List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na : Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Ža inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte
reklamacije so poštnine proste.
Poletni čas.
Poletje prinese kmetu pri nas mnogo veselja. Na travnikih pada trava za travo pod ostro koso, in shrambe za seno so kmalu napolnjene. Zlatoklasa pšenica je dozorela in s težko, povešeno glavo vabi kmeta, da jo spravi. Tudi rž je dozorela in se požanje. Kadar je kmet te tri pridelke srečno spravil, je že rešen največje skrbi. Zato kmet z velikimi upi in nadami pričakuje vročega poletja. A ni vsako poletje enako srečno. Veliki sovražniki kmet-skega blagostanja vstajajo ravno v tem letnem času ter je večkrat popolnoma vničijo. Toča, suša, povodnji, deževja so poglavitui sovražniki kmečkega blagostanja v poletju.
Kadar zadene kmeta ena izmed imenovanih nesreč, postane navadno brezupen in si ne zna pomagati. Vendar se ponujajo kmetu tudi v takih nesrečnih slučajih pomoči, čeprav niso povoljne in ne morejo škode popolnoma popraviti. Toda boljše nekaj, kakor nič. Štejemo si v svojo dolžnost, da kot kmetski list spomnimo kmete na vse, kako se je v slučaju nesreče treba pobrigati za pomoč.
Vsak posestnik, ki je zadet od toče, ognja, povodnji, žitne polege, suše, mokrote, mišje nadloge, ima pravico, da se mu odpiše ali pa celo opusti dača. Treba mu je samo naznaniti nesrečo na glavarstvo ter poprositi, da škodo kmalu ceni. Ako bi glavarstvo ne hotelo poslati cenilcev ali delalo sploh kake težkoče, naj kmet to koj naznani kakemu deželnemu ali državnemu poslancu.
Druga pomoč, ki jo lahko od omenjenih stvari poškodovani kmet dobi, je državna podpora. Prošnja za državno podporo se tudi naslovi in pošlje na okrajno glavarstvo.
Žalostna prikazen je, da se omenjenih
LISTEK
Vojska bo!-
(Poleg češkega.)
Vem, da je v nedeljo, dne 19. mal. travna 18.. popoldne donelo v ušesih turškemu sultanu.
V Mlakah v gostilni pri jecljavem Ton-čeku sešli so se sosedje, da bi na navadni način posvečevali sedmi dan. Pod starim ogledalom, na katerem so se lani skušale muhe z brzganjem v slikariji, ki jo jim je v veselje oštirka nehala zopet za prihodnje leto, so sedeli kmetje, na drugi strani pri oknu, kjer je zelo hudo vleklo skozi pobito šipo, so se raz-tegovali užitkarji, bajtarji in seintertje marsikateri boljši kočar, ki je imel vsaj kravo; za mizo pri durih, katere so bile vedno v teku, sedela je preostala mladina, katera pride v gostilno, izpije liter in dva litra napljuje na tla.
Pod dvema boljšima mizama je bil nasi-pan pesek, drugod je bila nastlana rezanica. Zato je, ako je kdo iz manjše družbe izpraznil pipo, začela tleti rczanica in kadilo se je pod mizo ter nad mizo.
Župan Franjo Vime je razpihal pipo, napil se in pripovedoval, da je prišlo zdaj prav slabo vreme. Niso to bile sicer novice, da bi pri njih padale pipe iz ust, vendar pa sveta
dveh pomočij najbolj poslužujejo ljudje iz mest in trgov, kmet pa, ki bi bil najbolj potreben, pa se ne pobriga za podporo. Mnogi menda ničesar ne storijo, ker ne vedo, kaj jim je ukreniti. S tem se odslej ne bodo smeli, več izgovarjati. Denar in druga pomoč je tukaj za to bi bilo zelo nespametno, ako bi se ravno slovenski kmetje najmanj posluževali ponujenih podpor ter jih rajši prepuščali bogatim Nemcem in nemčurjem po mestih in trgih!
Državni zbor.
Železnica preko Gorenjskega skozi Gorico v Trst.
Radi te železnice je moral pred nekaterimi meseci odstopiti železnič. minister Wittek. Kakor je našim bralcem že znano, je prikrival velik primanjklaj pri stavbi te železnice državnemu zboru. Razni predori skozi hribe so stali mnogo več, kakor se je mislilo s prva; tudi železničui delavci so se podražili. Ko je slednjič moral naznaniti, kako velik je primanjklaj, je bil ogenj v strehi; Wittek in njegov generalni direktor sta morala oditi. Dolgo časa se ni vedelo, kaj bo zdaj s to železnico; se bo delo nadaljevalo in bo državni zbor dovolil k temu novce; ali se naj delo popolnoma ustavi? Poslanci severnih dežel, med njimi tudi Čehi, so se nagibali k slednjemu. Vendar so pristavili: če vlada podržavi nekatere železnice, ki vozijo skozi njihove dežele, pripustijo, da se sme gorenjska železnica zidati dalje. Posebno kranjski slovenski poslanci so pritiskali na Čehe, ki so slednjič naravnost izjavili, da z ozirom na slovenske pokrajine nimajo nič proti temu, da se gorenjska železnica dovrši. Temu je slednjič pritrdila v seji dne 8. julija cela zbornica.
resnica. In župan je dostavil, da to znabiti pride odtod, ker je zemlja zaostala v teku.
„Pravi se, da se zemlja suče in teče. In kaj pa bi še govoril. Kakor zaostane vlak za nekoliko ur, tako more zaostati zemlja za nekoliko tednov. Zato je tako mrzlo in sneg."
Občinski redar Foltej Oseba je hrupno pritrjeval: „Tako je! Izvrstno ! Bravo!" Slišal je tako klicati na nekem shodu in zdaj se je poprijel dobre prilike. Cela' gostilna mu je burno pritrjevala. Redar Foltej se ga je včeraj zopet nalezel — že šestikrat v tem tednu — in župan mu je zažugal, da ga bo prvega odstavil in da mora dati sabljo nazaj. Župan je zadovoljno prejel poklon svojemu razupu, na-smehljal se in redar je videl, da si je .znatno zboljšal položaj.
Kovač Na^nisebi se je napil, odpljtmil in nasprotoval, da zima in mraz prideta od dru-god.	_	J.
„V zemlji je ogenj. Lani je izbruhnila zemlja v Ameriki preveč gorkote in zato žo sama pamet pove, da pod nami ,ne more biti takšne toplote, kakor prej. Zen$a se ne 'more segreti in nas tudi ne. To je moja misel."
Nihče ni pritrdil. Kdo pa bo držal s kovačem? Le redar je z roko zavrnil, izpraznil čašo in stisnil jo jecljavemu gostilničarju v roko.
„Dobro meri in ne govori, ko jo boš nazaj
Pogodba z Nemčijo.
Silno važna razprava se je dovršila v petek, dne 7. t. m. v zbornici. Dozdajšnja kupčij ska pogodba z Nemčijo poteče v kratkem in treba, da se sklene nova. A tu je bila trda; ker poljedelci na Nemškem so zahtevali grozno visoko carino za uvoz konjev, goveje živine, sadja itd. iz Avstrije v Nemčijo. Avstrijski živinorejci prodajo največ svoje živine na Nemško. Hud udarec bo to za našo živino, kakor je razvijal v svojem državnozborskem govoru slovenski poslanec P o v š e. Toda boljše je vendar, da smo sklenili to pogodbo, če tudi za Avstrijo slabo, kakor če bi ne imeli nobene pogodbe z Nemčijo. Zato je pa imenovani poslanec zahteval od vlade, naj na drugačne načine podpira avstrijske poljedelce, da bodo mogli sploh shajati.
Laško vseučilišče v Roveredi.
Vlada je obljubda Lahom lastno laško pravoslavno učilišče v Južnih Tirolih, da je zabranila obštrukcijo laških državnih poslancev v poslanski zbornici. V pročunskem odseka so zahtevali Lahi, da se ustanovi to učilišče v Trstu; temu so se vprli vsi drugi poslanci, razun laških in rusinskih. Pri tej priložnosti je pa v imenu slovenskih državnih poslancev zahteval v odseku poslanec Robič, naj se ob enem ustanovi tudi v Ljubljani slovensko pravoslavno učilišče. Vprla sta se mu nemška poslanca Hofman iz Gradca in Steinwender iz Koroškega. Naučni minister je pa zdaj že v drugokrat izjavil, da hoče vlada spolniti svojo besedo in delati priprave za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Na to je odsek z večino glasov sprejel ustanovitev laškega učilišča v Roveredi. A zbornica se bo pečala s to zadevo še le v jesenskem zasedanju.
nesel!" Gostilničar je bil jecljavec in če je držal pri govoru čašo v roki, je vse izlil. Tako močno je majal z glavo in celim truplom.
Prišel je gosposki gozdar Strele, pozdravil: „Bog daj!", in vsedel se je med kmete. Imel je k temu pravico, ker je služil pri knezu in v gostilni je imel virilni glas za velepo-sestvo v prvem razredu. Z županom sta si celo podala roki. Knez se pelje pogosto na Dunaj, ve, kar vlada dela, od kneza zve marsikaj komornik, od komornika ulovijo koj služabniki, od služabnikov gre to navzdol k dekletom, ki služijo pri oskrbniku, dekleta to povedo gospej, gospa gospodu, gospod zopet logarju in ako je logar dobre volje, prepusti nekaj pristavu in ta pride z novico k lepi Strelčevi Katici. Navzgor, navzdol — kakor valovi se valja novica, s katero hiti Strele v gostilno. „Kaj pa je novega križem sveta, gospod Strele", vprašal je župan Vime.
„Vojska bo", rekel je gozdar suho, pa neovrgljivo, kakor da bi bil prej sam pisal zapisnik, v katerem se je napovedala vojska.
Redar Oseba je vzel čašo in stol ter šel sest bližje med bajtarje.
„Jaz sem to zmirom pravil", dostavljal je župan Vime in redar mu je prikimoval, „jaz sem vedno pravil, dobro si zapomnite, ljubi sosedje, nekaj se bo skuhalo. Iu zdaj imamo to že tukaj. Kdo pa, s kom — gospod
Beda v kozjanskem okraju.
Nujni predlog poslanca Žičkar in tovarišev glede občin, ki so bile v kozjanskem okraju po vremenski nezgodi hudo poškodovane.
Vsled brzojavnega sporočila okrajnega odbr.ra v Kozjem so bile dne 3. julija t. 1. po groznem viharju občine: Pilštanj, Zdole, Dren-sko rebro, Buče, Lastnic in Kozje jako občutljivo poškodovane. Kolikor je dosedaj znano, je razrušenih mnogo gospodarskih poslopij, izruvanih veliko število sadnih dreves, pokon-čanih več gozdov, tudi brzojavna zveza s Kozjem je pretrgana. Prebivalstvo je obupano. Državna podpora je za to prebivalstvo, ki je večinoma revno, nujno potrebna.
Podpisani predlagajo torej: Visoka zbornica skleni: Visoka c. kr. vlada se poziva, da navedeno škodo natančno preišče in na njeni podlagi poškodovancem podeli prej ko mogoče izdatno državno podporo.
Na Dunaju, 4. julija 1905.
Žičkar in 28 tovarišev.
Grozni prizori v državni zbornici.
Češki narodni poslanci: Choc, Fressl in Klofač so dne 7. t. m. vložili 700 nujnih predlogov, o katerih zahtevajo, da se takoj o njih razpravlja. Ker predsednik temu ni ugodil, so skušali zabraniti razpravo o trgovinski pogodbi z Nemčijo. Ko poročevalec dr. Barnreuther začne govoriti, so jeli imenovani žvižgati s piščalkami, kričati in s knjigami treskati po svojih klopeh, da ni bilo več razumeti ni jedne besede, katere je govoril poročevalec. Vihar v zbornici postane pa še mnogo večji in hujši, ko vrže vsenemški poslanec in razgrajač Steiu tintnik med češke radikalce. Medtem neha poročevalec Barnreuther svoj govor in predsednik da besedo mladočeškemu poslancu Kulpu. Sedaj planejo češki narodni radikalci proti Kulpu ter vriščijo nad njim, da bi ga zadržali v besedi. A ta je govoril dalje, četudi z mnogimi težavami, dokler je nastal nek mir v zbornici.
Politični ogled.
Zborovanje sloven. katol. delavcev se je vršilo dne 9. t. m. pri Devici Mariji v Polju. Udeležencev je bilo čez 3000, kar jasno kaže, kako lepo se razvija ta organizacija. S Štajerskega se je udeležilo zborovanja „Katol. izobraž. društvo v Studencih pri Mariboru". Njega predsednik, g. Č a g r a n , je poročal o organizaciji štajerskih slov. katol. delavcev. Na Sloven. Stajerju imamo delavskih društev, ki se oklepajo krščanskih načel, pravzaprav le 7: „Delavsko društvo v Mariboru", ki je
Strelec?"
„Rus, naš, Prus, Lahi, vse se pripravlja nad Turka." Gostilničar Tonček je tudi začel nekaj jecljati, da sta bila tukaj včeraj popotna mlinarska pomagalca in pravila, da bosta sla nad Turka, — ali župan je namignil redarju in redar je rekel Tončeku, da naj molči, ako hoče kaj povedati, ter da naj prinese sveže pivo. Župan je ponudil redarju, da naj si da naliti liter na njegov račun. Potem se to zavleče v občinske račune. To pa zato, da bi si redarja prikupil. Bo vojska, in če vse odide nad Turka, bo težko dobiti redarja in Oseba bo dober.
„Tako poj demo nad Turka!"
„Mi že ne, gospod župan", popravljal je gozdar, „ali naš gospod pristav mora k vojakom."
„Ako boste ž njim še govorili, povejte mu, da ga damo pozdraviti."
„Še danes bom govoril ž njim. Pravil je, da počaka pri vas, dokler se ne bom vrnil, da bi se Katrca sama ne bala —".
Vojska bo! Najprej sta govorila dva, župan in gozdar; potem so začeli tudi drugi, eden za drugim po občinskem dostojanstvu, gostilničar Tonček pa je med tem jecljal. Polagoma sta se napravili dve stranki, ena je zatrjevala, da bo zmagal Turk, druga je stavila, da bo dobil na hrbet. Vsak je imel za
po svojem poslovanju dvojezično, „Delavsko društvo v Žalcu", „Delavsko društvo v Trbovljah", „Delavsko društvo v Vitanju", „Delavsko društvo v Konjicah", „Katol. delavsko društvo v Mariji Puščavi", „Dalavsko društvo pri Sv. Kungoti na Pohorju". V narodnih rokah je tudi „Katol. delavsko podpor, društvo v Celju", ki je imelo prej svoje podružnice v Marenbergu in Poljčanah, a so zadnja leta zamrla. Strokovno društvo imamo na Slovenskem Štajerskem le eno, ki je pri krščansko-socialni organizaciji in je dvojezično, namreč „Strokovno društvo železničarjev". Da se delavska organizacija na Štajerskem bolj ne razširja, je krivo to, ker se naši voditelji posvečujejo narodnemu boju, zraven pa pozabljajo na gospodarsko organizacijo in okrepitev delavskih slojev in ker nimamo nobenega slovenskega delavskega glasila. Na Štajerskem bo šla organizacija delavskih slojev naprej, če se najde nekaj za to vprašanje navdušenih mož, ki bi načrtoma delovali osobito za to panogo naše organizacije. Voditelj krščansko - socialne stranke, dr. Krek, pripomni k temu poročilu: Organizacije delavske in gospodarske manjka na Štajerskem. In zato dobro štajersko delavstvo tiči v sponah socialne demokracije. Zato je pa tembolj veselo, da imamo v svoji sredi zastopnike štajerskega delavstva.
Gospodarska osrednja društva na Kranjskem se vedno bolj bližajo. Ta društva so „Zadružna zveza', „Gospodarska zveza" in „c. kr. kmetijska družba za Kranjsko". Predsednik kmetijske družbe, deželni glavar Oton pl. Detela, se je na občnem zboru Kmetijske družbe v lepih besedah spominjal tudi sestrskih organizacij. Kar je za kmeta, naj se ne cepi, ampak druži!
Moč kmetskili poslancev. Med Nemci na Češkem živi krepka kmetska stranka, ki ima svoje zastopnike tudi v deželnem in državnem zboru. Kaj je naraščaj te stranke najbolj pospeševalo? Ne smejte se, toda res je, da toč a. Ko je 1. 1903 strašno razsajala toča po Češkem, prosili so kmetje pomoči pri deželi. Toda dežela jim ni mogla dati ničesar, ker so nemški deželni poslanci obštruirali tudi proti temu, da se kmetom da podpora. Vsled tega je proti nemškim poslancem postala huda nevolja in kmetska stradka med njimi je čudovito hitro naraščala.
Kresovi na čast sv. Cirilu in Metodu.
Spodnja Sv. Kungota. Predvečer slovanskih blagovestnikov žarel je tudi pri nas kres z visokega hriba v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Pričal je, da
svoje mnenje tudi tehtne dokaze. V tem tre-notku je gotovo donelo sultanu po ušesih, da so mu morali doma hitro kaj zapeti, da bi ne znorel.
Stari bajtar Golob je v tem hrupu in dimu potegnil gostilničarja za rokav, dal mu sešteti denar za liter piva na roko, da bi na mizi ne cvenkal, vzel je kmalu kapo. raz okno, vtaknil jo v žep in kakor da ne gre rad, zmuzal se je ven. Star divji lovec.
„Bo vojska", namrdaval je, „v vojski je treba smodnika. Predno pa nam bodo smodnik vzeli, moramo kaj vloviti za slabe čase. Gozdar je zdaj v vojski, pristav v miru in ljubezni, nekaj se da storiti!"
Doma je oblekel dolgo suknjo, potegnil iz skrivališča pod panjem na vrtu puško, skril jo pod suknjo in šel gledat, kako gredo oblaki.
V eni uri je bil spet doma. Naznanil je zetu Blazniku, da tam in tam leži srna. Več ni bilo treba reči.
Odstranil je zopet puško, skril jo pod pesjo luknjo, slekel suknjo in šel v gostilno k Tončeku. Kapo je djal že v veži v žep, vsedel se za mizo, izpil ostalo toplo pivo in si dal naliti sveže.
Hrupa in dima je bilo zdaj več kot prej. Gostje so prišli med tem časom z vojsko blizu v četrto državo. Dobili so Carigrad. Turki pa so jo zagnali in so stopili v zvezo z Angleži
zna ljudstvo ceniti ta dva svetnika, ki sta prišla k našim pradedom prižigat luč svete vere.
Sentiljski Slovenci smo zažgali po naših krasnih gričih tako lepo število kresov na čast sv. Cirilu in Metodu kot še nikdar dozdaj. V celi župniji jih je gorelo čez deset. Najlepši so bili na Kresnici in v Št. Ilju, da, celo v daljni Selnici smo zapazili enega. Ta večer je pokazal obmejni naš slovenski rod, da mi krepko žijemo in se za narod tudi — bijemo, če bi treba bilo. Blagovestnika sv. Ciril in Metod, varujta nam slovenski rod!
Sv. Rupert v Slov. gor. Po vseh občinah župnije Sv. Ruperta so goreli na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda kresovi. Bilo jih je 19. Najlepše je bil z razsvetljavo okrašen grič „Kljunovščak", kateri nudi krasen razgled po celih Slov. goricah. Na njem je gorelo poldrugo uro šest kresov in 21 lampi-jonov.
Hajdin pri Ptuju. Naše bralno društvo je pripravilo na predvečer sv. Cirila in Metoda res velikanski kres. Ko je Zdravo Marijo od-zvonilo, so možnarji zagrmeli in potem se je prižgal velikanski kres pred šolskim poslopjem. Spoštovani g. Grahar je dal brezplačno velik voz vejevja za kres, zato se mu tukaj posebno zahvalimo. — Potem je vzletelo okoli 25 raket v zrak. Tudi se je prižgala bengalična luč, da nas je očarala s svojo raznobarvno svetlobo. Podoba Križanega, ki stoji tik šolskega poslopja, je bila kaj lepo razsvetljena. Zato gre zahvala našim vrlim gg. učiteljem in učiteljicam, ki oskrbujejo luč pred križem. — Streljali pa smo tako, da se je ptujski „Stajerc" tresel in da so šipe na njegovih oknih skoraj vse popokale. Iz Hajdina pa so tisto noč skoraj vsi „Štajercijanci" zbežali. Tudi smo naprosili domačega č. g. kaplana, da bi nam razložil življenje in delovanje sv. Cirila in Metoda, kar so nam tudi radi obljubili. Pa prišlo je drugače. Stanovske dolžnosti so jih klicale sprevidet bolnika, ki je drugi dan umrl. Povabili smo tudi naše vrle pevce, ki nas s svojimi glasovi večkrat razveselijo. Toda tisto noč jih ni bilo polno število, nevem ali se jim je dremalo? Občinstva je bilo veliko zbranega. Tudi narodnih Ptnjčanov ni manjkalo. Vsem srčna hvala!
Zreče. Na Brinjevigori se je lesketal velik plamen, oskrbela sta ga dva moža za obletnico, ker sta se bila v družbi mladeničev mladila minolo leto pri znamenitem shodu na Brezjah.
Iz Škal pri Velejnu. Na predvečer slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda so zažarele višave v ognju plapolajočih kresov. Streli iz topičev, petje, razsvetljava, umetalni
zoper Lahe. Potem se je preselila cela vojska na Avstrijsko, odtod na Rusko in zopet na Turško.
Dva vaška mladeniča sta dozdaj tiho sedela pri durih, kadila, pila in igrala mariaš za žveplenke, ki so bile na mizi. Priigrane žveplenke je dajal vsak v žep, tako da je moral jecljavi Tonček prinesti že četrto škat-ljico in se je grozno jezil.
Mladeniča Nacej in Joža sta odložila karte, zamežikala si in prisedla h prepirajočim se oblastem. Razun bajtarja Miheja in čevljarja Bančeja ni nihče izmed pričujočih vedel za gotovo, kje in na katero stran leži Turška. Mihej, ki je služil pri deželni brambi, je trdil, da je Turška na Španskem, nasproti pa Ban-čej, ki je bil kot popolni tovariš v samskem stanu celo že na sami turški meji, tega ni pustil veljati in je trdil, da je to „dalje na Dravi". Tako so gonili Turka posvetu, da se je za njim kar kadilo.
Naenkrat se je začel Joža tako smejati, da se je svetilka tresla in Nacej za njim.
Vsi so pogledali nanj. Župan se je namrdnil, gozdar se je obrnil s celim stolom, redar Oseba je vstal, naravnal kapo in popravil jermen, na katerem je visela stara sablja.
„Zakaj sta se smejala?" je vpil župan. In vpitje je ponavljal zelo resno tudi redar.
„Ker sva rada na svetu."
ogenj, zlasti začetnici C in M, napravljeni iz samih lučic na Ljubeli, vse to je kazalo, da je po Šaleški dolini narodna in katoliška zavest doma. Saj sta sv. brata Ciril fin Metod na katoliški podlagi zanetila i ogenj narodne prosvete; njun god nas torej spominja, da skrbno čuvajmo vero katoliško in besedo materino !
Zgor. Negonje pri Rogaški Slatini. Dne 4. julija je zakuril Vincenc Š e r b a k nad vinogradom g. Šketa kres na čast slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu. Tudi streljali so. Bilo je prav lepo!
V	Dravinjski dolini je žarelo to leto mnogo Ciril-Motodovih kresov. Povsod se je slišalo petje, pokanje topičev in raket. Bilo je čarobno ta večer. Živilo vrlo prebivalstvo!
Imeno blizu Podčetrtka. Pomenljiv praznik, ki se je obhajal povsod, kjer le bije slovensko srce, praznik slovanskih blagovest-nikov sv. Ciril in Metoda, obhajali so tudi v naši prijazni vasici vseskozi slovesno. Imljanski fantje, ki so svojo narodnost, svojo iskreno ljubezen do zatirane mile naše domovine pokazali že v neštetih slučajih, ti so, bodi njim povedano v čast, prižgali na predvečer tega velikega slovanskega praznika velikanski kres in mogočno pokanje topičev ter navdušeno prepevanje slovenskih pesmi razlegalo se je po celi dolinici in želo povsod, kamor so le segali glasovi teh mladostnih grl, splošno odobravanje. Mi moramo odločno povdarjati, da ima ta čin teh vrlih fantov ne le v obče na-rodno-slovenskem oziru velik pomen, ampak, če premislimo, da so ravno ta mogočni kres morali gledati in to prepevanje slovenskih pesmi morali poslušati tudi podčetrtski tako zvani „Nemci—ki zasledujejo srditih src in sovražnih očij kolikor jim je le mogoče vsako slovensko podjetje, moramo odkritega srca izrečti njim priznanje in zahvalo. Upamo, da ostanejo zvesti sinovi svoje domovine, da korakajo po isti poti naprej in njim kličemo krepki: Živeli!
V	Laškem so nameravali Slovenci zakuriti nad trgom na predvečer sv. Cirila in Metoda kres, toda nemški (?) župan tega ni dovolil. Na večer pred kresom pa ni bilo nič nevarnosti, ker se je na ravno istem mestu kurilo — seveda za Nemce. Dvojna mera! Takšno krivico morajo pretrpeti Slovenci na svoji zemlji.
Vransko. Lepo število kresov — okoli 25 — je gorelo po naših hribih in gorah na
„To ni res!"
,Kako pa morete trditi, da nisva rada na svetu?"
„Vidva sta se smejala zavolj kaj drugega — mi to vemo!"
„Ako to veste, potem ne vprašajte!"
Prišlo je do hudega prepira. Župan in redar sta trdila, da fanta nista dala uradnega odgovora. Nekateri so se strinjali ž njim, drugi pa so branili fanta, da nista nikogar razžalila.
„Kaj vi veste, kaj je razžaljenje? Vi tepec!"
„Vi bedak bedasti--"!
In že so bili med seboj. Pokalo pa je kakor v vojski, kadar je „ajneel-fajer".
Krčma je bila mala in zato takoj polna, ko so se začeli dajati. Gostilničar Tonček je letel ven po palico, ali ni mogel nazaj. Nacej se je opiral ob duri in se boril s stolom. Joža pa je zagrabil Čevljarja Bančeja, vzdignil ga na rame, bilo je to pri zidu, kjer je visela znana deska s kredo narejenih črt, vzdignil ga je, gor in dol, še enkrat, in o črtah ni bilo ne duha, ne sluha. Čevljar je imel vso kredo na hrbtu.
„Pravijo, da bo vojska", je kričala na vasi stara Obrekovalka na Klepetuljo.
„Je že! — Je že vojska! Pri Tončeku so v ognju!"
Nacej z Jožo sta vojsko povzročila. Vrsta njunih črt na deski — že sem od pusta — žgala ju je kakor vest.
Zdaj naj črte plača, kdor jih je zbrisal. S Tončekom bo težek govor.
čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Med pritrkavanjem zvonov zagromeli so topiči in švigale so rakete v zrak. In tudi v sredo jutro je grmenje topičev naznanjalo, da tukaj prebiva verno in narodno ljudstvo.
Iz Koprivnice. Na predvečer apostolov sv. Cirila in Metoda zbralo se je na primerni visočini precejšno število fantov in mož, kateri so zakurili velik kres na čast slovanskih blagovestnikov, ter zraven tega tudi s pokanjem topičev pozdravljali prihodnji dan. Da jim je bilo nebo milo, razveselili so se potem tudi s petjem in z drugo zabavo v pošteni gostilni. Ža svečanost izbran je bil griček, raz katerega se kaj lepo vidi daleč na okrog, to pa zategavoljo, da se nekaterim strahopet-nežem pokaže, da blizu okoli stanujejo Slovenci. Pa tudi po drugih krajih vršile so se enake svečanosti tako, da so se pri pokanju topičev gotovo marsikateremu Tevtoburžanu hlačice tresle. Dragi Slovenci, tudi tisti, ki ste letos pozabili dolžnosti do svojih apostolov, odločite se že zdaj za drugo leto na vsakem primernem kraju z ognjem počastiti sv. Cirila in Metoda. Sv. Ciril in Metod pa naj sprosita vsem zavednim Slovencem vztrajnost v ljubezni do domovine, vsem Iškarijotom pa iz-preobrnjenje, tako. da postanejo iz Savla — Pavli.
Trbovlje. Kresovi na čast našima blagovestnikoma so goreli v Trbovljah in na Vodah. Tu so napravili tudi umetalni ogenj in na to pa zabavni večer pri g. Fortetu.
Iz Vidma. Tudi po naši okolici je zgorelo v čast slovanskima apostoloma prav mnogo kresov. Posebno krasen je bil oni na Libni, visokem hribu mad Vidmom in Brežicami. A tudi pokanje topičev in petje videmsko-krškega pevskega zbora poleg kresa je glasno naznanjalo brežiški nemški trdnjavi, da živimo tukaj verni Slovenci.
Dopisi.
Vitanje. Vitanjski purgarji se med seboj zelo ljubijo. Vedno tičijo skupaj ter podpirajo drug drugega proti Slovencem. So takorekoč sami „brudarji". Da je ta ljubezen odkritosrčna, brez hinavščine, nevoščljivosti in zavisti, da vsak sebi in še bolj drugemu privošči srečo in korist pri 'gospodarstvu in kupčiji, nam priča tale žlahtni dogodek. V noči od 8. na 9. t. m. ravno sedaj pred birmo je bilo upoštevanemu gostilničarju 140 lepih rib, postrv, iz vode vrženih na suho, kjer so morale mučno končati. Da je ta nečloveški čin sad „brudarske" čiste ljubezni, sumijo in trdijo sami. Hvala lepa za take hajlbrudarje.
Protestantovski oštir Rupnik ni zastonj zahteval, da hoče biti izvoljen v občinski odbor. Sedaj že hoče uveljavljati svojo oblast. Medičar se je hotel nastaniti tik njegove gostilne, kar prikrača očka in v vsej svoji uradni oblasti prepove tako predrzno početje. Seveda ljudstvo bi se lahko motilo pri medici in ne pri njegovem pivu I Še nekaj druzega je učinil protestantovski oštir in občinski odbornik. „Kaj pa takega?" „Cigu migu — mačke strigu". V občinski seji je z vso mu prirojeno odločnostjo predlagal, naj ob birmi v trgu ne bo nič slovesnega. In glava zborovanja je predlog z razlogi podpiral. Zakaj pa? Ker bi se s tem kaj lahko zamerili pastorju. Toda ljubeznjiva nakana se je izjalovila in predloga je bila vržena v koš. Zakaj neki protestantovski oštir za ta čas ne zapre svoje gostilne? Usmiljen je do uboge žejne pare in čisto majčkeno do svojega preljubljenega — moš-njička.
Ni še pol veka od tega, kar sta v neki tukajšnji gostilni med malo gosti sedela dva velemoža. Eden izmed nju je že dosegel neko boljšo službo, drugi bi jo še rad, pa —. Pila sta pivo iz čaš, opremljenih z lepimi nemškimi barvami in trakovi. Veselilo ju je to. Da bi jima pa nihče ne mogel očitati odpad-ništva in izdajstva, ker sta bila nekdaj navdušena privrženca slovenske stranke, zdaj pa vse kaj drugega, sta hotela pokazati svojo
modrost in učenost. V zagovor sta počasi in s silo šklepetala rek: „Tempora mutantur, et nos mutamur in illis." Brž smuknem iz sobe in si zapišem imenitne besede, da jih ne pozabim. Drugi dan hitim vprašat, kaj pomenijo. Izvem. Po naše bi se reklo: Spreminjajo se časi in mi z njimi. Latinski pesnik pa je hotel povedati: z leti postajamo resnejši in modrejši. Odpadništva pa menda s tem ni hotel zagovarjati. Ko bi pesnik vedel, kako mrcvarijo in zlorabijo nekateri plemeniti ljudje njegove besede, bi se v grobu obrnil in jim nekaj pokazal.
Iz južne Dalmacije. (Ercegnovi.) Pred kratkim sem čital v Vašem cenjenem „Slov. Gosp." v jedni zadnjih številk dopis od vojaka topničarja iz kotorskega zaliva. Ta je dal meni pogum, da Vam tudi jaz nekoliko po svoje priobčim iz tega kraja bralcem lista, in še posebno onim iz Modlinga pri Dunaju, ki so v zadnjem „Naš. Domu" poslali iskrene pozdrave na vse sobrate-vojake, kar je seveda mene in vse moje tovariše razveselilo ter jim izražam v imenu vseh vojakov mojega polka najprisrčnejšo zahvalo.
Ker imamo ravno sedaj strelne vaje, ki so zelo naporne, a zanimive, bo morebiti koga zanimalo vedeti, koliko stane strel iz naših pobrež-nih topov, s katerimi je mogoče v daljavi 8 morskih milj t. j. 14 kilometrov (dve in pol ure hoda zračne črte) prestreliti jekleni oklep bojne ladje. Ta učinek je najbolj uspešen s streljanjem bomb (granat), katere spadajo kot streljivo k tem velikanom, ki potrebujejo poprečno do 2 kg že samega smodnika brez vseh drugih še zraven spadajočih elementov, da poženejo bombo, težko 98 kg na višino do 500 metrov in 8 milj (14 km) v daljavo. Samo eden strel stane iz teh pogubonosnih orjakov približno 1000 do 2000 kron.
Tukaj imamo grozno vročino. Že več tednov ni padla kapljica dežja. Toplomer kaže v senci od 45 do 46 stcfpinj. Voda v cisternah (vodnjakih) je jela primanjkovati, bistrih studencev in vodenih izvirov tukaj sploh ni.
Ljudje se kar trgajo za pitno vodo. Tudi se kopamo, kolikor nam čas dopušča, ali ne pomaga mnogo, ker tudi voda meri od 25 do 30 stopinj. Po dnevu je nevarno na sončnatih mestih težka dela opravljati, ker pekoči solnčni žarki človeka popolnoma omamijo. Ko solnce zatone, je vse živo krog in krog in to traja pozno v noč.
Noči so zares krasne, kakor so le v južnih krajih in posebno lepa in veličastna je priroda po noči, kadar luna razliva svoje srebrne žarke po tihi morski gladini, da se lesketa voda kakor dragocen biser.
Zdaj pa zdaj zadoni gitara ali tambu-rica s svojo čarobno melodijo, — vmes smeh in šale brezskrbne mladine, ki se tako zabava in šeta ob hladnem morskem obrežju, zaraslem in deloma tudi obsajenem s tropičnim rastlinstvom.
Tuintam se sušijo ognjene narodne pesmi, ki prihajajo iz grl krdela navdušenih napo-litanskih delavcev.
Tako se nam vedno bolj približuje tisti zaželjeni trenutek, ko bomo slekli rujavo vojaško službo in se vrnemo zopet nazaj v domovino k svojim dragim starišem, prijateljem in znancem v zelenem Štajerju, od katerih smo bili cela tri leta tako daleč ločeni.
Sprejmite toraj za zdaj, mili rojaki, mnogo srčnih pozdravov od nas Trdnjavskih topničarjev v boki k o t o r s k i.
Rasne stvari.
Iz domačih krajev.
Slovenskim volilcem mestne skupine Maribor, Ptuj itd. Zahvala. Vsem p. c. volilcem, kateri so dne 5. julija t. 1. pri volitvi za državni zbor svoje glasove meni kot slovenskemu kandidatu oddali, izrekam svojo zahvalo. — Središče dne 7. julija 1905. J. Sinko.
Promocija. Na graškem vseučilišču je bil dne 11. t. m. promoviran doktorjem bogoslovja č. g. Ant. Korošec, urednik v Mariboru.
S pošte. Za poštnega nadkontrolorja v Mariboru je imenovan poštni kontrolor Jožef Dolžan v Gradcu. — Poštar Štefan Kaste-1 i c na Pragarskem je prestavljen v Greifenburg. Prestavljen je zaradi svoje nemške politike.
Iz šole. Okrajni šolski svet celjski je v svoji predzadnji seji imenoval g. dr. Franc Štora, graščaka na Teharjih, krajnim šolskim nadzornikom za šoli v Teharjih in v Štorah.
Na god sv. Cirila in Metoda so imeli razni slovanski državni poslanci na Dunaju skupno sv. mašo v cerkvi pijaristov, katero je bral poslanec Žičkar.
Ožja volitev v mestni skupini Maribor—Ptuj itd. Ker je kandidat Pfrimer odstopil od ožje volitve, zato je bil izvoljen prusaški ljubljenec vsenemec W a s t i a n z 1198 glasovi, mariborski podžupan Pfrimer je dobil 165 glasov.
Mariborske novice. Mariborski podžupan Pfrimer, ki je kandidiral za mestno skupino Maribor—Ptuj, pa ni bil izvoljen, je sedaj v svoji jezi odložil vse častne službe, namreč mesto deželnega poslanca in mariborskega podžupana.
Nova modroslovna knjiga. G. Fr. K o v a č i č , profesor bogoslovja, je ravnokar izdal knjigo, katera je v slovenski književnosti dosedaj edina te stroke. Imenuje se: Občna metafizika ali Ontologija. Kritika se je jako ugodno izrekla za njo. Priporočamo jo vsem krogom, ki se brigajo za modroslovna vprašanja. Stane 3 K ter se dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru.
Sv. Ilj v Slov. gor. Bil je v nedeljo za nas res dan veselja! Živimo med nevarnimi nasprotniki v vednih neprestanih bojih; in zdelo se nam je že, da smo zapuščeni in pozabljeni. A v nedeljo smo se prepričali, da še so bratska srca, ki čutijo z nami, ki nekako trpijo z nami. To se je videlo iz različnih govorov, to nam je pričala bratska ljubezen, ki je vladala med milimi došlimi gosti in med domačini. Ta poset mariborskih narodnjakov pa pri nas tudi gotovo ni bil brez uspeha; napolnil nas je z novim ognjem v boju za sveto narodno stvar. Iskrena hvala vrlim mariborskim narodnjakom za to srečno misel! Zahvaliti pa moramo tudi g. Celcerja, ki je brez priprav tako izborno pogostil tako nepričakovano veliko število gostov. — Veselo je bilo, tako se čuje povsod, kjer so zbrani vrli Slovenci, .sliši se lepa beseda, sliši se tudi vsikdar mila slovenska pesem, tam je vsikdar veselo! A vse to v nedeljo je bila šele senca, le nekak neznaten predokus velike narodne veselice, ki jo priredimo v začetku avgusta. Prav obširne priprave se že vršijo! Že zdaj opozarjamo slovensko javnost na to veliko narodno slavnost ob skrajhi meji, Več bomo še poročali!
Od Sv. Jurija v Slov. gor. Dne 28. m. m. je umrl Anton Muršec p. d. Ratek, sodar v Gasteraju, kateri je že dalj časa bolehal. Isti je šel črešenj brat, ter zaklical svoji ženi, da mu je slabo postalo, omahnil je raz veje, ter se pri padcu na glavi tako močno ranil, da je umrl. — Dne 3. t. m. je umrl Janez Bauman p. d. Ježek, prevžitkar v Jurjevskem dolu, oče taistega, kateremu je na yeliko soboto večer gospodarsko poslopje zgorelo in se vsa žival zadušila. Šel je popoldne seno sušit in so ga potem mrtvega na travniku našli!
Zopet dve nemški šoli ob meji. Kakor se sliši, hočejo Nemci ustanoviti dve nemški šoli, in sicer eno v Št. Kungoti, drugo pa v Pesnici. Seveda bodo Nemci rekli, to šolo bomo mi plačevali, občino ne bo nič stalo. Toda to je sama laž! Kakor hitro bo mogoče, jo bodo natvezili občini na hrbet. Oblasti pa jim bodo seveda šle na roko, kakor je že navada, in občina — plačaj! Pozor, torej!
Zreče. Občinski odbor je kmeta Franca Videčnik izvolil za častnega občana. Bodi pri-
stavljeno, da je to najvišja čast, s katero občine zamorejo odlikovati zaslužne osebe.
Zlati jubilej kmeta. Posestnik Valentin Klančnik ob vznožji Brinjevegore pri Konjicah, gospodari v okolici Gračič že polnih petdeset let. Imenovanec je oče č. g. misijonarju Miha-jela Klančnik, ki je superijor „pri Sv. Jožefu" nad Celjem. Jubilantu narodnjaku še mnoga leta v sedanji čilosti!
Ptujske novice. Trgovcu Žolgerju je ukradel neznan tat zlato uro z verižico. Med tem ko se je Žolger kopal, je pustil obleko na obrežju in tat je porabil to lepo priliko. — Posestnik Osenjak je na graški kliniki umrl. — Na ptujski gimnaziji je delalo devet učencev maturo. Pet jo je naredilo z odliko, eden jo bo ponavljal čez eno leto.
Pragersko. G. Maks Mihelčič in Viljem Lahn na Pragarskem sta pomaknjena v višji plačilni razred in imenovana želez, pri-stavom. Prvi Slovenec, drugi Čeh. Gosp. Ivan Končan, železniški pristav na Pragarskem je imenovan postajenačelnikom v Račje-Fram pri Mariboru. Pragarski Slovenci bodo tega moža narodnjaka pogrešali, ker se je on zmi-raj in povsod vrlo potegoval za slovensko stvar. Tudi železniški delavci Pragarski ga bodo pogrešali, ker je on mnogim pripomogel, da so prišli do svojega kruha. Bil je med Pragerčani zelo priljubljen. Račjanom in Fram-čanom pa častitamo, da dobe Slovenca za po-stajenačelnika.
V Studenicah pri Poljčanah je umrl dne 6. t. m. g. Jožef Vobič, nadučitelj v p. N. v m. p.!
Iz Studenic pri Poljčanah je poslala neka lažnjiva nemčurska duša v slaboglasno „Marburgerco" neki sestavek, v katerem kar mrgoli laži in nesramnosti. Dopisnik napada župnika studeniškega in poljeanskega in našega nadučitelja. Tudi mladeniče agitatorje grdo napada. Nadalje laže dopisnik, da so imeli Slovenci volilce zaprte v neki sobi, da jih ni mogel nihče pregovoriti in da so slovenski volilci prišli popolnoma pijani na volišče. Take laži trosijo ti nemškutarji o Slovencih! Slovenski možje, ali se Vam ne gabi do takih ljudi?
Iz Poljčan se nam poroča: Na tukajšnji postaji se je ponesrečil dne 4. t. m. Vincenc L a š i č , hlapec trgovca Ogrizeka iz Slatine. Pri nalaganju je padel raz voza. Dobil je tako težke poškodbe, da je dne 9. t. m. umrl v mariborski bolnišnici, kamor so ga prepeljali.
Slovenska Bistrica. Pri volitvi dne 5. t. m. je bilo oddanih od 108 vpisanih vo-lilcev 70 glasov, med temi 58 za Pfrimerja, 7 za Josipa Šinko in 5 za Wastiana. Agitacija na slovenski strani je bila v našem mestu slaba, zanimanja za volitev zelo malo. Žalostna resnica je, da še nekateri naši odličnejši Slovenci niso na dan volitve niti vedeli (!), kako se imenuje naš kandidat. Grajati se seveda mora najostrejše tudi malomarnost onih Slovencev, ki se štejejo med naše razumništvo in sicer tudi radi povdarjajo svoje navdušenje za slovensko stvar ali celo želijo našo, — izključno slovensko podporo, ki pa se ponižno p o s k r i-jejo, kedar se gre za to, da bi svojo narodnost pokazali na zunaj. Lepa lastnost je sicer — tako se pravi —, ljubiti tudi svoje sovražnike, toda če bodo naši najboljši možje še dolgo časa zaljubljeni v posili—nemške some-ščanstvo, nas bo skoro zmanjkalo.
Ribnica ob koroški železnici. V Ribnici je bilo 335 birmancev. O priliki zadnje birme je tukajšnji pisatelj Peter Mi-klavec-Podravski od ekselence milost, kneza in škofa dobil zopet znatno podporo, ko so ga mimogrede obiskali. Obdarovan je bil tudi od preč. g. dekana in nadžupnika iz Vuzenice pri tej priložnosti. Tudi od drugih strani je dobil že večjo ali manjšo podporo. Mohorska družba mu je te dni poslala sto kron.
Sv. Martin na Pohorju. Mrtvega so našli 20 let starega delavca Franca D o m e r -d e n i k a. Ne ve se, ali se je zgodila nesreča ali pa storil zločin.
Poskušeni samomor. Tesar Štefan
Strmšek, 67 let star, doma iz Tepinc konjiški okraj, si je dne 5. t. m. v domišliji, da ga hoče nekdo obesiti, odprl v Slov. Bistrici z nožem sapnik na vratu. Pripeljala ga je njegova žena lahko ranjenega v mariborsko bolnišnico.
Sv. Jurij ob južni železnici. Piše se nam: Glede ustanovitve nove kmetijske šole ste zadnjič pisali, da deželni odbor misli na dva kraja, kjer se naj ustanovi, ali v Št. Juriju ob juž. žel. ali pa v Šoštanju. Vaš list je v tem prav poučen! Naše prepričanje je, da bi pač najbolj primeren kraj za kmetijsko šolo bil Št. Jurij ob juž. žel.; kajti Št. Jurij je nekako središče za okraje Cel j e, Šmarj e, Rogatec, Kozje, Brežice, Sevnica, Laško, Konjice in je torej že krajevno za šolo zelo ugoden. Pa tudi pripravna zemlja in srečno podnebje je v Št. Juriju, kajti tukaj se goji poljedelstvo, živinoreja, kurjereja, hmeljarstvo, vinogradništvo in bi torej učenci kmetijske šole tukaj lahko dobili z nazornim poukom najširjo strokovno izobrazbo. Nujno prosimo vse okraje, da se s peticijami obrnejo na slavni deželni odbor, naj se v Št. Juriju kot najpripravnejšem kraju ustanovi nova kmetijska šola. Ne zamudimo pravega časa! v
Žrtev alkohola. Na' „lepo nedeljo" se je v Velenji v GolloviTImtari poskušal umoriti J. P a u 1 i č , posestnik iz B e v č. Popival je pri streljačih in v treh gostilnah, začel rohneti iz ljubosumnosti nad svojo ženo, bil odgnan v obč. zapor, ušel in se slednjič z nožem pahnil v prsa. Sedaj leži doma nezavesten.
Sv. Štefan pri Žusmu. Tukaj je umrl na travniku vsled solnčnarice dne 3. julija posestnik Jožef Ljubše, ko je pomagal sosedu krmo nalagati. Ni več doživel groznega viharja, ki je isti dan poslopja podiral, velika drevesa ruval in lomil in veliko škode naredil na polju, vinogradih in poslopjih. Najstarejši ljudje se enake nevihte ne spominjajo.
Občina Št. Rupert nad Laškim. Odbor te občine je sklenil v zadnji seji enoglasno, da bo od sedaj zanaprej slovenski ura-doval. To se je tudi naznanilo c. kr. uradom. Zopet edna občina, kje je še na stotine drugih?!
Sprejemne skušnje za deželni zavod za gluhoneme se vrši na Spodnjem Štajerskem sledeče dni: v Celju dne 25. julija v deški ljudski šoli, v Poljčanah dne 26. julija v ljudski šoli, v Mariboru dne 27. julija v dekliški ljudski in meščanski šoli v Kasinogasse.
Celjske novice. V Gaberjahje zgorelo dne 8. t. m. gospodarsko poslopje Frančiške Sveti. 'Poslopje s shranjeno krmo in dva vozova sta uničena. — Celjski Nemci po pravici nemčurji bodo zidali: „Deutsches Haus" v Bismarkovi ulici. Mesto je zadolženo čez glavo, pa bo le pomagalo zidati to popolnoma nepotrebno kočo. Sedaj bi še ti ljudje samo rabili okrajni zastop v svojih rokah, da bi tudi tam dovolili nekaj tisočakov za nemško hišo. Seveda okrajnega zastopa ne bodo nikoli dobili.
Konjsko premiranje v Žalcu. V petek, dne 28. julija 1905 ob 8. uri dopoldne se vrši v Žalcu premovanje plemenskih kobil, tri in štiriletnih mladih kobil, ter eno in dveletnih žrebic srednje težkega plemena — za konje-rejce celjskega, Vranskega, marenberškega, konjiškega, sevniškega, gornjegrajskega, rogaškega, šoštanjskega, slovenjegraškega, šmar-skega in laškega okraja. Razdelila se bodo naslednja darila: 1. 12 državnih daril v znesku 700 K, 2. 8 deželnih daril v znesku 400 K,
3.	10 daril celjskega okrajnega zastopa 200 K,
4.	5 daril Vranskega okrajnega zastopa 100 K,
5.	12 daril konjiškega okrajnega zastopa 360 K, 6. 2 darila sevniškega okrajnega zastopa 50 K, 7. 5 daril gornjegrajskega okrajnega zastopa 100 K, 8. 8 daril šmarskega okrajnega zastopa 160 K, 9. 8 daril laškega okrajnega zastopa 160 K, 10. 10 daril šoštanjskega okrajnega zastopa 200 K, 11. 4 darila slovenjegraškega okrajnega zastopa 80 K.
Nevihte in toča. Na Vranskem je v četrtek, dne 6. t. m. zvečer razsajala grozna nevihta s strašnim bliskanjem in treskanjem, kakor bi bilo vse nebo v ognju. Naredila je precej škode v hmelju in tudi mnogo sadnih dreves je vihar izrul in polomil. — Na Kozja k u je dne 3. t. m. udarilo v župnikovo gospodarsko poslopje, ki je popolnoma pogorelo. — Sv. Rupert v Slov. gor. V ponedeljek, dne 3. t. m. ob 2. uri popoldne nastala je nevihta. Toča je padala redko v naši župniji. Močneje je pobila v Jablancab, župnije Sv. Barbare. Silno je nevihta divjala v Radgoni. V četrtek zvečer bila je zopet v Slov. goricah silna nevihta z nalivom. Vihar je podrl polovico kolja v vinogradih. — S p. Sv. Kungota. Dne 3. t. m. klestila je pri nas kakor kurja jajca debela toča. Trajala je dobre četrt ure. Napravila je na zelenocepljenih amerikanskih trtah mnogo škode. — P i 1-štanj. Mnogo škode je napravila grozovita nevihta, ki je vladala dne 3. t. m. Vihar je razdjal deset hiš ter prevrnil skoraj vse kozolce. Nekatere je celo zanesel po sto korakov daleč. S cerkvenega stolpa je odnesel 3 m visok železni križ 150 korakov daleč. Ceste so zastavljene z izruvanim drevjem. Kar je vihar pustil, je uničila toča, ki je sledila. — V Dramljah je klestila dne 6. t. m. zvečer strašna toča. Polje je na nekaterih dobesedno uničeno. Istotako so trpeli tudi vinogradi. Na novi šoli je pobitih dve tretjini šip. Vse povsod, kamor se pogleda, je beda. — Sv. Jurij objuž. žel. Tudi pri nas smo mnogo trpeli po toči, ki je bila dne 6. t. m. Ubogi ljudje tarnajo, kaj bo. — V S a v i n s k i dolini je napravil vihar in toča, ki je bila dne 6. t. m., mnogo škode na hmelju, ker je mnogo hmelj evk podrl. —
Pameče. Pred kratkim smo imeli tukaj prav slovesen pogreb, kakoršen se pač redko kedaj vidi v tako mali župniji. Skazali smo zadnjo čast vrlemu možu Juriju Vrhnja k, ki je pol stoletja izgledno opravljal službo cerkvenega ključarja pri tukajšni župnijski cerkvi. Komaj 25 let star je prevzel rajni ta odgovornosti polni posel, služboval je deseterim duhovnikom, ki so deloma kot župniki, deloma kot provizorji oskrbovali to župnijo. Leta 1869. se je mnogo trudil pri stavbi tukajšne cerkve in še le ko so mu jele odpovedovati telesne moči, vrnil je cerkvene ključe duhovnemu predstojniku. N. v m. p.!
Dobova pri Brežicah. Britka zguba in žalost je zadela dne 3. t. m. spoštovano hišo Andreja Vidmar iz Podvinj. Domači so delali na polju pri Savi, 25 let stari sin Andrej se gre ves razgret od silne vročine v Savo kopat in v derečem vrtincu vtone. Še le čez dva dni so ga po trudepolnem iskanju našli in ga dne 6. t. m. pokopali na pokopališču v Kapelah. Pokojni je bil dober sin in vzgledni mladenič. Bog bodi milostljiv njegovi duši!
Brežiške novice. Huda vročina je povzročila več slučajev solnčarice. Umrl je pokopališki sluga Jane. — Gospa Marija Cer-netič je vsled solnčarice zblaznela in ima hude krče. Malo upanja je, da ozdravi — V fari Dobova je hlapec Vidmar pral v Savi konje, kar ga napade solnčarica in se je zgrudil ter utonil. — Neki mesar iz Samo-bora je med nevihto v hitrem diru peljal domov, kar ubije strela njega, sina in nekega prijatelja.
Na Vranskem je v četrtek, dne 5. t. m. zvečer nagloma umrl praktični zdravnik g. Vencelj Kašpar v 35. letu svoje starosti.
Svarilo za izseljence. Ministrstvo zunanjih zadev svari pred izseljevanjem v Južno Ameriko posebno v Brazilijo.
V Muro je skočila v Ljubnem na Gornjem Štajerskem 23 letna sobarica Angela Strmec iz Ljutomera.
Iz Trbovelj. Umrlo je v trboveljski župniji v prvi polovici leta 210 oseb proti 130 v istem času lanskega leta. — Prvo sv. obhajilo je prejelo na Ciril-Metodovo 380 otrok. — Narodni kolek in drugo blago v
)rid družbi sv. Cirila in Metoda se prodaja v g. Kramarjevi trgovini. Slovenci sezite po njem ! — Hunt je povozil učenko 3. razreda na Vodah Josipino Kramžar, ravno ko je šla i prvemu sv. obhajilu. Hudo ji je poškodoval nogo. Prepeljali so jo v bolnišnico v Ljubljano.
Ne pijte v vročini alkoholnih pijač! V Trstu so zdravniki konštatirali na tistih treh, ki so umrli vsled solnčarice, da so vži-vali preveč alkoholnih pijač, ki so povzročile naval krvi v pljuča.
Črna vojska ima vaje. V Brunecku na Tirolskem je poklicanih 200 mož črne vojske na vajo, ki bo trajala 14 dni.
Cerkvene stvari.
Duhovske vesti. Zopet nastavljen je za kaplana v Št. Lenartu v Slov. gor. tamo-šnji provizor č. g. Vid Janžekovič.
Mili darovi za družbo vednega češ-čenja. Hajdin 30 K, Sv. Marko niže Ptuja 32 K, Brezno 10 K, Spodnja Sv. Kungota 10 K, Kebelj 40 K, Podsreda 18 K 5 v, Sv. Kuugota na Pohorji 17 K 56 v, Trbovlje 39 K 18 v, Sv. Alojzij v Mariboru 10 K 25 v, Sv. Jakob v Slov. gor. 30 K, Griže 48 K, Videm 24 K 72 v, Dobova 29 K 36 v, Sv. Jurij ob Pesnici 10 K, Gotovlje 80 K, Celje 100 K, Sv. Peter v Sav. dol. 27 K, Sv. Rok v Selah 10 K.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Pri podružnici Sv. Duha na Stari gori se obhaja vsako leto telovska procesija prvo mlado nedeljo po Te-lovem. Letos je bilo to nedeljo krasno vreme. Po slovesni sv. maši je bila velikanska procesija, udeležila se je nje tudi jurjevška, dra-gotinska in okoslavska požarna bramba s svojo godbo; svatovc je bilo 500; štiri evan-geljske postaje, kakor druga leta, krasno okinčane.
V romarski cerkvi Sv. Križa pri Belih vodah se bo zopet obhajal slovesno drugi veliki romarski shod na peto nedeljo po binkoštih t. j. letos dne 16. julija. V ta namen bo zopet že v predvečer slovesni govor za romarje, nato pa slovesne pete večernice; po večernicah se bo zapelo par Marijinih pesmi in končno toli lepo angeljevo češčenje. V nedeljo se začne prvo slovesno sv. opravilo ob 6tih; ob 8mih bo peta sv. masa. Drugo slovesno sveto opravilo se začne ob lOtih in sicer z obhodom z presv. Rešnjim Telesom in se konča z litanijami trpljenja Jezusa. Vabite se zopet pobožni romarji k mnogobrojni udeležbi. Ljubiteljem Sv. Križa pri Belih vodah se tudi prav uljudno naznanja, da se je ustanovila tukaj po potrjenju prečastitega kn. škof. ordinarijata in po odobrenju vis. c. kr. namest-ništva družba za olepšanje romarske cerkve Sv. Križa pri Belih vodah. Ud te družbe postane vsakdo, ako plača vsako leto po 1 K 20 vin. (60 krajcarjev) ali pa enkrat za vselej 300 K za olepšanje cerkve; za vse te pa se bo služila v romarski cerkvi vsaki prvi petek v mesecu in pa na rožnivensko nedeljo sv. maša za njega in se bo pri dvanajsterih shodih molilo za njega. Za rajne ude pa se bodo opravljala vsako kvaterno sredo izvzemši iste o binkoštih mrtvaška sv. opravila. Natančneja pojasnila daje rade volje cerkveno predstoj-stojništvo Sv. Križa. Ustanovni shod oziroma prvi občni zbor družbe za olepšanje romarske cerkve Sv. Križa pri Belih vodah se bo vršil na god sv. Ane t. j. 26. jul. ob 11. uri dopoldan v župnišču cerkve Sv. Križa.
Vitanje. Birmancev je v tej župniji 348.
Čadramska stara farna cerkev, katera je bila 1. 1890 popravljena in je njeno popravilo tačas stalo 2447 gld., bila je zdaj zavoljo novih velikih razpoklin od c. kr. okr. glavarstva za božjo službo zaprta. Pri obravnavi zavoljo stavbe nove cerkve 1. 1895 so posebno Oplotničani nasprotovali in so so na še le popravljeno sklicevali, čes, da ona se za veliko let našim potrebam zadostuje, kar se pa ni obneslo in je zdaj pač dobro, da imamo novo, prostorno in krasno cerkev!
Društvena poročila.
Mariborski gg. blagoslovci so, kakor
vsako leto, povodom praznika slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda nabrali med seboj precejšnjo svoto 320 K, katero so darovali v rodoljubne namene in sicer: 200 K družbi sv. Cirila v Ljubljani, 60 K dijaški kuhinji v Mariboru, 40 K dijaški kuhinji v Celju in 20 K v podporo slovenskemu pisatelju Petru Miklavcu (Podravskemu) v Ribnici na Pohorju.
Ljutomer. Podružnica sv. Cirila in Metoda, kateri predseduje g. kaplan Ferd. Ciuha, je letos požrtvovalno počastila naša blagovest-nika, sv. brata Cirila in Metoda. V predvečer narodnega praznika, dne 4. t. mes., so ob Zdravomariji Ljutomeržane vabili močni streli topičev na navadni prostor slovesnosti pri Franc Jožefovi šoli. Tamkaj so gorele velike baklje, razvrščene v podobi križa. Opazovali so jih mnogi prebivalci žitorodnega Murskega polja in gotovo so se jim divili tudi naši prekmurski bratje. Ta veliki, goreči, vzvišeni križ nas je spominjal naših gorečih apostolov, sv. Cirila in Metoda, ki sta med našimi pradedi vsadila križ Kristusov in pregnala iz naših pokrajin pagansko temo z lučjo razodete vere in prave omike v krasnem staroslovenskem jeziku. Okrog križa je bilo zbrano veliko hvaležnega narodnega občinstva. Razveseljevala nas je sedaj mogočna, sedaj mila narodna pesem, prednašana od „Slovenskega pevsk. društva." S pesmijo se je vrstila godba, koje močni zvoki so odmevali čez trg Ljutomer daleč tja po toplem nočnem zraku. Bil je to pomenljiv večer, slovesnost na versko-narodni podlagi. Res, Slovenec je veren in naroden, hvaležen solunskima bratoma, to je veličastna poteza v njegovem značaju. — Naši posilinemci pa častijo solnce kot svojega boga. Dne 21. junija so na Zemljičevem žlaku obhajali pagansko „Sonnwendfeier", kateri so pa hoteli vtisniti pečat narodnosti s svojo odrešilno odo „Wacht am Rhein". Slovenci so popolnoma prezirali njih pustno počenjanje ter imeli za nje le pomilovalni posmeh okrog svojih usten. Slovenske slovesnosti, nemške prismodarije — kolika razlika!
Ustanovitev narodne čitalnice v Slovenjgradcu. Dne ö. avgusta 1905 se slovesno otvori tukajšna „Narodna čitalnica" in se bo tem povodom v prostorih Narodnega doma vršila veselica, pri kateri bo sodelovalo Šoštanj sko pevsko društvo in šoštanj ska narodna godba. Vse posamezno se bo s posebnimi povabili pozneje naznanilo. Ker smo na meji našega ozemlja in hočemo postaviti z našo „Čitalnico" proti sovražnim navalom močno trdnjavo, je naša slavnost jako pomenljiva in opozarjamo na njo vže danes vse rojake-sosede ter pričakujemo, da bo vsaki po svoji moči pripomogel k obilni udeležbi,-
Stara cesta. „Kmetijsko društvo za Staro cesto in okolico" je dne 2. t. m. priredilo narodno veselico v gostilni g. Vrabla v Vidanovcih. Starocestni g. nadučitelj, Iv. To-mažič, ki je duša vsega narodnega gibanja v tej okolici, je s to veselico dokazal, da se s trudapolnim delom dosežejo lepi uspehi. Kako dobro izvežbane moške glasove smo slišali! Da, vsepovsod med pri prostim ljudstvom je polno nebrušenih biserov, treba jih je le poiskati. Mladenič Kovačič je govoril in dekla-moval navdušeno in lepo. Gledališka igra „Oreh" je vzbujala sicer veliko smeha, a je ravno v tej obliki navzočim predočila neumno pravdanje, kateremu je slovensko ljudstvo tu in tam še preveč udano. Slovenci, varujte se pravd in tožb in marsikaka kronica in bridka ura bo prihranjena. Žal, da se nekateri okoličani ne zanimajo toliko za poučljivo stran veselice, kakor pa za prosto zabavo pozno v noč, ki ima temno senco. G. Tomažiču čestitamo na lepem uspehu, ter mu želimo, da bi ljudstvo, v čegar korist deluje, spoznalo v njem svojega požrtvovalnega učitelja in prijatelja!
Velika slavnost v Gornjem gradu. Velika javna ljudska veselica na prostem se vrši v nedeljo, dne 6. avgusta t. 1. v proslavo 25 letnice Čitalnice, 20 letnice požarne brambe in 15 letnice pevskega društva. Sodelovanje
io obljubila že mnoga narodna društva n. pr. ,Kamniška Lira", „Celjsko pevsko društvo*, ,Celjski Sokol" itd. Svirala bo Celjska narodna godba polnoštevilna. Zanimanje za veselico je veliko in ntegne biti ta slavnost ena največjih, kar jih je bilo v Gornjesavinski dolini. Prosijo se vsa slovenska društva za sodelovanje in udeležbo. Dne 6. avgusta bodi velik naroden praznik ne le za Gornjesa vinsko dolino, temveč n vso njeno okolico. Podrobnosti objavimo pravočasno._
Tržne oene t Maribora od 1. jnli a do 8. julija 1905.
Žtvll»
Pšenica . .	.
rt.....
ječmen . .	.
0V98 . . .	.
koruza . .	.
proso . . .	.
%jda . . .	.
»eno . , .	.
»lam*. . .	.
fižola . . .	.
grah . . .	.
leča ...	.
krompir . .	.
»ir . .	. surovo maslo
maslo. . .	.
ipeh . . .	,
zelje, kislo s	.
rep», kisla .	.
mleko . .	, smetana, sladka
,	■
xelje . . .	.
. . .	.
100 kg
1 kg
nr
od.
K h
100 glav
1 kom.
dLo
K h
17 14 13 16
18 21 18
4 4
Društvena naznanila.
Kmečka zadruga v Jarenini ima v nedeljo, dne 16. t. m. po prvi maši svoj občni zbor. Ob enem se bo pregledal račun z. 1. 1904 in volil nadzorovalni odbor.
Ženska podružnica dražbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Benedikta v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne 23. jul. po večernicah veliko Ciril-Metodovo slavnost, na katere vzporedu je krasna Marijina igra „Na srcu Marijinem", petje domačega in sosednih pevskih zborov, deklamacija, govori in velekrasna narodna veselica z izrednimi zanimivostmi v notranjih in zunanjih prostorih gostilne Horvatove in še mnogo, mnogo reči, ki bodo občinstvu nudile izboruo zabavo. Čisti dohodek predstave in veselice velja družbi sv. Cirila in Metoda. Opozarjamo domačine in vse sosede na to slavnost. Kaj tako zanimivega še niste videli. Na gotovo svidenje!
Bralno društvo „Naprej" pri Sv. Barbari v Halozah priredi dne 16. julija 1905 ob 3. uri popoldne veselico na vrtu g Čeha s tombolo, godbo in petjem. Cisti dobiček je namenjen ubogim šolarjem. K obilni vabi — odbor.
Društvo absolventov deželne kmetijske šole v Grotenhofu je sklenilo dne 16. julija t. 1. obiskati omenjeno kmetijsko šolo, in se tukaj vsi bivši slušatelji (absolventi) iste vljudno vabijo na udeležbo obiska. Shod v Grattenhofu omenjenega dne ob 3. uri popoldan.
Drnštvo „Zveza slovenskih odvetnikov" v Ljubljani" sklicuje letošnji občni zbor na dan 16. jul. 1905 (dan Prešernove slavnosti) ob 10. uri dopoldne v Ljubljano v mestno dvorano s sledečim dnevnim
redom: 1. poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu; 2. poročilo blagajnika; 3. poročilo o koroških justičnih razmerah v preteklem društvenem letu (g. dr. Brejc); 4. poročilo o štajerskih justičnih razmerah v preteklem društvenem letu (gg. dr. Ros i na in dr. Hrašovec); 5. poročilo o primorskih justičnih razmerah v preteklem društvenem letu (g. dr. R y b a f); 6. volitev odbora (predsednika, 8 odbornikov, 2 preglednikov); 7. slučajnosti.
Požarna bramba v Gotovljah priredi v nedeljo dne 16. julija t. 1. veliko ljudsko veselico pod lipami. Začetek ob pol 4 popoldne. Vstopnina prosta. Na vzporedu je godba, petje, telovadba „Sokola", kolesarska polževa dirka in dosti druge zabave. Cenjena društva in posamezniki, ta dan v probujene Gotovlje I Društva nam UBtrežejo, ako svojo udeležbo prijavijo vsaj en dan poprej. Odbor. — Pripomba uredništva. Dobili smo še tri druga vabila, kar kaže, da veselica obeta zares nekaj izvanrednega.
Listnica uredništva i Hajdin. Pesmi načeloma ne sprejemamo. Hvala za ostalo! Pozdrave !
—	Hajdin, Št. Jurij ob ju ž. žel., Ormož, Gornjigrad: Za to številko prepozno. Prihodnjič.
—	Jul. Gruber, Dunaj: Kaj je z doposlano knjigo?
Za Ciril in Metodovo družbo se je nabralo
pri kresu na Libni, katerega se je na prijazno povabilo posestnika Miha Planinca udeležil mladi zbor iz Vidma 10 kron.
Loterijske številke.
Line 8. julija: 81, 47, 51, 29, 80. Trst 8. julija: . 77, 76, 87, 16, 9.
•I 'S KÍ^P^J ' r
Uradne
| pečate
pr iporoča
w M. it. Cirila
m
Vsaka beseda stane 2 t.
Najmarya objava 48 v.
MALA OZNANILA
Vsaka beseda, st&ue 2 vin.
Vsaka beseda stane 2 V.
Večkr. objava ! pa dogovoru.
* Nova mesarija._ *
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da i«m otvoril dne 2. ju-Uja svojo, vsem higijeničnim zahtevam zadostujočo
mesnico
v Oelju, Grraška cesta 22
(Kolenčeva hiša).
Po dolgoletni praksi pri edino le večjih podjetjih trudil se bom, da ustreiem vsem zahtevam svojih cei\j. odjemalcev po konkurenčnih cenah in kakovosti blaga ter se priporvčam v blagohotna naročila.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Stelcer,
mesar.
Prostovoljna sodnijska dražba.
Od c. kr. okrajne sodnije Maribor, odd. VI, se na prošnjo gospe Cecilije Mislovič, hišne posestnice v Mariboru, Reckenzaungasse 10, posestvo vi. št. 383 k. ob. Sv. Magdalena, obstoječe iz lepe, enonadstropne, novozidane, 12 let davka proste vogelne hiše z mnogimi stanovanji in gostilniškim lokalom, nadalje dva stavbišča, proda potom javne sodnijske dražbe
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravnižtv» se mora znamka za odgovor pridejati.
Proda se.
Novozidana hiia« deset let davka prosta v Novi vesi pri Mariboru, z dvemi stanovanji, gospodarskim poslopjem, kuhinjo za pranje, kletjo, vrtom, vodnjakom, svinjskim hlevom se proda iz proste roke | po zelo nizki ceni. Naslov pove iz pri-< jaznosti upravništvo tega lista. 450 3-2
IMala» novozidana hiša» v bližini ' južnega kolodvora, obstoječa iz 3 sob in i 2 kuhinj, čez pol orala zemljišča ter vse, kar h gospodarstvu spada, se proda za 3200 gld., 1200 gld. ima posojilnica dobiti. Naslov pri upravništvu lista. 457 2—1
Lepo posestvo, obstoječe iz gospodarskega poslopja s 4 sobami, lepega vrta, lepih brajd in^/ijoha njiv, 10 minut od Maribora ob velikem potu v najboljšem stanju, se po ceni proda. Natančneje pri Miha Črnčič v Mariboru, Urbanigasse št. 11.	453 3—1
Službo organista in cerkovnika želi nastopiti oženjen krojač brez družine, zvest in natančen cerkovnik in sin orga-nist z zelo dobrimi spričevali. Naslov pri upravništvu.	470 2—1
Učenca sprejme takoj sladčičar in sve-čar Teodor Novotny, Ljubljana, Dunajska cesta 11.	475 3—1
Služba organista iu cerkovnika pri | romarski župni cerkvi v Rušah se razpi-j suje ter odda s 1. oktob. t. 1. Dohodki ¡ so prav dobri; prosto prostorno stanovanje, 4 sobe, kuhinja, dve kleti, njiva, gospodarsko poslopje. — Prošnje se naj pošljejo župnijskemu uradu v Rušah. — Matija Wurzer, župnik.	480 3—1
V najem se da.
Dobroidooa gostilna v Rajhen-! burgu, z vsemi pripravami kakor tudi z : gospodarskim poslopjem, se da takoj v | najem oziroma na račun. Zraven tega se I še dobi dobro obdelano polje. Ta gostilna stoji na najbolj primernem prostoru celega trga, zlasti ker se tik hiše nahaja živinsko sejmišče, kojih je 6 v letu. Odda se radi preselitve. Kdor reflektira, naj takoj vpraša ali si ogleda pri lastniku Avgust Senica v Rajhenburgu.
454 2—1
dne 22. julija 1905
predpoldne ob 11. uri. tuuradno soba št 6. Izklicna cena je 43.000 K.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njih zastavne pravice ne oziraje se na prodajalno ceno. Vknjiženi dolgovi znašajo 32.686 K. Pogoji so na vpogled tuuradno loba št. 6.
MARIBOR, dne 5. julija 1905.	48i 1-1
C. kr. okrajna sodnija Maribor.
Razno.
Posestniki pozor! Kedor v tem
kraju svoja poslopja, pohištva iu cele druge premičnosti pri Banki Slaviji zavarovati želi, se naj, pri zastopniku Slavije Franc Golčerju v Čadramu oglasi. 435 4—3
Stanovanje za dijake se nahaja v hližini vseh šol, na lepem kraju, v Mariboru, kjer se sprejmejo dijaki na hrano in stanovanje. Pogoji ugudni. Več pove i upravništvo.	467 3—1
' Boljši dijaki se sprejmejo na ceno i stanovanje. Kje, pove upravništvo lista. 482 1 — 1
Pekarija se da v najem. Naslov pri upravništvu.	466 2—1
Proste službe.
Kovaški pomočnik se išče, kateri zna konje podkovati, tisti se ako hoče konje naučiti rezati, (kostriren) lansko leto se je v mojem dvorišču 430 konjem rezalo. Plača po zaslugi 5—7 K na teben, hrana in stan. Kteri hoče iti naj se oglasi pri A. Zupančič, kursehmid, Bosna, Krupa, Bosna.	320 4—3
Narodni trgovci in slavne kmetijske zadruge se iščejo, ki bi stalno kupovale od izdelovalca močne, lepe škafe iz planinskega lesa z železnimi obroči. Naslov v upravništvu.	464 3 | 1
Službo hišnega hlapca bi rad
nastopil priden kmetski fant. Naslov pri upravništvu.	465 3—1
Dve novi hiši
z gospodarskim poslopjem in z 9 | stanovanji, 3 johe zemlje, blizu - mesta Celje in železnice ter blizu , tovarn, ki je pripravno za vsako obrt, se proda iz proste roke. — Naslov pri upravništvu. 478 3-1
frurllo !
Marjeta Fric, posestnica v Doliču pri Sv. Urbanu blizu Ptuja, naznanja, da nihče ne sme od njenega moža, Alojzija Fric, kaj kupiti ali njemu kaj na up dati, ali pa denar dati ali posoditi, ker ona na noben način ne jamči za njega in tudi ni za njim plačevalka. On tudi ni posestnik nobene njene reči.
474 1—1
Velika razprodaja.
Vsled ugodnega naknpa cele konknrzne zaloge Jožefa Pihler in zaloge filijalke Karola Vorie obstoječe
iz sledečih stvari: blaga za ženske obleke, Sttkno za moške obleke, nerazmočljivo barvan levantin, svilen ceflr, atlas-satin. batisti, oksford, posteljna oprava, nanking, belo platno za perilo, šifon in platno, obrisalke, namizni prti, žepni robci, servijete, garniture, zastori za okna, atlas-pregrinjala, flanelna pregrinjala, Jagrovo perilo, predpasniki, moderci, nogavice za moške in ženske in vse potrebščine 2a krojače. Vse to se bo prodajalo
po zelo ziiižžiEiili cenah ^HiS
žepnih robcev
kos cefirja, nerazmočljivo
barvan	meter
„ levantina, nerazmoč-
ljivo barvan „ atlas-satin „ svilenega cefirja „ sukno za obleko „ modnega sukna dvoj-
je širokosti „ čistovolnat. cibelina „ čipkastih zastorov
		n	» šifona „		16
13 kr.		a	„ dolgih tepihov „		15
15 25 26		1	zavitek črnih ženskih no-		
	n		gavic	á	15
	»	1	,, naramnih predpas-		
18	D		nikov	k	25
		1	„ modercev	k	55
30	n	1	„ jagvard-obrisačev	k	15
55	D	1	„ Jagrove srajce	k	48
20	»	1	„ ovratnikov za gospode	k	10
i 5 „
Okoli 1000 m krtačnih zarobov
1 meter 5 kr. Atlasove odeje za postelje z belo volno, komad	2.90 kr.
Hišna oprava (2 posteljne in 1 mizna prevleka	3.— kr.
W Veliki kosi za moške obleke za bajno nizke cene.
462 2—2
samo
Maribor, glavni trg 16,
pri K. Pihler.
Drnjo vabilo
na
izvanredni občni zbor
,Okrajne posojilnice v Ljutomeru'
Ker izvanredni občni zbor, ki je bil sklican na dan 9. jul. t. 1., ni bil sklepčen, te sklicuje vnovič izvanredni občni zbor na
nedeljo, dne 16. julija t. 1. ob 8. uri dopol.
v Franc Jožefovo šolo v Ljutomeru z istim dnevnim redom in sicer: 1. Sprememba pravil. — 2. Volitev načelstva, nadzorstva in cenilne komisije. — 3. Razni predlogi.
Pri tem občnem zboru se bo v smislu § 35 odst. 2. društvenih pravil veljavno sklepalo tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnikov.
Okrajna posojilnica v Ljutomeru,
477 1—1	dne 9. julija 1605.
Hadelstvo.
Pozor 1 Citaj! Bolnemu zdravje!
440 52-3
Pozor! Citaj! Slabemu moč! ,
Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve naj-priljubljčnejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraike kapljioo: Deity ejo izvrstno pri vseh želodčnih i i črevesnih boleznih ter odstranujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zga-njajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — n , Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter „., . , _ ,	X m . " Jurišič, lekarnar v Pakracu štv.
Vidmanc kaže kmetom „moč Pšakrakih m sl;vanija. _ Denar se pošilja
_	ali s poštnim povzetem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničio (1 ducat) 5 K, 24 stekleničio (2 ducata) 8 K t>0 v, 36 stekleničio (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničio (4 ducati) 16 K, 60 stekleničio (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničk se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstanjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah.
Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročje naravnost od mene pod naslovom:
P. Jur šic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija.

i
=
i
i t *
«
e b
s
fe
s
l
¡•5
Trgovina z železnino „Merkur"
P. Majdič, Celje
priporoča: Traverse, železniške Sinje oeinent, cevi is kamenžčine in itreino lepenko.
Bazne poljedelske stroje
posebno pa
peronospora - brizgalnice.
! Gumi za cepljenje !
Kose, srpi in najboljši vbrnsni kamni. Mreže iz trnjeve žice za ograje. Železno pohištvo in stoli ter mize za vrtove.
Cenik poljedelskih stroje« jefjsiel.	311 12
Oddaja stavbe
cnonadstropnega šolskega poslopja s štirimi učnimi sobami, eno rezervno sobo, eno sobo za učila in konference in stanovanjem šolskega sluge v Loki pri Zidanem mostu.
Ustmena zniževalna dražba vršila se bo	476 l—l
v ponedeljek, dne 24. jnlija 1905,
ob 10. uri predpoldne v šoli v Loki pri Zidanem mostu. Stavba se bo oddala le enemu glavnemu podjetniku. Izklicna cena znaša 47.488 K 47 h.
Stavbeni operat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stavbenega dovoljenja, stroškovnika in stavbenih pogojev, je v pogled razpoložen v šoli v Loki in pri okrajnem Šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v Celju.
Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti 4748 K
varščine.
Krajni Šol. svet Loka pri Zidanem mostu,
dne 8. julija 1905.
Mihael Iglar, načelnik.
Vinitaio©
priporoča
tiskarna sv. Cirila v Mariboru
F. P. Vidic & Komp Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljudno množino
.Koroški model"
zarezane strešne opeke,
(Strang-falzziegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
O T« vrste strešniki «o patcntovani v vseh kulturnih državah. O Lastniki patentov: V. P. Vidle »V Kcnip. lica Josip JMarzola.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki.	Sprejmejo se zastopniki.
336 20—10 Takojšnja in najzaneslivejša postrežba.

kupujte škropilnice za trte Natrium tbiosulfat, nadalje reapenspapir Phenolphateiein za spoznavanje pravega časa, kdaj naj se meša apno z modro galico in drugimi kemikalijami, kakor tudi za rast in vzdrževanje zdrave živine redilni prašek za prešiče & 40 h, holandski živinski redilni prašek k 60 h, za rogato živino in konje, če nimajo teka, posebno priporočljiv je za okrepljenje kosti Fluid, k 2 K, za okrepljenje po mukah pri otrpljenju, zaviralno olje k 60 h, v obrambo konj in krav proti nadležnemu zaviranju, kakor tudi zelišča in praške, kakor tudi encijan, ajbež. sladke korenice, kolmež itd., kakor tudi 80% jesihov cvet a kg. 1'20 K, za izdelovanje dobrega in okusnega jesiha, pri
Karolu Wolf, drožeriia „pri orlu"
44i 10—3 odlikovan z mnogimi zlatimi svetinjami
t Mariboru Gosposte ulice 17, opiti poštnih ulic.
Josip Volčič,
mizar
i: Maribor Šmiderjeva ulica štev. 3, Maribor
se priporoča častitemu občinstvu v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih del, kakor pohištvo v vsakem sloju od najfinejšega do naj pri prostej šega izdeljka, kuhinjsko opravo, opravo za prodajalne in pisarne, vsakovrstno delo za stavbo in vsa v to stroko 391 10—7	spadajoča popravila.

90oeoooo©ei©iei©ee©o©e
Botri!
o©©©©©©«
I
Najprimernejše birmsko darilo je
a
i
F?;.-* JS
' i-i J j
Posebni ceniki strojev zastonj!
Vsakovrstne najboljše poljedelske stroje
posebno pa	473 1
V|/	Slavospev s podobami, obsegajoč nad lOOO verzov,
(J)	Speval Matija Zemljič.
/i\ Cena	s poštnino vred broširanemu izvodu K 2.20,
V	rdečo obrezo K 3, z zlato obrezo K 4.
(k Dobiva se v tiskarni sv. Cirila v Mariborn.
$ 9
platno vezano z Q
O
¿eeeeeeeoee looioeeoeeooeoj)
D o metri j Ctlumac,
_	kotlarski mojster
[|' Kaserugasse 13. maribor Kaserngasse 13.
fei * 1-1
mlatilnice
M	. r~
za ročno rabo in na vitelj (gepelj) ter čistilnice
sjjj	HZZHi: priporoča ZHZZZ
¡trgovina z železnino,MERKUR'
I P. Majdič, Celje.
S	Zalo
omar za led, strojev za izdelovanje sladoleda, surovega masla in prešic za pripravljauje ma-linovega soka.
Vrtni stoli in železno pohištvo.
priporoča svojo veliko zalogo najboljših
cistobakrenih
301 10—10
brizgalnic itd.
i
i i
i ■■■Pi
^ j Prevzame tudi popravila, [t katera izvrši točno in po ceni.
]i 1Filialka v Celju: Gračka ulica štev. 28.
Traverze
cement!
Konjak
iz starega, domačega vina, prodaja franko 4 steklenice 12 K, 2 1. 16 K, novo naravno Franc žganje 2 1 K 9 60, žganje iz drožja, tropin in vinskih ostankov 2 1 K 5-60. 85 48—20
BENEDIKT HERTL,
posest, graščine Golič pri Konjicah. Štajersko. — Zaloga pri Alojzu Quandestu v Mariboru, Gosposka ulica.
B. Talento,
prodajalna drv in premoga Maribor, Meilingerstrasse 12
se priporoča. Naročila se tudi sprejemajo v trgovinah J. Janšek, F. Hartinger, C. Weingerl v Tegetthoffovi ulici, M. Berdajs' Sofijni trg, Filiala Weigert Bismarkova ulica in v hočki mlekarni Sammerlingova ulica.	62 26—12
Izdajatelj in založnik „Katol. tisk. društvo"
Odgovorni orednik: Ferdo Leskovar.
Tisk tiskarn* sv. Cirila.
Današnji list ima „Naš Do m" kot prilogo.