela potrjujejo zagotovilo celovške zadružne mešalnice krmil, da po poti pitanja starejših telet na belo meso z mešanico »Raiffeisen-Kalbermast« znižamo proizvodne stroške pitanja za 20 do 25 °!o.
UiiiiniiiiiiiiiiiiHHitiiiiiiintiiiiuiuiiMiiiiiiiiiiiimiiiitimiiiimiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiii:iiiiiiniMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiii!iiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniu
.Dobro me poslušaj!"
.Jawohl, Herr Rittmeisterl*
Stisnil me je k sebi ter z gromkim glasom povedal:
,Fur mich gibt‘s nur eine Kirche, und die heisst Deutsch-land!"
Od nog do glave me je oblila zona in z drhtečim glasom sem rekel:
»Jawohl, Herr Rittmeisterl"
Sklonil se je k meni in me še trdneje stisnil k sebi.
.Meine Kirche heisst Deutschland! Ponovi!"
.Meine Kirche heisst Deutschland!"
.Glasneje!"
In skoraj sem zavpil:
.Meine Kirche heisst Deutschlandl"
.Tako je prav, Rudolf!"
Tedaj me je Izpustil in brez moje pomoči stopil k postelji. Čez nekaj časa je zaprl oči in mi namignil, naj odidem. Preden sem odšel, sem s pepelnika bliskoma vzel cigareto, ki mi jo je bil dal malo prej, in ko sem se znašel na hodniku, sem jo stisnil v denarnico.
Ko sem se tega večera vrnil domov, je ura lezla že čez pol osmo. Mati in sestri so sedele že za mizo. Čakale so samo še name. Obstal sem na pragu m jih počasi obšel s pogledom.
.Guten Abend."
.Guten Abend," je odvrnila mati in tcrkoj za njo sta kakor odmev odzdravili tudi sestri.
Sedel sem. Mati je postregla z juho. K ustom sem ponesel prvo žlico in za mano so pričele jesti tudi ženske.
Ko smo pojedli juho, je mati prinesla veliko skledo krompirja in jo postavila na mizo.
.Na, že spet ta krompir!" se je namrdnila Berta in odrinila svoj krožnik izpred sebe.
Pogledal sem jo:
.Berta, na fronti niti krompirja nimajo vsak dan!"
Berta je zardela in odvrnila:
.Kaj pa ti vešl Saj nisi bil tam!"
Odložil sem vilice na mizo in jo ostro pogledal: .Berta." sem rekel, „že dvakrat sem poskušal priti na fronto, a me niso pustili. Dokler ne bom dopolnil let, bom delal po dve uri na dan v bolnišnici..."
Za hip sem premolknil, potem pa nadaljeval s trdnejšim glasom:
.Vidiš, to delam za Nemčijo! Kaj pa ti, Berta? Kaj si pa ti storila za Nemčijo?"
.Berta," se je oglasila mati, .sram bi te moralo biti..." A že sem ji pretrgal besede:
.Prosim te, mama!"
Umolknila je. Spet sem se obrnil k Berti, jo pogledal globoko v oči in ponovil, ne da bi dvignil glas:
,No, Berta, kaj si storila za Nemčijo?"
Berta je planila v jok in do konca večerje se nihče več ni oglasil. Ko je mati vstala od mize in nameravala pospraviti, sem rekel:
.Mati..."
Sedla je nazaj in pogledal sem jo.
.Premislil sem. Morda bo res najbolje, če opustimo skupno večerno molitev. Vsak naj moli sam v svoji sobi." Mati me je pogledala.
.Saj si bil sam proti temu, Rudolf."
„Že, a sem se premislil."
Nastal je premolk, čez čas pa je mati rekla:
.Naredili bomo, kakor zahtevaš, Rudolf." Nameravala pa je še nekaj dodafi, a se je zadnji hip premislila. S sestrama je pričela pospravljati mizo. Jaz sem negibno obsedel na svojem stolu. Ko se je mati s sestrama vrnila iz kuhinje, sem rekel:
.Mati..."
.Prosim, Rudolf."
„$e nekaj..."
.Prosim, Rudolf."
„Od jutri naprej bom zajtrkoval z vami."
Na sebi sem začutil poglede svojih sester. Obrnil sem se proti njima in pri priči sta povesili oči. Mati je samo-gibno odložila nazaj na mizo kozarec, ki ga je bila nameravala odnesti. Tudi ona je povesila oči.
Čez nekaj časa pa je spregovorila:
.Doslej si vstajal ob petih, Rudolf."
.Sem, mati."
„ln ne misliš več?"
,Ne, mati."
Potem sem še dodal:
.Odslej naprej bom vstajal ob sedmih."
Mati se ni zganila, samo malce prebledela je. Kakor nevede je kozarec premikala sem in tja po mizi. In z drhtečim glasom je vprašala:
.Ali ne bo ob sedmih malce prepozno, Rudolf?"
„Ne bo, mati. Šel bom naravnost v šolo."
Poudaril sem besedo .naravnost". Mati je trenila z očmi, rekla pa ni nič.
In nadaljeval sem:
.Nekoliko utrujen sem."
Materi se je obraz razjasnil.
.Kaj bi ne bil," je hlastno rekla in bila je, ko da se ji je od srca odvalil težak kamen, .kaj bi ne bil, ko toliko delaš ..."
A prestregel sem ji besede:
.Dogovorjeno torej!"
Pokimala je in rekel sem „gute Nacht". Počakal sem. da so mi ženske po vrsti odgovorile, potem pa sem odšel v svojo sobo.
(Se nadaljuje)
Njen oče je bil mišičast, temnopolt arabski krošnjar, mati je bila Nemka, svetlolasa, mlada in krhka kakor metuljeva krila. Iz tega bežnega, mešanega zakona se je v mestu Valadolid, ki ga imenujejo biser Yu-catana, rodila hčerka Sara. Svobodna in zadovoljna je živela v cvetočem predmestju; kakor vsa mestna dekleta, je tudi ona hodila ob nedeljah v cerkev, koketirala s fanti irl se jim smehljala; očarljiva 'glavica ji je bila zavita v moder šal, na svojih drobnih nožicah je nosila ploske sandale. Hodila je po vodo na vodnjak sredi trga, noseč vrč na zaobljenem boku, s kostanjevimi lasmi razpuščenimi preko zapeljivih ramen. Ob mirnih, prijetnih večerih je rada sedla na prag svoje hiše, vzela v roke kitaro in zapela nekaj pesmi. Imela je čudovit glas, ki jo je proslavil daleč naokrog in spričo katerega so fantje izgubljali pamet ter stoje na cesti poslušali njeno pesem.
Med preprostimi prebivalci lepega mesta Valladolid je bilo to bujno dekle nekaj posebnega, eksotičnega. Bila je taka kot vsa druga dekleta, pa vendar povsem različna od njih; po očetu je dobila lepo, polno telo, kot ga imajo orientalke, medtem ko je svoj nežni obraz in melanholični temperament, nemiren in meglen kakor severno nebo, podedovala po materi. Obe različni rasi sta v nežnem bitju pustili sledove svojih najlepših lastnosti, toda te lastnosti, združene v enem bitju, so napravile pravcat čudež iz njenih oči, nenavadnih oči, ki jim ni bilo enakih. Njene oči so bile velike, odprte, globoke, zdaj so bile temne kot noč, čvrstega pogleda, polne mesečine, zdaj so bile spet jasne, skoraj modre, na dnu okroglih zenic je bil iskreč se, rdečkast ogenj, kakor da se sonce odbija od brušenega rubina. Zjutraj so bile včasih temno smaragdne, iz njih je sijal ogenj, ponoči pa so se iskrile in svetile kot oglje. To so bile peklenske, čarovniške oči, ljudem so vlivale nemir v dušo in skrivnostno hrepenenje v srce. Trdili so, da lahko vidi tudi v temi kakor mačka. Sarinim očem ni bilo ^enakih prav nikjer.
Chono Raura je bil fant od fare, občudoval ga je vesoljni Valladolid. Ni ga bilo priljubljenega od njega. Vsevprek so si pripovedovali njegove pustolovščine, ponosni na imenitnega someščana in često "polni zavisti. Kdo bi se meril s Chonom Rauro? V vsem vzhodnem Yucata-nu ni bilo moža, ki bi tako divje jezdil iskrega žrebca preko neskončne savane, ki bi šestkrat preplaval široko reko, ki bi poslal kroglo jelenu naravnost v srce, nihče ni imel tolikšnega uspeha pri najlepših ženskah in takšne sreče pri kartah, ni ga bilo drznejšega, srcnejšega fanta, kot je bil črnolasi, postavni, plemeniti in ponosni Chono Raura, ki si je že pred svojim petindvajsetim letom pridobil velik sloves.
Bil je lastnik velikega posestva blizu Valladolida, na njem je prebil ves teden, nadzoroval svoje nasade in skrbel za črede živine. Njegova posest ie bila plod šestletnega garanja globoko v gozdovih, kjer je podiral drevesa in nabiral kavčuk, boreč se z mrzlico in Indijanci. Domov se je vrnil bogat in si kupil posest, imenovano Los Naranjos. To je bil košček zemlje, ki mu je vrgel ob vsaki žetvi obilico koruze in vsak mesec jarem bikov, ki jih je prodajal trgovcem in prekupčevalcem v Valladolidu.
Ob nedeljah ga je bilo videti že zarana na valladoliskih ulicah, jahajočega na črnem konju. Demoniu; sedel je v sedlu ponosno kot v prestolu; kar na konju je praznil kozarce, ko so ga na vratih krčem ustavljali prijatelji in mu nazdravljali; na trgu je poravnaval svoje račune, nato je šel na zajtrk k svoji materi, ki je živela v majhni hiši v predmestju Sisal, ponoči pa je zavil k svojim neznanim ljubicam in v ponedeljek zjutraj je bil že spet svež in zdrav kot dren na posestvu Los Naranjos.
Po mestu so se širile govorice, da si Chono na vse kriplje prizadeva osvojiti lepo Saro, hčerko arabskega krošnjarja in žalostne Nemke. Toda tako Chono kot Sara sta se tem govoricam, če so jima prišla na ušesa, veselo smejala in še naprej živela tako, da jima ni bilo moč ničesar dokazati. Nekdo je celo vedel povedati, da ob ponedeljkih zarana vedno stoji žrebec Demonio privezan Pri Sarinih vratih, od koder ob prvem svitu v divjem galopu oddirja
na posestvo Los Naranjos.. To je bilo največ, kar si je kdo upal trditi.
Neke nedelje opoldne je bila v gostilni Pedra Floresa, ki je bila najbolj obiskana v Valladolidu, saj je bilo to priljubljeno zbirališče moškega sveta, skupina lovcev zapletena v živahen pomenek. Praznili so kozarec za kozarcem, vmes pa so govorili o nameravanem podvigu. V okolici se je pojavil ogromen jaguar in pričel pustošiti korale haciend, je-maje si junico za junico, in to vselej same največje živali. Nekega vaque-ra je bila zver napadla sredi poti, našli so ga mrtvega, prsni koš mu je razparal en sam mogočen udarec šape. V prahu je bilo videti sledove velikanskih jaguarjevih krempljev. Tolikšnega jaguarja niso pomnili niti naistare š> prebivalci. Zato so pripravili velik pogon, ki bi zajel vso okolico in kjer ne bi odnehali prej, dokler zver ne obleži. Lovci so bili navdušeni in sijajno razpoloženi, to je bil zanje pravi praznik. Pod večer bodo krenili na pot, oboroženi s prvovrstnimi puškami, spremljalo pa jih bo krdelo lovskih psov. Brez jaguarjeve kože se ne vrnejo v Valladolid.
»Z nami gre tudi Chono Raura!« so govorili. Pogovarjali so se o njem kakor o kakem narodnem junaku, ocenjujoč njegovo drznost, podjetnost in preciznost, s katero je sestre-
ANTONIO MEDIZ BOLIO:

ljeval lastovke v letu in zadeval divje purane tudi v temi.
Da, z njimi gre tudi Chono Raura! To je pomenilo, toliko, kot da je zverini napočila zadnja ura.
Ko se je pričel spuščati mrak, je sku>< ' s. m a na pot. Bilo jih je več kakor dvajset, vsi na konjih, preko hrbtov so jim opletale puške, za njimi so se podili psi. Sredi skupine je elegantno stopical Demonio, v njegovem sedlu se je smejal in šalil njegov gospodar, najslavnejši lovec vzhodnega Yucatana. Lovci, jahajoči okoli Chona, ki je bil to pot nenavadno zgovoren, so jahali po temni poti, pod ogromnimi drevesi, katerih vejevje se je prepletalo. Ker so ga tovariši venomer zbadali in namigovali na njegove lovske doživljaje v
Anekdote
Yma Sumac in njen mož Moises Yvanko odlično govorila jezik starih Inkov, španščino in angleščino.
Ko je neki novinar hotel vedeti, kako se zakonca pogovarjata doma, je Yma odgovorila:
»Z Moisesom se prepirava in tepeva v jeziku Inkov, ljubiva se v španščini, družinski predračun pa pripravljava v angleščini."
Sin bivšega angleškega ministrskega predsednika Randolph Churchill je med drugo svetovno vojno odnesel generalu Mont-gomeryju sporočilo svojega očeta:
„Moj oče mi je naročil," je rekel, „da opazujem in varujem vaš desni bok."
»Odlično," je odgovoril general, »kaj pa vam je rekla mati!"
Francoski slikar Corot je tožil petičnemu stricu:
»Tako slabo mi gre. Komaj zmagujem. Pogosto nimam kaj jesti...”
Stric pa mu je svetoval:
»Ti zjutraj vstani po zajtrku, v posteljo pa pojdi pred večerjo."
Nadobudni Jean Paul Sartre je napisal komedijo v treh dejanjih s samo dvema osebama.
Prijatelji so se čudili:
»Zakaj pa pišeš take stvari, v katerih ves večer gledalci lahko vidijo samo dve osebi na odru!"
»To je za vsak primer..." je odgovoril Sartre. »V dvorani bo vedno več gledalcev kot Igralcev."
dekliških spalnicah, je končno pričel pripovedovati o Sari. To je bilo ravno tisto, kar je družbo najbolj zanimalo, in vsi so napeli ušesa. Seveda, čemu bi tajil, Sara mu je nadvse všeč. Sara je ženska, vredna svojega imena. Se bolj ga je vlekla k njej okoliščina, da je bila čisto sama na svetu. Morda se bo celo poročil z njo ali pa se bosta kako drugače domenila, da bosta oba zadovoljna. Sara je vendar dobro dekle, čeprav nekateri trdijo, da je malo prismojena. In njene oči! ... Toda pri ženskah nikoli ne veš, kako se bo stvar končala: to je kakor pri pokerju, če imaš srečo, potegneš pravo karto in si izbereš pravo žensko. Loterija, kaj hočete ...
Seveda, dečko, dragi naš Chono, le pogum, bodi odločen. Krasna punca je in rada te ima ... le zakaj, pri vseh hudičih, bi te ne imela rada? ... Nak, ne boš nam natvezel, da se te otepa, saj te poznamo, lopov prekanjeni!
Chono se je zamislil in pričel vzdihovati . ..
Navdušenje se je počasi poleglo in nazadnje so vsi umolknili. Konjeniki so počasi napredovali skozi gluho noč.
»Hej, tamle je!«
»Da, ga že vidim!«
»Kjer«
»Tamle... Poglejte, kako se mu svetijo oči v temi!«
»Tam, na desni strani... Chono, poglej no, zgani se!«
Chono se je nagnil konju na vrat in trdno stisnil puško. Očesi, ki sta žareli v temi, sta nemudoma izginili in slišati je bilo pokanje dračja. Jaguar je z enim skokom izginil izpred lovcev in se izgubil v hosti.
»Poženite konje v galop!«
Med besnim lajanjem psov se je skupina lovcev pognala za zverino.
Preganjani jaguar je urno vzel pot pod noge. Lačen ni bil, zjutraj je bil uplenil na posestvu Los Naranjos veliko telico. Nenadoma, na odprti planjavi, je jaguar obstal, se obrnil proti zasledovalcem in se prihulil k tlom. Lovci so dvignili puške, a zver je spet skočila, in jim v zraku obrnila hrbet in izginila med drevjem.
»Naravnost proti posestvu je krenil!«
»Začopatili ga bomo v Chonovem koralu!«
Ko je Chono videl, kam se je nameril jaguar, je prebledel, vendar tega ni nihče opazil; noč je bila preveč temna. Zabodel je ostroge konju v rebra in se pognal za veliko mačko. Kmalu je pustil tovariše daleč za seboj. Edini on je razločil gibčno telo zverine,, ki je v velikih skokih bežala pred njim, in svetlikajoči se očesi, podobni ogorkom, kadar se je ozrla po zasledovalcu. Zver je dosegla koral in z enim skokom preskočila ogrado. Chonov žrebec je planil za njo, toda ko je konj obstal sredi korala, se je Chono zaman oziral na vse strani, velike mačke ni bilo nikjer. Kam neki se je potuhnila?! Aha, naj-
JOSEPH FINGER:
Harem in copata
Preden je Gazi Muslafa Kemal prepovedal Turkom mnogoženstvo, je živel v Kaiseriju možakar, ki se je oženil po vrsti s štirimi ženami. O ljudeh iz Kaiserija pa gre govorica, da so odprte glave. To se je izkazalo tudi v tem primeru, kajti lastniku harema je uspelo, da je svoje žene sprl med seboj in to stanje tudi vzdrževal, tako da je lahko živel razmeroma mirno življenje. Vsaka od teh štirih žena je imela svoje prostore v drugem nadstropju njegovega konaka, povezovala pa jih je prostorna predsoba. Od tod so vodile strme lesene stopnice do stanovanja gospodarja in poglavarja družine v prvem nadstropju.
Nekega dne pa je Ismail aga moral nenadoma odpotovati. Tako nenadoma, da je celo pozabil na nekaj bistveno važnega: pred svojim odhodom ni zopet zanetil razdora med posameznimi ženami. Ko se je na to napako spomnil, je bil že predaleč, da bi se vračal. Njegove temne slutnje, da bi se utegnile žene med njegovo odsotnostjo spoprijateljiti in ustvariti enotno fronto proti svojemu gospodarju, so kmalu utonile v krepkih požirkih janeževega žganja, ki mu je z njim postregel njegov prijatelj.
Zaradi odsotnosti svojega gospodarja so se žene pogosteje kot običajno srečavale na hodniku. Spočetka so se sicer jezno gledale, toda nenadoma se je pričela najmlajša med njimi na vse grlo smejati. Druge so ja začudene pogledale, ko pa si je naj-
mlajša od smeha opomogla, je dejala: »Kako neumna bitja smo vendar ženske, da dovolimo, da nas aga hujska drugo proti drugi! Če bi se sporazumele, bi dosegle pri njem vse, kar bi hotele!" Druge tri so se začudeno pogledale: na to se niti spomnile niso! In tako so vse štiri žene kmalu sklenile zvezo.
Medtem je Ismail aga opravil svoje posle. Na poti domov je razmišljal, kakšno novo vojno zvijačo bi si izmislil, da bi še dalje ohranil razdor med svojimi boljšimi polovicami. In tako se je blaženo smehljaje povzpel po stopnicah v svoj harem. Tam so ga njegove žene pričakovale, ampak ne ljubeče, temveč s copatami v rokah. Štiriglasni ženski zbor ga je sprejel z očitki in hudimi obtožbami. Še preden si je siromak opomogel od presenečenja in udarcev s copatami, so ga žene že pograbile za roke in noge in ga odvlekle po strmih stopnicah navzdol, tako da je s svojo glavo preštel vsako stopnico posebej.
Tako je presenečeni aga pristal na dnu stopnic. Toda motil bi se, kdor bi pomislil, da je le za hip obžaloval, ker ima namesto ene kar štiri žene! Ko so ga njegove žene izpustile in zmagoslavno odšle v svoje sobane, si je Ismail potipal svojo bolečo glavo in zamrmral:
»Škoda, da je naš veliki prerok dovolil vsakemu moškemu imeti samo štiri ženske! Če bi jih jaz smel imeti pet, bi me peta držala za glavo — in me betica zdaj ne bi tako bolela!"
2za dobro voljo
»Dober dan, Francka! Ali je tvoj Jaka res na tomboli zadel prašiča?* * »Res je!*
»Toda kako pa ste ga spravili domov? *	j
»O, laže že kot moža!*
Vinski bratec leži v jarku, pa ga sreča znanec.
»Pepe, kako si se pa znašel tam doli?*
»I, kako neki! Videl sem dva brzojavna drogova, pa sem se na napačnega naslonil.*
•
»Takaj sediš?*
»Zaradi prehitre vožnje. In ti?* »Zaradi prepočasne vožnje.*
»Kako to?*
»Dohiteli so me, ko sem ukradel kolo.*
»Koncert se je pričel že pred četrt ure. Prosim, pojdite prav tiho noter.*
»Kako, ali že vse spi?*
»Fantek, kaj pa boš, ko boš velik?* »Nič!*
»Kako, nič?*
»Zato, ker sem punčka.*
•
»Možiček, pa res ne boš pozabil zalivati rož, dokler se ne vrnem?*
»Brez skrbi, ženka! Jaz vem, kaj je žeja!*
»Res ne vem, kje ima ta nogavica prste in kje peto.*
»Oh kako si neroden! Tam, kjer je velika luknja, je vendar peta, kjer pa je vse polno majhnih, so prsti, dragi mož!*
»Janezek, koliko je dve manj dve?* Janezek molči.
»No, če imaš na krožniku dva koščka mesa in ju poješ kaj ti še ostane?*
»Kislo zelje!* se odreže prvošolar-ček.
On: »No, kaj praviš k lepemu razgledu?*
Ona: »Res nimam besed!*
On: »Nimaš besed? Imenitno, ves dan ostaneva tukaj!*
brž je med palmami! Konj z jezdecem je bil v dveh skokih tam. Chono je napel petelina na puški. Tedaj sta se svetli, nepremični očesi pokazali tik zraven hiše. Skrit med palmami je Chono skrbno pomeril, da bi krogla zadela točno med očesi. Njegove krogle nikoli ne zgrešijo! Razlegel se je strel in presekal nočno tišino. Sledilo mu je besno lajanje psov in vzklikanje ljudi. Prispeli so se ostali lovci...
•
Na sodišču v Valladolidu:
»Kaj ima meščan Jose Sucarnacion Raura povedati v svojo obrambo?«
»Senor sodnik, čisto nič nisem kriv! Dekle je bilo na posestvu Los Naranjos, ker sva se dogovorila, da bova pričela življenje v dvoje. To je bila njena prva noČ na mojem domu. Jaz sem zasledoval jaguarja. Zver je planila med drevje in izginila. Nato sem zagledal njeni svetleči se očesi tik ob poslopju in ustrelil mednju. Ubil sem jaguarja, senor sodnik! Nisem ubil nje!... To je čarovnija, mene so začarali ... In če sem ustrelil njo, zakaj pa je imela oči kakor jaguar?!«
Saro so pokopali pa mestnem pokopališču. Pri obdukciji je zdravnik vzel iz njene glave kroglo, ki je bila prebila čelo prav med očmi in se zarila v zadnjo steno lobanje. Prepričan je bil tudi, da je v obeh mrežicah našel komaj zaznavne količine fosforja. To je bila svojevrstna anatomska posebnost. V mestu se je slučajno mudil mlad študent medicine, romantičen fant, ki je pripomnil:
»Ko bi bilo mogoče izvršiti še obdukcijo njene duše ...«
Chono Raura se je znašel v ječi, kjer se mu je zmešalo. Posestvo Loj Naranjos in žrebec Demonio sta bila prodana na dražbi in ves izkupiček je šel za njegovo obrambo pred sodiščem, toda vse je bilo zaman. Jaguar pa je še naprej strahoval okolico, trgal telice in klal pastirje. Nihče mu ni mogel do živega, ker ni bilo več Chona Raure.

RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila; 5.45, 5.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Dnevn , oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	ostro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9,00 Po-adrc4 nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže
—	11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvo-r.ovi — 12.40 Deželno poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 14.55 Posebej ža vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro meiano — 18.55 Lokalni iport — 19. i0 Odmev časa — 20.10 Deželno poročila.
Sobota, 26. 11.: 8.05 Domač: vrt — 8.45 Domača književnost — 13.05 Opoldanski koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Slepi lev iz San Marca, roman — 16.30 KoroSki knjižni kotiček — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20.20 Pastir z Valisere, pripovedka —
20.45	Orkestralni koncert.
Nedelja, 27. 11.; 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Venček melodij — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.45 Ogledalo mestnega gledaliiča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Piha mrzli veter — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Sprehod skozi advent
—	18.05 Nič kot veselje z glasbo — 19.00 Nedeljski iport — 20.10 Kdo je storilec — 21.15 Imeti ali nič imeti, to je vprašanje.
Ponedeljek, 28. H.: 8.15 Dva brez milosti, roman —
8.45	Ljudska glasba tujih dežel — 15.15 Komorna glasba
—	15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladina in gledališče — 20.20 Brati in razumeti — 20.35 Evropska reportaža — 21.20 Iz koroškega glasbenega življenja.
Torek, 29. 11.: 6.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Knjige za božično darilo — 15.30 Vendar ne boš ljubil mojo dekle — 15.45 Četrt ure kulturnega urada — 18.00
O CVETLICE O IN VENCI OD
GHumen - S-ekiLehjut-
Celovec, Krassnigsfrafje Cvetlični salon St.-Veifer-Strafje 44
Telefon 0-42-22 59-22
)
Koroška avto- In motorevija — 18.15 Iz prve roke — 18.25 Ce me vprašate — 18.35 Aktualna literarna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.20 Governanta, slušna igra — 21.10 Fantje in dekleta.
Sreda, 30. 11.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Knjige za božično darilo — 15.30 Zborovska glasba —
18.00	Aktualna reportaža — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstveni pogovori — 20.20 Cosi lan tute, komična opera.
četrtek, 1. 12.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.30 Knjige za božično darilo —- 15.45 Drevo ni travca — 18.05 Kmetijska oddaja — 18.20 Četrt ure delavske zbornice — 18.35 Mladinska oddaja —
19.00	XY ve vse — 20.20 Koroška lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 2. 12. 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Četrt ure deželnega mladinskega sekretariata — 18.00 Koroški visokošolski tedni —
18.35	Kaj pravi industrija — 19.00 Čudovita flora — 20.20 Seino—-Donava — 21.00 Aktualni prispevek.
II. PROGRAM
Pevečll«: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00,
22.00. 23.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave Iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti
—	17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbeno oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Soortni
komentar — 22.10 Pregled po svetu.
Sobota, 26. 11.: 8.20 Glasba na tekočem traku —
—	9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 9.30 Bodite čisto tiho — 9.45 Popravi, kar so drugi zakrivili — 13.30 Odmev iz Avstrije — 14.00 Pariška abeceda — 14.40 Tehnični razgledi — 15.20 Šport in glasba — 17.10 Na meji tehnike — 17.35 Za delovno ženo — 19.10 Od žene do žene — 19.30 Velika šansa — 20.15 Avstrijska hitparada
—	21.30 In svet gladuje.
Nedelja, 27. 11.: 8.15 Kaj je novega — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiksa — 11.15 Orkestralni koncert —
13.10	Za avtomobiliste — 14.30 Dva brez milosti, roman
—	15.00 Od Huberta do Andreja — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovn'h dogajanj — 19.30 20 let Malega dunajskega radijskega orkestra — 21.15 Naše vsakdanje olje.
Ponedeljek, 28. 11.: 8.10 Glasba na tekočem traku —
9.35	Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja oper 14.20 Sodobni avstrijski komponisti — 16.00 Otroška ura
—	17.25 Brali smo za vas — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Les Mamelles di Tiresias, opera.
Torek, 29. 11.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve	velikih	mojstrov —	13.20	Medicinsko mesečno
poročilo — 13.30 Pomembni orkestri — 15.35 Glasba iz Kanade — 17.20 Znanje za vse — 19.30 Poleti z nami
—	20.30 Robert Stolz dirigira — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 30. 11.: 8.10 Da, to je moja melodija — 9.35 Stvaritve	velikih	mojstrov —	13.20	Teden pri Združenih
narodih — 13.30 Za prijatelja oper — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Fantazije Josefa Lannerja — 17.25 Iz	raziskovalnega dela	naših	visokih šol — 17.40
Domači zdravnik — 19.30 Halo, teenagerji ■— 20.30 Vseh devet.
Čelrtek, 1. 12.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velik h mojstrov — 13.30 Innsbruški mestni orkester
—	14.15 Znani orkestri — 15.35 Melodije Roberta Kocha
—	15.45 Otroška telovadba — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 19.30 Okoli operete — 21.00 O vinu in njegovi uporabi.
Petek,	2. 12.:	8.10 Glasba	na tekočem traku — 9.35
Stvaritve	velikih	mojstrov —	13.30	Za prijatelja oper —
44.10	Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Ljudska glasba — 15.35 Glasba Nica Dostala — 17.25 Znanje za vse
—	19.30 Podoba, slušna igra — 21.00 Iz nabiralnika za pritožbe.
Slovenske oddaje
Sobota, 26. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Za konec tedna pa nekaj popevk.
Nedelja, 28. 11.: 6.15 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 28. 11.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Veseli zvoki iz alpskih krajev — Beremo za vas — 18.00 Za našo vas.
Torek, 29. 11.; 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik — Cerkev in svet.
Sreda, 30. 11.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Cetrlek, 1. 12.: 14.15 Poročila, objave — O draga mi je poznih rož lepota — Kaj pravite k temu.
Petek, 2. 12.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Slovenska ljudska univerza — Beremo za vas.
S?
DEŽELA BODOČNOSTI
Ta sončna dežela veliko nudi turistom, poslovnim ljudem, podjetnikom in nasel-nikom. Na vprašanja družin in samskih oseb o možnostih za pocenjene prevoze
radi odgovarjamo.
Pošljite spodnji odrezek na:
AVSTRALSKO VELEPOSLANIŠTVO
URAD ZA IZSELJEVANJE
Dunaj I, Teintaltstrafje 1, Tel. 63 01 80, 63 01 89 Graz Feuerbachgasse 21, Tel. 81 8 59, 86 1 59
Prosim, da mi pošljete podrobne brezplačne informacije
Naslov
Izrežite, prosimo, in odpošljitel	(39)
Miklavž izbira darila
Najlepše darilo za pridne otroke — dobra knjiga
France Bevk: ROŽ, PODJUNA, ŽILA, za mladino napisan potopis po južni
Koroški, 92 str. velikega formata, ilustr., kart. 30 ŠiL Prežihov Voranc: ČEZ GORO K OČETU, odlomek iz potopisne novele
..Gosposvetsko polje", 88 str., slik. priloge, kart. 32 ŠiL M Walt Disney: V SVETU NARAVE, lepote in čuda narave v besedi in sliki,
176 str. velikega formata, barvne ilustracije, kart. 122 ŠiL Kj Jože Ciuha: POTOVANJE V DESETO DEŽELO, za otroke prirejen potopis
o azijskih deželah, 128 str., ilustr., kart. 41 ŠiL U Oton Župančič: MEHURČKI, zbirka priljubljenih otroških pesmic,
48 str., barvne slike, ppl. 18 ŠiL
■	Mirko Žeželj: PRETEKLOST V PODOBAH, zgodovina v sliki in besedi,
116 str. velikega formata, barvne ilustracije, ppl. 47 šiL M Nikolaj Slasfnikov: VOZOVNICA ZA MARS, mladinska povest iz dobe
vesoljskih poletov, 104 str., ilustr., kart. 22 ŠiL B MUCOVI PRIJATELJI NA DVORIŠČU, s likanica o domačih živalih
za najmanjše, barvne slike, kart. 18 šil,. 2j L'Udo Ondrejov: V TROPSKIH PRAGOZDOVIH, pustlovščine na potovanju
po Afriki, 103 str., slik. priloge, kart. 34 šiL HI Miloš Macarol: MALI ELEKTROAMATER, za mladino prikazane skrivnosti
in koristi elektrike, 112 str., velikega formata, ilustr., br. 19 ŠiL
■	Jonathan Swift: GULIVER MED PRITLIKAVCI IN VELIKANI, povest o čudovitih
doživljajih, 152 str., ilustr., br. 22 šilil Karel Grabeljšek: SOS S TV-17, partizanska povest za mladino,
132 str., ilustr., ppl. 34 ŠiL
B Tone Ljubič: VESELO, LEPO IN KORISTNO, priročnik za rokodelčenje,
152 str., ilustr., ppl. 18 ŠiL
Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih.
Knjigarna „Naša knjiga", Wulfengasse
RADIO LJUBLJANA
oddaja no srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHZ Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevno oddaje (razen v nedeliah): 4.30 Dobro jutro —
11.00	Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert —
10.05	Glasbene razglednice — 22,10 Plesna glasba.
Sobota, 26. 11.; 8.05 Glasbena matineja — 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.40 Novost na knjižni polici — 12.05 Igrajo veliki zabavni orkestri — 12.40 Mali opoldanski koncert — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 15.30 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi Emila Adamiča — 18.15 Sonata od baroka do danes — 18.50 S knjižnega trga — 20.00 V svetu operetne glasbe
—	20.20 Spoznavajmo svet in domovino — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 27. 11.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Junaki Mihčeve brigade, otroška igra — 9.05 Voščila —
10.00	Se pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski koncert lahke glasbe — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža
—	14.00 Šport in zabavna glasba — 15.30 Humoreska tedna — 17.05 Veliki zabavni orkestri v */* taktu — 17.30 Pridi po orglice, radijska igra — 18.30 Pol ure baročne glasbe — 20.00 Potujoča glasbena skrinja •— 21.00 Ob stoletnici rojstva Mateja Hubada.
Ponedeljek, 28. 11.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Gasilci, otroška igra s petjem
—	10.35 Sreča, podlistek — 12.10 Slovensko vokalne zabavne melodije — 12.40 Igrajo tuji pihalni orkestri —
14.05	Iz jugoslovanske solistične in ansambelske glasbe —
14.35	Voščila — 15.30 Partizanski invalidski zbor — 17.05 Operni koncert — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Družba in čas — 20.00 Dela Alojza Srebotnjaka in Marijana Vodopivca — 20.20 2ivi in mrtvi spomeniki — 20.40 Simfonični koncerf.
Torek, 29. 11.: 8.05 Veseli tobogan, otroška oddaja —
9.05	Jugoslovanske zabavne melodije — 9.30 Pesmi vedrega srca — 10.00 Sredi življenja — 11.15 Jugoslovanska lahka glasba — 12.05 Čestitke za Dan republike — 13.30 Pot do kulture — 14.00 Zabavne melodije na koncertnem odru — 16.00 Šport in praznik — 17.05 Sončne Poljane — 18.00 Mostovi — 20.00 Novosti s sporeda našega plesnega orkestra — 20.20 Srečanje, radijska igra.
Sreda, 30. 11.: 8.05 Soteska junakov, otroška igra —
8.45	Pesmi za praznik Republike — 9.05 Lahka glasba skozi čas — 10.00 Naveze in smučine — 10.30 Cez hrib in dol — 11.40 Staro in novo v novi levici ZDA — 12.05 Orkester RTV Ljubljana — 13.30 Trideset minut plesne glasbe — 14.00 Arije iz znanih oper — 14.35 Voščila —
15.05	Opatija 1966 — 17.05 Melodije iz slovitih musicalov — 20.00 Tosca, opera.
Četrtek, 1. 12.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Slovenske narodne — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 11.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri —	12.1 G'
Naši domači ansambli — 12.40 Sonce v zvokih iz Južne Amerike — 14.05 Odmevi iz Poljske in Moravske Slova-
PECI 'n štedilnike znamke .Tirolia’
v najboljši
kvaliteti in največji izbiri
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
A »1« Ul. (0-42-36) 1*1
ške — 17.05 Turistična oddaja — 18.15 Negativni operni liki — ?8.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer — 21.00 Literarni večer.
Petek, 2. 12.: 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.40 Pojo naši mladinski zbori — 10.35 Dober nasvet, podlistek — 11.15 Dopoldansko srečanje z glas-ben mi romantiki — 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.40 Igrajo domače pihalne godbe — 14.05 Odskočna deska — 14.35 Voščila — 15.40 Mladinska oddaja — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.15 Vaši priljubljeni orkestri — 18.50 Kulturni globus — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Slovenska zemlja v besedi in pesmi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
	
AVSTRIJA	
JUGOSLAVIJA
Sobota, 26. 11.: 17.03 Za družino — 17.40 Zlato časovno obdobje —- 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Geronimo in roparji — 21.40 V žarometu —
22.10	Črni komandos, film iz Divjega zahoda.
Nedelja, 27. 11.: 17.30 Svet mladine — 18.00 Hardyjev brodarski dnevnik — 18.30 Kaj lahko postanem — 19.00 Družina Lefner — 19.30 Aktualni šporf — 20.20 Dobri človek iz Sezuana, televizijska igra.
Ponedeljek, 28. H.; 18.35 Tečaj fancoščine — 19.00 Cerkev danes in jufri — 20.15 Enaindvajset — 21.45 Dopust, življenjsko vprašanje našega časa.
Torek, 29. 11.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Razmišljanje se obrestuje — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Horizonti — 21.00 Le eden bo živel, televizijska igra — 22.55 Z našimi najboljšimi priporočili.
Sreda, 30. 11.: 11.03 Horizonti — 11.50 Enaindvajset
—	17.03 Listamo po slikanici — 17.25 Na robu črnega barja — 17.45 Kdo rokodelči z nami — 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Podobe iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki
—	20.15 Romanca v molu, televizijska igra — 22.20 Fo-rumski pogovor.
Četrtek, 1. 12.: 11.03 Mostovi do človeka — 12.00 Kaj lahko postanem — 18.35 Tečaj italijanščine — 19.00 Sporfni kaleidoskop — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Zadeva Bohr, televizijska igra — 22.05 Plesni tečaj.
Petek, 2. 12.; 11.03 Dvojna mera — 18.35 Velike in male dvorane — 19.00 televizijska kuhinja — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Bel-Ami, film — 21.50 Sedem dni časovnih dogajanj — 22.20 Jazz v Evropi.
Izdajatelf, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometeraasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in 'iskortka družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla-genlurt - Celovec, Postfach 124.
Sobota, 26. 11.: 17.15 Zviti Pejo, lutkovna igra — 17.35 Kje je, kaj je — 18.10 Vsako soboto — 18.25 Obzornik —
18.45	O našem govorjenju — 19.10 Komorna glasba —
20.00	Dnevnik — 20.30 Ekspedicija, film — 21.00 Humoristična oddaja — 21.50 Po sledovih plesnih korakov.
Nedelja, 27. 11.: 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Dis-neyev svet — 11.40 Tomek in pes — 12.00 Nedeljska konferenca — 14.30 Drsalna revija — 16.00 Bonanza, film
—	17.30 Tekmovanja v waterpolu —	19.40 Podelitev
Bloudkovih nagrad — 20.00 Dnevnik — 20.50 Željam nasproti — 21.50 Magazin.
Ponedeljek, 28. 11.: 11.40 Partizanske Šole — 12.05 Slavje se bo začelo — 16.55 Angleščina — 17.35 Disneyev svet — 18.35 Obzornik — 19.05 Za danes in jutri — 19.IS Tedenski športni pregled — 19.40 Samorastnik izpod Blegoša — 20.00 Dnevnik — 20.30 Lutka iz sobe št. 21 —* 21.30 Pisma skladatelju — 21.45 Poezija Sukrije Pandje.
Torek, 29. 11.: 10.05 Oddaja za olroke — 10.50 Pesmi v koloni — 12.00 Godba na pihala — 15.50 Veliki in mali — 19.25 Čestitke za Dan republike — 19.40 Podelitev Ziherlove plakete — 20.00 Dnevnik — 21.30 Naši vojni tovariši — 22.50 Svobodna zemlja, kantata.
Sreda, 30. 11.: 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.40 Hlebček kruha — 18.25 Obzornik — 18.45 Litostroj —
20.00	Dnevnik — 20.35 Otroci Ziherlove mame — 21.00 Jugoslovanski celovečerni film.
čelrtek, 1. 12.: 11.00 Angleščina — 17.40 Oddaja za otroke — 18.25 Obzornik — 19.10 Glasbene marginalije
—	20.00 Dnevnik — 21.15 Koncert v studiu.
Petek, 2. 11.: 10.40 Angleščina — 16.10 Osnove s.plošn« izobrazbe — 18.00 Filmi za otroke — 18.25 Obzornik —
18.45	Tribuna — 19.30 Zimski večer — 20.00 Dnevnik —
20.35	Celovečerni film. /