KOPEK — 11. JULIJA 1958 POŠTNINA PLACANA V GOTOVINI LETO VII. — ŠTEV. 27 Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun 602-70-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. J)z uóeb uie Praznik vseh delovnih ljudi Sprehod po svetu Nov.ce s Tržaškega Zaživela bo stanovanjska skupnost Ob IV. turističnem tednu v Postojni Gospodarski komentar Poželi so prvo pšenico Sutjcska — mogočen spomenik v nedeljo tudi Primorci v Skoljo Loko Svetla luč v Gabrovici Obetajoč začetek II. letnih prireditev Rcpubl ške revije godb v Postojni Odkr.tje spominske plošče Povečanje prometne varnosti Telesna vzgoja, šah Ze nekaj dni se mudi v naši deželi predsednik Združene arabske države Gamal Abder Naser. Je gost predsednika republike Josipa Broza-Tita, v njegovem spremstvu pa je zunanji minister Mahmud Favzi ter drugi višji državniki ZAR. S predsednikom Titom, s katerim ima že svoj četrti sestanek, se je najprej udeležil proslave na Sutjeski, nato pa z njim odpotoval na Brione. Tam so se začeli politični razgovori med najvišjimi predstavniki Združene arabske republike in Jugoslavije. V teh razgovorih so sodelovali predsednik republike Josip Broz-Tito, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, predsednik republike ZAR Naser, zunanji minister Mahmud Favzi ter veleposlanika FLR.J v Kairu in ZAR v Beogradu. Razgovori so se razvijali v vzdušju prisrčnosti in prijateljstva, ki je značilno za stike med obema deželama. Svetovna javnost je z velikim zanimanjem spremljala te razgovore. To je tembolj razumljivo, če upoštevamo, da mednarodni odnosi zahtevajo v sedanjem mednarodnem položaju večji po-udai-ek na politiki mednarodnega sodelovanja v okviru načel aktivne koeksistence m politike miru. Razgovori obeh visokih državnikov pa bodo tudi podlaga nadaljnji poglobitvi tako gospodarskih kot političnih odnosov med obema deželama. V torek dopoldne je prispel na Brione grški zunanji minister Evangelos Averoff. Njega je v našo deželo povabil državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič. Kmalu po njegovem prihodu na Brione so se začeli razgovori med zunanjimi ministri Jugoslavije, ZAR in Grčije. Zunanji ministri teh dežel so uradni predstavniki ljudstev, ki se vsestransko zavzemajo za praktično izvajanje načel miroljubne koeksistence. Dosedanji medsebojni stiki teh treh dežel se vsesplošno zboljšujejo in prepričljivo dokazujejo, da ima takšna politika veliko moralno moč in življenjsko silo. Zato lahko pričakujemo, da bo ta sestanek prežet s pozitivnimi težnjami in bo še bolj poudaril konstruktivno vlogo Jugoslavije, ZAR in Grčije pri utrjevanju sožitja med narodi in miru v svetu. Zato ta sestanek lahko častno opravi nalogo, ki sedaj stoji pred vsemi: z dobro voljo in medse- bojnim prizadevanjem pokazati kako je moč razviti sporazumevanje v svetu in to v interesu miru in mednarodnega sodelova- nja. Lahko torej predvidevamo, da bo sestanek na Brionih v veliki meri vplival tudi na mednarodne odnose nasploh. V Splitu je bilo zvezno posvetovanje o problemih jugoslovanskega krasa. Posvetovanju je prisostvovalo okrog 300 agronomov, ekonomistov, tehnikov, zastopnikov ljudske oblasti in zadružnih organizacij. Organizirala ga je Zveza gozdarskih društev FLRJ, med drugimi gosti pa so mu prisostvovali tudi predsednik Izvršnega sveta Sabora NR Hrvatske Jakov Blaževie, član Zveznega izvršnega sveta Slavko Komar ter člani izvršnih svetov Črne gore, Hrvatske, Slovenije, predstavnik organizacije FAO ter znanstveni delavci. Na posvetovanju so razpravljali o problemu krasa kot tehnično-tehnološkem in politično-ekonom-skem problemu naše dežele. Znano je, da je na področju Jugoslavije 56 tisoč kvadratnih kilometrov alf 22 °/t> celotnega ozemlja države kraškega značaja. Na tej površini živi 2,4 milijona prebivalcev. Razprava je bila usmerjena v dve smeri: v tehnično-tehnološko, ki je obravnavala kmetijstvo in gozdarstvo na krasu ter izkoriščanje vode in vodnih tokov, in v ekonomsko-poli-tično, ki je zajela ekonomiko krasa in možnosti reševanja problema krasa v okviru petletnega perspektivnega gospodarskega razvoja Jugoslavije. Po izmenjavi različnih mišljenj so udeleženci posvetovanja naglasih nujnost hitre amortizacije investicij, ker so na kraškem področju vsi pogoji za rentabilno kmetijstvo in gospodarstvo, o možnostih razvoja industrije elektroenergije in drugih gospodarskih panog. Z ozirom na ugodne podnebne pogoje lahko vzgajamo specialne kulture skozi vse leto, vodne tokove pa je možno bolje izkoristiti. Ugotovljeno je, da bi lahko na krasu z uspehom gojili trte, oljke, sadjarstvo in vrtnarstvo. Zato bo treba izvesti vrsto melioracijskih del, uvajati mehanizacijo in gojiti nove kulture ter izboljšati komunikacije. Posvetovanje je med drugim ugotovilo, da bi z boljšo predelavo oliv preprečili letno izguba pri tem pridelku za okrog 140 vagonov ali za 420 milijonov dinarjev. Razen tega bi lahko intenzivneje gojili trte, ki preživljajo več kot 500 tisoč ljudi, krompir, zelje, solate, paradižnike in tobak, saj je za te kmetijske kulture primorsko podnebje zelo ugodno. Predvideno je, da se bo povečala površina za industrijske rastline od 10.796 na z? v: tn ar s t vo od 69.333 na 106.982 ha, za krmo od 1 na 13,480.000 stotov itd. Treba bo tudi varovati šča pred erozijo, vetrovi, vami, popravljati in izboljševat: tla, urediti vodni režim, kar vse bo moč doseči z načrtnim pogozdovanjem. Predsednika Naser in Tito v prijateljskem razgovoru ob Sutjeski POROČILO Z VSEDRŽAVNE PROSLAVE DNEVA BORCEV V TJENTIŠTU mogočen spomenik noše revolucije Množice iz vse domovine so se poklonile spominu junakov največje grobnice žrtev naše ljudske revolucije, izrekle priznanje preživelim borcem Sutjeske in izrazile hvaležnost tovarišu Titu za njegovo hrabro in zmagovito vodstvo zgodovinske borbe za novo, socialistično Jugoslavijo — »Zdaj čutim, koliko ljubezni in zvestobe goji ljudstvo Jugoslavije do svojega ljubljenega voditelja Tita,« je dejal predsednik Z AR Abdel Naser, ki se je tudi udeležil proslave na Sutjeski. OBSEŽNE PROSLAVE i. JULIJA PO VSEM OKRAJU Občinski odbor ZB NOV v Kopru je priredil proslavo Dneva borca in 15, obletnice bojev na Sutjeski s kulturnim programom na večer pred praznikom v ko- Na slavnostni akademiji ob Dnevu borcev dne 3. julija v koprski gledališki hiši je govoril sekretar občinskega komiteja Z K Koper Karel Štrukelj. Zadaj moški pevski zbor DPD Svoboda Koper, ki je prav tako nastopil na akademiji z vrsto borbenih pesmi prskem gledališču in s svečanostmi v Gabrovici na sam praznik popoldne, Slavnostno akademijo v koprskem gledališču je organiziral Okrajni svet Svobod in PD. Slavnostni govor o pomenu Dneva borcev in velikih zgodovinskih bojev na Sutjeski je imel sekretar občinskega komiteja ZKS Karel Štrukelj. V kulturnem delu programa je sodeloval pevski zbor DPD Svobode Koper s partizanskimi pesmiroi, recitatorja Milan Pirnat in Ernest Zega, tenorist Emil Berce, pianistka Ivanka Lipoglavšek, violinistka Olga Skalar, čelist Igor Fatur in koprska Baletna šola. Program je bil na lepi kvalitetni ravni, za kar nam jamčijo že imena izvajalcev, in se je odlikoval po skrbni izbiri in organizaciji, tako da je vsebinsko in izvajalsko dostojno počastil Dneva borca. Slavnostne akademije, kakor tudi prižiganje kresov in tabornih ognjev, so bile v vseh večjih središčih koprske občine. GABROVICA Posebno svečana proslava Dneva borca je bila 4, julija popoldne v istrski vasi Gabrovica, kjer je bila za časa NOB prva tehnika v Slovenski Istri in je s svojim delom odločilno vplivala na prevzgojo istrskega ljudstva in na oživljenje protifašistične borbe. Požgana in razrušena vas je pretrpela posledice svoje brezmejne predanosti in hrabrosti ter divjaškega besa okupatorjev. Po svečani seji občinskega odbora ZB Kooer je bil v Gabrovici sprejem patrulj in razvitje prapora. Po govoru republiškega poslanca Branka Babica je bil kulturni program, pri katerem so sodelovali moški zbor in godba na pihala DPD Svoboda iz Kopra, tamburaški zbor MKUD Koper in reeitatorji, Partizansko večerjo in tovari-ški večer po programu je žal motilo slabo vreme. Več o zgodovini Gabrovicc med NOB preberite na 4. strani in v prihodnji številki IVAN REGENT V PLANINI Na Dan borcev je bilo v popoldanskih urah v Planini pri Postojni veliko zborovanje, ki mu je prisostvoval tudi član CK ZKJ (Nadaljevanje na 2. strani) Tjentlšte, 4. julija. — Po prirodnih lepotah nepopisna, divje razkošna pokrajina ob planinski rečici Sutjeski, ki reže s krvjo prepojeno pokrajino med vencem mogočnih bo-senskih planin Magliča, Vučcva in Kostira, je včeraj in danes sprejela nad sedemdeset tisoč prekaljenih borcev revolucije iz vse Jugoslavije, ki so se zbrali zato, da so ob petnajstletnici najbolj množičnih, najbolj krvavih bojev vse naše narodnoosvobodilne vojne, legendarnih bojev na Sutjeski, danes tu proslavili letošnji Dan borca. Te veličastne proslave se je udeležil tudi predsednik republike, tovariš Tito, ki je pred 15 leti, prav tu ranjen, osebno vodil zmagovite te boje, v njegovi družbi pa sta bila prijateljska gosta, predsednik Združenih arabskih republik Naser in zunanji minister iMalimud Favzi. Njim so se na slavnostni tribuni pridružili nekdanji člani zavezniških vojnih misij — angleške, sovjetske in ameriške — pri Vrhovnem štabu NOV, poleg njih pa tudi mnogi najvišji državni in politični predstavniki iz vseh naših republik. Ze sama podoba prizorišča te edinstvene proslave je čudovito lepa: na obeh bregovih bistre Sutjeske, deloma pa tudi na nižjih pobočjih planin, so pripravljalni odbori vseh republik uredili za prijavljene udeležence proslave pravcato mesto platnenih šotorov raznih barv, vtem ko dviga pestrost sončne, zelene okolice s Sutjeslco vzporedna, na novo zgrajena široka cesta, polna živopisnih slavolokov, po vsej svoji dolžini obdana s premnogimi paviljoni. To sliko pa dopolnjuje morje okrašenih in razvrščenih avtobusov z registrskimi številkami vseh naših republik. To naše razsežno »mesto« je začelo (Nadaljevanje na -1. strani) Bo De Gaulle pi-edsednik 5. republike? Po navadi zelo dobro obveščeni dnevnik »Paris-Presse« je vzbudil v svetovni in tudi francoski politični areni veliko senzacijo z vestjo, da je De Gaulle te dni v več razgovorih izrazil željo postati predsednik 5. francoske republike, ki naj bi se rodila konec leta na osnovi referenduma o reformi sedanje ustave in po političnih volitvah. Nova ustava pa bi predvidevala, da bi predsednika republike volil poseben volilni organ, v katerem bodo poslanci, senatorji, predsedniki vseh občin in svetniki iz francoskih čezmorskih področij. Predsednik republike naj bi imel pravice, ki bi mu jih lahko zbornica omejevala le do neke mere. Sam bi imenoval predsednika vlade, lahko bi razpustil parlament in razpisal nove volitve, če bi smatral za potrebno, že leto dni po zadnjih volitvah, in tudi imel pravico odrediti izjemno stanje. Tako bo z novim zakonom De Gaulle popolnoma odrinil parlament. Na Finskem so zmagali levičarji Prvič po vojni so levičarske stranke zmagale na finskih parlamentarnih volitvah. Volilni rezultati kažejo, da so predvsem komunisti povečali število pristašev. Največ glasov je dobila agrarna stranka, sledijo pa ji socialdemokratska, komunistična in konservativna unionistična stranka. Grki odklanjajo britanski načrt Zadnji britanski načrt za ureditev ciprskega vprašanja je naletel na odpor grške vlade. Vse kaže, da Grčija ne b,o pristala na uresničitev Macmillanovega predloga predloženega ;gfškemu NEW YORK: V ZDA je prispela skupina švicarskih vojaških strokovnjakov, k: ho proučevala kakovost ameriških raket. Kaže torej, da se tudi Švicarji zanimajo za rakete. KAIRO: V 1-Ieluanu pri Kairu je začela obratovati prva visoka peč tamkajšnje jeklavne iln železarne, Ko bodo dograjeni vsi obrati in nameščene vse naprave, bo jelclarna izdelala 200 tisoč ton jekla na leto. Rudo za proizvodnjo jekla kopljejo pr Asuanu, koks pa uvažajo iz Evrope. MEXICO: Na splošnih voltvah je zmagala nacionalna revolucionarna stranka m si tako zagotovi !a oblast, ki jo ima v rokah že od leta 1917 dalje. Na teh volitvah so volili predsednika republlike, senatorje in 1G2 kongresnih poslancev. NANGAL: Na verkem jezu Ba-kre na reki Atledž v Indiji so spustili vodo v bazen Goblnd Sa-gar. To bo največje umetno jezero na svetu iln bo merilo 64 kvadratnih milj. CHURCHILL: Z obale Hudsono-vega zaliva so izstrelili prvo .izmed dvanajstih ameriških raket, ki jih bodo poslali v vesolje do konca tega meseca v okviru geo-izikalnega leta. Prvi poskus seje obnesel, V raketi so naprave za proučevanje gostote elektronov v jonosfer.l. Naprave tehtajo okrog 90 kilogramov. WASHINGTON: Pomorska družba »Sea Couch Transatlantic Line« namerava zgraditi dve veliki pot-n šld ladji po 90 t'soč BRT. V šti-rtlh dneh naj bi ti ladji prepluli Atlantski ocean in vsakokrat pripeljali po šest t.soč potnikov. Vozmna bi veljala le 50 dolarjev. WASHINGTON: Predsednik Eisenhower je podpisal zakon o pomoči tujini v prihodnjih 11 mesecih. Pomoč bo znašala 3,G7 milijarde dolarjev. LA VALENTA: Iz Malte so od-plull proti Cipru trije britanski rušilcl, neka pomožna vojna ladja 'In dve rezervni desantnl ladji. DJAKARTA: Poveljstvo indonezijske mornarice je prepovedalo plovbo po ozemeljskih vodah južno od osrednje in zahodne Jave, Prepoved velja za domače in tuje ladje. KUVAJT: Meri japonsko-arab-sko petrolejsko družbo m Kuvaj-tom je bil podpisan sporazum o izkoriščanju podmorskim izvirov nafte na ozemlju med Kuvajtom In Saudovo Arabijo. Kuva.it bo po tem sporazumu prejemal 57 % skupnega dobička. in turškemu ministrskemu predsedniku o sklicanju tristranske konference. Grčija verjetno sodi, da bi takšna konferenca že sama po sebi vsebovala zarodek o morebitni razdelitvi Cipra na dva ali tri dele. Tega pa se Grki branijo, pa čeprav bi šlo samo za upravno razdelitev otoka na grški in turški del. Gre za notranjo krizo Položaj v Libanonu postaja vse bolj jasen. Čeprav se nasprotja še niso polegla in trenja še trajajo, prihajajo vsi opazovalci do prepričanja, da gre za notranjo krizo dežele. Dokaz temu so spori med tekmeci za oblast. O kakšnem množičnem tihotapljenju ljudi in orožja v Libanon ni več govora, saj tudi libanonska vlada sama zavrača intervencije z zahoda in se poteguje za pomoč varnostnih sil Organizacije združenih narodov. Malo pa je upanja, da bo Libanoncem tp uspelo, ker OZN ne kaže pripravljenosti, da bi njihovo prošnjo sprejela in tako bodo pač po vsej verjetnosti morali svoje spore Libanonci sami odstraniti v navzočnosti tujih opazovalcev. (Nadaljevanje s 1. strani) in republiški poslanec Ivan Regent. Planina je bila ta dan slavnostno okrašena z zelenjem in zastavami, spomenik petinpetde-setim med NOV padlim partiza-nom-domačinom pa so okitili s cvetjem in venci. Tovariš Regent je zbrani množici prebivalcev postojnske občine govoril o pomenu proslavljanja 4. julija in o zmagi partizanov nad V. sovražnikovo ofenzivo na Sutjeski, nato pa prikazal vlogo socialistične Jugoslavije v sedanjem mednarodnem položaju. Njegovemu govoru je sledil koncert v izvedbi vokalno-instrumentalne skupine DPD Svoboda iz Postojne, postojnskega orkestra JLA, recitatorjev in pionirjev iz Planine. Udeležence zborovanja je najbolj navdušila kantata Radovana Gobca »Hej partizani« .v izvedbi moškega pevskega zbora DPD Svoboda iz Postojne in orkestra JLA, V Postojni pa je bila 3. t. m. v Kulturnem domu akademija, ki ji je prisostvovalo veliko število meščanov. V izredno uspelem in kakovostno dovršenem kulturno-umetniškem delu akademije so sodelovali tudi solisti Pretekli teden so z razdelitvijo izkazov zaključili šol. leto v šoli Glasb. Mat.ce v Trstu. V posebni, za to priložnost izdani brošuri, sta razen zanimivih statističnih podatkov o številu in uspehih gojencev tudi sestavka o šoli Glasbene Matice in njeni koncertni poslovalnici ter sestavek z naslovom »Bežen pregled glasbenega delovanja tržaških Slovencev«. Solo Glasbene Matice obiskuje večje število mladine iz Trsta in njegove okolice. V njej dobijo gojenci temeljit pouk o glasbi, jih spodbuja k sodelovanju v raznih pevskih društv li in orkestrih ter jim s produkcijami in koncerti posreduje kakovostna dela svetovne ter domače glasbene literature. S sistematično glasbeno vzgojo premostiti čitalnlško vzdušje ter postopoma postaviti trdne temelje za resnično uveljavitev slovenskega živi j a na glasbenem področju _ to je osnovno načelo dela te šole. Zanimivo je pri tem poudariti, da vlada veliko zanimanje za glasbeni pouk zlastL na podeželju. To vsekakor dokazujejo javni nastopi in >;z- ROBERT IILAVAT* RAZSTAVLJA V POSTOJNI V okviru številnih prireditev IV. Turističnega tedna v Postojni je bila odprta v soboto dopoldne v postojnski osnovni šoli razstava akvarelov znanega tržaškega kulturnega delavca slovenskega rodu dr. Roberta Hlavatyja. Pred otvoritvijo te zanimive in bogate slikarske razstave — udeležil se je je tudi umetnik — je sekretar občinskega komiteja ZKS Slavko Černelič izčrpno prikazal raz-stavljavčevo razvojno pot v slikarstvu ter podal karakteristiko njegovih umetniških del. Razstava bo odprta približno 14 dni, dosedanji obisk pa kaže veliko zanimanie domačih in tujih obiskovalcev za dela tega splošno priznanega tržaškega rojaka, M. A. piti v podružnicah šole Glasbene Matice v Barkovljah, Boljuncu, Na- brežini in Trebčah. * * * V četrtek, 3. julija, se je sestal novi izvršni odbor tržaške Trgov.nske zbornice. Predsednik dr. Caidassi je na tem zasedanju podrobno obrazložil naloge jn probleme, ki jih bo morala prej ko mogoče rešiti Trgovinska zbornica v raznih gospodarskih sektorjih. Odborniki so tudi sklenili predložiti oblastnim organom spopol-nitev izvršnega odbora s predstavniki malih podjetij, zunanje trgovine •;n zavarovalnic. * » * Slovensko gospodarsko združenje je te dni poslalo vladnemu generalnemu komisarju pismo, v Katerem ugotavlja, da so dodatni občinski davki za lansko in letošnje leto na napisne deske, na obrtne dovolilnice, na stroje za kavo itd. škodljivi, ker občutno slabšajo že tako nevzdržni položaj trgovcev z jestvi.nami jn drugih maloprodajalcev. ljubljanske Opere In simfonični orkester Radia Ljubljana. DOSTOJNA PROSLAVITEV DNEVA BORCEV TUDI V PIRANU V vsej piranski občini so slovesno proslavili 4. julij. Številnim prireditvam in proslavam po posameznih naseljih in podjetjih so na večer pred praznikom sledile glavne prireditve v Piranu in drugih večjih krajih občine. V Piranu je na svečani akademiji govoril predsednik ObLO Davorin Ferligoj, ki je med drugim poudaril, da nam je na pridobitvah NOB ob trdem vsakdanjem delu uspelo po vojni urediti naše življenje tako, da nam je Dan borcev res lahko praznili. Dan borcev naj za naprej pomeni klic k nadaljevanju naših prizadevanj za uresničitev vseh naših načrtov in načel, katerih nismo nikdar spremenili ne glede na to, s katere strani so nas zaradi njih napadali. Tudi na praznični dan so bile največje slovesne prireditve v mestu. Ob 10. uri je bila svečana seja občinskega odbora ZB Piran. Na seji so razdelili pohvalne plakete zmagovalcem raznih tekmovanj, ki so bila v prejšnjih dneh organizirana V čast Dneva borcev in borb na Sutjeski. Po seji so položili venec na spominsko ploščo padlim piranskim partizanom. Popoldne je predsednik Ferligoj priredil starim borcem NOB svečan sprejem v Klubu pomorščakov. Medtem se je na Belem križu razvilo veselo ljudsko rajanje z bogatim sporedom. Omembe vredno je še, da so člani občinskega odbora ZB NOB v teh dneh popeljali otroke iz kolonij, ki letujejo v občini, na bližnje gričevje in jim pripovedovali partizanske spomine. J. SEŽANA V Sežanski občini so se začele proslave 4. julija že prejšnji večer, ko so zagoreli na bližnjih hribih taborni ognji in kresovi, v Sežani pa je bila akademija. Po slavnostnem govoru sekretar- — Uh, tako mi že gredo na živce te razorožitvene konference, da bom od same jeze eksplodirala! ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR PRES-SERVISA Nekateri publicisti so nedavni razvoj mednarodnih odnosov označili kot »fluitlno stanje«. S tem so lioteli reči, da ,je trenutni mednarodni položaj pod vplivom stalnih sprememb zaradi dogodkov, »ki so v teku«. Zato je bilo te dni težko zavzeti stališče v primerih, za katere politika posameznih držav še ni. dobila določene oblike. Marsikje še vedno obstaja nejasnost o tem, kakšna bo zunanja, predvsem evropska politika generala De Gaulla, Novi francoski ministrski predsednik smatra za bolj pametno z delom reševati razna vprašanja, kot pa dajati', politične deklaracije. Kaže, da od tega načela nI odstopil niti ob nedavnih razgovorih z Macmillanom. Kolikor lahko sklepamo iz pariškega sestanka, jc moč ugotoviti, da igra Francija v Evropi določeno vlogo iln zato zahteva »izboljšanje« Atlantskega pakta, to je odnosov v njem in med drugimi zahodnimi deželami. De Gaulle pa po drugi strani ne žel1;, da bi ga kakršnikoli tuji plani — izdelani na Zahodu — potegnili v nepredvidene mednarodno zaplete, na primer v Libanonu. Ta dva elementa jasno osvetljujeta De Gaullovo zunanjo politiko in celo dajata upanje, da bo nova francoska vlada nastopila v mednarodni politiki dokaj realistično. Zelo pomemben je tudi jasnejši vpogled v libanonsko krizo. Največ zaslug za to ima OZN, predvsem pa njen glavni sekretar Dag Hammarskjold. Sedaj namreč ni več možno v Libanonu ribariti v kalnem, kot so nekateri pred posredovanjem OZN. Vse manj je opravičljivih razlogov za katerokoli poseganje tujine v notranje zadeve te dežele, kajti kolikor bolj je mednarodna javnost seznanjena 7. osnovnimi elementi libanonske krize, toliko manjše so možnosti za (internacionalizacijo tamkajšnjega notranjega spopada in za druge avanture. S tem, da je sovjetska vlada sklenila poslati na konferenco v Ženevo svoje strokovnjake, je odstranjena še ena ovira v mednarodnem političnem življenju. Vendar s tem še ni vse storjeno za sporazum odgovornih strokovnjakov o vzpostavitvi mednarodnega .inšpekcijskega sistema za nadzor nad ustavljanjem nuklearnih poskusov. Čeprav ne moremo predvidevati, kakšni bodo zaključki razgovorov v Ženevi, kljub temu lahko upoštevamo velik pritisk mednarodne javnosti za ostvarltev pravilne smeri dela ženevske konference. Upati pa je, da nit.i Zahod niti Vzhod ne bosta kalila nadaljnjih prizadevanj za razjasnitev problemov mednarodnega plana. Treba bo le pokazati dobro voljo in uveljavitev odkritosrčnih naporov za vsestransko izboljšanje mednarodnih odnosov. ja občinskega komiteja Alfonza Grmeka o pomenu Dneva borcev so člani delovnega kolektiva Inštituta za elektrozveze — obrat Sežana zelo vzorno pripravili pester kulturnoj-umetniški večer. Uprizorili so igro v enem dejanju, zapel je ženski pevski zbor, nastopil pa je tudi duet in več recitatorjev. Podobna proslava je bila tudi v Dutovljah, kjer so kulturni spored izvedli člani domačega prosvetnega društva Venček in pripadniki obmejnih enot JLA, V petek sta bili v Sežani svečani seji krajevnega in občinskega odbora Zveze borcev ter ko-memoracija pred spomenikom NOB. V Koprivi so nastopili s pestrim kulturno-umetniškim sporedom pripadniki obmejnih enot JLA, slično prireditev pa so izvedli tudi prebivalci Štanjela in okolice. V okviru teh proslav v počastitev Dneva borca in spomina na bitko na Sutjeski pa bo Zveza borcev v nedeljo, 20. t. m. odkrila v Šmarjah pri Sežani spominsko ploščo padlim partizanom. Tudi dijaki bodo gradili cesto Minulo nedeljo je odpotovala iz Postojne I. koprska srednješolska mladinska delovna brigada, ki bo mesec dni gradila »Cesto bratstva in enotnosti«. Brigada šteje 110 brigadirjev in brigadirk. Nastanila se je v mladinskem naselju Mo-ša Pijade v Podsusedu, njen komandant pa je član CK LMS in sekretar OK LMS Koper Gvido Trampuš. Mladim brigadirjem želimo pri delu kar največ uspehov. Vrnili so se z najvišjimi priznanji Preteklo nedeljo se je vrnilo 20 brigadirjev koprskega okraja, ki so dva meseca v sklopu II. novomeške mladinske delovne brigade »Vinko Paderšič« gradili »Cesto bratstva in enotnosti«. Ta brigada je bila 5 krat proglašena za udarno brigado, razen tega pa je prejela še tri izredne pohvalne diplome. Štela je 120 brigadirjev in brigadirk. Od teh jih je doseglo častni naslov »udarnik« 22. Med temi udarniki je tudi 8 mladincev in mladink iz našega okraja: Angel Cermelj iz Kopra, Vincenc Buonassisi iz Izole, Jože Simčič iz Pirana, Nada Džurica iz Postojne, Milan Kosteč, Marija Fatur in Jože Zutič iz Pivke ter Roman Ličan iz Ilirske Bistrice. Vsi drugi naši brigadirji so bili za svoje požrtvovalno delo pohvaljeni, IZPRED SODIŠČA Pred okrajnim sodiščem v Kopru je bil te dni obsojen na zaporno kazen 11 mesecev strogega zapora italijanski državljan Bruno Suber, star 30 let, stanujoč v Trstu. Šuber se je v Trstu povezal z družbico ljudi, ki so zaradi denarja sprevajali ljudi iz naše države na sosedno področje. V ta namen je Suber prihajal s propustnico VS v Koper in Piran, kjer je navezoval stike z ljudmi, ki so nameravali brez potnega dovoljenja čez mejo. Bilo je že več pojavov, da so nekateri imetniki propustnic VS le-te izrabljali za prepovedano zaslužkarstvo, posebno pa za tihotapstvo blaga in ljudi. Tudi Suber je bil med njimi. Večkrat je prišel na naše področje s tem namenom, dokler ni bil zaradi te dejavnosti zapažen, opazovan in na koncu prijet pri samem kaznivem dejanju. Pred sodiščem je svoja protizakonita dejanja priznal in povedal, da je to delal zaradi lažjega zaslužka, krivdo pa je valil na določene ljudi v Trstu, ki so ga spravili pod svoj vpliv in nagovorili, da se je začel ukvarjati z orhenjenim nevarnim delom, čeprav je vedel, kaj ga lahko doleti. Ureja, uredniški odbor, — Glavni urednik Stane Skrabar — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja — Za tisk odgovarja Franc Zdešar S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V DIVACl Na svoji redni seji, ki je bila 24. junija, je občinski ljudski odbor v Divači razpravljal o važnih gospodai-sldh in organizacijskih vprašanjih, Obširno bi se lahko razpisali o pomenu tega ali onega sklepa, tega pa nam prostor ne dopušča. Zato se dotaknimo le tistih točk dnevnega reda, ki so izzvale med člani obeh občinskih zborov najživahnejšo razpravo. Odlok o občinskem prometnem davku ne prinaša nič posebno novega. Zato pa je tembolj zanimiv odlok o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, ki bo ena za celotno območje divaške občine. Zadnje čase je opaziti, da bodo hišni sveti konec koncev le zaživeli. Priznati je namreč treba, da je bilo to področje družbenega upravljanja doslej vse preveč zanemarjeno. Novi odlok podrobno določa organizacijo in pristojnosti hišnih svetov ter stanovanjske skupnosti. Tesno povezan z upravljanjem stanovanj je tudi odlok o kategorizaciji stanovanj, o stanovanjski tarifi, o razdelitvi najemnin za sklade in o skladih. Pomemben je tudi odlok o ustanovitvi občinske posredovalnice za clelo, ki bo prihranila začasno brezposelnim osebam mnogo časa ter stroškov, saj bodo njihovi problemi v zvezi z zaposlitvijo rešeni hitreje in uspešneje kot so bili doslej. Kmetijskim pridelkom, zlasti sadju, vse bolj grozi nevarnost širjenja- rastlinskih bolezni in škodljivcev. Vsi dosedanji ukrepi niso dovolj zavrli razvoja okužb. So bili primeri, da so le nekateri cJ kmetovalci in sadjarji upoštevali navodila kmetijskih strokovnjakov, medtem ko jih drugi niso. Zato se je občinski ljudski odbor odločil uveljavljati stroge mere proti tistim, ki ne bi ukrenili vsega za preprečevanje škode. Tozadevna odredba namreč določa, da je zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev obvezno. Komur pa to zaradi objektivnih razlogov ne bo mogoče, bodo odredbo izvajale posebne ekipe kmetijskih zadrug, ki bodo rade priskočile na pomoč. Občinski ljudski odbor je tudi sprejel operativni plan razvoja kmetijstva za letošnje leto. Ta plan med drugim predvideva zmanjšanje setvene površine žitaric v primeri z letom 1957 za približno 19 ha in to v korist krmilnih rastlin. Plan tudi ugotavlja, da je mogoče z izvajanjem agrotehničnih ukrepov doseči večji pridelek žita in koruze. Potrebno bo tudi spremeniti sorte žitaric in uporabljati mnogo več umetnih gnojil. Treba bi bilo pomladiti, precepiti ali posekati najmanj 20 °/o sedanjega števila sadnih dreves, kar bi na območju divaške občine predstavljalo več kot 11.000 dreves. Mlado drevje naj bi zasadili na 33 ha na področju KZ Lokev, Senožeče in Na ekonomiji Kmetijske zadruge Koper in okolica so te dni s traktorjem poželi razne sorte ita- ro Vreme. Obnova obstoječih in ureditev novih sadovnjakov naj bi slonela na kooperaciji med kmetijskimi zadrugami in privatnimi kmetovalci. Med drugim so odborniki sklepali tudi o najetju dodatnega posojila v višini 1,5 milijona dinarjev za prvo stanovanjsko hišo v Divači, o odobritvi posojila za KZ Vreme v višini 1,381 tisoč dinarjev za gradnjo gospodarskega poslopja, o odobritvi posojila v višini 1,5 milijona dinarjev Mizarskemu podjetju Senožeče za nabavo aparata za toplo brizganje, močnejšega" kompresorja, zračne stiskalnice in druge opreme ter še o nekaterih drugih gospodar- skih vprašanjih. er- Na naših solinah so sredi največjega dela. Lepo vreme je omogočilo, da sol cvete in zori, da je veselje. Pridni solinarji jo spravljajo na kupe in odvažajo v skladišča, kjer je vedno več belega bogastva. Na sliki: strunjanske soline s kupi soli OB IV. TURISTIČNEM TEDNU V POSTOJNI S SEJE ObLO KOPER V sredo, 2. julija, sta oba zbora občinskega ljudskega odbora v Kopru obširno razpravljala o fi-nančno-ekonomskem stanju koprskega podjetja Fructus. Podjetje je namreč zašlo v težave in bo zato potrebno podvzeti vrsto ukrepov za njihovo odstranitev. Odborniki so naročili občinskemu svetu za blagovni promet, naj prouči možnosti za izboljšanje trenutnega stanja, delavskemu svetu podjetja pa, naj na širšem sestanku vsega delovnega kolektiva prouči sedanje stanje ter izdela predioge za odstranitev dosedanjih napak v poslovanju podjetja. Zatem je občinski ljudski odbor razpravljal o komasaciji me-lioriranih zemljišč ob rekah Fazani in Badaševici. Na teh zemljiščih jo namreč predvidena povečana kmetijska proizvodnja z uvajanjem najsodobnejših agrotehničnih ukrepov in sistematič- v Se vedno so skrife rezerve Na območju divaške občine je še vedno veliko neizkoriščenih možnosti za širjenje živinoreje, ki lahko predstavlja močno osnovo tamkajšnjemu gospodarstvu. Predvsem bi lahko z večjo prizadevnostjo kot so jo doslej pokazali zaradi najrazličnejših objektivnih razlogov izboljšali krm-sko bazo z melioracijo ti*avnikov in pašnikov, kakor tudi s povečanjem setvenih površin krmilnih rastlin. Ugotovljeno je namreč, da bi lahko z minimalno uporabo umetnih gnojil na košenicah in pašnikih na področju Vremščice, Divače, Lokve in Senožeč pridelali približno 12 do 15 tisoč sto-tov več sena kot so ga doslej. Izboljšati bi bilo tudi treba kakovost živine in letos, zaradi posledic suše, očuvati njeno številčno stanje. Ti predlogi naj bi bili pred očmi vsakega posameznega živinorejca, saj bi njihovo izvajanje veiiko koristilo tako posamezniku kot tudi skupnosti. -er »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja! nim namakanjem. Predvideno je, da bo komasacija opravljena že do letošnje jeseni. V drugem delu zasedanja so odborniki sklepali še o nekaterih gosp o darsk ih vprašanj i h. GABRČE. Po dolgem času bodo vendarle zaključena dela pri dveh velikih zbiralnikih vode. Ta dva rezervoarja sta bila lani dograjena, treba je bilo le dograditi lovilno ploskev. Sredstva za to gradnjo so že preskrbljena, načrte pa tudi že izdelujejo. Kraške podzemne lepote gornjega dela Pivške kotline in njenega obrobja privabljajo v Postojno iz leta v leto večje število domačih in tujih turistov. Zanimivo je, da si svetovnoznano Postojnsko jamo v dolgih letih avstroogrske in italijanske oku- lijanske pšenice, ki je kljub suši in slabemu sestavu zemlje razmeroma dobro obrodila. Menijo, da bo znašal povprečni hektarski donos okrog 20 metrskih stotov, na boljših površinah, na katerih je prejšnja leta rastla detelja, pa bodo pridelali celo do 40 s Lotov na hektar. Pridelek je zaradi pravilne obdelave in izdatnega ter pravočasnega gnojenja zelo lep. Ta kmetijska zadruga je posejala s pšenico približno 12 hektarov zemlje na področju solin, pred tem pa poskrbela za ureditev izsuševalnih jarkov. Uspehi tamkaj vzgojene pšenice pa zadrugi narekujejo, da bo nadaljevala z izsuševalnimi deli ter si prizadevala za še temeljitejšo pripravo na prihodnjo jesensko setev pšenice. Mimo tega bo zadruga skušala nabaviti tudi večje količine hlevskega gnoja, saj ga zemlja v solinah potrebuje v znatni meri. pacije ni ogledalo tolikšno število ljudi, kot v zadnjih trinajstih letih. Letos — napovedujejo, da že prihodnji mesec — pa se bo z jamskim vlakom popeljal na ogled teh čudovitih podzemnih kamnitih cvetov turist, čigar ime bodo vpisali v knjigo obiskovalcev pod zaporedno štev.: 2.000.000. A ne le Postojnska jama, temveč tudi druge kraške lepote pivškega okoliša, kot so Pivka in Črna jama, prelepa Rakova dolina, pa mogočni srednjeveški Predjamski grad postajajo čedalje bolj obiskane turistične postojanke na Postojnskem. V tej zvezi velja naglasiti, da kljub dosedanjim velikim prizadevanjem Postojnčanov, okoličanov in pristojnih činiteljevše zdaleč niso izkoriščene vse možnosti, ki jih nudijo ta vstopna kraška tla na morje za vsesplošni razvoj turizma. Res je sicer, da dobiva turizem v gospodarskem življenju postojnske občine iz leta v leto vidnejšo in pomembnejšo vlogo, vendar je že danes povsem očitno, da mu bo treba v prihodnjih letih posvetiti mnogo več pozornosti in okrepiti skrb za širši razmah gostinstva. Gostinstvo namreč še vedno s svojimi uslugami občutno zaostaja za skokovitim razvojem turizma, čeprav zahteva življenjska nuja, da se ti dve gospodarski panogi nenehno dopolnjujeta. GOSPODARSKI KOMENTAR Kljub temu, da. morda drugi gospodarski dogodki po svoji važnosti presegajo pomen družbenega načrta za gospodarski razvoj okraja Koper v razdobju od 1957, do 1961. leta, vsaj v našem listu ne moremo mimo tega dogodka. Te dni je namreč »Uradni vestnik okraja Koper« ¡objavil v celoti besedilo tega načrta, iz katerega lahko razberemo kakšne naloge nas čakajo v tem petletju in kakšne cilje nameravamo doseči. Obenem pa lahko tudi presodimo svoje sile in moči, ki nam bodo potrebne, če bomo hoteli doseči zastavljene cilje. Brez dvoma je, da se ne bomo spuščali v podrobnosti. objavljenega družbenega načrta. Besedilo lega je bilo in je vsakemu na razpolago in se z njim lahko seznani. Osnovno pa. je, kar je treba poudariti, da izhaja družbeni načrt iz neke trdnejše ekonomske osnove, kot jc bila takrat, ko je bil toi okraj 'vključen v ekonomsko celoto Jugoslavije. Danes imamo na tem področju že ustvarjeno podlago za ugodnejši razvoj industrije, obrti, kmetijstva, zlasti turizma, gostinstva in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se naglo dvigajo iz zaostalosti in zastarelosti, zraven pa rastejo novi gospodarski objekti. Značilno je, da predvideva gospodarski načrt za okraj Koper znatno višje odstotke povišanja in porasta vseh gospodarskih dejavnosti, kot jih predvidevata splošni in republiški gospodarski načrt. Tako naj bi se letno povišal narodni dohodek za 15,5°/n, industrijska proizvodnja kar za 20°/o, promet celo za 20,9°/u, tem sledita, turizem in gostinstvo, pa obrt in kmetijstvo ter ostale dejavnosti. Na ta način bi se dvignil narodni dohodek na enega, prebivalca za Sl°ln in bi se po višini približal najbolj razvitim okrajem v Sloveniji. Posebno skrb posveča gospodarski načrt tistim gospodarskim dejavnostim, ki se v primerjavi z industrijo ne razvijajo skladno in dovolj hitro, da bi- zadovoljile vse potrebe in obenem, da bi bile izkoriščene vse možnosti. Od teh naj omenimo samo kmetijstvo, kjer je treba pospešiti razvoj kmetijske proizvodnje, razen tega pa tudi ustvarjati in poglabljati socialistične odnose, na vasi. Pogoji za eno kot . drugo so podani in tudi začetki z ustvarjanjem velikih kmetijskih posestev so že tu. Zemljišč za arondirano obdelavo pa je še dovolj na razpolago, kar omogoča obdelavo na sodoben način z uporabo vseh agrotehničnih pripomočkov. Pri tem ne mislimo samo na Koprsko, temveč tudi na Brkinsko področje, ki lahko vsako po svoje prispevata k povečanju kmetijske proizvodnje. Cilj vseh naporov naj bi bil dvig življenjske ravni prebivalcev, to je cilj, ki smo si ga zastavili nasploh pri gradnji naše socialistične domovine. Samo v koprskem okraju predvidevajo letno S"/o porast, osebne potrošnje in s tem seveda tudi dvig . življenjske ravni. Toda takoj je treba omeniti, da samo dvig osebne potrošnje ne more neposredno pomeniti, tudi dvig življenjske ravni. Osnovno pri tem je dvig delovne storilnosti, kar predstavlja tudi. osnovno vprašanje v našem gospodarstvu sploh. Ta naj bi se v koprskem okraju dvignila po petletnem načrtu za 27%. V rešitvi tega vprašanja lahko vidimo tudi rešitev celotnega načrta, sploh. O dosedanjih uspehih ne moremo govoriti na podlagi konkretnih podatkov. O tem bi bilo potrebno posebej razpravljati, kajti leto in pol je za nami in iz dosedanjih lahko sklepamo o nadaljnjih uspehih, Razen tega pa z analizo negativnih pojavov lahko vplivamo na njihovo odstranitev. Vsekakor lahko ugotovimo uspešno premagovanje ovir, ki so se pojavile kot posledica prehoda na prosto tržno gospodarstvo in na proizvodnjo na načelih renta-bilitete. Podjetja kot so Krma, Lama, tudi Fructus in še nekatera, predstavljajo gospodarski problem, ki sega. globoko v prejšnja leta in s posledicami, ki bi se pojavile in ki bi tudi imele svoj odmev v prihodnje, če ne bi seveda pravočasno odstranili vzrokov in zboljšali poslovanje. Brez dvoma je, da ho potem, ko bodo odstranjene nekatere sedanje lake in podobne težave, laže in 'tudi ne bo ovir za Velja poudariti, da je bilo že nešteto razprav o nujnosti zgraditve sodobnega hotela v Postojni. Te razprave se vlečejo iz leta v leto in zato je razumljivo, da gosti po ogledu kraških jam hitijo iz Postojne, ki jim ne more nuditi prenočišča, da bi nekaj dni letovali in uživali lepote postojnskega in bližnjega pivškega sveta, Brez dvoma bo po bližnji otvoritvi tabornega prostora v Postojni marsikateri gost ostal vsaj nekaj ur ali nekaj dni v neposredni bližini Postojne, vendar pa ta ugotovitev ne sme ohromiti številnih pobud za smotrnejšo in vzporedno rast postojnskega gostinstva. Ko bo to ostvarjeno, bo možno-s propagando še znatno povečati turistični dotok in tako v domačem ter tujem svetu razširiti sloves našega kraškega podzemnega sveta, ki je edinstven na svetu. Organizatorji letošnjega IV. Turističnega tedna na Postojnskem so vložili v priprave za njegovo čimboljšo izvedbo vse svoje sile. Kako resno so se lotili dela dokazujejo že sedanje pestre prireditve, ki si sledijo vsak večer s sodelovanjem Zavoda Primorske prireditve. Sodelovanje slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, koncert mešanega zbora Centralnega doma JLA iz Beograda, Koncert simfoničnega orkestra Radio-Ljubljana, Veseli večer Radio-Beograd, gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta, slikarska razstava tržaškega rojaka dr. Roberta Hlava-tyja, revija godb na pihala, koncert DPD Svoboda iz Postojne, to je tako pester spored vseh vej kulturne dejavnosti, kot jih Postojna in njena okolica doslej še nista doživeli. Mirno teh kultur-no-umetniških prireditev na najvišji ravni se v tem tednu odvijajo tudi razne športne prireditve in z ustanavljanjem pododborov Turističnega društva v Planini ter Bukovju se krepi turistična dejavnost na Postojnskem v tolikšni meri, da bo naš Kras še bolj zaslovel doma in na tujem. Čeprav je še preuranjeno govoriti o uspehih letošnjega tedna, saj se bo zaključil šele 14. t. m., nam že njegov dosedanji razvoj nujno narekuje temeljito razmišljanje o povečanju investicij za turizem. Moč je že trditi: gospodarsko življenje postojnske občine se bo moralo prej ko slej krepko -nasloniti na turizem, gostinstvo in kmetijstvo. M. A. iroo'i! je vanje gospodarskega načrta. -dt- Skocjanskejame Tudi letos je Škocjanske jame obiskalo veliko domačih ter tujih turistov. To dokazuje, da je sloves tega bisera kraškega podzemlja iz leta v leto večji. Sedaj so v teku pripravljalna dela za napeljavo električne razsvetljave. Ta dela bosta kreditirala okrajni in občinski ljudski odbor. Trenutno pa je vprašanje dodelitve predvidenega kredita iz republiškega investicijskega sklada, ki bo dokončno omogočil izvedbo te pomembne investicije. (Nadaljevanje s 1. strani) vrveti že včeraj, na dan pred glavno proslavo, ko se sc začele vanj z obeh strani doline valiti ogromne množice praznično razigranih gostov. Večina udeležencev proslave je prišla v Tjcmištc že včeraj, v četrtek, zvečer pa so imeli po številnih taboriščih vrsto predstav, nastopov, tabornih ognjev in česa vsega' še ne, toda najmočnejši pečat vsemu temu mogočnemu shodu pa so vsekakor dajala ganljiva srečanja starih borcev in invalidov . Sutjeske, medsebojna srečanja nekdanjih bojnih tovarišev iz raznih delov domovine, ogledi vseli bližnjih, sedaj že spet z zelenim drevjem zaraslih mest najbolj srditih bojev, bombardiranj in prebojev, vtem ko so se množice vseh tistih, ki so prišli prvič v te zgodovinske kraje, živo zanimale za premnoge pretresljive podrobnosti epopeje, kakršnih jc malo v svetovni zgodovini. Na enem izmed pobočij se je v hudi strmini, le tu in tam redko porasli z grmičevjem, v soncu svetil velik, bel napis: ZIVEO TITO — prav semkaj pa se je oziralo največ oči, kajti s tem znamenjem so hoteli dobri domačini opozoriti udeležence proslave na mesto, kjer se jc iz nemškega obroča v strahotno krvavih bojih prebil tovariš Tito potem, ko so junaki I. proletarske divizije s svojim komandantom Kočo Popovičem v herojskem jurišu končno prebili trojne nemške položaje s takšno naglico, da so šele poslednji proletarci uničevali pripadnike nemške elitne divizije, ki so jih bili prvi jurišači v nezadržnem poletu samo razorožili ali v borbi'na nož samo na pol potolkli. — Prav tako z zanimanjem so premnogi udeleženci proslave v globokem spoštovanju do padlih junakov ogledovali tisti zgornji del doline TjenHšta, kjer so nemško-ustaški podiv.ianci pobili dva tisoč naših do kraja onemoglih, bolnih, povečini pa ranjenih borcev, drugi pa so spet strmeli v planino, ki je v izmeničnih, zaporednih jurišili v enem dnevu 17-krat menjala gospodarja. Kdorkoli je prišel na proslavo v Tjentište, je dobil vsaj približno sliko o nezaslišano krvavi zmagi, ki je bila odločilna tudi za to, da je tovariš Tito že pet mesecev pozneje lalilco v Jajcu položil temelje za novo, socialistično, neodvisno Jugoslavijo. OBJAVA OBČINSKI SINDIKALNI SVET KOPER OBVEŠČA VSE SVOJE ČLANE, DA IMA V ZALOGI ŠPORTNE REKVIZITE (ŠOTORE IN LEŽALNE BLAZINE), KI JIH IZPOSOJA VSEM SVOJIM ČLANOM, DA BODO LAHKO SVOJ LETNI DOPUST KORISTILI V NARAVI. Pogled na del sedemdeset tisočglave množice udeležencev proslave ob Sutjeski ob letošnjem Dnevu borcev NOB Jugoslavije PRED 15 LETI JE BILA USTANOVLJENA PREŠERNOVA BRIGADA Dne 13. julija bodo v Skofji Loki pri Kranju velike slovesnosti ob slavni obletnici ustanovitve brigade, ki jc častno nosila ime našega največjega pesnika — V njenem sestavu je bilo tudi veliko Primorcev, ki so skupaj z Gorenjci hrabro tolkli okupatorja in njegove sluge Pred pričetkom glavne proslave je komandant sutjcšklh brigad. Koča Popovlč, v partizanski uniformi ra-portiral predsedniku Titu, da jc od 19,000 borcev, ki so sc pred 15 leti zmagovito bojevali na Sutjeski proti 12U.OOO Nemcem in kvlslingom, preživelih in prisotnih 7.973. Nato je bilo ob silnem navdušenju razvrščenih brigad prečitano povelje, s katerim je predsednik republke odlikoval vseli 16 brigad Sutjeske in zaščitni bataljon Vrhovnega štaba z Redom narodnega heroja, nato pa še ukaz o podelitvi spomenice »Sutjeska«, lii jo prejmejo vsi preživeli udeleženci te zgodovinske bitke. Nato so s Titom in Naserjem na čelu položile razne delegacije vence na grobnico 3.031 padlih borcev. Veličastno bobnenje častnih topovskih salv in mogočni odmevi med planinam: so prisotnim pričarali sliko, kako pretresljiv bojni grom je spremljal zmagovite brigade v bojih na Sutjeski. Niti preživeli borci, razvrščeni po brigadah, niti tovariš Tito, nato niso mogli prikriti srečnega ganotja, kajti nastopil je najsvečanejši trenutek proslave, ko so se čisto od bi zu, iz oči v oči, v katerih so sc večkrat zasvetile solze junakov, po dolgih letih srečali nekdaj in danes nerazdruž-Ijivi, v krvi in ognju skupaj prekaljeni borci Sutjeske in njihov vrhovni komandant. Tito je namreč z desnico, dvignjeno v vojaški pozdrav, obšel prav vse razvrščene brigade. Do kraja proslave, zlasti ko sta govorila tovariš Tito' in Nascr, ki so jima množice bučno pritrjevale in prekinjale s pesmijo: »Druže Tito, mi t.i sc kunemo, da sa lvoga puta ne skrenemo,« je v sončni dolini med gorami odmevalo prekipevajoče navdušenje. Ko pa je tovariš Kankovič ob zaključku presenetil tovar.ša Tita s spomenico hvaležnosti jugoslovanskih narodov, v katerih imenu so jo podpisali najvišji voditelji vseh naših republik, so množice vzvalovile v takšno navdušenje, ki ga ni moč opisati. Veličastne proslave Dneva borca na Sutjeski se je udeležilo tudi razmeroma močno zastopstvo nekdanjih borcev iz koprskega okraja — o njihovih vtisih .¡n doživetjih pa kaj več prihodnjič, sš Te dni poteka 15 let od ustanovitve Prešernove brigade. Ustanovljena je bila v najtežjih dneh leta 1943 v bližini Cerknega. Brigado so v glavnem sestavljali Primorci in Gorenjci. Takoj po ustanov.tvi je krenila na Notranjsko, kamor je prispela prav ob razsulu Italije. V sestavu XIV. divizije se je udeležila borb na Dolenj- skem in Notranjskem, zlasti je uničevala belogardlstične postojanke ter razoroževala umikajoče se Italijane. V hudih bojih pri likvidaciji Turjaka in Žužemberka se je brigada posebno izkazala, za kar je tudi prejela častni naz:v »udarna«. Nalo pa se je enota vrnila na Primorsko in Gorenjsko, kjer se je v sestavu IX. korpusa in 31. divizije izkazala v vseh pomembnejših akcijah teh dveh enot., ve61clel pa je samostojno operirala po Gorenjskem, predvsem v Polho-grajskih Dolomitih. Eden izmed znanih preživelih voditeljev te junaške brigado, njen nekdanji komisar, Davorin Ferl goj, sedaj predsedn ic ObLO v Piranu, nam jc na vprašanje o spominih na Prešernovo brigado povedal med drugim naslednje: »Vedno se bom spominjal hudih borb 1943. na Mohorju, I kvidacije postojank v Sovodnjah, Zireh, Dolenji vasi, Poljanah, Železnikih in okoliških krajih, posebno pa borb na Lavterškem vrhu nad Skofjo Loko ter zaporednih nemških ofenziv na Jelovici. Prešernova brigada se je izkazala v vseh borbah. Imela je tudi svojo diverzantsko skupino, ki je izvajala uspešne akcMe po vsem Gorenjskem. Iz vrst Prešernove brigade so se formirali vsi gorenjski odredi; bila je nekakšna njihova matična enota. Brigada se je odi kovala po svoji borbenosti in požrtvovalnosti. Borbe na Jelovici so bile vedno borbe proti močnejšemu sovražniku, huda šiba pa jo bila ludi pomanjkljiva preskrba z vodo. Na vsej Jelovici je namreč samo na 2 krajih mogoče dobiti pitno vodo — to pa so vedeli sovražniki prav tako kot mi. še posebno srdita je bila borba na Jelovici poleti 1944, ko je bila tam skoraj vsa 31. divizija. Nemci so napadli s skoraj 10-kratno premočjo. Boji so trajali nekaj dni nepretr- goma, V hudih spopadih jc padel ali bil ranjen skoraj ves komandni kader brigade. Tudi sovražniku so bile zadane hude Izgube, Kljub oklopnl-kom ni mogel streti odpora hrabrili partizanov, še nikdar nisem videl tako silnega juriša, kot so ga napravili takrat partizani Prešernove brigade na Nemce. Ko so nacisti prltegn-li v borbo nove oklepne oddelke, so se jim naši borci izmuznili iz obroča s tako nepričakovanim izpadom proti Železnikom, da Nemci od presenečenja niso dali za njimi tako rekoč nobenega strela.« Tovarišu Davorinu je med najmočnejšimi doživetji ostal v spominu naporni, nevarni!, in odgovorni prenos ranjencev iz bolnice Franje s Primorske na Notranjsko, Prešernova brigada je imela pri tem najtežji delež. V neprestanih spopad h s sovražnikom se je po nekaj dneh nedopovedljivih naporov posrečilo spravi« ranjence do zadnjega na varno; nosili so jih vsi, tudi komandanti. Tovariš Davor n se še danes spom'n]a, kako globoko, do kosti, so se zarezali jermeni v ramena vseh, saj so poleg ranjencev morali nositi še nosila in hrano ter orožje in strelivo. »Ta naporni, a uspešni prenos ranjencev mi bo vedno ostal v spom'nu kot svetal primer nepopisnega borbenega tovarištva.« Na vprašanje, kje so preživeli borci Prešernove brigade, pa je tovariš Davorin povedal: »Br.gada je dala preizkušene kadre, ki so danes na. vodilnih političnih in gospodarsk h položajih. Tako je n. pr. tov Svarun (Ilribernik Rudolf), ki je bil najdalj časa komandant Prešernove brigade, sedaj general JLA; dolgotrajni pomočnik komisarja brigade tov. Alfi-rovič Rudolf je sekretar ZKJ v Splitu; v naši občini pa uspešno deluje tov. Borotin (Franc Copl), ki je sedaj direktor podjetja »Ribič«. JULE Kolona borcev in ranjencev na Zelengori junija 1943 V začetku 1943 se je število italijanskih vojaških sil v Slovenskem Prl-morju močno povečalo. Zaradi porazov zlasti v Severni Afriki se je razmerje sil med italijanskim kraljem in Mussolinijem začelo nagibati na stran kraljevih. Januarja 1913 je Vit-torio Emanuele III. že vzpostavil kontakt s starimi politiki in vojaki: Bo-noni. Soleri, Orlando in Badogllo in z njihovo pomočjo začel pripravljati udar proti diktaturi. Italijanske rano-žicc so želele mir in so se zaradi tega vse bolj nagibale na stran krone v želji, da bi se znebili osi Rim—Berlin in Mussolinija in naredili konec vojni, ki je bila za Italijane izgubljena. Tudi najstarejši fašist grof Vlcchjl Alfierl Fiderzoni je gledal h Kviri-nalu. Politične in vojaške premestitve, ki jih je izvedel Mussolini, n'so spremenile toka. V februarju 1913 je postal šef italijanskega generalštaba Ugo Cavallero, kraljev osebni svetovalec. Zato so povsem razumljiv: premiki in form ranje novih vojaških enot na področju Slovenskega Pri-morja in Beneške Sloven'je. Ambrosio je začel dovažati divizije z Balkana. Koncentrac'ja italijanske vojske vzdolž italljansko-ncmške meje od Poadlžja do stare italijansko-jugo-slovanske meje je bla rezultat sklepa italijanskega kralja Vitloria Ema-nuela III. z dne 15. 5. 1913, da mora. Nemčija nujno vojno izgubiti. (Iz člankov v Rlvlsta MTtare iz marca 1952, članek Ugo D'Andrca: »Fine del Regno« v »Revue d'hístorle de la II guerre mondiale, št. D, Churchill: »Spomini«, 5. zvezek.) Potemtakem vidimo globlji vzrok silne koncentracije Italijansk i! s ! v Slovenskem Pr'morju, na drugi strani pa je umevno, tla so te sile na vsakem koraku hajkale enote NOV in POS v Slovenskem Primorju, ker so bile prlsljene čistiti eventualno zaledje fronte južno od italljansko-nemške meje. Ustanovitev istrske tehnike je zahtevala vključitev Slovenske Istre v mrežo kurirsk li postaj s katerimi se je prav v teku V. sovražne ofenzive proli NOV in POJ prepletalo Slovensko Prlmorje. Prve kurirske poti, ki so vezale Slo- vensko Primorje z ostalo Slovenijo, so bile postavljene že jeseni leta 1942. Na G0 km dolgi poti je kurir Jože ICordiš dvakrat na teden prenašal pošto od Senožeč do Starega trga in jo predajal tam kurirjem postaje imenovane »TV 18«. Po tej poti je kurir peljal jeseni 1942 Borisa Kraighcrja-Janeza iz Primorske na sedež CK, 4. novembra 1942 pa je pripeljal na Primorsko Aleša dr. Beblerja, (Izjava Jožeta Kord'ša.) Na dan začetka V. sovražne ofenzive 15 5 1943 je b la ustanovljena kurirska postaja »P-2« na Slavnlku (kota 1028). ki je bila vključena v mrežo 35 kurirskih postaj, imenovan h od »P-l« na Gumancih (na Stalijansko-ju-goslovanski meji) do »P-35«. Omen ili naj »P-3« na Pivki (Izjava Dan la Besednjaka), k! je vezala kur rske poti proti Trnovskemu gozdu, proti Snežniku in Staremu trgu ter proti Slav-niku in dalje na Hrvaško. (Izjava Franca Lukača in izvleček iz lilstori-jata tehnik na Primorskem.) Kur r istrslc h partizansk h tehnik »Južnoprimorske tclinke«, »Snežnik«, »žena« je bil Bruno Stepan-Zeljko 'z Stepanov nad R žano. Z njim je bilo delovanje teh telin k najtesneje no-vezano. Vključil je tehnike v sistem relejne mreže, ki je b la razpredena po vsej Primorski, in bistveno omogočil delo tehn kov Lad slava Trobev-ška-Jodija, Milana Gučka. Jusfna Mlklavca in Angele, njegove žene, Anice Pervanje-Marjance, Ivanke Skap'n-»mamce«, njenega sina, ki je kmalu padel pri Ospu, Slobodana iz Rlžane in drugih. Kur r Zeljko je vsak dan z eno samo misi jo: priti čimprej in čim sigurneje, liltel po skr'tili stezah Slovenske Istre. V 2! mesccli svojega dela je spretno, iznajdljivo, požrtvovalno in hrabro opravljal svoje delo, na vsakem koraku izpostavljen nevarnosti, da ga ujamejo okupatorji. Na nevarnih me- stih je hodil bos ali obut v gumijaste čevlje. Okupatorji so vedeli za obstoj istrskh kurirjev, vedeli so za Željka, zato so hajkali, postavljali zasede na kurirske steze in enkrat Željka tudi ujeli. Toda Željko se je znašel, se vrgel čez kamenito ograjo in Izginli v istrskem robldovju in grmičevju. Brez zamude podnevi in ponoči, poleti in pozimi, v lepem in grdem vremenu jc Željko težko otovorjen prenašal iz ,istrsk'h tehnik narodnoosvobodilni tisk. »Material je prihajal po kurirski liniji iz Brkinov. Naš kurir je bil Zeljko, ki je Imel v rokah vso literaturo. On je skrbel za nas teh-ničarje za hrano, hodil na javke, pri- našal material za tisk, odnašal t:ska-no literaturo na javke. Sploh je 1)11 to človek, ki je imel vse naloge in je le on delal na terenu, da so tiskarji lahko nemoteno tiskali. Na javkali v Gabrovici, Rižani, pri Iskri in na javki nad Gabrovico je dobival Željko zvezo za prinos in oddajo materiala. Zeljko je bil stalno povezan z Iskro. (Izjava Justina Miklavca-»Očka«.) Tehnika v Gabrovici pri Medvodah je dobila ime »Snežnik«. Vodja tehnike je postal Justin Mlklavc-Očka. Dostop v tehniko je bil iz stanovanja v I. nadstropju. Luknja v podu je bila prekrita s preprogo in čeznjo je bila težka miza. Za lirano je skrbela gospodinja, sestra rajonskega sekretarja Franca Ivančiča-Luke. Tudi gospodar je b i vključen v TO OF. Ko je januarja prišla kot sodelavka v tehniko še žena Angela M klave-»mum ea«, so bili v tehnik!: »Očka«, »Mamca« (Ivana Skapin), »Mamica« in Kristna. Tehnika se je obogatila z opremo. Poleg »rotarke« in 2 psalnih strojev znamke fcOllivett!« je dobila iz Ilrpelj Se eno rotarko, ki so jo tcrenci zaplenili Nemcem. Tehnika jc tiskala periodični tisk (Radio vestnik. Ljudsko pravico. Slovenski poročevalec, Delo) in neperiodični narodnoosvobodilni tisk (razne brošure, pesni ce, VIvP b, itd.) Sredi februarja se je tehnika Snežnik preselila v bunker Lovrenca Purgerja prav tako v Gabrovici in tam delovala do 16. maja 1941 (Izjava Ivana Calia-Iskrc). V tem bunkerju je tehnika skozi tri mesece nemoteno delala v. dvema rotarkama, Eno je vrtel »očka«, drugo »Mamca« (Ivanka Skapin), »Mam ca« pa je tipkala. Ciklost.l so rabil za razmnoževanje brošur. »Vovkov« iz Rlžane je v tehniki risal. Član tehnike je bil še neki starejši moški iz Plavja. Kurir je bil še vedno Željko. Tehnika »Snežn k« je bila v tesni povezavi s sosednjimi tehnikami, tudi s hrvaškimi in si z nj mi izmenjavala primerke narodnoosvobodilnega tiska. (Nadaljevanje prihodnjič) s7; T '! « Xi i Éi ÍÉS. • jfe&i . px 1 " Í • v n; liV-N-'H'^.KV ICíí'ISVVKV.;:^«:^: ■xlïH'v V * iiv: :'■ . V ïXrXo ' ï-; 1 * s -M; 1-l^vl .. .■-.., -.«a,.. X viS^ 'Mii iv êêm ■ï: Ùïl¿hA '.'■O. V skalnatih stenah nad. Ospom je domovala tehnika Snežnik poleti 1944 ® KULTURA PKOSVETA ° KULTURA PiOSVETA ® KULTURA PROSVETA o KULTURA PROSVETA ° KULTURA P&OSVETA ° ECULTMRA u <0 si d Drama SNG iz Ljubljane je uprizorila Shakespearovo UKROČENO TRMOGLAVKO, jugoslovanske zborovske skladbe je izvajal mešani zbor JLA iz Beograda Vsak kronist našega časa bo moral zabeležiti tudi dejstvo, da so bili ljudje druge polovice dvajsetega stoletja zelo naklonjeni najrazličnejšim oblikam festivalskih prireditev. Najprej so se pojavili festivali tam, kjer so hoteli poudariti svoje zgodovinske, turistične aii narodnostne posebnosti in privlačnosti. In ko so drugod videli, da tako izkoriščanje zgodovinske preteklosti in zunanje podobe, združeno s posredovanjem kulturnih dobrin in dobrim propagandnim aparatom, prinaša afirmacijo in turistično korist, so ponekod brez posebn h zunanjih pogojev enostavno podaljšali redno sezono na poletne mesece In imenovali to festivale. Zgodilo se je tudi, da so prilepili festivalsko etiketo kakemu nepomembnemu in ne preveč kvalitetnemu skupku prireditev, kar je že grozilo, da bo vzelo festivalom ceno in ugled, s katerim so notirali na kulturnem področju. Ta uvod naj bi le podčrtal našo potrebo in upravičenost do poletnih prireditev. Letos so to šele druge prireditve, organizator le-teh — Zavod Primorske prireditve — se bori še s težavami, vendar niso obalna mesteca majhnega koščka slovenske obale n č manj pr'mcrna za festivalske prireditve, kakor n. pr. Ljubljana, Zagreb. Split ali Dubrovnik. Toda festival ne pomeni samo pogojenih zunanjih faktorjev, pač pa tudi velike priprave, iznajdljiv propagandni aparat, ki naj gre z roko v roki s turističnim, in zajetno blagajno. Vsekakor, pred organizatorji je velika in odgovorna naloga. Tradicije, specifike in tipičnosti še nimamo, to smo že ugotovili. Tega v drugem letu obstoja niti ne moremo pričakovati. • Morda pa bi lahko že poskrbeli za privlačen naslov in za svečan ter pompozen način otvo- le m eno dobo, To so besede, ki jih je zapisal Shakespearov sodobnik, tekmec in prijatelj Ben Jonson v prvi knjižni izdaji Shakespearovih del po avtorjevi smrti 1623. leta. V tej izdaji najdemo tudi »Ukročeno trmoglavko« (napisana je bila že leta 1595), in sicer v okrnjeni nepopolni obliki, ker je ostal prolog brez zaključka. Mnogi slovstveni zgodovinarji in režiserji so si belili glavo s to Shakespearovo nedoslednostjo in uprizoritev je bila vedno dramaturški problem, ki so ga v raznih časih in razni ljudje reševali vsak po svojem okusu in pojmovanju gledališke umetnosti. Osrednji zgodbi Petruccia in Katice, zgodbi o uspešnem kro-tenju uporne, muhaste in trmaste zakonske žene, je dodana še zgodba Katičine sestre Bianke in pa okvirna zgodba o pijanem kotličkarju Suku. Kakor smo že povedali, prav ta okvirna zgodba v originalu ni zaključena, zato jo večina uprizoritev izpušča. Tako »Ukročeno trmoglavko« so nam pred leti predstavili tudi člani tržaškega SNG. Popolnoma drugačna pa je zamisel uprizoritve ing, arch. Viktorja Molke, ki je režiral in izdelal sceno za ljubljansko uprizoritev. Režiser je namreč postavil na oder celotno okvirno zgodbo, s čimer je diktiral stil uprizoritve: iz realistično ubrane in stvarne verjetnosti jo je usmeril v neza-držani komedijski tempo, skoraj burko. Sukova okvirna zgodba namreč spremeni igralce osrednje zgodbe v potujoče komedijante, res prilije igranju sproščenost in razbrzdanost renesančnega kova in elizabetanskega gledališča, obenem pa pomeni za predstavo nevarno čer, ki se ji ansambel ljubljanske Drame ni izognil. Prisotnost kotličkarja in ŠMARJE Mladinska sekcija K UD »Branik« v Šmarjah je uprizorila ko-ncc preteklega meseca v domačem kraju Nestroyevo komedijo v treh dejanjih »Utopljenca« v prevodu Pavla Golie. Igra je doživela na domačem odru lep uspeh in.številen obisk. Prizadevni mladinci so gostovali s to komedijo tudi v Škofijah. Igro je v Šmarjah režiral Arduin Hrvatin, nastopali pa so: Arduin in Feru-čij Hrvatin, Bruno Kocjančič, Peter, Evgen in Klavdij Glavina, Gracijela Sluga, Slava, Milica in Avelino Glavina, Renato Ravali-ko in Elizej Debernardi. ritve. To so sicer malenkosti, ki ne bodo rešile kvalitete, če je ne bodo dali nastopajoči ansambli, so pa privlačne za občinstvo in se vtisnejo v spomin tujcem. Poletne igre imajo marsikje, zakaj bi ne imeli pri nas »Primorskega festivala« (ali kako drugo primerno ime), zakaj si ne bi privoščili bolj teatralne otvoritve s fanfarami z mestnega stolpa In s svečano okrašenim trgom, ko to toliko pomeni. Slab magnetofonski posnetek tega ne more nadomestiti. Pohvaliti pa je treba lepake — efektni so, okusni in povedo nam, da so doma ob zgodovinsko pomembni morski obali. Vsekakor bolj kot tisti, ki reklamirajo Ljubljanski festival, katerega največja značilnost naj bi bili makedonski folklorni plesi. Naše letošnje II. letne prireditve je začela Drama SNG iz Ljubljane z uprizoritvijo Shakespearove »Ukročene trmoglavke« (v Postojni 30. VI., v Kopru 1. VII.) 'in mešani zbor Jugoslovanske ljudske armade s koncertom jugoslovanskih zborovskih skladb (v Piranu 6, t. m., v Kopru 7. t. m. in v Postojni S. t. m.). Nato smo imeli v gosteh ljubljansko Opero s priljubljeno »Prodano nevesto« in baletom »Ohridska legenda«, v drugi polovici meseca pa bomo pozdravili v svoji sredi ansambel narodnih iga-ra Tanec iz Skopja. 2e v tem golem naštevanju je zagotov.lo kvalitete letošnjega repertoarja, potrdil pa jo je tudi številen obisk občinstva. Najbolj obiskana prired.tev je bila prav gotovo predstava Smetanove opere »Prodana nevesta«; tu si res lahko videl novo občinstvo in ne samo obrazov, ki jih srečuješ na vseh prireditvah zimske sezone. Danes bomo poročali o predstavi »Ukročene' trmoglavke« in koncertu jugoslovanskih zborovskih skladb, prihodnjič pa o operi iin baletu. njegove družbe na odru bi motila pri gledanju in poslušanju glavnega dejanja tudi, če bi bila nema, motili pa so tembolj, ker so se vmešavali v dejanje z danes aktualnimi pripombami. Tako bi človek skoraj pritegnil tistim shakespearologom, ki so mnenja, da avtor namenoma ni nadaljeval okvirne zgodbe, kakor hitro je stekla glavna zgodba in pritegnila gledalce, obenem pa je s tem še povečal igro videza in resničnosti. In čeprav je v »Ukročeni trmoglavki« manj fantastike in poezije kot v drugih Shakespearovih delih, zato pa tem več drastičnega besednega izraza, poudarjanja situacijske komike, navezanosti oseb na kraj in družbo svojega časa, je kljub temu zelo poudarjena ideja igre videza in resničnosti, ne samo v nezaključeni kotličkarjevi zgodbi, ampak celo v glavni zgodbi o zakonski zdrahi Katice in Petruccia, na videz sovražni igri obeh partnerjev, kajti v resnici je to prikrita ljubezen moško podjetnega snubca in praskajoče mačke, dveh polnokrvndh in lepih mladih ljudi. Na drugi strani pa je res, da je ta način uprizoritve priklenil »Ukročeno trmoglavko« na tla resničnosti, ustvaril živi komedijski klobčič, vitalni burleskni tempo, burkasto igro ljubezni, za kar imata glavno zaslugo oba glavna igralca BORIS KRALJ — Petruccio in VIKA GRILOVA — Katica. Ta značaj ljubljanske uprizoritve je še podčrtala v st.i- ri italijanski komediji znana teatralna sproščenost in burkaštvo služabnikov, ki so jih igrali Branko Miklavc, Polde Bibič, Drago Makuc in Aleksander Va-lič. V okvirni zgodbi so igrali Jože Zupan, Jure Souček, Mileva Ukmarjeva, Dušan Škedl, France Presetnik, Stane Česnik, Rudi Kosmač, Lojze Rozman, Polde Bibič in Vinko Podgoršek, v komediji pa razen že naštetih protagonistov in služabnikov še France Presetnik, Janez Cesar, Danilo Benedičič, Maks Furijan, Janez Rohaček, Andrej Kurent, Majda Potokajeva. Helena Erjavčeva in drugi. Kostumi so bili zamisel Alenke Bartl-Serševe, glasba pa delo Marijana Vodo-pivca. Z. L. Zbor na Večkrat slišimo in čitamo mišljenje, da se je zborovska glasba preživela, da je ta način umetnostnega izživljanja zastarel in neživljenjski, skratka, nekakšna fos.tija, ki jo koncertno občinstvo sam,o zaradi tradicije še tolerira in blagohotno prenaša. Resnica je, da ni nič slabšega kot je slab zbor, pa tudi nič boljšega kot dober pevski ansambel, ki pa mora seveda biti do potankosti pripravljen na svoj nastop. To dejstvo je potrdil tudi koncert zbora Jugoslovanske ljudske armade iz Beograda, ki je nastopil v okviru II. letnih prireditev. Ko smo ta zbor prvič poslušali pred tremi leti v ICopru, smo bili mnenja, da ne presega v ničemer — razen morda v izboru glasov — navadnih amaterskih zborov. Toliko bolj nas je presenetil na tokratnem koncertu, ko je pravzaprav nenadoma zrasel v enovito, umetniško popolno telo, ki je sposobno posredovati poslušalcu prav vse, kar se je tekom stoletij nabralo v zakladnici jugoslovanske glasbene umetnosti. To pa je v prvi vrsti zasluga mladega, navdušenega in hkrati sugestivnega dirigenta Mla-dena Jagušta. Zato laliko samo ponovim besede, ki jih je zapisal ugledni slovenski glasbenik, namreč, da zmore samo široko razgledan, šolan dirigent privesti zbor do resnično umetniške višine. Pustimo ob strani tehnično plat, h kateri sodijo skrbno izbrani pevski material, zlitost zbora in pevska disciplina. To, kar nas je na tem koncertu prepričalo in presenetilo, je dlrlgentova interpretacija, njegovo poustvarjanje, ob katerem je nastala iz posameznih odlomkov, iz posameznih misli zaključena, popolna celota. Dirigent se ni zagledal v besedilo in po njem krojil svoj glasbeni jezik, temveč prav nasprotno: glasba in njena oblika mu predstavljata bistvo in temu bistvu smotrno podreja besedilo. Tako nastajajo umetnine, ki imajo svojo rast, višek in tudi logični zaključek. In še nekaj je pri Jaguštu, kar se mi zdi potrebno povedati: Jagušt ne dirigira salonsko, ne išče zunanjih efektov; brez vsake bleščeče parade gradi svoj lastni za-snutek, vendar pa tako prepričljivo, da je vsakemu poslušalcu jasno, kaj hoče in tudi, kaj doseže. Mešani zbor Jugoslovanske ljudske armade iz Beograda pod vodstvom dirigenta Mladena Jagušta se je ob povratku z velike svetovne razstave v Bruslju, kjer je žel s svojim izvajanjem laskava priznanja, ustavil v naših krajih in sodeloval na II. letnih prireditvah. Na sliki ga vidimo ob nastopu na koprskem glavnem trgu. V pogojenem akustičnem okolju so še bolj prišle do izraza odlike tega reprezentativnega zbora vedene vse tri Mokranjčeve skladbe, zlasti pa izvirna Papandopulova skladba »Skoči kolo«. Drugi del sporeda je uvedel moški zbor, ki se sicer odlikuje s sijajnimi, izvrstnimi basi, medtem ko je v tenorski skupini malce šibkejši. Vendar pa je odlično izvedel Tajčevičeve »Tri komitske pesme«, čemur je sledil spet mešani zbor, ki je odpel še šest pesmi, med katerimi je bila nedvomno najboljša Gotovčeva »Jado-vanka za teletom« ter zaključna pesem Todora Skalovskega »Makedonsko oro«. Celotna prireditev je bila na najvišji umetniški ravni, kar je dokazalo tudi priznanje običnstva, ki je izterjalo od izvajalcev celo nekaj ponovitev, kar je v Kopru redkost. Vladimir Lovec Spored koncerta je obsegal izključno umetne pesmi jugoslovanskih skladateljev, med katerimi je bil zastopan tudi naš Anton Lajovic z dvema skladbama: Kišo in Pastirčki. Od vseh izvajanih del sta se mi ti dve pesmi zdeli še najbolj bledi, verjetno zaradi tega, ker zahteva slovenska pesem povsem drugačen dih kot hrvatska ali srbska. Vsa ostala galerija skladb pa je bila izvedena tako, da bi zadovoljila tudi najbolj razvajeno občinstvo. Predvsem moram omeniti skladbo Ivana Matetiča-Ilonjgova »Cače moj«, ki je nisem še nikoli slišal v tako tragičnem, .pretresljivem tonu. Prav tako so bile učinkovito iz- revi a ooou na Na republiški reviji godb na pihala, ki je bila v soboto, 5. t. m, v Postojni, je nastopilo 12 godb iz vseh predelov Slovenije: iz Postojne, Zidanega mosta, Tezna, Zagorja, Idrije, Velenja, Jesenic, Mežice, Celja, Hrastnika, Raven na Koroškem in Trbovelj. Vse godbe so se zvrstile v dopoldanskem času, zaigrale so vsaka po eno koračnico in en koncertni komad. Splošna ugotovitev, žirije, ki jo je vodil dirigent Ra- Prizor iz Shakespearove »Ukročene trmoglavke< v izvedbi Drame SNG iz Ljubljane. Scena je bila postavljena na koprski letni pozornici, na glavnem trgu DELO KULTURNIH DRUŠTEV ITALIJANSKE MANJŠINE — V našem okraju delujejo tri kulturna društva italijanske manjšine. Društva so dokaj aktivna, številčno močna, imajo dobro opremljene društvene prostore, nimajo pa svojih kulturnih domov in dvoran. — Društvo v Kopru ima dramsko, glasbeno, baletno in folklorno ter izobraževalno sekcijo. V pretekli sezoni so imeli 7 prireditev, Knjižnica ima 800 knjig, izobraževalna sekcija je organizirala 5 predavanj. — Društvo v Izoli ima dramsko, glasbeno, recltacijsko in izobraževalno sekcijo. V minuli sezoni so pripravili 19 kulturnih nastopov in 8 predavanj, ki se jih je udeležilo 1030 poslušalcev. Društvena knjižnica ima 1743 knjig. — Društvo v Piranu ima dramsko, glasbeno, recltacijsko in izobraževalno sekcijo. V pretekli sezoni so imeli 3 nastope in 9 predavanj s 480 poslušalci. Knjižnica ima 562 knjig. — Vsa ta društva so opremljena s TV aparati. Finančno pomoč dobivajo od komisije za italijansko manjšino pri OO SZDL. — Društva italijanske manjšine imajo 723 članov. Člani teh društev sodelujejo tudi v občinskih in v okrajnem Svetu Svobod in prosvet n i h d ruštev, — Slovenska in italijanska društva na terenu precej sodelujejo. vendar bi bilo želeti, da bi to sodelovanje še povečali. To bi dosegli s skupnimi nastopi in skunnimi oblikami društvenega življenja. do Simoniti, je bila, da so v zadnjih treh letih godbe zelo napredovale. Za nastop na zvezni reviji, ki bo v Ohridu, 'so izbrali godbo na pihala DPD Svoboda Trbovlje-Center. Razen trboveljske godbe pa se je odlikovala tudi godba DPD Svoboda iz Raven na Koroškem, ki so jo predlagali za nastope izven republike, in velenjska godba. Po reviji je bilo posvetovanje vseh kapelnikov in članov žirije. Posvetovanju so prisostvovali tudi predsednik in tajnik republiške Zveze Svobod in PD, ka-pelniki nekaterih godb, ki niso nastopale, gosta iz Koroške in zastopniki našega okrajnega Sveta. S. O. Dr. LAVO ČERMELJ: TRŽAŠKO OZEMLJE TER GORIŠKA IN VIBEMSKA POKRAJINA Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani je izdal l povečanje prometne varnosti V koprskem okraju se promet, lii je ena izmed gonilnih sil vseh vej gospodarstva, tako močno in hitro razvija, da je nujno posvetiti prometni varnosti koristnikov cest in prometni disciplini vsakega državljana kar največ pozornosti. Zato se je Svet za promet pri OLO Koper v sodelovanju z okrajnim Tajništvom za notranje zadeve, Avto-moto društvi, Združenjem šoferjev in avtomehanikov, Društvi prijateljev mladine in drugimi množičnimi organizacijami odločil, da bi v našem okraju priredili med 7. in 13. julijem Teden prometa. Namen tega tedna je v glavnem čimbolj široko posredovanje prometne vzgoje, ugotoviti, kaj je bilo na tem področju že storjeno in določiti program utrjevanja cestno-promet.ne discipline. Znano je, da se cestni promet hitro razvija, tako po številu motornih vozil, kot tudi po njihovi hitrosti. Prometnih nesreč je veliko. Ta ugotovitev pa daje slutiti nesorazmerje med gospodarsko nujnostjo povečanja prometa in zavestno ali nezavestno nedisciplino koristnikov prometnih komunikacij. Vzgajati in z vzgojo bolj ko mogoče zniževati število prometnih nesreč, to je namen Tedna prometa, ki mora dati vzpodbudo, da se bo cestno-prometna disciplina krepila skozi vse leto. Organizatorji tega tedna so poskrbeli, da je bilo letos že brez števila raznih predavanj o prometni varnosti tako po šolah, kot na vaseh in med delovnimi kolektivi. V zadnjem času pa so bile v vseh večjih krajih ocenjevalne vožnje voznikov z motornimi vozili. razen tega pa tekmovanja nionirjev in cicibanov s skiroii, kolesi in tricikli ter avtomobilčki na nožni poson. Namen teh tekmovanj je bil prikazati otrokom vzoren cestni promet in jim vzbudit: skrb za oromet.no varnost. LOKE V Pred nedavnim so Lokavci prodali več krav in junic, ki so jih naša zunanjetrgovinska podjetja izvozila v Grčijo. Povprečna cena na glavo je bila 140 tisoč dinarjev, nekatere krave pa so dosegle ceno loO tisoč din. Vsekakor je to lep izkupiček, ki prepričljivo govori o predanosti sivorjave pasme in o koristnosti rodovnikov. V okviru teh prireditev so bile tudi razne razstave o cestnem prometu, med njimi tudi poučna razstava v okviru izložbe o izbiri poklica v Kopru, ki je na eni strani prikazala razvoj tehnike, proizvodnjo cestnih vozil s posebnim poudarkom na domači proizvodnji, obnovo in vzdrževanje vozil, na drugi strani pa prometno varnost in razvoj projnetno- t w S proslave Dneva borcev NOB v ilirskobistriški občini: zgoraj spominska plošča padlim borcem, ki so jo v petek, 4. julija odkrili na novi šoli v Jelšanah (tudi šola se bo poslej imenovala Sola 4. julija), spodaj pa številni udeleženci tega slavja v Jelšanah Zadnje dni junija se je v Portorožu v Zavodu za gluho mladino pričel šesttedenski tečaj za nepismene glušce. Tečaj obiskuje 11 mladih ljudi, starih od 14 do 20 let. Pobudo zanj je dal Centralni odbor Zveze gluhih Jugoslavije v želji, da bi čimveč gluhih pridobilo možnost izboljšanja svojega ekonomskega stanja. Predavatelji so surdopedagogi ljub- PKIJETNO SREČANJE V KOZJANAH V petek, 4. julija, je obiskal delovni kolektiv tovarne IRIS iz Izole znano partizansko vasico Kozjane v Brkinih. Kljub temu, da obisk ni bil predhodno napovedan, se je med vaščani takoj razširil glas o prihodu Izolčanov. Pred spomenikom padlih, kamor so člani kolektiva podjetja IRIS položili venec, je njihov predstavnik govoril o Sutjeski in o herojski borbi naših narodov za osvoboditev. Sledil je prisrčen razgovor med vaščani in gosti, Ob tej priložnosti so Kozjanci seznanili svoje goste z raznimi problemi, ki jih morajo reševati, in izrazili željo, da bi vzpostavili tesnejše vezi, predvsem na Ijucl-skoprosvetnem področju z večjimi središči našega okraja. Z radostjo se bodo Kozjanci spominjali prvega obiska enega izmed naših delovnih kolektivov in prav tako prisrčno sprejeli tudi druge. F. V. Planinsko društvo v Postojni sodi med najbolj delavna društva tako v okrajnem kot tudi v občinskem merilu. Njegovo vodstvo si namreč močno prizadeva, da bi društvena dejavnost dosegla kar največji obseg. To dokazuje med drugim tudi pravkar zaključeni tečaj za mladince in pionirje — člane PD Postojna, katerega namen je bil, da bi pripadniki JLA pod vodstvom kapetana Jožeta Klemenčiča seznanil mlade planince s topografijo in orientacijo na terenu. V teoretičnem delu tečaja so se tečajniki naučili brati topografske karte in uporabljati busolo. To znanje pa so mladinci in pionirji praktično preizkusili na terenu v nedeljo, 29. junija. varnostne službe. Ta razstava je sedaj v Postojni. Ob zaključku teh prireditev bo v soboto dopoldne v Kopru pred hotelom »Triglav« razdelitev spominskih plaket »vzorni vozač« najboljšim poklicnim voznikom motornih vozil, v nedeljo dopoldne pa okrajna ocenjevalna vožnja na progi Koper—Škofije— Hrvatini—Koper. Tako kot obhod. motornih vozil, ki je bil v nedeljo dopoldne v Kopru, bo tudi to ocenjevalno tekmovanje organiziralo Avto-moto društvo in Združenje šoferjev in avtomehanikov. S tem bo tudi počastitev Dneva šoferjev, ki ga praznujejo vozniki motornih vozil in avtomehaniki vsako leto 13. julija. Med prireditvami v okviru Tedna prometa v koprskem okraju je bilo tudi tekmovanje mladih in najmlajših koristnikov cest z vozički samokolnicami, kotalkami, skiroji, dvokolesi in avtomobilčki v Kopru — minuli ponedeljek občinsko, v sredo pa okrajno tekmovanje. Na sliki: prizor s tekmovanja malih šoferjev v ponedeljek popoldne v. Kopru I je v Jelšanah ilirskobistriška občina proslavila letošnji Dan borcev — 4. julij S prižiganjem kresov in z izstrelitvijo raket ter petard so v četrtek zvečer začeli prebivalci ilirsko-bistriške občine proslavljati Dan borcev. Sledilo je zborovanje na telovadišču TVD Partizan. Po pozdravnem nagovoru predsednika občinskega odbora Zveze borcev .je sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Ivan Valenčič-Savo tisoč-glavi množici govoril o pomenu Dneva borcev, o bitki na Sutjeski in o sedanjih političnih ter t v ri Ijanskega in portoroškega Zavoda za gluho mladino, ki si prizadevajo s posebno učno metodo usposobiti tečajnike za nadaljnji pouk v obvladanju poklicnega ck-la v vrtnarstvu, kakor tudi v čevljarski in pečarski stroki. Zavod za gluho mladino v Portorožu je ob zaključku letošnjega leta priredil poseben roditeljski sestanek za starše in svojce svojih gojencev. Ob tej priložnosti je bil nazorno pokazan napredek vzgoje gojencev, prirejena so bila tudi predavanja, razstava pismenih in ročnih del. gojenci sami pa so nastopili na igrišču Zavoda s pestrim programom. r. P I V K A Na akademiji v počastitev 4. julija, ki je bila na večer pred praznikom, so v Pivki nastopili godba na pihala iz Pivi cc, mešani pevski zbor in dramska skupina. Med tem so na bližnjih hribih zagoreli kresovi. V petek pa je bila na Kalcu osrednja proslava Dneva borcev, na katero je prihitelo približno 700 ljudi iz pivške in sosednjih občin. Partizanske patrulje so spotoma počastile spomin padlih partizanov s polaganjem vencev pred spomenike NOB in z obiskom znanih partizanskih krajev. Po improviziranem napadu na Kale je bilo zborovanje, nato pa partizanski miting. Sestavili so deset štiričlanskih ekip. Vsaka izmed njih je morala na osnovi oznak na topografski karti z vsemi orientacijskimi pripomočki obiti določene kraje. Zaključek tekmovanja je bil pri Pionirski koči »Kladika« na Peč-ni rebri nad Postojno. Tekmovanje je dokazalo, kako temeljito so se tečajniki seznanili s predelano snovjo o topografiji in orientaciji na terenu. Praktični del tečaja je namreč zelo dobro uspel, kar je v svojem nagovoru v imenu Planinskega društva Postojna naglasil tudi njegov predsednik Ivan Rozman, predavatelji in tudi drugi planinci. Med. tekmovalce so razdelili praktična darila, kapetan JLA Jože Kle-menčič pa je govoril o bitki na Sutjeski. Svoje predavanje je dopolnil s slikami in na zemljevidih nazorno prikazoval gibanja partizanskih ter sovražnikovih enot. Ob tej priložnosti velja poudariti. da je Planinskemu društvu v Postojni uspelo dokončno urediti Pionirsko kočo na Pečni rebri. Kmalu bo skromna proslava napeljave elektrike v kočo, Pri teh delih so društvu v izdatni meri pomagali pripadniki JLA in podjetje Elektro Sežana, predsedniku društva Ivanu Rozmanu ter njegovim najzvestejšim sodelavcem pa gre vse priznanje za njihovo požrtvovalno delo pri krepitvi planinarstva na Postojnskem. Predvideno je, da bo na Pečni rebri nad Postojno zagorela električna luč že v nedeljo, 20, tega meseca. Ština ŠMARJE PRI KOPRU Na večer pred Dnevom borcev se je v Šmarjah nad Koprom zbralo približno 300 ljudi. Na priljubljenem turistično zanimivem kraju v Poljanah so sledili pestremu sporedu v počastitev praznika. Okrog 21. ure so partizanske patrulje uprizorile napad na taborišče, nato je predsednik ZB v Šmarjah govoril o pomenu Dneva borcev in o bitki na Sutjeski, naglasil je tudi veliki doprinos domačinov za osvoboditev naše dežele, udeleženci zborovanja pa so med igranjem domače godbe s pesmijo in besedo obujali spomine na narodnoosvobodilno borbo. gospodarskih nalogah naših državljanov. Sledil je kulturno-umetniški spored. Nastopili so člani DPD Svoboda s pesmimi, recitacijami, narodnimi plesi in tamburicami. Osrednja proslava je bila na sam praznik v Jelšanah. Več kot 200 nekdanjih partizanskih borcev in aktivistov se je udeležilo partizanskega pohoda, ki je peljal po partizanskih poteh skozi vasi, kjer so se med narodnoosvobodilno borbo zbirali borci za svobodo. Pred osnovno šolo, imenovano 4. julij, pa se je med tem zbralo domala 1600 občanov, da bi prisostvovali odkritju spominske plošče 14 padlim partizanom in štirim žrtvam fašističnega nasilja. Udeleženci proslave so pred spominsko ploščo polo- TUDI V IZOLI PRAVNA POSVETOVALNICA Pred kratkim je bila ustanovljena pri občinskem sindikalnem svetu v Izoli pravna posvetovalnica, katere namen je, brezplačno nuditi delavcem in nameščencem, članom sindikalne organizacije, nasvete, tolmačenja in priporočila v zvezi z izvajanjem delavske zakonodaje in pravilnega razvoja delovnih odnosov. V posvetovalnici bo pravnik-strokovnjak za delovno pravo odgovarjal ustno ali pismeno na vprašanja s tega področja. Tako bodo najhitreje in najbolj uspešno rešena razna sporna in nejasna vprašanja. Pravna posvetovalnica bo odprta vsak ponedeljek od 17. do 18. ure. .v. Tovariš urednik! V Bitoli v Makedoniji nas je več Primorcev, ki služimo kadrovski rok. Kaj kmalu smo se navadili novega načina življenja in zdi se nam, kot da smo že dolga leta nosili uniformo. Pridno se učimo in vadimo, da bi se kar najbolje seznanili z vojno tehniko. V prostem času se prijetno razvedrimo z raznimi kulturnimi nastopi, z branjem dnevnega tiska ter s spoznavanjem značilnosti Makedonije, ki je polna naravnih lepot,' živahnega življenja in bogatega gospodarskega razvoja. Le eno pogrešamo: domačih vesti. Marjana iz Ber-tekov, Marjana iz Sočerge, Pavla iz Pirana, Hermana in Emila .iz Podgorij, Rafaela s Ivubeda in še mnogo drugih močno zanima kaj delate in kako živite v naši sončni Primorski. Zato smo se odločili, da se bomo naročili na Slovenski Jadran in tako vzpostavili tesnejšo vez z Vami. ki ste več kot. 1000 kilometrov oddaljeni od nas. Prisrčno pozdravljamo vse naše znance, prijatelje in sorodnike, pa tudi bralce Slovenskega Jadrana. Rafael Vidali. V. P, 9190/17 Bitola — Makedonija žili vence, zapel je pevski zbor »Sloga«, vod pripadnikov JLA pa je izstrelil častno salvo. Odkritju spominske plošče je prisostvoval med drugimi predstavniki političnih in oblastnih organizacij tudi predsednik Okr. sindikalnega sveta Tone Kodrič, ki je imel ob tej priložnosti krajši govor. Po zaključku proslave sta občinski ljudski odbor in občinski odbor Zveze borcev priredila sprejem z zaltusko staršem padlih partizanov in žrtev fašističnega nasilja. V popoldanskih urah je bilo ljudsko rajanje z obujanjem spominov na partizanska leta in izvajanjem pestrega bul turnega sporeda, v katerem so sodelovali člani PD »Sloga« iz Jelšan, mešani pevski zbor, tamburaški zbor, šolska in mladinska folklorna skupina, recitatorji in »Zadovoljni Kranjci« iz Ljubljane. Za uspelo izvedbo proslav Dneva borcev pa velja mod drugim posebno priznanje PD ¡Sloga« v Jelšanah, vsem prebivalcem Jelšan in Dolenj, saj so pri pripravah sodelovali vsi. od najmlajših do najstarejših vašča-nov. Tp 1200 GRADITELJEV CESTE BRATSTVA IN ENOTNOSTI V POSTOJNI' V nedeljo dopoldne se je pripeljalo v Postojno s posebnim vlakom na enodnevni izlet okrog 1200 brigadirjev-graditeljev Ceste bratstva in enotnosti. Z zanimanjem so si ogledali Postojnsko jamo in njeno okolico ter bili navdušeni nad lepotami kraškega podzemlja. M. A. TELEVIZIJSKI FILM O TARTINIJEVEM MESTU V začetku tega tedna je ekipa Radia-televizije Ljubljana zaključila v Piranu snemanje po; snetkov za četrturni televizijski film o vsem. kar v Piranu spominja na življenje in delo slovitega glasbenika Tartinija. Film z delovnim naslovom »Lepote ob vražjem trilčku« so posneli P° snemalni knjigi Borisa Kuharja. Dejansko je sestavljen iz dveh delov: v prvem delu je poudarek na turističnih privlačnostih Pirana in okolice (tu je v glasbo vključena tudi nova popevka o Portorožu), drugi del pa je poln zgodovinskih in drugih zanimivosti, ki so spomenik Tartinije-vega ustvarjanja. Film bo v ateljejih dokončan do sredine septembra, ko je predviden začetek stalnih rednih oddaj Radia-Te-levizije Ljubljana, viogc dekleta, ki se pripelje na letovanje v Portorož in Piran, pa se zastrmi v občudovanje Tartinija in spominov nanj, je uspešno . odigrala Izolanka Petra Grdina. _e TELESNA VZGOJA * ŠPORT* ŠAH * TELESNA VZGO, : i Cez slab mesec se bodo v Portorožu spoprijeli veliki šahovski mojstri vsega sveta v plemeniti borbi za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Najbolje plasirani iz portoroškega medeonskega turnirja bodo pozneje odigrali med seboj predpisano število partij za ta častni naslov. V Portorožu se mrzlično pripravljajo na pomembni turnir, ki se bo začel 4. avgusta in bo trajal vse do 14. septembra. V teku so zaključna gradbena dela pri adaptaciji »Ljudskega doma« za turnirsko dvorano. Ta bo poleg prostora za 10 igralnih miz in 20 šahistov imela še sedeže za 120 oseb; razen tega bo okrog 100 oseb lahko še stoje direktno prisostvovalo turnirju. Za ostale, ki zaradi prevelikega navala ne bodo našli mesta v turnirski dvorani, bodo v raznih restavracijskih vrtovih postavljene demonstracijske table, s katerih bodo leto-viščarji lahko razbrali trenutni potek tekmovanja v dvorani. Take demonstracijske table — seveda samo za najzanimivejše partije dneva — bodo tudi v Piranu; s turnirsko dvorano bodo v stalni telefonski zvezi. V zvezi s turnirjem spreminja Portorož — ki je letos že močno olepšal svojo zunanjost —• tudi do sedaj siromašni park ob avtobusni postaji. Ves park bo preurejen tako, da bo nudil estetsko dopolnitev »Ljudskemu domu« in 30 metrov visokemu jamboru, ki TUDI V KOPRU PLAVALNI KLUB V torek je bil v Kopru ustanovni občni zbor plavalnega kluba »Koper«. Predsednik iniciativnega odbora Janez Kramar je naglasil vzroke, ki so narekovali, da bi tudi ob naši obali imeli klub, katerega naloga naj bo smotrno širjenje te množične športne panoge. Do sedaj je že uspelo ljubiteljem plavalnega športa delno urediti provizorični bazen v Žustemi pri Kopru ter nabaviti najnujnejše rekvizite, istočasno pa tudi izvesti s sodelovanjem Okrajne zveze TVD Partizan prvo okrajno plavalno prvenstvo. Med osnovnimi nalogami novega kluba pa bo pripraviti načrte za gradnjo sodobnega olimpijskega plavalnega bazena v Kopru. Ti načrti in vse druge priprave za začetek gradnje morajo biti zaključene vsaj do leta 1961. Za sedaj pa je prvenstvena skrb osredotočena na boljši ureditvi sedanjega provizorienega bazena z zgraditvijo slačilnic, z namestitvijo tušev, ležalnih desk, športnih naprav in drugih manjših objektov. Mimo tega bo potrebno takoj ustanoviti plavalno šolo za odrasle in mladino, kar bo moč izvesti v sodelovanju s TVD Partizan. Predvideno je tudi, da bosta dva trenerja Plavalne zveze Slovenije vodila redne treninge v plavanju in waterpolu v bazenu, Koprčan Ferdi Vidmar pa treninge za skakalce v vodo. Najboljše plavalce bo poslal klub še to leto na republiško in morda tudi na državno juniorsko prvenstvo v plavanju. Klub namerava prirediti v letošnji poletni sezoni tudi okrajno plavalno prvenstvo in organizirati srečanje s plavalnimi klubi Rovinja ter Poreča, razen tega pa še eno ali dve ¡nočni tekmi v koprskem pristanu. d, CERKVENEK DRUGI Na VII, državnem prvenstvu jadrnic tipa »Sloka«, ki je bilo med 4. in 7. t. m. v Lovranu, je mladi član koprskega jadralnega kluba »Jadro« Marijo Cerkvenik zasedel častno drugo mesto. Naslov državnega prvaka je že drugič osvojil Ante Grego, član reškega »Galeba«, ki je v skupnem plasmaju dosegel 7584 točk, medtem ko jih je Cerkvenik z jadrnico »Delfin« dosegel 7028. Zelo lep rezultat tekmovanja je imel tudi mladi piranski jadralec Boris Trpin, ki je zasedel šesto mesto s 4836 točkami. d. w PertoiPOŽiM bo stal sredi novega parka in bo imel razpete zastave vseh sodelujočih držav. Kakor je znano, bo na turnirju igralo 21 tekmovalcev z devetih conskih turnirjev. Od Jugoslovanov bosta nastopila Gligorič in Matanovič, iz 11 drugih držav pa vrsta drugih znanih šahovskih velemojstrov in mednarodnih mojstrov. Atrakcija zase bo komaj 16-letni Američan Boby Fisher; zanimivo je, da si je za svojega sekundanta izbral Jugoslovana Karaklajiea. Turnir bo vsak drugi dan od 17. do 22. ure. V vmesnih dnevih bodo igrali prekinjene partije. Ne- NK »KOPER« PRED ODLOČILNO TEKMO , Borba za vstop v slovensko ligo se bliža dramatičnemu vrhuncu. Po nedeljski nepričakovani zmagi nad Domžalami z 2:1 je kranjska »Planika« prehitela Koper za dve točki. Tako bo odločilnega pomena za osvojitev prvega mesta nedeljska tekma, ki jo bo Koper moral odigrati proti »Planiki« na njenem domačem igrišču, in v kateri morajo Koprčani zmagati ali igrati vsaj neodločeno. Seveda — v zadnjem primeru — morajo v poslednji tekmi, ki bo v Kopi'u. premagati Domžale vsaj z dvema goloma razlike, če še hočejo v teh težkih kvalifikacijah osvojiti pivo mesto. Vsekakor ima Koper še možnosti, da osvoji prvo mesto v predhodnih kvalifikacijah, nakar bo prvaka podzvez čakala še borba s šestoplasiranim moštvom, ljubljahsko-primorske lige, Jesenicami. Prepričani smo, da bo Koper, če bo le zaigral tako borbeno in požrtvovalno, kot je proti Postojni in proti Domžalam, v nedeljski tekmi zmagal — kar mu želijo vsi koprski prijatelji nogometa. d. kaj dni bodo igralci imeli popolnoma prostih; za tiste dni sta organizrana zanje dva lepa izleta: prvi preko Lipice v Postojno in nazaj grede na Socerb, drugi pa preko Rovinja v Pulj. Razen teh bo v času turnirja vrsta izletov za novinarje, katerih pričakujejo v Portorožu kakšnih 80 z vsega sveta, posebno še, ker bo v zadnjih dneh turnirja potekal v Piranu I. svetovni kongres šahovskih problemistov, za katerega je prijavljenih že nad 70 delegatov. V Portorožu je že začela poslovati turnirska pisarna. Te dni se ji bo pridružila še informacijska pisarna, ki ima namen, v času turnirja razbremeniti informacijsko službo potovalnega urada »Slavnik-Adria«. Glavni problemi so zdaj — pravočasna notranja ureditev turnirske dvorane in drugih prostorov, dogotovitev telefonske avtomatične centrale, da bodo telefonske zveze s svetom delovale brez zastojev, in splošna okrasitev Portoroža. Jule P/l »BIHAČ« je 20. junija odplula iz Port Arturja za Reko Pil »DUBROVNIK« je 29. junija priplula v Port Arlur, kjer naklada tovor za Jugoslavijo M/l »GORENJSKA« je 3. julija odplula iz Zdanova za Reko P/l »GORICA« je 29. junija plula mimo Tereeirja za ZDA, kamor bo prispela dne 16. jidija P/l »LJUBLJANA« je 5. julija priplula v Rotterdam M/l »MARTIN KRPAN« je 5. julija priplula iz Ploč v Lalaqijo P/l »NERETVA« je 2. jidija odplula iz Zdanova za Reko P/l »POHORJE« je 2. jidija priplula. na Reko, kjer je šla v dok P/l »ROG« je 7. jidija priplula iz ZDA na Reko P/l »ZELENGORA« je 7. julija priplula iz Avonmoutha v Miami (ZDA) NOVOOTVORJENA DELAVNICA ZA POPRAVILA RADIJSKIH IN TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV » G A D I O M E H A N I K A « Polak Oskar — Koper, Verdijeva ulica 11 VSA DELA OPRAVI SOLIDNO, HITRO, POCENI Z JAMSTVOM PRIPOROČA SVOJE USLUGE »MEH AN O TEIINIK A« tovarna igrač in kovinskih izdelkov Izola sprejme v službo: 3 visokokvaliPieiraiie strugarje 2 visokokvallficirana orodjarja več kvalificiranih in polkvalificirani.h strojnih ključavničarjev. Plača po dogovoru. Naslov šakovskega prvaka koprskega okraja je osvojil v zadnjem tekmovanju Mišura iz Izole. Na sliki ga vidimo (desno), ko igra zaključno partijo s prvakom Kopra Gerželjem DANE ZVEZE: 17. julija sovjetski barvni flm POVEST O GOZDNEM VELIKANU. šmarje — 12. julija ameriški barvni film YANKEE NA DVORU KRALJA ARTHURA; 13. julija ameriški barvni í lm PONY EXPRES; 16. julija ameriški film DAMA IZ SANGHAJA. Škofije — 12, julija ameriški film OBSOJENI-; 13. julija francoski film INŠPEKTOR ISCE NERED; 16. julija nemški film OZDRAVLJENJE. dekani — 12. julija francoski film INŠPEKTOR ISCE NERED; 13. julija ameriški barvni film YANKEE NA DVORU KRALJA ARTHURA. SEŽANA — 12, ln 13. julija italijanski film GIUSEPPE VERDI: 15. in IG. julija češki flm NEKOČ JE 2IVEL KRALJ: 17. in 18. julija ameriški film ZAZNAMOVAN. nedelja, 13. vii.: 8.00 Kmetijska oddaja — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Reporterjeve turistične beležke — 14.15 Igra Kmečka godba — 15,00 Vesti — 15.15 Glasba po željah. ponedeljek, 14. vii.: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.30 Športna oddaja — 15,00 Vesti — 15.40 Trio Avsen>'k z Dano F11''ptičevo in Francem Korenom. torek, 15. vii.: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasvet; — 13.45 Iz opernega sveta, sreda, IG. vii.: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasvet.1 — 14,20 Pionirji na počitnicah na Debelem rtiču. Četrtek, 17. vil.: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vest' — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasvet: — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor 7. volii-vci: »Govori preds. OLO Koper Albin Dujc. petek, 18. vii.: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti. sobota, 19. vii.: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.30 Kulturni obzornik. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij . komunalnega podjetja »RIŽANSKI VODOVOD KOPER« razpisuje delovno mesto za: ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem strojepisja in stenografije Pismene ponudbe z navedbo splošne in strokovne izobrazbe, dosedanje zaposlitve in življenjepis pošljite na upravo podjetja koper — 11., 12. in 13. julija ameriški barvm film YANKEE NA DVORU KRALJA ARTHURA; 14. In 15. julija amer-.ški barvni film PONY EXPRES; 16. in 17. julija ameriški film OBSOJENI. izola — 11. julija ameriški film NASILJE; 12. in 13. julija ameriški barvn-i film KJER ZAVIJE REKA: 14. in 15. julija ameriški f.lm OBSOJENI; 16. lin 17. julija ameriški barvili film PONY EXPRES. piran — 12. julija italijanski film SMO LJUDJE ALE KAPLARJI; 13 julija ameriški barvni film GOSPODAR BALANTREA; 14. julija jugoslovanski film NE ČAKAJ NA MAJ; 15. julija francoski barvni film KANKAN — II. program italijanski film PREPOVEDANE ZVEZE; 16. julija sovjetski barvn film ZGODBA O GOZDNEM VELIKANU; 17. julija ameriški film NEVŠEČNOSTI S IIARIJEM. portorož — 12. julija francoski barvni film KANKAN; 13, julija jugoslovanski film NE ČAKAJ NÀ MAJ; 14. julija ameriški barvni film GOSPODAR BELAN-TREA; 15, julija jugoslovanski: film NE ČAKAJ NA MAJ: IG. ju-l.ja italijanski f.lm PREPOVE- DVOSOENO STANOVANJE v Mariboru (centru) zamenjam z enakovrednim v Kopru, Izoli ali Piranu. — Ponudbe pod »Resno« na upravo lista. »EMPORIO DELLO SCAMPO-LAME«, TRST, ulica Mazzini št. 40, nudi pošiljke svile, ny-lona, popelina, rafije ter tiskanega blaga. PRAVA PRILOŽNOST - VELIKA UGODNOST. Prodaja samo na težo. DVOKOLESA od 7.000.— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. D vole tn a Sa dj ar sko-vin arska šola. Lože pri Vipavi razpisuje vpis v 1. letnik: Sprejemni pogoji: 1. Najmanj 6 razredov osemletke ali 2 razreda gimnazije. Prednost imajo absolventi kmetijskih gospodarskih šol. 2. Starost najmanj 16 let. 3. Telesno in duševno zdravje. Interesenti naj vložijo lastnoročno napisane prošnje na upravo šole in priložijo naslednje dokumente: 1. Zadnje šolsko spričevalo. 2. Zdravniško spričevalo. 3. Potrdilo staršev ali gospodarske organizacije, da bo redno plačevala vzdrževalnino, ki znaša mesečno 3500 clin. Po uspešno končani šoli dobijo gojenci naziv kvalificiranega sadjarja oziroma vinogradnika, Ostale informacije lahko dobite osebno ali pismeno pri upravi šole, Interesenti naj vložijo prošnje takoj, najkasneje pa do 15, avgusta 1958. na naslov Kmetijska šola Lože pri Vipavi. Ko sem se ondan vrnil »z dežele« v Koper, sem si na nekaj krajih v mestu kar oči mencal, če res prav vidim ■—• celo očala sem si nataknil, da bi j a prav videl. Pomislil sem, da smo se vrnili v vojne čase ali kakšne podobne, ko sem zagledal pred vsemi prodajalnami kruha v mestu dolge repe kruhojedcev, ki so čakali v vrsti in prav bogokletno in ne-potrpežljivo zabavljali čez pekovski ceh, peki pa čez turistovsko golazen, ki je preplavila naše kraje. Tako v Kopru, pa tudi v Piranu in Portorožu i;n še kje drugje. Zato lačnemu človeku v marsikaterem gostinskem lokalu proti večeru odrečejo kaloristično postrežbo — ker nimajo kruha, To se je pripetilo te dni celo opernim pevcem, ki so zato, zaradi prodanega kruha, komaj spravili skozi svojo Prodano nevesto — ali pa so morda, prav zato imeli takšen obisk in poželi takšen aplavz, kot ga Koper že zlepa ali, še. nikoli ni videl? Ko smo že pri Kopru, pa na- daljujmo s pranjem. Tako kot tisti »vrhovni« v »zaprtem« lokalu v Muzijevi ulici, ki izpred gostov potegne prt z mize — pa ne zaradi pranja, -marveč zato, ker se mu smili, da bi se po njem sprehajali srčni kralji in dame, za pritožbe domačih gostov pa se sploh ne zmeni: če hočete tako, če ne, lahko greste drugam, saj ste domači... Pravil sem vam že ali pa ste. lahko sami videli, da imamo v Kopru lep nov letni kino. V njem pa se zadnje dni dogajajo take, da si stalni obiskovalci, ki bi radi še naprej hodili vanj gledat filme, podajajo kljuko pri. zavarovalnem agentu. V sredo prejšnji teden se je namreč na obiskovalce podrl del zidu z nekimi drogovi in pošteno oplazil nekaj obiskovalk in obiskovalcev, da so morali iskati zdravniško pomoč, druge pa še bolj prestrašil. To pa še ni vse — samo zaradi tega enkratnega incidenta se pač ne bi bilo treba zavarovati. Huje je zaradi bombardiranja, ki ga s kamenjem uprizarjajo zunanji zastonjkarski gledalci, ki jih motijo vanje■ naperjeni reflektorji. Seveda še niso zadeli nobene luči, kamenje pa frči obiskovalcem po glavah in jih pripravlja v smrtni strah. Zelo kulturna, fizkultura ... Pa še drugam malo. V Ilirsko Bistrico na primer. Slišal sem, da se je gostinska trojka Zmaga, Büffet in kavarna Sport za -praznik borcev neznansko izkazala, pomagala pa ji je bistriška mesnica s svojim hladilnikom, Pravijo, da bi za vsak evharistični kon--gres bila prav gotovo boljša postrežba v Bistrici, borci iz NOB so pa. tako bili vsega navajeni... V Piranu se sprašujejo, čigav je kamion ■— vedo, da je bil last podjetja Konstruktor — ki zdaj parkira brez registrske številke na Trgu P, Tomažiča. Začasno ga s pridom uporabljajo otroci za svoje igranje, kar se mu tudi močno pozna, saj so ga dodobra demolirali. Ko bo docela uničen, se -morda le najde kdo, ki bo za primerno skrb dajal primeren odgovor na primernem mestu, in seveda za to prejel tudi primerno nagrado. Vaš Vane ZBOR MLADINSKIH GODCEV Predvsem na Bavarskem so zelo razširjene mladinske godbe. To so popolne kapele z vsemi pihali 'in tolkali, vsaka v drugačni slikoviti uniformi, ponekod še iz davnih dni, marsikje tudi z lastnim praporom. Med godci so mladinci počen-ši od šolarjev mimo dijakov in vajencev do pomočnikov in študentov, zastopani so vsi stoji. Ponekod so med godci tudi dekleta. V prvih letošnjih poletnih dneh, 21. :in 22. juri: j a, se je v bavarskem mestu Dachau žalostnega spomina zbralo enajst godb z nad štiri sto mladimi godci na I, južnonemškem srečanju mladinskih sviračev. VLAICOVODJA SANTA CRTJZA. V pričakovanju tekmovanja za izbiro Miss Kalifornije, od katerega pričakuje rešitev vseh svojih problemov, si devet-najstletna Mary Ann Ar~ ras služi sredstva za življenje in obenem ustvarja popidarnost kot »vlakovod-ja« miniaturne železniške kompozicije, ki prevaža izletnike in kopalce na plažo v Santa Cruz pri San Fran-ciscu. Baje se je promet na tej progi izdatno povečal, odkar je Ann postala vla-kovodja, k čemur pa največ pomaga, kot pravijo zlobni jeziki, kar nič železniška uniforma, ki jo pri opravljanju svoje službe nosi mlada kandidatka za naslov prve kalifornijske lepotice. Čisto po ameriško... Zadnji posnetek politično umorjenega bivšega predsednika madžarske vlade Imre Nagyja, ki je svoje zaupanje v obljube in javna zagotovila sedanje madžarske vlade po varnem odhodu iz zatočišča v jugoslovanskem veleposlaništvu v Budimpešti plačal z glavo, ker je bil pač nekomu iz strahu potreben zastraševalen primer Na veliki dražbi zgodovinskih dokumentov v Parizu so prodali Napoleonovo pismo za 900.000 francoskih frankov. To pismo je cesar napisal nekemu vladnemu uradniku za časa vojne z Italijo. KJE JE ŠE TAKO JEZERO? V zvezni državi Massachu-setts v ZDA leži jezero, čigar ime ima 45 črk. Glasi se: CHAGOGGAGOGGMANCHAU-GGAGOGGCHAUBUNAGUNG-AMAUGG. Beseda je indijanska in pomeni: »Vi ribar.te na vaši strani, mi ribarimo na naši strani, v sredi ne ribari nihče.« Panamci bi radi šli po stopinjah Egipčanov, zato so z raznimi in večkratnimi demonstracijami skušali doseči svoje pravice in resnično svobodo ter samostojnost. Vendar pa so vsi njihovi poskusi tako rekoč že v kali zadušeni. Na sliki: policija v Panami razganja študentske demonstracije proti hegemoniji ZDA konec maja letošnjega, leta Srebrni jubilej doživlja letos v severnoškotskem jezeru Loch Ness, skrivnostno bitje, POKOPALIŠČE TANKOV IN OKLOPNIH VOZIL. V predmestju Hamburga v Zahodni Nemčiji je bila napravljena gornja slika. Nagrmadeni drug vrh drugega, so tamkaj tisoči tankov in oklopnih avtomobilov — žalostni ostanki minule vojne. Čaka pa jih uporabna smrt: prodali jih bodo za staro železo, kupci pa bodo iz prelitega železa in jekla izdelali nove avtomobile za civilno uporabo stokrat priznana in tisočkrat oporekana »morska kača«, ki so j:i domačini dali ime Nesl. V letošnjem maju so ji dejansko hoteli priti do ž vega. Naš list je v l(i. številki o tem kratko poročal. Zdaj so znane podrobnosti. 15. maja je ladja »Kaffir«, opremljena s televizijsko oddajno postajo, prevozila vse veliko jezero in s svojo kamero pretaknila vse njegovo vodovje do globine G0 m. Globlje žal nI bilo mogoče. Jezero pa je ponekod globoko do 227 m. V doseženi globini Nesi iti bilo in gledalci ob televiz!j':sk:h sprejemnikih so bili ob senzacijo. Zgodilo pa se je, da je v zalivu Urkuhart eholot na »Kaffiru« ugotovil pod vodno gladino velik predmet, ki se je gibal in o katerem si Izvedenci ne upajo dati nobene izjave. Ali je Nes-i morda res ušla televizijskemu aparatu tik pred nosom? Lotili so se raziskovanja tudi športni potapljači s podvodnimi snemalnimi kamerami. Enako brezuspešno. Govorili so o tem konec maja celo v britanskem Spodnjem domu. Tehniki so predlagali, naj bi vse jezero prepletli z mrežo mikrofonov ¡n radarjev, Finansiranje nadaljnjih dragih preiskav tajinstvenega jezera pa je britanska vlada odklonila. Ce kdo, so zadovoljni Škoti, ker je nevarnost, da bi se turistična vaba utegnila razbliniti, za sedaj mimo. Najnižja temperatura Na sovjetski raziskovalni postaji »Istok«, ki leži blizu južnega magnetnega tečaja, so pred kratkim izmerili najnižjo temperaturo, ki je bila kdaj ugotovljena na Zemlji. Toplomer je pokazal 30,1 stopinjo pod ničlo. S tem so potrdili domnevo učenjakov, da so na Južnem tečaju nižje temperature kot na Severnem, OD KOD IME JULIJ? Mesec julij je dobil ime po. velikem rimskem vojskovodji državniku in p satelju GAJu JULTJU CEZARJU (100 — 44 pred našim štetjem). Cezar je bil med drugim tudi velik prijatelj zvezdoslovja. Zapust.l je več astronomskih knjig, v sodelovanju z zvezdoslovcem So-sigenesem je odpravil staro rimsko štetje let in leta 4G pred našim štetjem uvedel tako Imenovani »julijanski koledar«. Njegova oblika leta odgovarja še današnjemu koledarji', ki ga je 1582 znova reformira ia-pež Gregor XIir,. — Oče, podpiši mi spričevalo, ali pa bom začel rjuti ko lev .. J Iz živalskega sveta: afriške zebre čhapman slovijo zaradi svojega neobičajnega videza. Kljub dokajšnji plahosti pa so se pustile slikati v naravnem okolju in celo radot>edno strmita, dva lepa. primerka v fotografski objektiv Sledil je njenemu pogledu in opazil v druecm kotu šotora železno pločevinasto peč, kjer se je grel lonec kave. Poleg peči je stala Iadi Indijanka. Zaduhal je kavo in se vnovič obrnil k dekletu. »Kaj me ne poznate? Tisti ,čičeko" sem,« je dejal. Cital ji je na obrazu, da še ne razume. Pa se ni dal ugnati. »Tisto — .pilialnlk' — sem vrgel proč,« je pristavil. Tedaj ga je spoznala in oči so se ji zasvetile. »Nisem mislila, da boste prišli tako daleč,« je odgovorila. Spet je začel duhati po zraku. »Pri moji veri, kava!« Naglo se je obrnil k njej. »Nate moj mezinec, kar odrežlte ga. Vse vam storim, kar hočete. Vaš suženj bom leto in dan in še več. samo nalijte mi, za božjo voljo, skodelico iz tistele posode.« Pri kavi ji je povedal, kako mu je ime. Zvedel je, da se dekle pise Joy Gastell. Zvedel je tudi, da je že stara Aljaščanka Bila je rojena v velikem tržišču Grueat Slave in je še kot otrok s svoj m očetom prekoračila Skalno gorovje ter prišla v dolino Yukona, Rekla mu je, da se vrača domov z očetom., ki je bil v Seattlu po trgovskih opravkih. Vozila sla se na parn.iku »Pevec«, ki se je med potjo potopil. Rešilna ladja ju je pr peljala nazaj v Puget Sound. Ker je bila Joy še vedno zavita v odejo, se ni drznil preveč razpresti pogovora. Junaško si je priboril še eno skodelico kave in izvlekel svoj tovor iz šotora. Iz šotora je odšel z raznimi ugotovitvami: da ima njegova znanka lepo ime in lepe oči; da nima vec kot dvajset, kvečjemu enaindvajset ali dvaindvajset let; njen oče da mora biti Francoz; da 'ima dekle lastno, neoporečno voljo; nravi da je ognjevite ter končno, da ni bila vzgojena v pustinjah Aljaske. Pot je peljala nad gozdno črto preko zaledenelili pečin okrog jezera Crater ter slednjič dospela do skalnate soteske, po kateri si sel proti Happy Campu, kjer so zelenele prve smreke. Ako bi hotel nositi svoj tovor po tej poti, bi moral več dni tako naporno delati, da bi mu gotovo počilo srce. Na jezeru je bil platnen čoln. ki je prevažal tovore. Dvakrat bi peljal z njim, da bi imel svojo tono na drugi strani. Komaj dve uri, pa bi b'lo opravljeno. Toda bil je »suh« in mož v čolnu je računal štirideset dolarjev za tono. »Dragi moj prijatelj,« je dejal Kriš čolnarju, »tale vaš umazani čoln je pravcata zlata jama. Ali ne bi lioteli imeti še druge take jame?« »Pokažite mi jo,« je bil odgovor. »Veste, moja zlata jama je misel, ki menda še nikomur ni šinila v glavo. Kakor hitro vam jo povem, jo lahko začnete izkoriščati, Povem vam jo pa, če me prepeljete z mojimi stvarmi na ono stran. Velja?« Čolnar je udaril v roko in Kriš mu je verjel. »Dobro torej. Le poglejte tisti ledenik, ¡ki brani nosačem dalje in j h sili na vaš čoln. Vzem'te selc'ro in cepin in zasekajte vanj drčo od vrha do dna. En dan dela, pa bo napravljena, Ali razumete? .Cilkutskokretrska drča, d. d. z o. z.' Ra- čunate laliko petdeset centov za vsakih sto funtov. Dnevno bo šlo po njej sto ton in ne boste imeli drugega dela kalcor pobirati denar.« Dve uri pozneje je bila Itriševa tona na drugi strani in prihranil si je tri dni težkega dela. Ko ga je John Bellew dohitel, je bil že precej daleč na poti proti jezeru Deep, lci je kakor jezero Crater vulkanična jama, napolnjena z vodo, ki se odceja izpod ledenikov. Poslednji hod od Long jezera pa do Lindmanškega je bil tri milje dolg. Pot, če jo smemo tako imenovati, se je najprej vzpela na tisoč čevljev visok gorski greben, se spustila na drugi strani po gladkem skalovju nizdol 'in nazadnje zavila preko dokaj širokega močvirnega pasu. Jolm Bellew je ugovarjal, ko jc videl, da si je Kriš oprtal sto funtov, vzdignil potem z eno roko petdeset funtov težko vrečo in si jo zavihtel na vrh tovora za vrat. »Zdaj se pa le pomeri z menoj, ti kremenova skala!« je dejal. »Bomo videli, če si se res pital z medvedjim mesom in imel samo en par perila.« Toda John Belleiv je zmajal z glavo. »Staramo se staramo, Krištof!« »Saj imaš šele oseminštirideset let. Kaj ne veš, da jc moj ded, tvoj oče, stari Izak Belleiv, s pestjo ubil moža, ko je bil star devetinšestdeset let?« John Belleiv se je nasmehnil in tiho pogoltnil grenke kapljice, ki jih je sam zvaril. »Stričck, povedal ti bom nekaj važnega. Vzgojili so me kal vor Lorda Fauntleroya, pa te prekašam, kar se tiče prenašanja tovorov in hoje. In če bi se mi ljubilo, bi te pri tej priči lahko vrgel na tla in prav pošteno premikastil,« John Bellew mu je podal roko in dejal skesano: »Krištof, dragi moj fant, rad verjamem, da bi mogel vse to storiti. Verjamem, da bi to lahko storil, ne da bi ti bilo treba odložiti breme. Korenjak si, dečko, dasi bi skoraj svojim lastnim očem ne verjel.« Ko je nosil poslednjič, je Kriš napravil po štiri poti na vsako stran, to se pravi, da je vsak dan preplezal štiriindvajset milj po grdili gorskih tleh. Polovico, to je dvanajst milj, je prehodil pod težo sto petdesetih funtov. Bil je ponosen sam nase in na svojo žilavost. Bil je sicer truden, ampak ne glede na to se je počutil izvrstno. Jedel in spal jc kakor še nikdar v svojem življenju in ko se je pot naposled začela bližati koncu, mu je bilo žal. Samo nekaj ga je skrbelo. Vedel je, da si še laliko opomore, če pade pod težo stotih funtov, prepričan pa je bil. da bi ga strlo, če bi padel pod sto petdesetimi funti. Vsaka gaz skozi močvirje se, je od hoje tisočerih nosačev kmalu spremenila v jarek. Zato so morali načenjati vedno nove steze. Ko so se spet lotili nove steze, je na njej Kriš rešil uganko, kako se godi človeku, lci pade na močvirnata tla s sto petdesetimi funti na plečih. Mehka, razmočena površina se jc vdata pod njegovo stopinjo, omahnil jc naprej ter padel na obraz. Teža sto petdesetih funtov, ki mu je ležala za tilnikom, mu jc potlačila glavo v blato, ni mu pa zlomila vratu. Z ostalimi sto funti na hrbtu se je vzdignil na roke in kolena, več pa ni mogel. Ena roka se mu je udrla do rame, tako da je ležal z licem na blatu kakor na blazini. Ko je roko izvlekel, se mu je udrla druga. Njegov položaj je bil tak, da se nikakor ni mogel rešiti oprlnie, in sto-funlna teža mu ni dala, da bi vstal. Poskušal se je po vseh štrli splaziti do mesta, kjer je ležala pel desetf untna vreča moke. Roke so se mu udirale in vse prizadevanje je bilo zaman, le travnato rušo je razril. Krog njega se jc pričela nabirati voda in mu počasi silila k ustom in nosu. Poskušal se je tako obrniti, da bi bil tovor pod njim, pa je dosegel edino to, da se je udri do ramen ter pričel okušati slast polapljajočega se človeka. Z občudovanja vredno potrpežljivostjo je malo po malo potegnil iz blata najprej eno roko, potem drugo ter potem obe položil vodoravno pod brado. Pričel je klicati na pomoč. Cez nekaj časa je zaslišal stopinje ki so se mu bližale od zadaj. »Daj mi roko, prijatelj,« je dejal. »Vrzi mi rešilno vrv ali kaj podobnega.« Odgovoril mu je ženski glas, ki ga je takoj spoznal. »Ako me rešite oprtnic, si bom že sam pomagal na noge.« Stofuntna teža se je s piskajočim šumom pogreznila v blato; Kriš pa se je počasi vzravnal. »Krasna slika,« se je smejala gospodična Gastell, ko je zagledala njegov z blatom pokriti obraz. »Cisto lepa stvar,« je dejal veselo. »Veste, to je moja najljubša telovadba. Poskusite tudi vi katerikrat. Imenitna vaja za prsne inisiec in hrbtenico.« Obrisal si je obraz z dlanjo in vrgel blato ob tla. »Oh!« je vzkliknila, ko ga je spoznala. »To ste vi, gospod. . * gospod . . . Smolce.« »Prisrčno se vam zahvaljujem za vašo pravočasno pomoč •m pa za svoje novo ime,« je odgovoril. »Zdaj sem drugič krščen. Od danes naprej je moje ime Smoke. Krepko ime je to in ima svoj pomen.« Poniolčal je malce, potem sta mu glas in obraz nenadoma, postala resna. »Veste, kaj bom nekoč storit? Vrnem se v Združene države. Oženil se bom in vzredil celo kopico otrok In kadar se bo mraeilo, jih bom zbiral okrog sebe ter jim pripovedoval o trpljenju in težavah, ki sem jih moral prestajati na poti preko Chilkoota. In če ne bodo hoteli jokati — ponavljam: če ne bodo hoteli jokati — jih bom s korobačem pripravil do solz.« Prihajala je severna zima. Snega je bilo že pol čevlja na debelo in na mlakah se je delal led kljub divjemu vetru, ki je neprestano pihal. Pozno popoldne sta Kriš in John Belleiv pomagal nečakoma nakrcati čoln in dolgo gledala, kako je polagoma izginjal v snežnem metežu, t , pa le Počivat, da bova jutri zarana odšla,« je dejal John Bellea. »Ako naju ne ujame nevihta kje na vrhu, bova že Jutri zvečer pri morju in če nama bo sreča mila, da takoj naletiva na parnik, bova čez teden dni v San Franciscu.« »Kako si kaj zadovoljen z izletom?« ga je Kriš raztreseno vprašal. _ Njuno prenočišče je bilo «isti večer zelo otožno. Vse kar je bilo kol.ckaj prida, celo šotor, sta nečaka vzela s seboj, večerjo sta si skuhala na dveh že na pol razbitih loncih. Razpela sta oguljeno ponjavo, ki naj bi ju ščitila pred vetrom in snegom, ni se zaiMa v odeje. Te so bile edino, kar sta še imela, poleg živeža za nekoliko obedov. Med večerjo sc jc Kriš samo enkrat oglasil. »Stričck,« je dejal. »Odsihmal me boš moral klicati za Dimača. Na tej poti sem napravil precej dima, kajne?« Nekoliko minut, pozneje se je napotil k bližnjemu šotori-scu, pribežališču tistih iskalcev zlata, ki so še znašali skupaj svoje stvari ali pa tesali in zbijali čolne. Več ur ga ni bilo nazaj. Ko pa se je vrnil in se zavil v svoje odeje je stric ze spal. Ko je Kriš drugo jutro zlezel iz odej in v samih nogavicah zanetil ogenj, je b la še tema 'in mrzel veter je bril, Odtajal je svoje zmrzle čevlje in pričel pražiti slanino ter kuhati kavo. To je b'.l reven zajtrk. Po jedi sta zvila odeje in John Belleiv je ze krenil na pot, ki pelje preko Chilkoota. Tedaj pa mu je Kr.s podal roko.