s firtLI OUiinl I Ilnli»" WU' s ta et -- j v Maribor, dn@ 3. aprila 1913 Tečaj XLYI pouk in- £®S»i« vsak ietrtek In velja s poitotac vred in v, Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto S K» pol leta 2 K in za Četrt leta 1 KH Naročnina sa Nemčijo 5 K, ta drage tevenavrtrEnS; l»tol* 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na, leto samo S K« Naročnina se pošilja na: Dpravaištvo „Slovenskega Gospodarja" * Mariboroa List so dopošilja do odpovedi. — Udje „Ki*i Siifctiaega društva* dobivajo Ost bres posebni aaroSnJne5 ** Eosamezni listi stanejo 10 vin. Uredništvo: Koroška cesta štev, fi, >-< Sokopisi se ne vračajo( v— Upravništvo: KoreMai cesta štev. 5, vsprejema naročnino, laserate in reklamacije» Ss ŽA*erate ee plačuje od cnostopne peSterafe enkrat H sds® »a dvakrat 25 vin., za trikrat 88 vin« Za večkratne oglase primeru popust» Inserati se sprejemaj do «rede zjntral, ^ Hite zaprte reklamacije so poStnine proste, Katoliški Slovenci in Hrvati! Na početku nove "dobe smo. Hrepenenje po napredku je prevzelo vse naše vrste. Neutrudljivo se dela na vseh poljih': za umsko izobrazbo, za gospodarski prospeh, za politično svobodo, za socialno organizacijo. Splošna izobrazba se dviga, gospodarstvo napreduje, vsi stanovi se probujajo in družijo. Upapoln je ta napredek in vesel pogled v bodočnost, če ne bomo pozabili ob vsem tem delu na eno resnico. Katera je ta resnica? ITia, da sam zunanji napredek nima v sebi nobenega trdnega in trajnega jamstva in da tudi ne more donesti narodom resnične sreče. Pamet, razodetje in življenje priča, da je res-ničrio poroštvo Človeške sreče v srcu, v duši, da. je resnično poroštvo človeške sreče — vera. In zares! Potrebno je delo za gospodarsko blaginjo, a kaj bi pomagalo, ko bi tudi zemlja več rodila, ko bi bil tudi lepši in bogatejši naš zemski dom, če bi pa izgubili izpred oči Boga, dušo, večnost? A ne samo to! Tudi na zemlji ni mogoča resni č-nablaginjabrez vere v Boga, Kakšno bo naše življenje brez Boga, kakšen rod brez strahu božjega, kakšna družba brez vere v božjo pravico? Kakšni bodo narodi, kakšne države, kakšne vlade brez vere v Boga? Kje bo poštenje v politiki, kje pravica v socialnih razmerah, kje dejanska ljubezen, v stiskah? A ravno v silnem vnanjem delu in ob velikem gospodarskem napredku narodi radi pozabijo na to, da je vera življenje našega življenja, da bo le veren narod nravno zdrav, zares vesel svojega dela in resnično srečen. Zato treba od časa do časa to zavest poživiti in okrepiti. Ta blagomosni namen pa imajo zlasti tudi katoliški shodi. Zato je gotovo pri-lično, da se zberemo zopet na velik katoliški shod, ki naj iznova okrepi v nas vso versko zavest, ki naj nas opozori na nove nevarnosti, ki naj zbere zopet vse sile, ki naj da vSemu r/Rpredku notranjo moč in pravo smer. A ni to edini razlog, da vas vabimo na katoliški shod. Hvala Bogu, Cerkev nas katoličanov nikdar ne zabi spominjati na tisti božji izrek: „jLe eno je potrebno". Tudi imamo pri vsem gospodarskem delu dobre voditelje, ki se živo zarvedajo, kaj je poedincem in narodom vera. Zato je nevarnost manjša, da bi se v delu izgubil zmisel za vero. A druga nevarnost ,e, ki je od dne do dne večja. Dan na dan se nam vsiljujejo novi časopisi, ki sovražijo Boga in Cerkev, ki sovražijo vero, ki delajo z vsemi pomočki, s hlimbo in grožnjo, z lažjo in prevaro na to, da bi izrovali iz src zaupanje do Škofov in duhovhikov, ljubezen do Cerkve, nazadnje pa vero v Boga. Bolj kakor kdaj je treba dandanes katoličanom globoke vere, žive katoliške zavesti, a tudi neustrašnega krščanskega moštva? Ni je lepše prilike, da si okrepimo katoliško zavest, da javno izkažemo svojo zvestobo veri, da si iznova zaprisežemo krščansko moštvo, kot je katoliški shod. Naš katoliški shod bodi javna manifestacija naše vere, a tudi javna manifestacija naše moške volje, da ne pustimo blatiti naših svetinj nikdar in nikomur! Naš katoliški sh'od bodi glasna izpoved, da hočemo z vso odločnostjo izvajati načelo: proč s slabim časopisjem! Ven iz naših hiš s Časopisi, ki pod hinaivsko krinko naprednosti izkušajo zamoriti v nas podedovano vernost in udanost do sv. očeta, do Škofov in duhovnikov! Ven iz naših hiš s časopisi, ki sramote našo Cerkev! Vpn iz naših hiš s Časopisi, ki z lažjo svobodne misli trosijo po naši domovini brez-verstvo in bogotajstvo! Tudi zato vas vabimo na katoliški shod. Je pa Še en razlog. Lotos obhaja katoliška Cerkev slovesni jubilej svoje zmage nad poganstvom tudi v javnem življenju. L. 812. je premagal cesar KonŠtaintin Veliki zastopnika pogans.va, cesarja Maksencija. Premagal ga je pred vrati večnega mesta v znamenju sv-- križa, Lpta 318. pa je KoSšiartiu javno proglasil svobodo Cerkve. Ali ni prav, da se tudi katoliški narodi spominjajo tega jubileja? Zakaj svoboda Cerkve — svoboda narodov! In, zlasti v naših dneh! Ali ne vstaja novo poganstvo, ki izkuša zopet zasesti Cerkev in narode ter jih izročiti samosilju brezverskih držav? Tudi v naši Avstriji se dan na dan bolj družijo sile teme, ki je njih namen: uničiti svobodo Cerkve, Zahteve „ločitev Cerkve od države", „svobodna šola", „civilni zakon", ^sežiganje mrličev" imajo samo namen, izločiti iz javnega življenja vsak vpliv Cerkve, zadušiti glas Cerkve, glas nje zapovedi in prepovedi, glas vere, glas božjega evangelija o pravicaa tlačenih in zatiranih. Zato moramo dandanes bolj kakor kdaj s plamtečo ljubeznijo ljubiti svobodo Cerkve! Katoliški shjod bodi slovesen izraz te naše ljubezni in odločna izpoved naše volje, da hočemo kaltoliški Cerkvi priboriti in ohraniti tisto svobodo, ki je nje sveta pravica! Naš jubilejni k a t o 1 i -shod naj podžge novo ljubezen ip novo navdušenje za sv. Cerkev. To navdušenje naj se kaže tudi v a-postolstvu, v delu za edinstvo Cerkve, za razširjenje božjega kraljestva med narodi«. 'To delo bo najlepši spomin velikega letošnjega jubileja! Naj bi združil katoliški shod ves naš narod v živi zavesti, da je znamenje sv. križa, vera naša, e-dino resnično poroštvo prave blaginje i.n da veljajo tudi našemu narodu tiste besede, ki jih' je zrl Konstantin plameneče na nebu pod znamenjem sv. križa: V tem znamenju boš zmagal! V tem znamenju vas vabimo na katoliški shlod, ki bo 24., 25., 26, in 27. avgusta v L jubljani. KatoliškiHrvatje! Tudi vas vabimo na katoliški shod v Ljubljano. Hrvatje in Slovenci smo emi-nentno katoliški narod. Taki smo bili, taki hočemo o-stati. A prav je, da to v sedanjih resnih dneh tudi javno, slovesno in solidarno izpovemo. Naj ve zapad, naj ve vzhod:' Christianus mihi nomen', icatliolicus cognomen! Kristjani smo, katoličani smo! Slovenci in Hrvatje nismo združeni pod habsburškim žezlom le po naravnih vezeh krvi in jezika, temveč vsled milo-stivega zvanja božje previdnosti tudi po edinstvu vere in Cerkve. V duhu tega edinstva bomo zborovali ob slovesnih dneh ljubljanskega katoliškega shoda, polni navdušenja za prevzvišene resnice naše svete vere in za našo milo hrvatsko-slovensko domovino. Katoliški Slovenci in Hrvatje! Izrekla se je tudi prelepa misel, naj bi se ob letošnjem katoliškem shodu slovensko in hrvatsko ljudstvo slovesno posvetilo Brezmadežni. In zares! Ali bi mogli lepše izraziti s'voje težnje in, svoje želje? Naša želja je, da bi se mišljenje naše dobe ne zatopilo v svetu, v svetnem pohlepu in uživanju. Naša želja je, da bi se moglo ohraniti naše ljudstvo nelomadeževano, čisto in verno, vdano Cerkvi in Bogu. Naša želja je, da bi krščanstvo vedno bolj zmagovalo nad močmi teme, in da bi zavladal v narodih Kristus, ZveliČar sveta. A kje je močnejša zavetnioa teh naših teženj in želj, kot je Brezmadežna? Brezmadežna je „veliko znamenje na nebu" naše dobe, ki s svojo Čisto lepoto dviga narode kvišku iz nižav strasti, nevere in greha. Brezmadežna je od početka velika zraa-govalka v bojih z močmi teme. Brezmadežna je sveta Mati ZveliČarja sveta. Komu naj izročimo, komu posvetimo z večjim zaupanjem sklepe katoliškega shoda, da jim izprosi blagoslova od Boga, kot Njej, Devici Brezmadežni! V LJUBLJANI, na veliko soboto 1913, Dr. Josip Gruden, stolni kanonik piedseduik. Pripravljalni odbor za katoliški shod v Ljubljani: Fran Povšfl, državni in deželni poslanec podpredsednik. Anton Suànik, c. kr. profesor blagajnik Iran Štsfe, urednik tajnik. Občni zbor Slov. Kmečke Zveze. Letošnji občni zbor Slovenske Kmečke Zveze ne bo ostal brez pomena za nadaljni razvoj političnega življenja na Slovenskem Stajerju, Storil se je veleva-žen sklep: Slovenska Kmečka Zveza, v svesti si svoje politične moči in odgovornosti, je povabila delavstvo in obrtništvo, tržanstvo in meščanstvo, v kolikor stoji na temeljnih načelih Vseslovenske Ljudske stranke, na skupno politično organizačijo. Kar enako misli, skupaj dela in se rama ob rami bojuje, naj je tudi potom politične organizacije tesneje združeno. Odbor S. K, Z. je pooblaščen, da v najkrajšem času določi tudi obliko novi organizaciji, in potem stopi tudi naše delavstvo, obrtništvo, tržanstvo in meščanstvo po' litično organizirano na dan. Se-le, ko so liberalci razbili spodnještajersko slogo in si ustanovili takozvano Narodno stranko, nastala je Slovenska Kmečka Zveza. Zbrala je okoli sebe vse, ki niso mogli vstopiti v liberalno organizacijo. Kakor so pokazala dejstva, Je bilo teh ogromna večina. Od postanka S. K. Z. do danes je poteklo 6 let. Ni veliko let, toda dela veliko. Izvojevala je že 3 volilne boje za državni, oziroma za deželni zbor. Poleg sebe je postavila močne organizacije: Zadruž- na Zveza Šteje na Spodnještajerskem danes 113 zadrug; Slov. KrŠčansko-socialpa Zveza so ponaša s 152 društvi in vrhu tega ima lastno organizacijo za moško in žensko mladino ter telovadno organizacijo Orel; iz tal vstaja nova delavska organizacija Jugoslovanska Strokovna Zveza; za obrambno delo je organizirana Slovenska Straža. Trije časopisi podpirajo vse to delovanje: „Slovenski Gospodar", „Straža" in „Naš Dom", vsi skupaj v ponosnem številu 20.000 iztisov. Za politično izobrazbo se je priredilo samo lansko leto približno 150 političnih shodov. Ako sedaj slišimo, da se bo organiziralo v naj-bližnjem času tudi obrtništvo, tržanstvo in meščanstvo, moramo priznati, da se dela v naši stranki smo-treno po modro zamišljenem načrtu. In kjer je delo, tam je vedno dovolj pristašev. Zato pa tudi naše organizacije ne zborujejo pred praznimi dvoranami. Ta. ko je bilo tudi zadnjo nedeljo, dne 30. aprila, ko je obhajala S» K» Z. v Mariboru svoj letošnji občni zbor. Načelnikov pozdrav. Občni zbor otvori njen načelnik državni in deželni poslanec Ivan RoŠkar, Pozilravi kranjskega deželnega in državnega poslanca Fr. PovŠeta, deželnega odbornika Fr. Robiča, vse deželne in državne poslance in zborovalce, izmed katerih s posebnim zadovoljstvom omenja lepo število kmečkih delavcev. Pred tremi leti je govoril na občnem zboru S. K. Z. politični voditelj katoliško-narodjrih Slovencev in Hrvatov, dr, Ivan Susteršič, lani smo slišali našega duhovitega organizatorja dr,. Janeza Kreka, in letos nam je bila ponujena prilika, da spoznamovboju za kmečke interese osivelega, a še vedno mladeniškega Fra^ na PovŠeta. Zborovalci so z navdušenim ploskanjem pozdravljali dragega gosta iz Kranjske, ki se je viharno ponovilo, ko mu predsednik podeli besedo. Fran Povše. Rad se je odzval vabilu odbora S. K. Z., da pride govorit o kmečkih vprašanjih slovenskim kmetom na Slovenskem Stajerju. Lahko je to storil, ker mu jo srce polno ljubezni do kmečkega stanu in njegovo življenje posvečeno skrbi za kmečko stvar, in Česar je srce polno, tega usta prekipevajo. Dolgo je manjkalo kmečkemu stanu samozavesti. Ni se zavedal svojega velikega pomena za vsako državo, zato tudi ni od države zahteval, da jemlje nanj ozir kakor na druge stanove. Drugim stanovom je šla država na roko ter podpirala njih stremljenja in: njih organizacije. V zadnjih lOletjili je začela tudi v kmetu kliti zavest o njegovem velikem pomenu. Toda zaman se je oziral okoli po prijateljih. Zato je sogel po drugem, a tudi najbolj sigurnem sredstvu, ki se mu pravi samopomoč. Začel se je organizirati. S pomočjo svoje duhovščine si je ustanavljal najprej posojilnice, Ki so ga reševale oderuških rok, Pridno se je delalo tudi za izobrazbo kmečkega ljudstva. Vse je moral ta stan storiti, posebno pri nas Slovencih, iz lastne moči, Za drugimi stanovi so se metale podpore, za kmečkim ne. Vse stroke pridelovamja so se izpopolnjevale. Hvala Bogu, naše ljudstvo je nadarjeno in ukaželjno. Po trpkem boju se je dokopal kmečki stan zopet do veljave. Toda še nadalje mora voditi trd boj za svoj obstanek, kajti sovražnikov ima vse polno. Kranjski deželni zbor je sedaj kmetu prijazen, v njem odločujejo kmetje in prijatelji kmetov. Zato pa lahko rečemo, da se nikjer ne stori toliko za kmečki stan, kakor ravno na Kranjskem, Skrbi se za živinorejo, za mlekarstvo, za prašičerejo, za gozdarstvo, za sadjarstvo, delajo se vodovodi, gradijo in polagajo se ceste, pripravlja se za stroje cena električna moč, skrbi se za pouk po šolah in tečajih, za izobrazbo gospodinjstva je delo na Kranjskem vzorno za vse druge dežele. Povsod delo, povsod življenje, novi časi se pripravljajo. Kadar se vozim skozi vašo lepo štajersko deželo, tedaj vidim, da dežela pri vas še zelo zanemarja kmetijstvo. Bogata je vala dežela, trebalo bi le majhne podpore in vspodbude, in delo bi obrodilo lep sad, gospodarstvo bi se povzdignilo. Toda v deželi je gospodujoča stranka za vaše zahteve zakrknjena in gluha. (Klici: Tako je!) A država se še ne zaveda v polni meri svoje naloge nasproti Kmetijskemu stanu. Ako ima milijone za kainone na razpolago, morala bi jih imeti tudi za kmeta,. (Glasno pritrjevanje,) V Evropi se največ kmečkih ljudi izseljuje iz Avstro-0grške. Ne iz lahkomiselnosti., temveč sila jih goni (burno pritrjevanje), posebno majhne kmete in kočarje. Državno zaKonodajstvo je poklicano, da ščiti kmetijstvo pred odškodovanjem, ki mu preti od pridelkov tujih držav. Zahtevamo varstvene carine za naše pridelke. Kaj pomaga carina, videli smo pri italijanskem vinu. Se-le sedaj je prišlo vino vsaj do nekoliko boljših cen. Leta 1917 se bodo sklepale nove carinske in trgovinske pogodbe. Treba nam je že sedaj stati na straži in se pripravljati, da kmet ne bo trpel škode, (Živahni klici: Taiko je!) Tudi z ozirom na davke nam mora država prizanašati. Kmetje plačujejo itak skoraj sami njajbolj dragi davek, to je krvni davek, (Pritrjevanje,) Mi zahtevamo zato spremembo zemljiškega in hišno-razrednega davka. Naši veliki nasprotniki so v tem zastopniki mest. Protestiramo tudi, da se davčni vijak zadnji čas najbolj neusmiljeno rabi proti kmetom, (Vseobčno odobravanje.) Svojo vero in svojo zemljo moramo braniti s svojo srčno krvjo. Neprijateljem moramo zaklicati krepki: Stoj! To je naše, naj pa Še' kdo reče, da denar v nemški kasi ni ^arno naložen! Tri tedne ne bodo nič uradovali, ker popravljajo DrolČeve račune. Prej so se gospodje za račune malo brigali, saj je Drolc vsako leto napravil par tisočakov čistega dobička, s katerim so se delili, c Laško. Drolčevi sorodpiki bodo, kakor slišimo, postavili na grob rajnemu spomenik z napisom: „Ein Opfer seiner Freunde", Žrtev svojih prijateljev. Sorodniki nameravajo proti nemški kasi vložiti tožbo, ker hoče kasa prevzeti vse DrolČevo premoženje; kajti krivda ne zadene samo Drolca, ampak vse člane načelstva in nadzorstva. c Galicija. Slov. kat. kmet. izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 6. aprila ob 3. uri popoldne v župnijskih prostorih v Galiciji. Vrši se petje, govor, igra „Prvi april'1. Med odmorom petje, prosta zabava. Vabimo vse dobro mislečo in po izobrazbi hrepeneče. Govor ima g. Fr. Zebot iz Maribora. c Brasiovče. Naša Dekliška zveza ima v nedeljo dne 6. aprila svoj redni občni zbor. Dekleta pridite v obilnem številu. c Laško. V nedeljo, dne 6. aprila je v pivnici § 11 ob pol 9. uri predpoldne shod. Govori poslanec Benkovic in drugi. Kmetje, pridite v obilnem številu zlasti tisti, ki imate pri nemški kasi denar vložen ali izposojen. Nemškim priganjačem ničesar ne verujte, držite se naukov svojega poslanca. c Sv. Peter v Sav. dolini. V nedeljo, dne 6. aprila priredi Orel igro „čevljar". Prijatelji poštene zabave pridite. c Mozirje. Kmečka hranilnica in posojilnica ima svoj redni občni zbor dne 6. aprila 1.1. ob 3. uri popoldne z običajnim dnevnim redom. Hranilnica obrestuje hranilne vloge od 1. prosinca 1913 po 5 odstot., posojila daje svojim članom po 5 in pol odstotkov. Kmetje poslužujte se svojega zavoda. c V tanje. V nedeljo, dne 6. aprila se vrši pri nas ustanovni shod J. S. Z. zjutraj po prvem sv. opravilu v cerkveni hiši. Kmetje, posli, gozdarji, delavci in mladina pridite! Dobrodošli so tudi sosedje. Poroča Vekoslav Zaje. c Vransko. Prihodnjo nedeljo, dne 6. aprila je tukaj po rani maši shod Kmečke zveze v kaplaniji. Poročat pride naš državni poslanec Dr. Korošec. Popoldne po večernicah je pa ustanovni shod Vranskega Orla. Sosedi vabljeni! Brežiški okraj. b Brežice. Dovolj žalostnih slučajev šteje naša ljuba domovina, ko njeni sinovi, ki so se nekoliko časa v mestu učili kake obrti ali v kaki trgovini, zata-je svojo vero in vse, kar je ž njo v zvezi. Cele knjige bi se dale o tem napisati. Mislite si, dragi bralci, mater-vdovo, ki se no moževi smrti trudi na vso moč, da preživi sebe in kopico otrok, kateri ji pa, ko do-rastejo, pokažejo hrbet, in sedaj pa živi stara kakor veš in znaš, mi se ne brigamo več za-te, ki si nas rodila in vzgojila. Starejši sin si ustanovi lastno ognjišče, hčere se porazgube po raznih službah, najmlajši pa seveda, kot navadno, materin ljubljenec, kadar dovrši ljudsko šolo, se gre učit v trgovino. In ko ga ne čuva več skrbno materino oko, ko ga mati več ne opominja k molitvi, zaide počasi na široko življensko cesto, Polagoma je izgubil veseije do izpolnjevanja verskih dolžnosti in končno že kar smrtno sovraži vse, kar je katoliškega. Slaba družba ima »nanj vpliv, ga pridobi za-se in potem ne pozna več ne matere ne svojih nekdanjih dobrotnikov. Vsi so mu sedaj prenizki, ko je postal izobražen (?) „komi". Približno tako je zašel nek meni znan fant. Na Kranjskem se je izučil trgovine in pozabil na molitev; potem je v domaČem kraju stopil v neko liberalno trgovino kot pomočnik. Bil je član Sokola ! Rad bi bil že večkrat izzival nas Orle, pa naš Sokol nam vsaj na videz ni nasproten, zato se je moral ukloniti disciplini in molčati. Ta fant, ki je sin poštene, verne katoliške matere, se je ob neki priliki izrazil, da sovraži svojo mater zato, ker je pobožna. Oh ubogo materino srce, ki ti otroci tako plačujejo tvoj trud in tvojo skrb, katero si prestala za-nje! Pred kratkim se je zopet prese. lil nekam na Kranjsko, kjer je tekom par mesecev pridobil toliko na oliki, da je sedaj v praznike, ko je, prišel na počitnice, v družbi dveh, sebi vrednih dru-gov, s prav nespodobnim rjovenjem in čukanjem napadel našega brata načelnika. No, pa fajnte je slabo naletel, zakaj taka skala, (kakor je naš brat načelnik, se niti pe zmeni za enake izrodke liberalne oli-kanosti. Brežiški Sokol pa je lajhko Bogu hvaležen, da se je iznebil takega Člana. b Kapele pri Brežicah. Ze peto leto prihaja semkaj na praznik sv, Jožefa odličen gost, vseučilišč-ni profesor dr. Josip Pazman iz Zagreba, ki je sedaj tudi rektor magnificus (ravpatelj) tamošnjega vseučilišča,. Pobožni in veleučeni g. profesor ima vsako leto drugo sv. cerkveno opravilo ter obhaja potem v žup-nišču v krogu ožjih prijateljev svoje godovanje. Letos so bili v njegovi družbi Č, g. St. Stepinac, župnik in kršČ. soc. organizator v Brdovcu, Č, g. Miško Pav-liČ, katehet v Zagrebu, g. Iv. Cizel s soprogo, grajski upravitelj pri nadbiskupu dr. Ante Bauerju, ter Boleslav Sribar, grajski upravitelj v Novih Dvorih. Naša lična Marijina cerkev s prelepim razgledom o-stane vsakemu v prijaznem spominu. b Rajhenhurg. Prav lepo vreme nam je bil naklonil Bog na praznik Marijinega oznanenja. Na našo napovedano predstavo so prišli nam dragi sosedje iz raznih krajev, toda prazno so našli dvorano. Zbolela nam je bila namreč nagloma ena izmed igralk, tako, da nismo mogli pravočasno obvestiti svojih sosednjih prijateljev. Naznanjamo torej tem potom, da se vrši predstava d.ne 13. aprila in vabimo vse k obilni udeležbi. b Rajhenhurg. Liberalec in naš kmet se pogovarjata v gostilni. Liberalec: „,To je vendar javen škandal in pohujšanje ter izzivanje vsakega napredno mislečega, da .nastopijo Orli pri procesiji v kroju, v roki pa rožni venec! Malo več naprednosti bi se pa vendar smelo pričakovati od uniformiranih telovadcev," — Kmet: „No, Če se par liberalcev nad tem pohujšuje, se menda zavoljo tega ne bo podrl svet! Ljudstvo se nad> tem gotovo ni pohujševalo! Bolj izzivalen je bil gotovo nastop nekega vzgojevatelja, o kaiierem so mi pravili ljudje, da pri procesiji ni imel nič rožnega venca v roki, pač pa si je polglasno žvižgal neko koračnico ali nelkaj podobnega, ko so otroci glasno molili rožni venec." — Gostilničar: „Kaj se prepirata zaradi tega! Vsak ptič poje, kakor mu je grlo ustvarjeno. Liberalec se boji molitve povsod, tudi v procesiji, kmečki fantje pa ne držijo rožnega venca v rtoki samo pri procesiji, ampak ga. tudi radi molijo doma in v cerkvi. Sicer pa, Če je sramota za izobraženega Človeka, da bi molil rožni venec javno, za^kaj ga je pa imel v roki jujiak Radecki, ko je Šel nad sovražnike! Bil je oblečen v uniformo, visoko na konju sedeč, v eni roki sabljo, v drugi pa rožni venec, in zmaga je bila njegova!" — Liberalec: „Saj res, na to dozdaj Še mislil pisem!" — Kmet: (mu seže v besedo) „Veste kaj! Svetujte Vi svojim Sokolom, naj se tudi tako lepo udeležujejo procesij, kakor so se jih Orli, pa boste imeli več spoštovanja pri vseh poštenih ljudeh!" — Gostilničar": (ki dobro pozna naše naprednjake) „¡To bi bil pač bob v steno! Kako morete kaj takega ziniti, saj bi se Vam ves napredni svet glasno krohotal, če bi kaj takega od Vas izvedel! Pij-mo ga rajši! Kaj ne, saj ga še smem prinesti 1 liter!" b Sv. Peter pod Sv. Gorami. Shod S. K. Z. pri Sv. Petru pod Sv. Gorami dne 25, marca tek. 1. je bil sijajen. Zbralo se je mnogo nad 200 kmečkih poslušalcev, pa ne izmišljenih, med pjimi mnogo celo iz Bizeljskega, Predsedoval je naš vrli pristaš pos. Novak iz Srebrenik.a, podpredsednik je bil Jožef Jazbec, tajnik pa vlČ. g. Brvar. Govor g. posl. dr, 'Jankovima so poslušiali volilci z velikim zanimanjem in z napeto pozornostjo. Navdušeno pritrjevanje in enoglasna zaupnica politiki S, K, Z. in njenih poslancev je pričala, da se liberalci zastonj trudijo za ob-sotelske kraje. Sprejela se je tudi resolucija proti finančnemu komisarju Fišerederju. Hvala Bogu, naša stranka napreduje z velikanskimi koraki tudi v tej, nekdaj navidezno nepremagljivi trdnjavi -narodno-'•a-predne stranke, b Vsi somišljeniki iz Vidma, Artič, Dobove, Pišec in Brežic v nedeljo, ob treh popoldne na shod k Zorku na kolodvoru brežkem 1 Govorita oba naša drž. in dež. poslanca dr. Jankovič in dr. Benkovič o sedajnem političnem položaju pa tudi o velevažnih zadevah našega okraja. b Podsreda. Naše kat. izobraževalno društvo bo priredilo dne 6. aprila 1.1. po večernicah dve predstavi in sicer žaloigro „Večna mladost in večna lepota" katero bodo predstavljale dekleta. Šaljivo igro „Zamorec" bodo igrali fantje. Vabljeni so vsi sosedje in domači. mu Domu". Pozdravljeni I — Špitalič:. Izročili Gosp. novicam. — Gor-njigrad, Dobrna, Sv. Vid, Svetinje, Žetale, Brežice, Gomilsko, Luče, Mozirje, Novacerkev itd.: Smo morali odložiti. — Ptuj, Čadram, Zabu-kovje, Sv. Rupert nad Laškim: Prepozno! — Vsem dopisnikom: Radi daljših uvodnih člankov smo morali krajšati dopise, kar nam naj blagovolijo dopisniki oprostiti. Samo 5 dni vozijo brzoparnikl fiaocoske prekomorske družbe iz Havre v Nevyork naj kraj. in najhit. voŽBja. Veljavne Tczue listke (Šifkarle) za potnike y Ameriko in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino Ed. Smarda :: Ljubljana konces. potovalna pisarna Dunajska cesta 18 v hiši Kmetske posojilnice, Basproti znane go stilne „Figabirt '. 375 Cepljeno trsjeS Vinogradniki m naznanjam, da imam ved tisoč najbolj priznanih prvih vrst na prodaj in sicer: Žltbtnina (Gnt edel), laški rilček, šipon (mozler) in zmešane vr4e. Vse tite se cepljene na Rip. Portalis in dobro ukoreninjene ter popolnoma zaraščene, za ksr se jamči Ona trtam je po dogovoru. Oglasiti se je nstmeno pri Francu Slodnjak, trt-narju, po? ta Juršinci pri Ptuju. 922 /N^S/S.S.SS A Listnka uredn§ftv&. Blatno: Imelo bo več uspeha, ako prošnjo osebno in ustmeno izrečete, v listu bi se smatralo kot napad. — Brezno: Ilvala prisrčna! izročili Straži. — Gasteraj: Bo boljše, če se skuša dotične fante pridobiti v mladeniško zvezo. Pozdrave! — Ormož: Ostalo izročili „Naše- I Opravilna štt-vhka A 1/13 iidia Loterijske številke. Dne 26 marca 1913. Trst 75 15 33 13 4 Dne 29. marca 1913: Dunaj 74 10 46 71 84 10 s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči. C. kr. okrajno sodišče v Wolfsbergu na Koroškem naznanjaj da je umrla dne 23. decembra 1912 v St. Andražu na Koroškem štev. 70 zasebnica Marija Mame, Rojena Woschner, ki ni zapustila nikake na-redbe poslednje volje. Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njene zapuščine kaka dedinska pravica, posebno je sodišču nezinano, če je kaj sorodnikov po njeni materi, mati se je zvala Liza, rojena Kijapp, se poživljajo vsi tisti, kateri nameravajo iz katerega k!o-li pravnega naslova zahtevati zapuščino za-se, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču, in se zglase, izkazavši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za oskrbnika g. Kari Dreo, notarski kandidat v Wolfsbergu na Koroškem, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi zasegla nenastop-ljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično. C, kr. okrajno sodišče v Wolfsbergu, oddelek 1. dne 28v februarja 1913. 454 Šivalni stroj 20. stoletja. SINGER Co., akc. družba za šiv. stroje, Naribor, Gosposka ul. 32, Celje, Graška c. 33; SIOV. Gradec. Glav. trg 46 Svarilo pred zamenjavami! Vse od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom „Singer" ponujani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih strojev v konštrulcciji, uporabnosti in trpežnosti. — Vzorci za vezenje, gačenje in šivanje gratis in franko. — Na vprašanje vedno zaželjeni odgovor. Vabilo k občnemu zboru Hranilnice in posojilnice v Slovenj-gradcu, registrovana zadruga z o-mejeno zavezo, kateri se vrši v nedeljo, 13. aprila v uradnih prostorih. Začetek ob četrti uri popoldne. Dnevni red: 1. poročilo na-čelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3. odobrenje rač. zaključka za 1. 1912. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi načelstvo. 478 Viničarja z 4 delavci in vsaj z 1 lastno kravo sprejme čepo v Kam-nici pri Maričoru. 473 Lero, malo posestvo, 10 minut oddaljeno od kolodvor», jako po ceni na prod»j. Poslopje je vs« v dobrem sta'jn in posestvo ob-st ji iz dobrih nilv in travnikov, lep sadonosnik in tudi g zd. Na Nadaljna pojasnila in oena se pove do 12 sprila. Piše se naj na „J. F. 246" pošt.nol-žeče. Veltnje. 476 Učenec se takoj sprejme pri Fr. Sulcer, sodar, Maribor, Kaserngasse 7. 450 Pozor! V prometnem kraju, v vznožju Pohorja, blizu farne cerkve in pet-razredne šole, je na prodaj hiša z malo trgovino in tobaktrafiko. Jako pripravno za lesotržce. K hiši spadata dva orala zemlje, zraven iste se nahaja lep sadonosnik in vrt z brajdami, ki dajejo 3 polo-vnjake vina. 350 trsov novega nasada. Naslov v upravništvu pod št. 471 Proda se na pol krita, malo obrabljena, lahka §£©CIJA za dva, pa tudi za enega konja. Proda se tudi nov kosilni stroj Deering. Kje, pove upravništvo. Vini čar oženjen, lahko takoj vstopi pri meni. Poprej se mora osebno predstaviti. — Dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju. 470 Proda se lepa kmetija z dvema hišama, ki ima razen rodovitnih njiv travnikov in lepih gozdov, krasne vinograde, kjer se pridela do 50 polovnjakov finega vina. Vso posestvo se skupaj drži in meri 27 oralov. Več pove Franc Pečar, nadučitelj v Rimskih toplicah. 447 Ugodna prilika. Zavoljo pomanjkanja ljudi prodam posestvo obstoječe približno iz 10 oralov zemlje s krasnim sadouos-nikora v k»ter?m se pridela Iti — 20 polovnjakov jabolčnika; četrt oralov novih goric ki že rodijo, lepe nji?e, krme zraste za 5 glav goveje živine, hr»m z dvema sobarca, eno kuhinjo, dve obokani kleti, večinoma vse zidano, 5 minut od okrajne ce¡-te, en četrt nre od farne cerkve. Cena samo 6000 kron. Če ima kupec 2000 kron, tedaj lahko kupi, za drugo počakam. Naslov v upravništvu Slov. Gospodarja. 469 Lepo posestvo, hiša z dvema sobama, 10-let davka prosta, veža, kuhinja in klet 2 dr--srnici, svinjski hlevi, lep vrt, 10 minut od postaje se proda pod lahkimi pogoji. Naslov Garber Juri1, posestnik, Hot nja vas, Slivnica pri Mariboru. 476 Maksimilijan Poberaj mestni stavbeni mojster Maribor, Tegetthoffpl. 3 se priporoča za vsa stavbena dela nova in star», strešno kritje, betonska dola, izdelavo načrtov in prorainnov. Vse točno in po nizkih cenah. Sveža jajca s po najboljših dnevnih cenah kupuje trgovina z jajci Dunaj XII/1 Schonbrunner Schlosstrasse 28. Gostilna na račun dobro idoča tik farne cerkve, trg Šmarje pri Jelšah, se odda do 15 maja. Ponudbe se pošljejo na lastnika Florjana Gajšek v Loki pri Zusmu. 448 Pridna poštena deklica, ki zna šivati se sprejme kot sobarica pri-gospej Antoniji Gyorek, Majšperg pri Ptujski gori. 449 Izjava. Preklif.em ialjive besede, katere sem čez svojeg» moža govorila, ker Sem bila po brezvestnim hujskaču la to napeljana. 469 Jožefa Ketiš, Sv. Jakob v SI. gor. Pozor! Izdelovalnica Pozor! raznih vozov. Kdor hoie ¡¡neti trpežno in solidno izvršene vozove p<> jako nizkih cenEh, kompletnih ali tamo z les-nino, kakor tndi različne okove za vozove, naj se blagovoli obrnili na ttrdko M. Ložar, Dragomeij, p, Domžale, Kranjsko. 860 Iščejo se hltpci k govrji živini. Oskrbništvo „Meniško" v Limbaha št. 28, p. Bistrica pri Mariboru. 399 Zaradi bolezni in starosti se proda takoj lepo posestvo 10 minut od železne tovarne v Štorah, pripravno za delavca ali penzijonista. Več se izve pri Vincencu Lokošek, posestniku v Štorah pri Celju. 441 Učenec s primerno izobrazbo in dobrimi izpričevali, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Ignaca Sitar, Toplice pri Rudol-fovem, Kranjsko. 442 Nekaj novega! Zanaprej se menja moka z žitom vsake vrste, prav dobro in čisto po nizki ceni, velika zaloga moke pri parnem mlinu in žagi v magda-lenskem predmestju pri Janezu Špes, Maribor. 433 iajea za valenje od zUtorumeDib Orpingtonk zajamčene čiste pasme. Ducat po '.(ovzsfju 4 krone z zavojem vred Pošilja Anton S!5 Krompir „Eldorado" najroiositnej ša vrsta sedsjnosti 5 kg. poštui zavoj 90 »in 50 kg. po železnici 6 kron. „Bohmov u peh" zslo rodo vitne, krompirievka ostane zelema do oktobra, brez da bi ga bilo treba škropiti, za kar se jamči. 5 kg. 1 K. 50 kg 7 K 50 «n. ,Beli" štajerski krompir, bogato rodeč z velikimi gomolji 5 kg 80 vin, 50 kg 6 kron „Obistnlk" najzgodnejši, 5 kg 1 kr no Vse cene se razumejo z zavojnino vred, loeo Juršnci, oziroma kolodvor Ptuj. P.M.ljA po povzetju Anton Slodnjsfc, posesta>k, pošta Juršinci pri Phiju, Štajersko. 345 Več tisoč cepljenih trt, različnih vrst, sil anec, muškat, silvanš, špajnol, kral;evin&, laški rizli; g zelen in ?eč drug h vrst. Cena od I. vrs'e 18 K, II vrste 12 K za 100 komadov. Imam tudi razna vipavska, goriška in istrska vina po ceni, hO do 60 K za 100 lit. Se priporoča Joaip Cotič, vinograd nik, v Vrhpoli, p Vipava, Kranjsko. 887 Trgovski prostori, blizu cerkve na Sp. Poljskavi se dajo v n»jem, ali pa prodajo pod zelo ugodnimi pogoji. Več ae izve pri gospodu Aleksandro Struc aa Sp Poljskavi pri Pragarske.u. 412 10.ODO komadov ključev I. vrste Riparia portalis ims oskrbništvo grofice Brandis. pri Sv. Petru niže Maribora na prodaj. Cena 16 K 1000 komadov. 423 Družinske hiše novozidstue, 6 minut od glavnega kolodvora v Maribora se pod ugodnimi pogoji prodajo. Vpraša te pri g. Maček, Krčevina pri Mariboru št. 187. 419 Proda se radi bslohnosti Hsr sehlag ovo posestvo ua Pustrici pri Velikovcu na Koroškem. Meri 80 oralo«, n* polo ico poljs m mladega lesa. Hiša je zid*na, ravno tako tudi svinjski hlevi, veliko sadja, redi se lthko 20 glav živine, 40 svinj. 100 ovac. cena 9 stalnim inventarjem je 32"0C0 K. 0-giasila se naj naslonijo (v nemškem jeziku) na Georg Klam^fe er iu Pustri-z, Koroško. 406 Nadmlinap, ki se razume na oajno ejše auto-matične mline in tudi na električno silo in razsvetljavo, z večletnimi spričevali, oženjen. trezen in zelo »aneslji' išče službo v mlin, ki zamtlje 10 do 20 vagonov na mesec. Naslov v npravnišsvu „Slov. Gospodarja." 411 Pozor služkln|el Sprejmem v stalno službo pridno kmečko dekle v starosti '8 do 57 let, katera bi imela veselje pri gostilni in v letu tudi na polju delati Pl»ča s prvim mesecem 14 K, pozneje več Nastop takoj. Pismene p >Dudbe na: Ivan Ilamberger, goetilaičar v Litiji. (Kranjsko), 404 Posestvo t-a prodaj, 14 oralov, lepa hiša; 10.000 K. Drug>: 11 oralov; 7.000 K, oba v Kzm- ci. Oglasiti se ja pri Mateju Žiž k, Kamri ca št. 16 pri Maribora. 8 2 pomočnik? in 2 u£onca za stu-d«nčar8ky obrt ali za izdelovanje cementnega bUga sprejme F.Batina smd. mojster in izdolov. cem blaga v Križovcvh p>i Ljutoasru. 410 Cepljeno trsje. raznih vrst, najlepše se dobi le pri Jerneju Mikolič v Zetalah pri Rogatcu. O rasti mojeg» trsa mnogo pohval od več let na razpok' go. uena cd 9—15 K 100 kom. Prodam tudi več polovnjakov najboljšega haloškega vina. 124 Gostilna s trgovino mešanega bla;;t pri Mariboru, izvrstna postojanka ob glavni ce-t;, .0 minut od železniške postaje, nadstropna hi-a, pod celo hišo klet, 4 prostorne gostil^ nišk« sobe, sobe za tujce, 2 lokali z* trgovino itd. Gospodsrska poslopja s hlevi, velik gostilniški %rt, izteči se na leto 15—iO polovnjakov vina, 400— 500 sodčekov piva, se radi odpot.v.anj.-i takoj proda za 28.000 K. 12.000 lahko 08?ane. Resnim kupcem dije brez: plačna pojasn la uprava „Iiealita-tenmarkt" Gradec, Hsmmerlingg. št. 6. (2963). 453 Konjerejcšf K T se veliko nesreč pripeti pri k njih, se je nedavno ustanovila prekoristna zavarovalnica proti E(v zgodam in poginu konj. Ta zavarovalnica je velike vtžnosti za konjerejca, ker se zavaruje konj na priaer, če si zlomi nfgo, ali če pogine, ali je tako obolel, da se radi bolezni mora z*klati. Tudi se zavarujejo breje kobile, ako bi zvrgle ali, ako bi ob porodu poginila kobila ali žrebe. Kdor se torej hoče ogniti nesreči, lahko zavaruje svoje konje ter ee obrne pismeno ali ustmeno na zastopnika Anton Ferk v C.rkovcak pri Pragerskem. 479 Zahvala. Pfdpisan si štejem v dolžnost; da tem potom javno izrečem aa-hvalo blagorodnemu gospodu Dr. Vid červinkotu, . krožnemu zdravniku na Polzeli za njegovo truda polno a sedaj srečno uspelo zdravljenje mojih dragih, žene Marije in sina Ivasa Marot. Braslovče, 26. sušca 1913. 48S Marot Veucel, pos. P070r ! Rodovitno posestvo 7— 8 oralov zemlje, 4 njive, 2 travnika, log, sadonosnik, in spli h vse, kar se potrebuje pri gospodarstvu, zidana hiša, pud in hlevi so leseni, redijo se dve kravi; svinje itd. Vse pri okrajni cesti, solnčno in ravno, blizu farue cerkve, pol ure od Ptljčan. /a vsako obrt se po nizki ceni proda. Pojasnila >ri Izidor Aplenc, poštno-ležeče Studenice pri Poljanah. 482 Učenca iz poštene hiše sprejme takoj Franc Crilak, medičar v SI. B strici. 484 Priden učenec se sprejme takoj pri g. Vaupotič, pekarija. Žice pri Konjicah. 480 Kupim malo posestvo na Štajerskem n. p. predam »li zamenjara moje pol ure cd Maribora radi preselitve. Več pri g. Iv. Keinz, Berg-strasse 4 I. ali Lembacherstrasse 19 v trgovini v Mariboru. 485 Zenitna ponudba Mladenič, 34 let star, treznega značaja, 3000 kron gotovega denarja in 75 kron penzije na mesec, se želi seznaniti z dekletom ali vdovo od 20 do 85 let, ki bi imela kako sredno posestvo v lepšem kraju in ki bi bila lepega vedenja. Naslov na uprav. Slov. Go-Bp ¡darja pod „Varčnost št. 10". 466 Dva mkda zakonska želita kakci primerno službo v kakem zavodu, graščini ali kaki večji hiši mož je izučen mizar, ima veselje do vsakega dela, zmožna sta obeh de-žel dh jezikov in tudi italjanščine. Naslov v upravništiu 455 Vabilo na redni občni zbor hranilnice in pt gojilnice v Št Ilju v Slov. gor., regiatrovane zadr ge z ne< mejeno zavezo, ki se vrši dne 13 aprila 19li ob 3. uri pop. v urad. prostorih Dnevni red: 1. Poročilo načelstva 2. poročilo nadzorstva. 3. odobrenje računskega zaključka za leto 1912 4 razdelitev č stega dobička. 5. slučajnosti. — Ako se ob doli čeni uri nebi zbralo zadostno število članov, tedaj se vrši cbčni zbor eno uro pozneje pri vsakem številu članoi. 452 Načelstvo. Frane Pfleteršek, zalaga pohištva Maribor, Koroška cesta št 10 nasproti Cirilove tiskarne priporoča svojo bogato z&logo pobranega, motno iz trdega lesa n&rtto pohištvo, za spalsice, jedilnice in kuhinje. Di-vase, vložke, matrac-e, stole in ogledala. Otroške želeme pos'elje. Vse domače delo, solidno tako, da je vsaki odjemalec zadovoljen. Prav nizke cene. Krščansko ljudstvo C1 kupuj pri Slovencu. «ffe! ' M:! s V Št. Lovrencu nad Mariborom se odda dobro idoča kovačija v najem. Najemnik moia biti izvrstno izurjen v podkovanju volov in konj. Prosilci se naj priglase pri P i sni k Karolu v Št. Lovrencu nad Mariborom Slovenec Konrad Skaza St. UJfich Groden Tirolsko. Atelir za vsa umetna cerkvena dela. Slovenske cenike zastonj in frtnko. Za vsaki po-ljnbni kip rriginalne foto-g afije. za oltarje itd. originalne načrte pošljem hitro in brezplačno. Velika zaloga sv. razpel in olnato tiskanih na platno navlečem) Vsakemo, tndi naj-mat-jšen a naročilu pri-datek. Pri večjem naroč la in promptnem pl&čilu primeren popust. 838 Cene fretktnknrenčce. mAaS.XX\XKXX mm mmm „M™ Velika razpošiljalnica Bratje Lechner - Gradec, železna hiša služi vsem slojem kot najcenejši vir za nakupovanje. Prosim zahtevajte! vzorce in čenike o modnem blagu — la-nenega blaga — blaga za gospode — rezno blago — manufakturno blago — oprave za novoporočence. To ničesar ne stane vendar vsakemu dobro služi. Če pridete v Gradec, poskusite kupiti pri nas blago. Varujte se ww ponaredb! ki niso »Florian* in zdravju ne koristijo! K. in R. Ježek tovarna strojev, livarna železa in kovine, MARIBOR, Nleljska cesta 103 priporoča s oje raznovrstne poljedeljske stroje, mline, priprave za žige, transmisije, vodovode, studenčne se^aljke, kakor tudi motore prve vrste itd. ped ugodrimi plačilnimi pogoji. 376 Lastna delavnica za popravila poljedelskih stro£e^ « MARIBORU. 694-8 Kdor vživa, Zabi težav; Danes vesel je, Jutri bo zdrav! Naslov za naročila: »FLORIAN«, Ljubljana. Vabilo na Ni več potrebno redni občni zbor naročevati slabega blaga za dragi denar, ki ga razpošiljajo nekatBre tnje tvrdke. Ako želite dobiti seže novomodno in po ceni blago za obleke predpasnike, svilne in druge robse, vse Trs e perila, nogavice, moške in fantovske obleke, srajce, kravate itd., pišite takoj na ravnokar novo urejeno Prvo spodnjeStajersko razpošiljalnica:::: J.N. Maric, Maribor, Gosposka ulica št.5 da Vam pošlje vzorce, dobite jih zastonj in poštnine prosto. Šivilje in krojači dobijo popust. Postrežba je točna in sfcrsgo solidna, če pridete v Maribor, ogledajte si to trgovino in kupite vse Vaše potrebščine, bo-dete zelo zadovoljni. Pazite pa na slovenski napis, da ne zamenjate te trgovine s kako drugo, ki se tako (.lasi, piie pa Schosteritsch ali Schusteritsch. Pravilno je satao J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ul. 5. Hranilnice in posojilnice pri Novi cerkvi ki se vrši dne 13. aprila 1913 v posojilnčnem prostoru ob 3. uri popoldne. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Volitev načelstva iu nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje ra istem mestu in po istim dnevnem redu drng občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzoč h zadrožnikov. C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica zoper ogenj v Uraden Št. 2000. Po določilih par. 92 društvenih pravil, se vrši za člane javno zavoda v pondeljek, dne 5. maja 1913 ob 10. uri predpoldne v zavodovi sejni dvorani v Gradcu, Gosposka ulica 18/20. Vsak društveni odposlanec dobi za to zborovanje posebno pismeno vabilo. DNEVNI RED 1. Računsko poročilo z računskim zaključkom za 84. upnevno leto 1912. j 3. Proračun za upravno leto 1913. 2. Poročilo računskih pregledovalcev o pregledovanju računa za leto 1912. | 4. Volitev treh računskih pregledovalcev in enega nadomestnega pregledovalca. Gradec, dne 2. aprila 1913. Ponatis se ne plačuje. 481 Upravni svet. (vplača ¿namka) je izborno važno gnojilno sredstvo za vse sadeže na vseh vrstah zemlje. Pomnoži dohodek po dobičkonosnem načinu. Uporaba istega ni vezana na noben letni čas. Tomaževa Žlindra »zvezdna znamka« je priznano najizbor-nejše blago neskvarjene kakovosti. Zategadelj naj zahteva vsak poljedelec Tomaževo žlindro »zvezdna znamka«, kajti zvezda na vreči in plombi daje poroštvo za čisti in polnovredni izdelek. Pozor! Tomaževa Žlindra »zvezdna znamka« se v originalnih vrečah prodaja pri sledečih trgovcih. Ed. Suppan*, Pristava, N. Zanier, Št Pa?el p. Pf. Otmar Diermajer, OfUM Alojz Maček, Maribor, Peter Majdič, Celje, Alojz Pinter, S1- BiStrlC», Kjer ni nobene prodajalne se naj obrne naravnost na: Thomasfosfaffahriken" Berolin W 35. • 9 Z. Z o.z. Prert man; v redčim Plugom se i»»ri Gornjo Thomaževo žlindro, kakor tudi vsa druga umetna gnojila: kalijevo sol, kajnit, čilski soliter, žveplenokisli amonjak, superfosfat itd. ima v zalogi in prodaja na cele vagone kakor tudi na drobno Veletrgovina z železnino „Merkur" p. MajdSČ, Celje. 237 Ženitna ponudba! Mladenič srednje staroBti, Slovenec, neomadeževane preteklosti, veSč nemščine, z SMX) K prihranka, se želi poročiti s poštenim dekletom ali vdovo, ki bi imela svoje posestvo ali krčmo v prometnem kraju. Le resne ponudbe pod „M Ou. poste restante 8v. Lovrenc nad Marib. Slovenke! Agitirajfe za naš list ! m i 0 S Q JO N O E n M OZO r i Velecenifeni Po%Q t! gg. posestniki zemljišč in vrtov! Spomlad je nastopila in Vas poživlja, da obdelate svoje travnike, polje in vrte.j Kakor Vam je znano, dobivajo se najboljša in najbolj zdrava g&zdlia, deteljic, fraVRS I SI zeleniadna semena le v obče znani specerijski in semenski trgovini tvrdke m« Berdajs v SHariboru na Zafijšnsm trgu Za prijazna naročila se najtopleje priporoča z odličnim spoštovanjem M. Berdais. a s» » I M fl> S iS Štefan Kauirnan trgovina t želesnino v Radgoni priporoča najboljše o-celne, motike in lopate, pravo štajersko železo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 393 Cepljeno trsje I Vinogradnikom priporoča zelo lepo cepljeno trsje na Pip. portalis, burgundec, beli rilček in silvanec t.rsničar in posestnik Fr. Bračko, Sv. Peter pri Mariboru. 145 Krasno posestvo z dvojno mero gozdov in vinograd, skupno, ne-razkosano, četrt ure od postaje, v lepi legi na ravnem, blizu velike tovarne in rudokopi, mlin na motorno moč, 3 konjske sile v zvezi z mlatilnico. Vse potrebne polje-deljske stroje in kovaško orodje, zidano poslopje v najlepšem redu 411 arov 62 ma mere, ter se lahko redi 12 glav goveje živine s samo sladko krmo. Vse to prodam za ceno 36000 K. Zaradi setve vabim kupce takoj. Anton Štante, Sv. Lovrenc v Prožinu, p. Štorč na Štajerskem. 439 500 kron Vam pla6»m, ako moj uničevalec korenin »Rla-mfizilo" Vašega kurjega očesa, bradavice, trde ktže v tre-h dneh brez bolečine re odpravi. Cena en? posodi.*« z gsrar.cij -kim pismom eno krono. 224 „Kemeny. Kašau L poštni predal 12/76 (Ogrsko)". Cepljeno trsje in ključi. Vinogradnikom naznanjam, da imam reliko množino amerikanskih trt na prodnj. Seznam trt: pošip, rulandec b, silvanec, žlahtnina, rudeča in b»la, lanfol, portugizec, veHlinee, laški rizling, kapčina, muškat silvanec. Več tisoč korenjakov. Riparia Pcrt., Vitis Salo nis, Montikola in ključev. Vtliba množica Riparia Portalis Montícola. Cena po dogovoru. Janez Verb-njak, trsnifar Kr»g pri Ptuju. 196 13 — 6 — 10 — 4 — M ura 14 dni no poskusnjo. Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh se na želje denar vrne. Dfgr Velik cenik brezplačno. "2SSC (Jamstvo'^3 leta.) Srebrne ure........K 6'50 Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'60 Pristne tula ure dvojno pokrovo Ploščnate ure iz kovine . . , Amerik anske zlate dauble-ure , Goldin Roskopf ure..... Prave železničarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5'— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19-— 14 karatne zlate ura za gospode „ 40'— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2'— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20'— 14 karatni zlati prstani . , . „ 4"— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10 80 Kuhinjske ure.......B 2"40 Budilke.........„ 3 — Budilke z dvojnim zvoncem . „ 3■— A. Kiffman, Naribor M. 49 Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Kupi 445 železnato kina-vino Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni :: Krepiíno sredstvo za slsbotne^malo-krvne in rekonvaisceate. Pcrésroéa voljo do jedi, ntijcje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 sdrav-niških spričeval. ^c. kr. dYorni dobaYitelj Trieste-Barcola. se v lekarnah v steklenicah po pol litra á K 2-60 in po po pol 1 K ter & K 4 80. Lepo posestvo, blizu Maribora, farne cerkve in žel. postne, zidani hrami in hlevi, veliko travnikov in sadonosnikov in vse drugo po'r»bco je z vsem premakljivim vr»d takoj na prodaj. Več po?« upravništro. 895 Pssestvo na prodaj! Vinograd, nov nasad, travniki, njive, gozd, ka-menolom, lepa hiša, dve viničariji, zelo ugodna lega, v bližini mesta na Sp. Štajerskem. Velikost 17 oralov. Ponudbe pod V. J. na uprav-ništvo.____427 Pozor, kupci posestev! Izvrstno posestvo do 20 oralov rodovitne zemlje, obstoječe iz njiv, 4 oralov travnika, 6—8 oralov gozda, sedem oralov vinograda, polovica novo nasajena, samo žlahtne vrsto, zraven preša in hram. Prijazna domačija, zidana hiša z opeko krita, tri sobe, kuhinja, klet in ena posebna shramba, močno gospodarsko poslopje z živinskimi hlevi, kaščo, podom, stelnico itd. ter štiri svinj-ki hlevi. Oddaljeuo 10 minut od kolodvora, na veselem kraju pri okrajni cesti. Cena 15.000 kron, vknjiženega OBtane 6.0- 0 kron, za ostalo ugodni pogoji Se radi nakupa manjšega posestva pod roko proda. Oglasiti se je osebno ali pismeno pri Jožefu Stancer, pos. Mcstinje 13, p. Podplat, Štajersko. 443 Vabilo na redni občni zbor G-ornje Savinjske posojilnice v Mozirjn, ki se vrši v Mozirju, dne 12. aprila 1913 ob 2. uri popoldne v uradni pisarni. DNEVNI BED: 1. Prečitanje in odobrenje zapisnika 37. občnega zbora z due 9. marca 1912. — 2. Poročilo načelstva in nadzorstva o delovanju in potrjenju računa za leto 1912. — 3. Nasveti nadzorstva o uporabi preostanka. — 4. Volitev načelstva in radtoratva. — Posamezni nasveti. 474 Odbor [ililililililililifi Vsaka ženska že mnogo let pozna izborni, sijajno razširjeni desinfek-cijski pomoček lysoform (originalna steklenica 80 vin.) ki se za umivanje rok in instrumentov, vsakdanjo žensko toaleto, dalje za vsake vrste desinfekcije in razdušitev povsod po svetu rabi veliko število dam pa ne ve, da izdelujemo tudi slastno fino dišeče antiseptično milo, ki ohranja kožo nežno in svežo. Milo je najboljše čiste surovine, ima 1 odstot. ly-soforma ter je velikansko izdatno torej v rabi varčno. Na trg je prinašamo pod imenom lysoformovo milo po I krono kvmad. Poiskusite enkrat pa boste vedno kupovali to fino dišeče antiseptično milo. — Cena je samo nav dežno visoka, v resnici je pa milo prav ceno, ker je veliko in izdatno. Zanimivo knjigo o „zdravju in razkuževanju", Vam pošiljam zastonj in poštnine prosto. A. C. Habmann, referent BLysoforni-delavnie", Dunaj XX. Petraachgasse 4. (—Mosee 44) LISTEK. Švarc — Nacl. (Spisal Januš Goleč). I. Ravno v oni grabi, ki je RemšniČani edini niso krstili, ki se pa začenja pri Krivčevi kapeli in končuje tik Drave, je stal in še dandanes Čepi Tumplov mlin. Mi vitežki podaniki sv, Jurja pač vemo, zakaj da prosimo v Oče-našu vsakdanjega kruha, pa tudi pomnimo pregovor: Kolikor mlinarjev, toliko uzmovi-čev — da ne izrečem žaljivke tatov. Kratko in malo, da bi se izognili raznim neprilikam, pač pri nas vsak lastnik mlina sam mlinari. Rajni Tumpl je združil v enem poslopju na 4 vogle mlin in bajto. Miel ni nikdar veliko, pa gladu in revščipi v strah imel je tudi mlinsko kolo pri domu» Za očetom pa je podedoval sinko Nace vse, karkoli se je držalo bajte, in še do 20 čevljev zemlje na okoli, O skriti, zgodnji mladosti Nacetovi molči usino izročilo, le to se ve, da ga je starišem sv. Jurij po dolgih prošnjah ravno na sv, Ignacija dan položil v naročje. — „Gospod bi naj bil", je vedno ponavljala Tumpla, „ker je edinec in naju je stal toliko molitve". In res je stari Tumpl z Nacetom vred izročil šolmoštru košarico jajeo z naročilom, da bi sinka „zbrihtal" za gospoda. P.a hudomušni Šolnik je jajca pojedel, Načeta pa že po 14 dneh odpustil iz šole, češ, da ima prepro-stornio glavo za gospoda. To je vse, kar so zapisali ženski jezički o Nacetovi mladosti. Se kot lant je slišal na ime Tumpl Nace; ker pa se je baie bal vode kot hudimer križa in, ga je prvič in zadnjič umila pabica po rojstvu, je bil sajast kot rov, in ljudje so ga začeli v moški dobi klicati „SvaroNacl". Kedaj in kako je zagrebel stariše, se ne ve čisto na Številke natanko, pa Naclov, od smrti starišev kislo potegnjeni obpaz; je pričal, da mu je bilo trajno hudo pri srcu, Rajzun kislih brazd je i-melo Naclovo telo še druge pomislelke. Hranil je za svoji stopali kopito, ki so mu ga rajni oče sami ste-sali na Nemškem, ker na Remšniku tedaj ni rastel nobeden tako obsežen, bukovec, Z dlanjo je lahko vodo zaustavil v mlinskem žlebu, vrat mu je bil hribovit- po glavi, vsaj po notranjih orostorih, pa mu je lahko vsaka misel poplesala, kadar se mu je vzbudila. V obleki se je držal strogo remSniške mode, kakor: cokelj, ki jih je le po nedeljah postavljal za peč, raševine in še z vrvico si je zavezoval srajco pod -vratom, ker mu vsled obilne sape pi držal nobeden knoi. Značaja in vedenja je bil mirnega, saj se je pri hoji držal vedno sredine grabe; le remšniške glavne steze so tako nerodno izpeljane, da se je Nacek običajno zadel najpred v Šolski vogel in mežnarijski in še-le na farovški hruški se je tako srečno odbil, da njegove stopinje niso bile več nevarne ljudem in stavbam., Povrh je bil še tako usmiljenega srca, da niti .bolhe ni mogel ubiti. Le med svojo in tvojo lastnino ni rad delal razločka- Pa prepričan, sem, da ni imel krivičnega blaga na vesti, ker je preglasno kradel; pa že radi tega je bil vsikdar tepen od lastnika, če je vzel kako stvar v roke. Ker ]e torej rad spoznaval tuje blago, ga je udarila roka božja ravno v uho, za tatove najbolj občutljivo mesto — Nacl je na debelo slišal. To je bil Svarc-Nacl po duši in telesu, ko je z nekaterimi križi in še nekaj malenkosti povrh1 stopil v našo povest. Iz celega sveta. Planet Merkur je bil meseca marca viden. Njegova pot okrog solnca gre, kakor znano, med potjo Venere in zemlje. Zato "se planeta Venera in Merkur kažeta zemljanom zdaj kot večernici zdaj kot jutrnji-ei, nahajajoči se navidezno ali vzhodno ali zahodno od solnca. Ker znaša srednja oddaljenost Merkurja od solnca približno eno tretjino od zemeljske oddaljenosti od solnca, je ta planet navidezno le malo oddaljen od solnca ter ostane v somraku skrit, Tu in tam je pa vendar s prostim očesom viden v naših širinah. Ravno meseca marca so za to precej ugodne razmere. ZVečer ga je bilo možno videti na oni strani neba, kjer je solnce zašlo, kot rdečkasto zvezdo prve vrste. Drage krtove kože. Na Holandskem plačujejo krtove kože komad po 60—80 vin. Visoka cena krtovih kož pa ima- to žalostno posledico, da bo na Holandskem kmalu konec „krtove dežele". Zato je izdala vlada ukaz, da se ne smejo krti ve'Č loviti. V ječi ponarejali denar. Te dni je bil v Kahiri v Egiptu končan proces proti 50 jetniškim paznikom in stražnikom egiptovske drž.avne kaznilnice, ki so z vednostjo ravnateljevo ponarejali novce.. Ravnatelj je bil obsojen na več let ječe, 18 obtožencev je bilo obsojenih v ječo od 3 do 7 let; 31 obtožencev je bilo oproščenih. Hrvat -- izumitelj novega zrakoplova. „Hrvatska" poroča, da je iznašel Hrvat Vladimir Kvakan< nov zrakoplov, katero iznajdbo je že prijavil pri pa~ tentnem uradu na Dunaju, Ta zrakoplov se vzdržuje sam v ravnotežju in je posebno varen preiti pritiskom vetra. To dvoje je, kakor zpano, za zrakoplovce največje važnosti, kajti veter je eden najhujših sovražnikov zralcoplovstva. Velik požar v Benetkah je vpepelil znamenito ¿palačo Foscari ob velikem kanalu. Zgorelo je poslop. Naclu kot 501etnemu samcu pa so silno radi nagajali šolarji in še kak odraste! nepridiprav. Ni smel ostaviti bajte, že je našel pri povratkiu vsa težko nabrana drva v potoku in kolesa velike stenske ure razložena po mizi. Nacl je brskal po glavi, kako odgnati te paglavce? Po dolgem iskanju je vendar zgrabil za misel, ki se mu ni zdela napačna. Njegov mlin je bil posajen na nizek holmec in prišlo se je do njega čez potok po dveh smrekovih hlodih, ki jih je Nace sam položil in pritrdil ob levi strani tudi držaj za vso varnost, Ravno to brv je prikrojil Nacek v past tako, da je po večini vsak nagajivec padel v vodo. Držaj, ki igra pri remšniških brveh važno vlogo, omajal je na prožno stran, da je pri vsakem prijemu padel s sovražnikom vred v potok, Seve, tudi Nace, odkar je i-mel nastavljeno past, ni stopal Čez brv, ampak jo je vsikdar zajaJial in se tako počasi in varno potegnil čez vodo. Marsikatero vodeboječe nagajivo seme pa se je odslej opralo na Naclovo veliko veselje v potoku. II. , Vsa remšniška fara z mirno vestjo priča, da je bil Nace do 50. leta fairt v pravem pomenu besede; pa saj je večkrat sam iz veselja in ponosa nad nedolžnostjo plačal med prijatelji Četrtinko vina. In ravno, ko je že grabil takorekoč z eno roko po samski kroni, prišlo je — vse drugače. Zaplotnikova olrca Mioa je prodala prase na Brezno, Ni pa Ščetinovec doslej okusil prostosti, radi tega pa je tudi tekal okoli voglov, ko ga je Mica prvič spustila na svetlo. Vse klicanje in cmakanje MicL po ni nič pomagalo, morala je prasetu navezati motvoz na zadnjo nogo in' v roko pa vzeti Štrcelj. Sedaj pa je šlo navzdol proti Tumplovem mlinu, saj je Šiba kazala svinčetu pravo smer. Par sežnjev od Naclove brvi pa je Mico, ki je bila s srobotom podrezana, ravno za pasom prav občutno ujedla bolha. V naglici je segla z roko, da bi si prepodila vsiljivo živalico, seveda je zato spustila motvoz, Prase, čuteče, da ga nikdo ne vleče za nogo in hrepeneče po hlevski samoti, jo je ubralo Kar čez brv, Mica pa za njim. Vendar ni Še stopila na sredino brvi, že je slišal debelo-sluhi Načel glasni štr,, . bunk! Hitel je na prosto, da bi si ogledal žrtev. Usta je za cel pedenj odprl, tako se je začudd, ker je zagledal namesto moškega stepuha do pasu v vodi — Mico. Populila je bila že vse korenine in reketine, da bi se potegnila na suho, pa ni šlo. Naolovo široko srce se je odprlo v usmi-ljenosti, videč že.nskG nezgodo, Prilomastil je na rob potoka, počenil in ponudil Mici roko, Mica se je je o-prijela, Nace pa je vlekel.; bable je stalo tako na pol z desno nogo na suhem, pa se jej udere od vode iz-podjedena zemlja in, sedaj je bil dvojni štr ,.. bunk! Tudi Nace se je zapičil ravno na glavo v vodo; dovolj, Nacek, postavi se na noge. Vstal je, kaši j al in bruhal vodo skozi nosnice. Prvič v življenju je Tumpl občutil, kaj da je hladna vodica, Gotovo bi bil zaklel na samega sebe, da ni opazil pred seboj Mice, ki ga je radovedno gledala. Kaj pa zdaj? Nace bi bil že ženiščeta potisnil počasi pa suho, pa kdo bode potem njega izvlekel? To je bil.a točka, vredna resnega preudarka,. Slednjič je vendar prišlo Nacetu na misel, da je struga nekoliko bolj spodaj plitvejša« Vzdignil je jezik in obenem pomolil vrat proti Mici, rekoč: „¡0-primi se me, te bodem nesel po vbdi3 tam-Ie doli bo-deva pa oba lahko stopila na suho". Mica je uboga^ la ip Nace je prvič v življenju držal — žensko bitje na rokah. Ne vem, ali je voda tako razburljivo vplivala na našega fanta, ali Micin objem — Naclu so pač le- je in tudi ogromno število umetnin, Skoda se ceni na dragocenih pohištvih in umetninah' čez % milijona kron na hiši pa čez 20.000 K. Konj ubil vojaka. Iz Skocijana pri Mokronogu na Kranjskem se poroča: Pri tukajšnji žrebčarski postaji, ki je pred par dnev, došla semkaj, da ostane, kakor vsako leto, 4 mesece tukaj, se je zgodila nesreča, Korporal Jože! Novak, doma iz Štajerske, je preteklo soboto popolefae snažil in pometal okrog, enega izmed žrebcev» Kar konj vzdigne nogo in ga udari v leve stran, trebuha. Revež je moral sicer takoj leči, vendar je v pedeljo zjutraj Še vstal, se sam opravil in Šel zopet na svoje delo. Todia obšle so ga vnovič slabosti in ob 11, uri dopoldne je umrl v cvetu svojih let, daleč proč od svojega doma in starišev. 190.000 francoskih učiteljev osmešeuih. Leta 1909 so izdali vsi francoski škofje pastirski list, v katerem opominjajo francoski narod, naj pošljejo svoje otroke v katoliške šole in, ne v držajvne brezverske šole. Obenem so prepovedali rabo nekaterih šolskih knjig v državnih šolah, v katerih se žali katoliško versko prepričanje. Na pastirski list je odgovorilo 190 tisoč francoskih državnih učiteljev s tožbo, Češ, da jim je povzročil ta pastirski list gmotno škodo in da jim jemlje ugled. Najprvo so tožili kardinala Lucona, ki je bil res v Reimsu obsojen od civilnega sodišča pa 5000 frankov, katero svoto bi bil moral plačati v učiteljske blagajne. Najvišji sodni dvor je pa te dni to razsodbo razveljavil in učiteljem pojasnil, da nimajo sploh nobene pravice do takih tožb. Državni učitelji niso nikaki pravni zastopniki državne Šole in tudi nimajo zato pravice , se kot take izigravati. Dobro zdravilo tudi za naše liberalce, ki so se pred kratkim repenčili, kako bo francosko učfteljstvo francoske Škofe „zdelalo". Dovtipen berač. Nedavno je v Pragi umrl berač Viljem Muneles, ki je bil v obče znan pod imenom „Viljem Praški". Bil je pristep berač-pijanček, ki bi teli mravljinci po hrbtu in srce mu je glasno ropotalo kot razklopotano mlinsko kolo, ko je postavil tako sladko breme trdo na tla. Ocedila sta se oba pod milim nebom. 2 že prirojenem sočutju in usmiljelnosti se je povzpel Nace do te rahločutnosti, da je prvič po smrti rajne matere smela stopiti ženska stvarca pod njegov krov. Kaj in koliko sta kramljala Mica in Nacl, vedo le štiri bajtine stene; pa toliko je resnica, da je Mica s prasetom vred ostala pri Tumplu. Zaplotnikova Mica je bila ŽenŠČe pri 45ih letih, vdova po rajnem Matevžu in sama s prodanim prasetom na svetu. Vkljub dejstvu, da na Remšniku ni nobene vasi, so se vendar ženske pri cerkvi domenile toliko, da krije Zaplotnikovo Mico in Najela ena streha. Tudi Mico, ki je imela bolj tanka ušesa, nego njen dragi izvoljenec, je dregnilo to žensko opravljanje toliko, da je rekla Tumplu: „Nace, bodeš stopil h gospodu, da naju v cerkjvi zvežejo", Nacla je že davno prav od srca pekla ta nova zveza, pa gospoda se je bal od vsakoletnega velikonočnega izpraševanja. Kajko bi tudi ne, saj taisti listič, ki so mui gja dali vsako leto, in ki je bil po velikosti tako neznaten, da ga še v pest ni bilo kaj vzeti, res ni bil vreden, da so mu gospod zmiraj trobili v ušesa: „Nacl, ti si tranta-lo nevedno!" Pomagala pa mu je po teh otroških pomislekih Mica, ki je brž uganila, kaiko pridobiti gospoda. Slišala je bila že davno, da gospod fajmošter nimajo sreče pri mačkah» Ce je zlegla ta v hribih prepotreb-na žival tudi v farovžu, pa je vsikdar poginila vsled bolezni ali pa po babjeverni roki. Kratko in malo, gospod niso mogli priti do lepih, odraŠČenih mačk» Nacl pa je imel pošteno, od starišev podedovano mačkije pleme. Mačka muriča je pobasala Mica nekega dne v košarico in odpravila ž njim, praznično oblečenega Nacla v župnišče. Muriča je ploščnata gospodarjeva desnica temeljito priklepala na dno košarice, pa tudi Nacl si je najmanj lOkrat popovil sam pri sebi, kako hode zastavil besedo pri gospodu. Prisopel je z mačkom do sivo pobarvanih vrat gospodove sobe in glasno potrkal. Fajmošter so se o-glasili: „Noter!" — Pa bentaj te para, svetla kljuka ni hotela odnehati ne na desno ne na levo. Sa¡j je tudi Nacl pri bajti imel zapah, pa ta se je dal poriniti na desno in duri so se odprle. Gospod so pa imeli nekako svetlo bučko, ki ni bila podobna ne kljuki pri cerkvi, še manj pa lesenemu riglu. Fajmošter so neprestano klicali „Noter!", Nacl pa je vrtal s tisto bučko na vse-strani, pa ni šlo. Čakaj, je menil, gospod se gotovo bolj skrbno zaklepajo nego jaz; pritisnil je bolj krepko navzdol in obdržal bučko v roki. Glasno je zaropotalo, tudi za gospoda preveč, in odprli so vrata od znotraj. Nace je stal pred samim gospodom s košarico v roki in. položil ocüomljeno bučko na mizo, rekoč: „Bodo že oni uteknili to svetlo stvarco na pravo mesto". Pa, kedo bi si mislil, da so gospod pri pogledu na odlomljeno kluko prav jezno zatrobili Naclu na u-ho običajni, velikonočni: „Saj pravim, je pač trantalo motovilasto, ki Še vrat ne pozna". Hudo so zadele te besede ženina, in kar ni znal, kako začeti skrbno premišljeni nagovor. Gospod so se vsedli za mizo in i-skali nekaj po velikih bukvah; na oknu pa je sedel rumeni vrabec, kakoršnega doslej Nace še niti videl ni. Nič mu ni prišlo iz grla, razun glasnega dihanja in trdo je pritiskal muriča v Košarici. Gospod so pa slednjič le pretrgali to tišino z vprašanjem: „Kaj bi pa rad, teslo?" (Dalje prihodnjič.) bil pa rad veljal za kaj velikega; navadno je hodil s knjigo pod pazduho, češ, da je — pisatelj. Smrt ga je doletela po nesreči; zadel ga je voz električne cestne železnice ip ga tako poškodoval, da je v bolnišnici kmalu umrl, Ko so po smrti pregledovali njegovo razcapano obleko, so našli v njej — oporoko. V tej oporoki je volil: Bolnišnici usmiljenih bratov, kjer je o-petovano našel zavetje in oKrepčilo, kadar so onemog' lega pobrali na cesti, 500 K; eni bolniških strežnic, ki ga je ondi večkrat prisilila k snagi, 200 K; nekemu redarju, ki ga je radi beračenja in pijanosti večkrat odvedel v zapor in mu tako preskrbel vso oskrbo, 200 K; .nekemu drugemu redarju, ki ga je ravno lOOkrat aretiral, 100 K, in družini, pri kateri je nazadnje stanoval, 25 K. Vsi so bili ginjeni nad tem be-raškim testamentom- v katerem se je radodarno spomnil vseh onih1 oseb, katerim je v življenju prizadeval preglavice. Toda ginjenost se je hitro razkadila, ko se je dognalo, da je „Viljem Praški" vsega vkup zapustil — 40 vin,, in je torej s svojim testamentom hotel še zadnjič „potegniti" tiste, s katerimi je imel v življenju naiveČ opraviti. Telesno naporno delo. Učitelj prosi dopusta zaradi duševnega in telesnega napornega dela, Ko ga na višjem mestu opomnijo, da telesnega napornega dela pač ni, odgovori učitelj: „Ali menijo gospodje, da to pi naporno delo, Če moram sleherni dan toliko nerodnih paglavcev pretepsti?" Pri vojakih. Polkovnik: „,Vi, Muška, zaslužite, da Vas vpričo celega polka pohvalim, ker ste s svojo razumnostjo rešili cel polk iz velike stiske. Ob vojnem času bi dobili zaslužno svetinjo!" — Vojak: „Kaj pa sedaj?" — Polkovnik: „3 dni zapora, ker niste „goflje" držali!" Osoreu berač. Gospod: „¡Tu imate par vinarjev, pa nikar jih ne dajte precej za šnops!" — Berač: „To Vam nič mari, jaz storim s svojim denarjem, kar hočem!" RgajaB- „Titania" Vsako kurivo porabljivo. 70 odst. kuriva še prihrani. Zastopniki se iščejo „Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja če se pridene zato posebna priprava. „Titania-Werke", Wels 136, Zger. Avstrijsko, Največja specialna tovarna za parilrrike na Avstro-Ogrskecn. Glavno zastopstvo Franc AS@n, Sradac, HSsnsnpa»» 22, — 1$ 886 Nenavadno hiter razvoj pare. Pošilja se na poskušnjo. Tisoči že v rabi. Zahtevajte cenike. narejeni Iz kovanega železa in kovhsaste pločevine, torej nepokverljivi. 40 klavirjev in harmonijev boljboJjSi pianini), Steizhrmer in HSrigel (amer. harm.), vseh vrst glasbenega »rodja, strun in muzikalij ima v veliki M EJkix«. sodno zapris.strokovnjak ■ J m . l^iS