Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče V SOZVOČJU____I_ z naravo Državnozborske volitve 2008 •-'*■. _LL___ GLASILO OBČINE VELIKE LASCE datum izida: 11. september 2008 Sv .m ■ ^m^, tv .; ■ -"'i«-« ' ..-äs : ~ iiVM K»: ■ ; & to,-.' Tel TRUBARJEVO LEID o kazalo: Nagovor župana 3 Letošnji zlati maturanti 4 Predšolska vzgoja, Šolarji se vračajo-vozimo previdno 5 Gledališki abonma 2008/2009, Gledališki program sezone 6 Vrtina Štrleti ST-1/07, Opozorilo lastnikom psov 8 1 5. Tabor Slovencev po svetu 9 Oživljamo Trubarjevo čitalnico, 1 8. dnevi evropske kulturne ded.10 Obrazi Primoža Trubarja na gradu Turjak 11 Abecedarij v čarobni Bistri 14 Praznovanje letošnjih pomembnih obletnic na Triglavu 1 5 Knjiga velikanka - Abecedarij današnjih dni 1 6 Sozvočje narave, kulture, Trubarja in skavtov 1 7 Razstava slik na Turjaku 18 Uspešno zaključen Velikolaški poletni festival 2008 19 Baletna predstava 20 11. državno tekmovanje harmonikašic 21 Razpisi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti 22 Poletni festival v Robu, vabila na recital in koncert 24 Šolsko leto 2008/09 na OŠ Primoža Trubarja 26 Lovska učna pot 27 Jamboree v Podturjaku 28 Sporočila skavtov 30 Društvo podeželskih žena Velike Lašče 31 Pohod in srečanje na stičišču štirih občin v Vrbici 32 Novo vodstvo Lokostrelskega kluba, Cestno hitrostno kolesarjenje 33 Kickboxing 34 Zdrava preobrazba, Razpis tekmovanja v namiznem tenisu 36 Vabili na konjeniško prireditev in gorsko kolesarjenje 37 Pohod po Turjaški turistični poti 38 Žetev prosa na Gradežu 40 Kostanjev pohod, Kostanjev piknik 41 Labodji spev starega kozolca 42 Oglasi 43 Oratorij Rob, Blagoslovitev barvnih oken 44 Deset let skupine Dobrodelčki 45 Biseri Gorenjske, Obisk v domu starejših občanov na Vrhniki 46 Ljudska univerza Kočevje 47 Stranke, oglasi 49 Volilni oglasi 50 Zahvala 53 Pisma 54 Razpis Regionalne razvojne agencije 56 Podjetniške in druge informacije 57 Zahvale 57 Oglasi 58 Janez Borštnik K.D. Stranska pot l/l c. 1290 Grosuplje tel.: 01/700 25 30, fax: 01/700 25 31 net: www.gasilni.com 65M: 041/744 866 S t* - POOBLAŠČEN SERVIS GASILNIH APARATOV - MERITVE IN PREGLED HIDRANTNIH OMREŽIJ - TRGOVINA Z GASILNO OPREMO - TEHNIČNO SVETOVANJE P.E.. Višnja Gora (gasilski dom) Trobla s ISSN 1408-5852 Letnik 14, številka 5, 11. september 2008 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno Naklada: 1.440 izvodov Izdajatelj: Občina Velike Lašče Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, Anton Benjamin Strah, Peter Podlogar, Urša Vesel, Andrej Kraševec, Franci Pečnik, Urša Modic, Jože Starič, Franci Modic Odgovorna urednica: Majda Kovačič Cimperman v.d. Uredniški odbor: Nuša Dedo Lale, Majda Kovačič Cimperman, Ana Porenta, Veronika Vasič, Boris Zore Velike Lašče ISSN 1408-5852 Lektoriranje: Nuša Dedo Lale Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč Tisk: Tiskarna Peterlin, s.p. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 131 5 Velike Lašče. Tel.: (01) 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Prispevke zaTroblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide 30. oktobra 2008. Prispevke oddajte najpozneje do 16. oktobra 2008. Fotografija na naslovnici: Majda Kovačič Cimperman LEKARNA VELIKE LASCE OBVEŠČA da je ponovno odprta po starem urniku, in sicer Dan Odpiralni čas Odmor Od ponedeljka do četrtka Od 7.30 do 19.00 Od 11.30 do 12.00 in od 14.30 do 15.00 Petek Od 7.30 do 14.00 / Sobota Zaprto Dežurni telefon za vodovod je: 051 619 577 * ; 'I InninaBnJadna«! * H 1 mnfmoQMU«nc HfcW»nln>Bi»llP|l«W«'* Kn'HW Ict1p« -fllrio IM DW H H«! «UH^ -OiC^O V*j|k Dni f Avto hiša Zalar .Miituiii hvuhh.laui 01 78 81 999 Spoštovane občanke in občani Dopustniški oziroma počitniški dnevi so za nami. Upam, da ste jih lepo preživeli in si nabrali novih moči za delo ali šolanje. Tudi v poletnem času je delo v občini nemoteno potekalo. Zaključili smo z izgradnjo vodovoda od Karlovice do Poznikovega, v uporabo dali vrtino pri Strletih, asfaltirali smo nekatere odseke lokalnih cest v Borovcu in po Rutah. Začeli smo z urejanjem parka pod bloki v Velikih Laščah, pripravljamo pa tudi projekte za obrtno cono Ločica in kanalizacijo na Rašci. Za potrebe predšolske vzgoje smo preuredili eno učilnico na podružnici šoli na Turjaku in tako zagotovili dodatno varstvo za en oddelek naših najmlajših otrok. Z investicijami bomo nadaljevali tudi v jesenskem času. Veliko naših občanov, ljubiteljev gora, se je drugega avgusta udeležilo spominskega srečanja na Kredarici, ki je bilo letošnje leto še posebej slovesno. To tradicionalno srečanje ljubiteljev Kredarice, ki poteka vedno prvi vikend v avgustu, je bilo letos posvečeno tudi 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja. Zato je bila k organizaciji srečanja povabljena tudi naša občina. V zelo zanimivem, predvsem pa v zelo domoljubno obarvanem programu, je nastopil tudi Andrej Perhaj, ki je svojo točko, deklamacijo teksta v Trubarjevem jeziku, izvedel odlično, za kar zasluži vso mojo pohvalo. Prav tako se iskreno zahvaljujem Planinskemu društvu Velike Lašče, še posebej njeni predsednici Olgi Verovšek, za organizacijo letošnjega pohoda na Triglav. Tako se je na prvo soboto v avgustu na Kredarici zbralo več kot štirideset naših občanov, kar je po izjavah prisotnih planincev naše največje skupno srečanje na Kredarici. Večina od njih se je povzpela tudi na Triglav. Podrobnejše poročilo o tem dogodku si lahko preberete na občinskih straneh Troble. Začelo se je novo šolsko leto. Nekateri otroci so prvič zakorakali v osnovno šolo. Prepričan sem, da bodo s strani naših učiteljev pridobili veliko znanja. Po večletnem vodenju naše osnovne šole se je z mesta ravnatelja poslovil Edi Zgonc. S svojim delom je pustil velik pečat v osnovnem izobraževanju v naši občini. Za ves trud in sodelovanje se mu lepo zahvaljujem in mu želim vse dobro v nadaljnjem življenju. Mag. Metodi Kolar pa iskreno čestitam k imenovanju za novo ravnateljico. Prepričan sem, da bo s svojim bogatim pedagoškim znanjem uspešno vodila šolski kolektiv. V imenu ustanovitelja Občine Velike Lašče si želim z novo ravnateljico tvornega in konstruktivnega sodelovanja. Pred nami so tudi državnozborske volitve. Odločali bomo, kdo nas bo zastopal v državnem zboru. Napačno je razmišljanje v smeri, da državnozborske volitve ne vplivajo na delo v občini. Vlada in državni zbor so tisti organi, ki pomembno vplivajo tudi na dogajanje v lokalnih skupnostih. Zato bi želel poudariti, daje zdajšnja vlada pod vodstvom Janeza Janše z novim zakonom o financiranju občin zagotovila lokalnim skupnostim precej več sredstev. Prav žalostno in meni nerazumljivo je bilo poslušati poslance opozicije, ki so temu zakonu nasprotovali. Zame kot župana je bil to vsekakor eden največjih dosežkov te vlade. Ob volitvah se je potrebno tudi vprašati, ali so naši izvoljeni predstavniki izpolnili predvolilne obljube. V naši tretji volilni enoti, kamor sodi tudi tretji volilni okraj, je bilo v državni zbor izvoljenih enajst poslancev in poslank iz petih parlamentarnih strank (SDS, SD, LDS, NSI, SLS). Samo poslanka SDS Alenka Jeraj je izpolnila dano obljubo in v naši občini odprla poslansko pisarno. Tako je enkrat mesečno sprejemala naše občane in jim pomagala ali svetovala pri raznoraznih dilemah in vprašanjih. Zakaj kaj podobnega niso naredile druge stranke? Le ona je skupaj s poslanskim kolegom Jožetom Tankom, vložila kar nekaj amandmajev, pomembnih za našo občino. V mislih imam nekatere izboljšave na državni cesti, ki pelje skozi našo občino. Za ves trud se obema zahvaljujem. Nekateri trdijo, da so volitve praznik demokracije. Strinjam se s to mislijo, sam pa dodajam, da so volitve tudi priložnost, ko s svojim glasom soodločamo o naši prihodnosti. Izkoristimo jo. Sam bom podprl tiste, ki našo državo Slovenijo peljejo po pravi poti. Anton Zakrajšek, župan »Kdor ima semenje, mora sejati. Če ga stiska v pesti v strahu, da ga bo izgubil, ne bo nikoli doživel radosti žetve.« (Phil Bosmans) LETOŠNJI ZLATI MATURANTI Med 378 dijaki v Sloveniji, ki so na letošnjem spomladanskem roku splošne mature dosegli 30 ali več točk in tako postali zlati maturanti, so kar trije iz naše občine. Ta uspeh so dosegli jernej Tekavec na Gimnaziji Ledina ter Eva jamnik in Alenka Vasič na Gimnaziji Poljane. Povprašali smo jih, kje je »recept« za dosego takšnega uspeha. Kaj vas je pripeljalo do tako dobrega rezultata na maturi -nadarjenost, vztrajnost pri učenju, dobra podlaga iz osnovne šole, dobri profesorji na gimnaziji ali morda še kaj, kar nam lahko zaupate? Jernej: Do takega rezultata mi je pomagala predvsem podlaga že iz osnovne, še bolj pa iz srednje šole, zato mi na koncu ni bilo težko doseči tega rezultata. Seveda pa je bil zraven tudi kak teden učenja pred samo maturo, saj je treba pridobljeno znanje osvežiti. Alenka: Sama se nisem pretirano učila za maturo, saj nisem potrebovala veliko točk za vpis. Mislim, da je bil ključnega pomena prav sproščen pristop k maturitetnim izpitom in pa pravilna izbira predmetov za maturo. Pomembno je, da si izbereš predmete, ki so ti všeč, za katere ne potrebuješ veliko učenja. Ali je v času priprav na maturo ostajalo časa še za kaj bolj sproščujočega, ali ste ves čas posvečali učenju? Eva: Ves čas ni bil posvečen učenju. Ker matura poteka maja in junija, bi bilo zelo težko cel dan presedeti ob knjigah. Zelo pomembno se mi zdi, da znaš razporediti svoj čas in mislim, da je meni to kar uspelo. Čez dan sem se tako več ali manj učila, popoldne oziroma zvečer pa je bil čas za kaj drugega. Poleg tega matura ni tako grozna, kot vsi na začetku strašijo in veliko odneseš že od prvih treh letnikov, čeprav se tega ne zavedaš, tako da je na novo naučenega gradiva zelo malo. Sama se za maturo nisem učila na kakšen drugačen način, kot za vse prejšnje teste, saj se mi tudi ni zdelo potrebno, tako da se moje življenje takrat ni zelo spremenilo, le doma so me bolj malo videli. Jernej: Med učenjem nisem imel kakšnih posebnih ritualov za sproščanje ali kaj podobnega. Ko mi je bilo dovolj učenja sem se odpravil ven na sprehod, še raje pa sem malo zadremal. Alenka: Seveda mi je ostajalo veliko časa. Vključena sem v kar nekaj obšolskih dejavnosti, ki jih zaradi priprav na maturo nikakor nisem zanemarjala. Ne predstavljam si, da bi se učila cele dneve. Kje boste nadaljevali šolanje v novem študijskem letu? Eva: Na pravni fakulteti. Jernej: Za nadaljnje šolanje sem izbral Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, smer geodezija. Alenka: Na Filozofski fakulteti bom študirala slovenščino in španščino. Evi, Jerneju in Alenki iskreno čestitamo in jim želimo veliko uspeha tudi pri nadaljnjem izobraževanju. Uredniški odbor Troble Našim zlatim maturantom, Evi Jamnik, Jerneju Tekavcu in Alenki Vasič za izreden uspeh na letošnji splošni maturi iskreno čestitam! Župan Anton Zakrajšek Eva: Ne bi ravno rekla, da sem posebej nadarjena, saj se mi zdi, da se vsak lahko nauči, če se hoče. Pri učenju sem vsekakor vztrajna in ne odneham, dokler ne naredim tistega, kar sem si zadala. To pa ne pomeni, da sem že na začetku hotela postati zlata maturantka in mislim, da moraš pri tem imeti tudi malo sreče. Prepričana sem, da so dobri profesorji pripomogli k mojemu uspehu, ne bi pa tega mogla reči za vse. Sama sem mnenja, da je uspeh v šoli odvisen predvsem od lastnega truda in dela doma, vsaj pri meni brez tega ne bi šlo. > Začnite tam, kjer ste! Uporabite tisto, kar imate! Naredite tisto, kar lahko!» ( Arthur Ashe ) Novosti na področju predšolske vzgoje Na podlagi sprememb Zakona vrtcih se bo postopoma do leta 2014 uveljavljala prepolovitev cene vrtca za vse otroke, ki bodo dopolnili starost treh let. Sprememba, ki je začela veljati že z letošnjim 1. septembrom, pa prinaša novost, na podlagi katere bodo tisti starši, ki imajo hkrati v vrtcu vključenega več kakor enega otroka, oproščeni plačila za drugega in nadaljnje otroke. Sredstva za sofinanciranje teh plačil se bodo zagotavljala iz državnega proračuna. Iz naše občine bo v letošnjem novem šolskem letu v vrtce vključenih 183 otrok, kar predstavlja 72 odstotkov vseh otrok v starosti od enega leta do vstopa v šolo. V preteklem letu je bilo slovensko povprečje na področju vključenosti otrok v predšolsko vzgojo 68-odstotno. Spremenjena zakonodaja bo brezplačen vrtec v naši občini prinesla 29 otrokom. Novost je prav gotovo vplivala tudi na povečanje vključitve otrok v vrtec. Pred petimi leti je bilo v vrtec Sončni žarek Velike Lašče vključenih 114 otrok, letos je to število naraslo na 1 71 otrok. Takšno povečanje je v zadnjih letih narekovalo odpiranje dodatnih oddelkov. Nov oddelek, ki je odprl vrata 1. septembra, je letos v prostorih podružnične šole Turjak. Vsem malčkom, posebno še tistim, ki so letos prvič v vrtcu, želimo v Sončnem žarku čim boljše počutje. Občinska uprava Veronika Vasic šolarji se vračajo na šolske poti -vozimo previdno! Čas brezskrbnih šolskih počitnic je mimo in za šolarje se ponovno začenja obdobje aktivne vsakodnevne udeležbe v prometu. Učenci se v začetku šolskega leta vračajo v šolo razigrani in potrebujejo kar nekaj dni, da osvežijo pravila varnega ravnanja v prometu. Bodimo zato v tem času še posebej pozorni, predvsem pa jim z svojim ravnanjem v prometu dajmo dober zgled. Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velike Lašče ima z določili Zakona o varnosti cestnega prometa vrsto nalog in pristojnosti. Osnovna naloga pa je prav gotovo preventivna aktivnost na področju prometne varnosti. Da bi našim šolarjem omogočili varno prečkanje izredno prometne državne ceste, bomo tudi v začetku letošnjega šolskega leta skupaj z Osnovno šolo, Policijo in nekaterimi prostovoljci društev izvedli varovanje otrok na zaznamovanem prehodu za pešce v Velikih Laščah. V akciji Varna Šolska pot se še posebej ureja skrb za prvošolčke, ki prvič stopajo na šolske poti in še ne poznajo vseh prometnih nevarnosti. Za pazljivejšo vožnjo v bližini Osnovne šole v Velikih Laščah ter podružničnih šol na Turjaku in v Robu bodo voznike opominjali plakati, trio pan znaki in obešanke na drogovih javne razsvetljave ob glavni cesti v Velikih Laščah in Turjaku. Se posebej opozarjamo starše, ki svoje otroke vozijo v šolo s svojim avtomobilom, naj bodo pozorni na to, da bodo njihovi otroci tudi na zadnjih sedežih pripeti z varnostnim pasom. Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa tudi ponovno opozarja in prosi vse voznike, da NE parkirajo na pločniku na Stritarjevi ulici v Velikih Laščah, kjer je označena šolska pot, saj s tem povzročijo, da šolarji svojo pot nadaljujejo po cesti. Vse voznike pozivamo, naj bodo še posebej pazljivi na mestih, kjer ustavljajo šolski kombiji, in naj predvidijo izstopanje otrok iz kombija in morebitno prečkanje ceste. Pri zagotavljanju varne poti v šolo naj sodelujejo tudi starši, saj so prvi, ki lahko otroka poučijo, kako se pravilno obnašati v prometu. Omogočimo torej našim otrokom varne korake v svetu prometa ne le v začetku šolskega leta, temveč se skozi celo leto trudimo skupaj k čim večji prometni varnosti na naših cestah. Izobražen je tisti človek, ki ve, kje bo našel tisto, česar ne ve. (Georg Simmel) GLEDALIŠKI ABONMA 2008/2009 PROGRAM 12. SEZONE Kot smo že v prejšnji številki Troble napovedali smo v letošnji, 12. sezoni gledališkega abonmaja pripravili pet predstav. Novost letošnjega leta je šesta predstava, ki je nagradna, predstavlja presenečenje in hkrati zaključek sezone 2008/2009. Iz objektivnih razlogov si organizator pridružuje pravico do spremembe programa. Cene abonmajskih vstopnic: • 55 EUR • 50 EUR za dijake, študente, upokojence. Možno je plačilo v dveh obrokih. V primeru, da bo dvorana polno zasedena, bomo s prodanimi vstopnicami pokrili dobro polovico cene abonmaja. Razliko do polne cene predstav bo financirala Občina Velike Lašče. Letos želimo, da bi prodali vse karte v Levstikovem domu, zato bo sprva organizirana prodaja kart za občane Velikih Lašč, nato pa bo prodaja kart organizirana tudi za občane sosednih občin. V prosti prodaji bo veljala enotna cena 18 EUR na predstavo. Rezervacije sprejemamo na telefonski številki: 781 03 70 Vpis abonmaja za občane Velikih Lašč bo: • v sredo, 17. septembra, od 10. do 1 7. ure in • v četrtek, 18. septembra, od 10. do 12. ure. Vpis abonmaja za občane sosednih občin pa bo; • v sredo, 24. septembra, od 10. do 17. ure in • v četrtek, 25. septembra, od 10. do 12. ure. Rezervirane vstopnice je treba dvigniti do zaključka vpisa. V petek 10. oktobra ob 19.30 bo na odru v Levstikovem domu že 1. predstava gledališkega abonmaja 2008/2009. Predstavilo se bo MGL Ljubljana s predstavo CARMELA IN PAULINO, VARIETE NA FiNO. Vljudno vabljeni! GLEDALIŠKI PROGRAM SEZONE 2008/2009 mi vojaki iz Mednarodnih brigad. Kot je v spremni besedi k slovenski knjižni izdaji te drame zapisal njen prevajalec Igor Lampret, govori zgodba o umetnosti in eksistenci, ki sta ujeti med dve vojskujoči se strani. V Carmeli in Paulinu se porajajo dvomi, slediti samemu sebi ali biti za svoj mir in svobodo preračunljiv ... biti moralen in slediti lastnemu imperativu ... biti distanciran in hkrati vpleten, kakor tisti, ki sodelujejo. Kjer ni svobode, umetnosti ne more biti; zahteva po izrabi ustvarjalnosti v prid nekemu režimu terja od umetnika, da se odpove sebi, svoji osebni etiki. Kaj se zgodi s Carmelo? In kaj s Paulinom? Dušan Jovanovič ŽIVLJENJE PODEŽELJSKIH PLEJBOJEV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ali Tuje hočemo - svojega ne damo - SNG Drama Ljubljana Režija: Jaka Andrej Vojevec Jose Sanchis Sinisterra CARMELA IN PAULINO, VARIETE NA FiNO - Mestno gledališče ljubljansko Režiser in avtor priredbe: Mare Bule Igrata: Gašper Tič, Karin Komljanec Paulino (Gašper Tič) in Carmela (Karin Komljanec), varietej-ska umetnika, ki med špansko državljansko vojno potujeta po podeželju, zatavata na ozemlje, ki ga nadzorujejo fašisti, Francovi pučisti. V zameno za življenje sprejmeta varietejski nastop pred frankisti in njihovimi žrtvami, na smrt obsojeni- Igrajo: Uroš Furst ,Barbara Cerar, Boris Mihalj, Iva Babic, Jose, Aljaž Jovanovič, Uroš Kaurin, Zvezda na Mlakar, Gašper Jarni,Vanja Plut. V zgodnjem dramskem opusu Dušana Jovanoviča komedija Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni na prvi pogled nekoliko izstopa, saj dokaj zvesto ohranja formo komedije; poleg tega pa se celo naslanja na predlogo, na delo z naslovom Trije rogonosci neznanega avtorja, ki spada v tradicijo commedie delTarte. Plejboji so bili napisani leta 1972 na krilih seksualne revolucije in pomladi '68, a tudi pod vplivom razmer v tedanji Jugoslaviji, na katere se je odzvala tedaj najmlajša generacija ustvarjalcev. V dramatiki so bili to na primer Jesih, Rudolf, in seveda Jovanovič. V njihovih delih se je izpostavil nov fenomen, ki ga je Taras Kermauner poimenoval ludizem; nastopil je kot svojevrsten odgovor na »težke« teme prve povojne generacije. Zanj je značilna popolna odvezanost od vsakršnega iskanja smisla, odgovorov ali rešitev človekove eksistencialne stiske. Sprejema stvari takšne, kot so, in se, namesto da bi si belil glavo z iskanjem izhoda iz stiske, raje prepusti toku dogodkov v sproščeni igri. Vse to velja tudi za Življenje podeželskih plejbojev. Gre za vrtinec radožive erotike, mladosti, nebrzdane sle, ki se nikoli ne zasiti. /4 v podtonih je začutiti tudi izpraznjenost, puhlost in egoizem družbe, ki se nenehno peha za užitki. Danes, štirideset let po letu '68, je ta izpraznjenost in brezciljnost še veliko bolj akutna. Kot vse druge revolucije, je tudi seksualna začela zreti lastne otroke. Erotična osvoboditev se je izkazala le za še en korak v popolno breztemeljnost in odvezanost od vsakršnih načel, norm, s tem pa tudi odgovornosti. Podeželski plejboji tako na trenutke delujejo kot povsem brezčutni seksualni stroji, praznino absolutne svobode si skušajo zapolniti s seksom, ki prerašča v obsesijo, tako značilno za današnji čas, ko smo že malodane vsi od nečesa odvisni - naj bo od mamil, dela, alkohola, interneta, zdravega življenja ali pa, seveda, seksa. BONTON - Dramsko društvo Muki Režija izbor glasbe: Matjaž Latin Igrata: Dunja Zupanec, Tomaž Gubenšek Predragi slovenski Evropejci! Daleč so tisti časi, ko so nas odrivali na Balkan! Letos celo predsedujemo EvropUAli vendar - sprašujemo se - kakšne spremembe je vsa ta čast prinesla našemu obnašanju?Ali smo še vedno čisto navadni Balkan-ci, ki uriniramo pod tušem, dajemo noge na mizo, si s prsti trebimo ušesa, skačemo v besedo celo s polnimi usti, na tla mečemo papirčke in kolnemo, že samo, če nam kava gre prekolDragi Evropejci, pridružite se nam na gledališkem predavanju o Bontonu! Da naredimo to deželo spet olikano! Evald Fliser AKVARIJ (tragikomedija) - Prešernovo gledališče Kranj Režija, scenograf in glasbeni opremljevalec; Dušan Mlakar Ob salami in prekajenem siru si želi le še v miru pogledati svoj priljubljeni film Casablanca, kot da bi se v njem skrival odrešilni ključ ali šifra za to, kako živeti. Vendar mu to ne uspeva najbolje, saj ni nikakršen samotar in za svoj spopad s sovražnim svetom očitno še zmeraj potrebuje »publiko«. Konradov čudaški ritual ždenja pred TV-jem najprej zmoti njegov brezobzirni nečak, temu pa sledi procesija njegovih sorodnikov, ki od njega nenehno nekaj zahtevajo in želijo. In prav družina je tista, s katero mora Konrad opraviti in se z njo spraviti, da bi lahko upravičeno preziral svet in se zgražal nad njegovo pokvarjenostjo. Predvsem pa mora opraviti sam s sabo, vendar očitno drugače, kot si je to sprva zamislil. Evald Flisar se v Akvariju za razliko od Nore Nore, kjer so ga predvsem zanimali odnosi med moškim in žensko, tokrat bolj ukvarja z vprašanjem smisla bivanja in junakovega odnosa do sveta. Sooča nas s situacijo razočaranega iščočega človeka, ki se je zavestno umaknil iz plehkega, zbanalizira-nega in spornografiranega sveta -sveta, ki je »iz tira«. In prav na tej točki se nam nehote vsiljuje asociacija na dva razvpita Konradova dramska predhodnika - na Molierovega Ljudomrznika in Bernhardovega Izboljševalca sveta. Iztok Mlakar DUOHTAR POD MUS! (komedija) - SNG Nova Gorica Režija: Vito Taufer lgrajo:lztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zore, Boris Cavazza, Lara Komar / Ylenia Zobec, Teja Glažar,Gorazd Žilavec Da je Bog ustvaril žensko zato, da moški ne bi pozabil na ponižnost in pokoro, da je moškemu v družbi steklenice prijetnejše kot v družbi žene, da se zakonski prepir lahko konča z ženinim maščevanjem in da za ljubezen ni zdravila ... dobro ve tudi primorski igralec in kantavtor Iztok Mlakar, ki burko Duohtar pod mus! oblikuje kot dramatik, pesnik in pevec, igralec, avtor glasbe in celo lektor. Besedilo je napisal v primorskem narečju in v maniri Molierove komediografije, snov za pisanje pa je našel v Molierovih enodejankah Zdravnik po sili, Ljubezen - zdravnik in Pepčkova ljubosumnost. Mlakar Sganarela - zdaj novodobnega zdravnika alternativne medicine - zaplete v reševanje ljubezenskih bolečin prelepe Lucinde in njenega ljubimca Leandra ter pri tem zaradi ljubosumnega dekletovega očeta tvega celo junakovo glavo. A ker gre za duhovito, zabavno, preobrazb, preoblek, presenečenj in menjave identitet polno odrsko delo, Sganarel seveda preživi, komedijski klobčič, prepleten s prepoznavnimi songi Iztoka Mlakarja v melodični in sočni primorščini, pa se tik pred koncem srečno razplete. Režiser Vito Taufer, ki je Iztoka Mlakarja nagovoril in prepričal, da se je lotil projekta, s katerim prinaša v naš prostor specifičen prispevek k jeziku, humorju in šansonjerstvu, predstavo označuje kot molierovsko, breehtovsko in mlakarjevsko hkrati. Pripravili: Dr. Tatjana Devjak in Petra Mustar Igrajo: Vlado Novak, Igor Stamulak, Peter Musevski, Vesna Jev-nikar, Vesna Pernarčič - Zunič, Tine Oman, Darja Reichman Besede so pri Flisarju vir komičnosti, ki še tako resno temo ali si-__ tuacijo razelektrijo in požlahtnijo z distanco in humorjem. Glavni junak Konrad se izolira od zunanjega sveta, saj z njim (vsaj tako sam zatrjuje) noče imeti nikakršnega opravka več. V varnem zavetju svojega doma je opravil z vsemi iluzijami o svoji družbeni pomembnosti, pa tudi z drugimi ljudmi. OPOZORILO LASTNIKOM PSOV Ker smo bili obveščeni, da so določeni občani v zadnjem času morali iskati zdravniško pomoč, ker so jih ogrizli psi, ponovno opozarjamo lastnike psov, da za svoje živali poskrbijo tako, da ne bodo nevarne ljudem. K temu jih zavezujejo tako Zakon o varstvu živali, Zakon o veterinarskih merilih skladnosti kot tudi občinski Odlok o javnem redu. Za nespoštovanje določb navedenih zakonov in občinskega odloka so zagrožene kazni. V primeru, da je pes nevaren okolici, je globa za lastnika živali 400 EUR, če pa se pes na javnih površinah zadržuje brez povodca, pa je globa za lastnika živali 125 EUR. V izogib sankcijam in za zagotovitev varnosti prosimo, da poskrbijo, da njihovi psi ne bodo ogrožali ljudi. Občinska uprava Okolica vrtine. bili obstoječi viri pitne vode že zelo obremenjeni. Z izgradnjo vrtine pa smo za vodovodni sistem Velike Lašče zagotovili zadostno količino pitne vode tudi v prihodnje. Občinska uprava VRTINA ŠTRLETI ST-1/07 Občina Velike Lašče obvešča občane, da je vrtina ST-1/07, ki se je začela graditi v letu 2007 v vasi Strletje, dokončana. Voda se črpa iz globine 11 7 m. Izdatnost vrtine je 5 l/s. Gradnja vrtine ST-1/07. Razloga za izgradnjo vrtine sta bila naraščanje števila prebivalstva v občini in vedno daljša sušna obdobja. Zato so Vrtina ST-1/07. 9 TROBLA 5/2008 15. TABOR SLOVENCEV PO SVETU Ogled Trubarjeve domačije. Nadaljevanje druženja na grajskem dvorišču. Izseljensko društvo Slovenija v svetu je v Trubarjevem letu v soboto, 12. julija 2008, organiziralo 15. tabor Slovencev po svetu v občini Velike Lašče. Srečanja se je poleg nekaterih Slovencev iz matične domovine udeležilo okoli 300 slovenskih izseljencev in zdomcev z vsega sveta. Pozdravni nagovor župana Antona Zakrajška. Tabor se je začel z mašo, ki jo je skupaj z izseljenskimi duhovniki v župnijski cerkvi v Velikih Laščah daroval škof Anton Jamnik, nadaljeval pa z akademijo v Levstikovem domu. Po pozdravnih nagovorih župana Antona Zakrajška, državnega sekretarja za Slovence po svetu Zorka Pelikana, predsednika društva Slovenija v svetu Boštjana Kocmurja ter predstavnikov izseljencev in civilnih organizacij je sledila okrogla miza z naslovom Rodni kraj - povezovalec Slovencev doma in po svetu. Svoje poglede in izkušnje na izseljensko problematiko so predstavili prof. Mojca Vrtič, dr. Andrej Fink iz Argentine, župan občine Ig Janez Cimperman, županja Šmarjeških toplic Barnardka Krnc, poslanka DZ Alenka Jeraj in državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt. Po organiziranem kosilu, ki so ga pripravile kuharice v osnovni šoli je sledil voden ogled Trubarjeve domačije. Popoldanski del tabora pa je potekal v viteški dvorani na gradu Turjak. Izseljeniški duhovnik dr. Zvone Strubelj je spregovoril o Trubarju in njegovem pomenu za slovenstvo. V kul- turnem programu pa so sodelovali združeni pevski zbor iz Augs-burga, Ulma in Stutt-garta, folklorna skupina Triglav iz Stuttgarta ter slovenski dijaki iz Argentine in Kanade. Tabor pa se je zaključil v večernih urah v prijateljskem druženju na grajskem dvorišču. Popoldanski del tabora v viteški dvorani. TROBLA 5/2008 10 OŽIVLJAMO TRUBARJEVO ČITALNICO Spoštovani! Trubarjeva domačija in Javni zavod Trubarjevi kraji vabita k sodelovanju vse založbe in posameznike, ki želijo v Trubarjevem letu prispevati delček k oživitvi Trubarjeve čitalnice na Trubarjevi domačiji. Že leta 2002 je bila v sklopu Trubarjeve domačije odprta nad galerijo Skedenj tudi Trubarjeva čitalnica. Nastala je s preselitvijo spominske sobe Primoža Trubarja iz Levstikovega doma v Velikih Laščah. Trubarjeva soba, urejena 1986, je bila pravzaprav nekakšen klub, kjer so si lahko obiskovalci ogledali in prebirali knjige, ki so jih napisali Primož Trubar, Fran Levstik in Josip Stritar, ter knjige, ki so jih drugi napisali o njih. To zasnovo poskušamo ohraniti tudi na Trubarjevi domačiji ter jo hkrati nadgraditi. Vzpostaviti in urediti želimo neke vrste študijsko knjižnico, ki bo zajemala knjižno, slikovno, kartografsko in ostalo gradivo, vezano na lokalno območje (domoznanstvena zbirka). V čitalnici je že mogoče pregledovati arhiv Trubarjeve domačije, ki je pričel nastajati že leta 2006 (ob 20-letnici Trubarjeve domačije), z nekaterimi zasebnimi zbiratelji-domačini pa smo že dogovorjeni, da bodo domačiji podarili obsežno gradivo, ki se nanaša na lokalno zgodovino. Ker gre za Trubarjevo čitalnico, ima, razumljivo, glavno mesto v njej (Trubarjeva) knjiga. Enkratna priložnost je tudi Trubarjevo leto, ki ga številne založbe obeležujejo z izdajo najrazličnejših knjig o Trubarju, o ostalih protestantskih piscih ter ostalih temah, ki so kakor koli povezani s protestan-tizmom in reformacijo. Zato vas naprošamo za pomoč v obliki enega izvoda knjige ali publikacije, založene v letošnjem ali pa tudi v preteklih letih. Tako bi postali eden izmed botrov »Trubarjeve knjige«. Akcijo smo začeli junija, odziv pa je bil takoj zelo velik, zato smo se odločili, da jo podaljšamo do konca leta. Iz vseh podarjenih knjig bomo ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja 2009, pripravili priložnostno razstavo z imeni vseh donatorjev in jih s tem simbolično predali v uporabo. Zato vas še enkrat lepo vabimo k sodelovanju! Javni zavod Trubarjevi kraji Vabilu so že se prijazno odzvali: Arhiv Republike Slovenije, Mladinska knjiga Založba d.d., Muzej Laško, Nacionalna univerzitetna knjižnica Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, Nova revija, Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče, Založba obzorja Maribor, Založba Rokus Klett, d.o.o., Zavod za razvijanje ustvarjalnosti, ZRC SAZU, Založba Znanstveno raziskovalnega centra ter posamezniki: Tomaž Ceč, Andrej Perhaj ... Dodatne informacije: 01 788 10 06, info@trubarjevi-kraji.si 18. DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE Primož Trubar in niegov čas 20. - 28. september 2008 » V letu 2008 se Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije pridružuje vseslovenskemu praznovanju 500-letnice rojstva velikana slovenske zgodovine, Primoža Trubarja. Med 20. in 27. septembrom bodo prireditve posvečene predstavitvi življenja in dela Primoža Trubarja in orisu njegovega časa. 16. stoletje je bilo za slovenske dežele čas velikih sprememb, saj so že od konca srednjega veka k nam pronicale humanistične misli. V likovni umetnosti in arhitekturi se pojavljata, spopadata in dopolnjujeta gotika in renesansa. Skupina reformatorjev, s Primožem Trubarjem na čelu, je s svojimi protestantskimi knjigami ustvarila začetke slovenske književnosti in položila temelje slovenskega knjižnega jezika ter s tem, po dolgih stoletjih, zopet povezala slovensko ljudstvo«. Tako so zapisali na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije na povabilu za sodelovanje v letošnjem letu. Občina Velike Lašče, ki pri tem projektu sodeluje že več let, in pa Javni zavod Trubarjevi kraji smo se mu z veseljem odzvali. V sodelovanju z društvi in organizacijami smo pripravili zanimiv in pester kulturni program preko celega tedna. Prav tako smo se z ZVKDS dogovorili, da bomo na Trubarjevi domačiji izpeljali 20. septembra Dan Trubarjeve domačije, ki bo hkrati tudi otvoritveni dan vseslovenskih DEKD. Uradno bo dneve odprl predsednik države dr. Danilo Turk. Podrobnejši program si lahko preberete v priloženi zloženki. Vabljeni! Občina Velike Lašče in Javni zavod Trubarjevi kraji OBRAZI PRIMOŽA TRUBARJA NA GRADU TURJAK V nedeljo, 6. julija 2008, je bila v Viteški dvorani na gradu Turjak prvič v celoti predstavljena razstava upodobitev Primoža Trubarja, ki jo je pripravila Organizacijska skupina umetniškega programa JKMB v sodelovanju z Arhitekturnim muzejem Ljubljana ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja. Študijska, tematska in spominska razstava z naslovom »Obrazi Primoža Trubarja« predstavlja številne upodobitve Primoža Trubarja, kakor so ga upodobili slovenski umetniki od nekdaj pa vse do danes. Ker je vizualnih predlog Trubarja zelo malo, so se umetniki zgledovali po eni in isti predlogi, vendar pa so njihova dela različna. Razstava prikazuje izdelane študijske portrete, skulpture, reliefe, risbe, slike, kolaže grafike... Nekateri originali so razstavljeni prvič. Ker pa vseh originalov ni bilo mogoče dobiti, so nekatera dela razstavljena v obliki fotoreprodukcij. Na razstavi so bila predstavljena nekatera dela starejših, že umrlih avtorjev, ki v Ljubljani še niso bila razstavljena: France GORŠE, /1 971, Galerija Božidar Jakac/, Bard IUCUNDUS, /1 971, zasebna last/, Božidar JAKAC, /191 6, zasebna last/, v Tone KRALJ - lesen kip, /okr. 1 930, OS Primoža Trubarja Velike Lašče/, Ivan NAPOTNIK, /les, 1918, Občina Šoštanj/, Maksim SEDEJ, /last Moderne galerije/, Fran TRATNIK,/olje, okr. 1910, NUK/, Milan VOJSK, /1 951, zasebna last/. Razstava vključuje dela, ki jih vidimo zelo poredko in so ali v privatni lasti ali v lasti zbirk po različnih javnih inštitucijah: Fran BERNEKER, /okrog 1920, zasebna last/, Peter ČERNE, /1 988, zasebna last/, Boris KALIN, /1952, Občina Velike Lašče/, Leon KOPORC, /1986, DELO/, Miha MALEŠ, /lesorez, 1938, Galerija Božidar Jakac/, Miha MALEŠ,/slika, 1936, Moderna galerija/, Matej^STERNEN, /suha igla, 1911, NUK/, Rudi ŠPANZEL,/original risba za 10 tolarski bankovec, 2002, Banka Slovenije/, Vladimir ŠTOVIČEK, /plaketa v bronu, 1986, Občina Lesko-vec pri Krškem/. Prav tako pa so bila prestavljena dela še živečih ustvarjalcev, ki jih vidimo prvič, ker so nastala letos: Nikolaj BEER, Mirsad BEGIČ, Irena BRUNEC-TEBI, Franc KIRALY, Pšena KOVAČIČ, Tomaž PERKO, Irina Kralj RAHOVSKY, Bine ROGELJ, Tone SEIFERT, Marjan SKUMAVC, Jurij SMOLE, Klavdij ZORNIK Na gradu Turjak sta bila gostitelja razstave Občina Velike Lašče in Javni zavod Trubarjevi kraji. Razstavo je odprl vel i kolaški župan Anton Zakrajšek, v programu pa so sodelovali akademska kiparka in slikarka Irena Brunec-Tebi, profesor Lev Menaše in učenka glasbene šole Ribnica, oddelka Velike Lašče, kitaristka Pavla Lušin. Ob tej priložnosti je Trubarjeva domačija pridobila dve upodobitvi - srebrnik s podobo Trubarja, ki ga je poslal Peter Urbane, izseljenec iz Kanade, in ki so ga izdali kanadski slovenski izseljenci leta 1978 v čast 60. obletnici osvoboditve Slovenije izpod Avstroogrske, drugo delo pa je lesena intar-zija Vlada Venclja. Darovalcem se prav lepo zahvaljujemo. O razstavi so zapisali: TRUBARJEVIM UPODOBITVAM NA POT Letos se spominjamo rojstva največjega Slovenca prejšnjega tisočletja, a ne le mi, tudi tujina, kajti: Trubar je bil Evropejec, svetovljan, a, žal, tudi naš prvi vidni zdomec; narediti se ga je hotelo tudi za odpisanega, še več, izbrisanega. A ta mož neštetih darov, izjemne delavnosti in organiziranosti, ki mu povrhu še nič človeškega ni bilo tuje, je čudežno, kot njegov slovenski narod, preživel vse nazorsko-politične ujme in pogrome. V njegovem jubilejnem letu na velika vrata vstopa v slovensko zavest, da bi končno stal in obstal. To ni bilo načrtovano, a duh je ušel iz steklenice, čas je pravi, je namreč čas iskanja korenin, tudi narodovih, in Trubar je bil tam na začetku naše etnogeneze. Zato ga posvajamo, z njim se čutimo enakovredni, močnejši, Evropejci. Ni ga domala vidnejšega slovenskega slikarja/kiparja, ki se ne bi spoprijel s Trubarjem. Nastale so intimne, reprezentančne, idealistične, realistične, naturalistične, pa tudi satirične, kadar se je hotelo smešiti našo podalpsko zatohlost, podobe tega po svoje zagonetnega moža. Hvala, gospa Irena, Vam in vsem, ki ste omogočili, da je Trubar tudi na tak način stopil med nas. TRUBAR IN SLOVENSKA MODERNA izvirne poti, da bi prišli s svojimi likovnimi stvaritvami do duhovnega jedra, do duhovne podobe Primoža Trubarja, tega resničnega velikana slovenske zgodovine. Dr. Peter K.REČIČ TRUBAR: PROBLEM IKONOGRAFiJE Večina razstavljenih del je nastala ob treh priložnostih: prva, približno sto let stara, je predvsem povezana s postavitvijo njegovega spomenika; druga je nastala okoli leta 1950; in tretja v najnovejšem času, ob njegovi petstoletnici. Njihova vsebina (in vsebina v vmesnih obdobjih nastalih del) se najbolj očitno razlikuje glede na konkretne politične - in manj glede na umetnostne - okoliščine, pri čemer pa količinsko nedvomno prevladujejo v bistvu ponavljajoče se variante starega Lederleinovega portreta. Tako se vsaj na prvi pogled zdi, da je glavni problem Trubarjeve ikonografije v tem, da je ni. Takšna trditev bi sicer nedvomno bila pretirana, dejstvo pa je, da so umetniki - in njihovi naročniki - iz razburljive reforma-torjeve življenjske zgodbe znali potegniti presenetljivo malo različnih motivov. Dr. Lev M.ENAŠE Razstava Obrazi Primoža Trubarja se bo letos selila še v Pokrajinski muzej Murska Sobota, v Muzej Laško in nazadnje v Arhitekturni muzej Ljubljana. Odmevi razstave dobivajo tudi mednarodne razsežnosti. Protestantska cerkev na Madžarskem bo organizirala prenos razstave v Budimpešto s pokritjem vseh stroškov, pogovori o razstavi v Trstu pa se prav tako že odvijajo z eno tamkajšnjih galerij. Pripravil Javni zavod Trubarjevi kraji na osnovi dokumentacije JKBM. Bernekerjev spomenik Primoža Trubarja, ki je bil postavljen 1910 v Bleiweisovem parku na začetku Tivolske promenade, kjer še danes stoji, so Ljubljančani in vsi Slovenci takoj vzeli za svojega. Postavitev Zajčevega Prešernovega spomenika na Marijinem trgu ob Ljubljanici nekaj let preje ni bil sprejet tako neopazno in brez nasprotovanja. Oba spomenika sodita v krog kulturnih spomenikov, ki so najpogostejši pomniki po Sloveniji. Spomenika nesporno predstavljata dva velikana slovenstva. Prav s tem pa po svojem pomenu močno presegata običajno vlogo kulturnega spomenika. S spomenikoma fiksirana prisotnost pomnika slovenstva izraža nenehno tudi nedvomen političen pomen, saj sta ne nazadnje tudi politična spomenika. Oba kiparsko izstopajoča spomenika predstavljata prelomnico v postavljanju spomenikov na Slovenskem. Njuna postavitev v začetku 20. stoletja sovpada z reševanjem slovenskega nacionalnega vprašanja. Že kar sto let sta nenehno ljudem na očeh in zato tudi v zavesti, pa sta nedotaknjena vendar preživela dve vojni, celo drugo svetovno vojno in čas po njej. Zato nimamo zaslug samo Slovenci, ki kot kaže spomeniška praksa, ne maramo preveč javnih spomenikov in jih radi odstranjujemo in razbijamo. Nekaj zaslug za njih ohranitev imajo tudi okupacijske sile, čeprav jim je bila vloga kipov Primoža Trubarja in Franceta Prešerna v povezavi z nacionalno zavednostjo Slovencev nedvomno znana. Zato bi bili tudi odgovori na vprašanja zakaj tako, politični. Dr. Mirko J.UTERŠEK MODERNE INTERPRETACIJE TRUBARJEVE PODOBE V 20. STOLETJU Povsem naravno je, da je Trubar ostal ves čas v zgodovinskem spominu naroda, toda njegovo veličino in pomen za formiranje razvite narodne zavesti so Slovenci dojeli v času najvišjega vzpona slovenske Moderne ter mu postavili na robu Tivolija spomenik, izjemno delo Frana Bernekerja. Od tedaj je postal priljubljen motiv slikarjev, kiparjev, medaljerjev, grafikov, ilustratorjev in celo karikaturistov. Skupina J.K.M.B. si je postavila za nalogo zbrati kolikor mogoče popolno zbirko njegovih številnih upodobitev. Začeli smo jih zbirati ob skromnem vedenju, koliko jih bi sploh utegnilo biti, nekaj deset jih že bo, smo si rekli. Dokumentirali smo jih sto, pa dobivamo še nove podatke o upodobitvah iz vseh koncev Slovenije. Za razstavo v Kresiji smo izbrali najkvalitetnejša dela, ob predstavitvah na gradu Turjak, v Murski Soboti, v Laškem in v Arhitekturnem muzeju na fužinskem gradu - samo mimogrede, njegovi prvotni lastniki Kisli so odigrali vidno vlogo v podpori in tiskanju protestantskih tiskov - bomo razstavili vse, kar bo prvi znanstveni prispevek na to temo. V nasprotju s Francetom Prešernom, ki za življenja ni doživel upodobitve, vsaj doslej nam ni bila znana, pa o Trubarju obstajata dva portreta, eden iz leta 1562 verjetno Jorga Blasgerja in drugi, bolj znani, iz leta 1578Jacoba Lederleina po risbi nekega I.C. Zlasti druga upodobitev je bila likovno izhodišče za številne umetnike, ki sojo na različne načine interpretirali; drznejših odmikov od nje ni prav veliko, rezultati pa so pogosto na precejšnji umetniški višini. Potrjuje se resnica, da odlični avtorji najdejo mimo utrjene ikonske predloge nove umetniška dela iz javnih in zasebnih zbirk, razstavljena na razstavi obrazi primoža trubarja grad turjak 6. 7. - 1. 9. 2008 Andrej ALUJEVIČ PRILOŽN. POŠTNI ŽIG, 1996 POŠTA SLOVENIJE Radomir BOJANIČ ZNAMKA, 1985 POŠTA SLOVENIJE Matjaž UČAKAR ZNAMKA, 2008 POŠTA SLOVENIJE Božidar JAKAC ZNAMKA, 1951 POŠTA SLOVENIJE Franc BERNEKER SKULPTURA, okr. 1920 Matjaž BROJAN, DOMŽALE Leo CAHARIJA FOTOMONTAZA, 2008 OM PRODUKCIJA, KOPER Igor TAVČAR FOTOMONTAŽA, 2008 OM PRODUKCIJA, KOPER Peter CIUHA KNJIGA TRUBAR.DOC, 2008 ZALOŽBA ROKUS LJUBLJANA Avgust ČERNIGOJ GRAFiKA, 1947 ALUO LJUBLJANA Ana ČEŠAREK SKULPTURA, ? JAVNI ZAVOD TRUBARJEVI KRAJI Drago TRSAR SKULPTURA, 1986 JAVNI ZAVOD TRUBARJEVI KRAJI France GORŠE RISBA, 1971 GALERIJA BOŽIDAR JAKAC, KOSTANJEVICA NA KRKI Franc KOKALJ SITOTISK, 19 ? GALERIJA BOŽIDAR JAKAC, KOSTANJEVICA NA KRKI Miha MALEŠ LESOREZ, 1938 GALERIJA BOŽIDAR JAKAC, KOSTANJEVICA NA KRKI Bard IUCUNDUS RISBA, 1971 DRUŽINA JAVORŠEK, LJUBLJANA Božidar JAKAC RISBA, 1916 Dr. Karel BONUTTI, NOVA GORICA Boris KALIN SKULPTURA, 1952 OBČINA VELIKE LAŠČE Janez KARDELJ SLIKA, 2007 DRUŠTVO KREART, LOKA Simon SERNEC PLAKAT, 1998 DRUŠTVO KREART, LOKA Rudi STOPAR KOMPOZICIJA, 2001 DRUŠTVO KREART, LOKA Andrej TROBENTAR SLIKA, 1998 DRUŠTVO KREART, LOKA Mojca VILAR SLIKA, 2005 DRUŠTVO KREART, LOKA Alojz Fojž ZORMAN SLIKA, 2001 DRUŠTVO KREART, LOKA Dalibor Bori ZUPANČIČ KARIKATURA, 2008 DRUŠTVO KREART, LOKA Leon KOPORC SLIKA, 1986 DELO TČR D.D. LJUBLJANA Tone KRALJ SKULPTURA, 19 ? OŠ PRIMOŽ TRUBAR VELIKE LAŠČE Dušan ZEKOVIČ in otroci 3. razr. KOMPOZICIJA TRUBAR, 2007 OŠ PRIMOŽ TRUBAR VELIKE LAŠČE Milan LAMOVEC SLIKA, 2003 KNJIŽNICA SLOVENSKE KONJICE Miha MALEŠ SLIKA, 1936 MODERNA GALERIJA LJUBLJANA Maksim SEDEJ SLIKA, 19 ? MODERNA GALERIJA LJUBLJANA Ivan NAPOTNIK SKULPTURA, 1918 OBČINA ŠOŠTANJ NEZNANI AVTOR SREBRNIK, 1978 IZSELJENCI V KANADI, izdajatelj Peter URBANC, KANADA Andrej NOVAK KARIKATURA, 19 ? Matjaž BROJAN, DOMŽALE Tomaž PERKO SLIKA, 2008 PRIVATNA LAST Bine ROGELJ KARIKATURA, 2008 SLOV. PROTESTANTSKO DRUŠTVO PRIMOŽ TRUBAR Matjaž SCHMIDT AKVAREL, 1995 Jože ŠTIVAN, EUROTRADE, LJUBLJANA TAROK KARTE, ponatis 2008 Andrej HVALICA, EUROTRADE, LJUBLJANA Jurij SMOLE RELIEF, 2008 Prof. dr. Milan TRBIŽAN, RADOMLJE Matej STERNEN JEDKANICA, 1911 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA, LJUBLJANA Fran TRATNIK SLIKA, okr. 1910 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA, LJUBLJANA Rudi ŠPANZEL RISBA, 2002 BANKA SLOVENIJE, LJUBLJANA Vladimir ŠTOVIČEK RELIEF, 1986 OBČINA LESKOVEC PRI KRŠKEM Milan VOJSK SKULPTURA, 1951 Meta BIZJAK, MARIBOR Janez ZUPANČIČ SLIKA, 2008 Dr. Mihael GLAVAN, LJUBLJANA Krištof ZUPET SLIKA, 2002 Dr. Bogdan JURKOVŠEK, CERKNICA Naša razstava je rezultat petmesečnega trdega volunterskega dela, da smo uspeli izvedeti in zbrati vse razstavljene upodobitve. Brez sodelovanja zasebnikov in javnih institucij to seveda ne bi bilo mogoče. Ob tej priložnosti se vsem iskreno zahvaljujemo za sodelovanje. Člani skupine OSUP J.K.M.B. Dr. Mirko JUTERŠEK Dr. Peter KREČIČ Dr. Lev MENAŠE Akad. kiparka in slikarka B.I.T. Abecedarij v čarobni Bistri Trubarjevi dnevi v Tehniškem muzeju Slovenije Tiskarski oddelekTMS pod vodstvom mag. Martine Orehovec je v počastitev 500-letnice Trubarjevega rojstva pripravil Trubarjeve dneve v prostorih muzeja v Bistri pri Vrhniki. Dnevi so potekali od 3. do 20. junija 2008. Začeli so se z odprtjem gostujoče razstave Vsem Slovencem, ki jo je postavil Zavod Parnas, nadaljevali z delavnicami, dogodki, dokumentarci in dražbo. Med izvajalci unikatnih ustvarjalnih delavnic so bili poleg Mojstra Janeza in sodelavcev TMS, tudi naša Parnas in Zavod za razvijanje ustvarjalnosti. Zunanja postavitev predstave Abecedarij v atriju TMS Bistra. Na odru so besede - Sara Samsa, Alenka Vasic, Jure Starič, Nika Hren, Urša Zalar, Vesna Peterlin ter na oknu knjiga Nuša Gašper. Kot krona dogajanja in sam zaključek Trubarjevih dni pa je bila uprizoritev Abecedarija - večzvrstne predstave KUD Primoža Trubarja Velike Lašče, ki je avtorsko delo štrih KUD-ovih sekcij in njihovih mentorjev. Po državnem srečanju Vizije v Novi Gorici smo si tokrat zadali nov izziv. Abecedarij je bil namreč prvič odigran v zunanjem ambientu, v atriju TMS v Bistri. Tehnična ekipa je opravila levji delež, da je kasneje vse tako dobro potekalo, v nekaj urah je morala ustvariti osvetlitev, ozvočenje, projekcijo ... velik del predstave namreč sloni na zahtevni tehniki - k sreči so bili z nami Matej, Anže, Marko ter Zdenko in Niko - torej tehnična ekipa v popolni zasedbi, ki pa je vendar imela ogromno dela, saj se je ob njihovem prihodu na prizorišče ulila ploha. Sodelavci TMS so pripravili zunanji oder in ves čas pomagali naši ekipi. Igralci so med postavitvijo (organizacijo prihodov in odhodov z odra) morali zaradi ponovnega dežja prekiniti z vajo. Kljub temu se je po 19. uri vreme razjasnilo in ob 21. uri je bilo vse na-red, da se je predstava začela. Kljub manjšemu številu gledalcev, čemur je gotovo botrovalo nestanovitno vreme, so prav vse skupine igralcev, od najmlajših baletk, do srednješolske Gledeje ter starejše igralske ekipe, video sekcije in seveda naših treh fantov, ki jih kar malo skrivamo, saj povzročijo presenetljivi finale - uprizorile predstavo, ki je bila izjemna - tako v interpretaciji vlog kot tudi v sporočilu. Svoje je pripomogel tudi čarobni ambient dvorišča v TMS Bistra, kjer so že pred 20 leti gostili tudi KUD-ovo predstavo Življenje in smrt Primoža Trubarja avtorja Jožeta Javorška. Meglice, ki so se plazile od vode prek peska in travnate preproge so zavile gledalce v zgodbo o Trubarju, ki se v našem primeru dogaja v Igralska in baletna ekipa pri priklonu ob koncu prestave. najdrobnejši in eni prvih njegovih knjig. Starejša obiskovalka je po ogledu Abecedarija s solzami v očeh dejala: »To predstavo bi moral videti sleherni Slovenec. Žalostna sem, ker nas ni bilo več.« Pogovor med Dietrichom (Jože Starič) in Trubarjem (Matjaž Gruden). Za utrinke z izjemno uspele predstave objavljamo nekaj fotografij. Hkrati pa se v imenu ustvarjalne ekipe zahvaljujemo vodstvu TMS Bistra, vsem igralcem, predvsem najmlajšim baletkam in njihovim staršem in seveda tehnični ekipi, mentorjem skupin ter vsem pomočnikom - veseli smo, da nam je s skupnimi močmi v Bistri uspel tako lep podvig z Abeceda-rijem. Za tiste, ki predstave še niste uspeli pogledati, pa ostane še vabilo.Abecedarij bomo ponovili ob zaključku Dnevov evropske kulturne dediščine: na Vidmu vDobrepolju v petek, 26. septembra ob 19.30 na odru Jakličevega doma, na Trubarjevi domačiji na Rašici v soboto, 27. septembra ob 20.00 - zunanja postavitev (predstava bo v primeru slabega vremena izvedena na odru v Levstikovem domu Velike Lašče). Abecedarij bo gostoval tudi na Trubarjevih dnevih v Mariboru 4. oktobra 2008, v Grižah pri Žal cu 22. oktobra ter 24. oktobra 2008 na Trubarjevih dnevih v Laškem. Abecedarij je predstava za vse generacije, zaradi večzvrstnosti in sporočila nagovori vsakega gledalca. Trubarja predstavi v človeški, pogumni in kleni luči, v kakršne svetlobi se po 500 letih vsekakor zasluži bivati in končno prodreti v našo zavest. Praznovanje letošnjih pomembnih obletnic na Triglavu 2. avgusta je bil na Kredarici kulturni večer, posvečen letošnjim pomembnim obletnicam: 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, 250. obletnici rojstva Valentina Vodnika, 1 50. obletnici Henrika Tume, 1 50. obletnici Juliusa Kugyja, 1 30. obletnici Otona Župančiča, 1 00. obletnici Miška Kranjca, 20. obletnici Slovenske pomladi. Organizatorji tega večera so bili Triglavski dom na Kredarici v sodelovanju in s podporo občin Komen, Vrhnika in Velike Lašče. V kulturnem programu so sodelovali: pesnik in igralec Tone Kuntner, igralec Jernej Kuntner, recitator Franci Bozovičar, recitator Andrej Perhaj, citrar Tomaž Plahutnik, baritonist Marko Kobal, Logaški oktet in Mpz JEPA Baško Jezero (iz avstrijske Koroške). Tega srečanja se je udeležilo več kot dvesto ljudi, med njimi več kot štirideset naših občanov. Pohodniki so prihajali na Kredarico iz različnih smeri - iz Vrat po Tominškovi poti, s Pokljuke preko Vodnikove koče ali Doma Planike, mimo Triglavskih jezer preko Doliča in iz doline Krme. Nekaterim pa je bilo dano, da so se pripeljali kar s helikopterjem. Prireditve na Kredarici so se udeležili tudi predsednik Vlade Janez Janša z Urško Bačovnik, predsednik Parlamenta dr.France Cukjati z ženo, župana občin Vrhnika - Marjan Rihtar in Velike Lašče - Anton Zakrajšek. Anton Zakrajšek knjiga velikanka - Abecedarij današnjih dni Vabljeni na prvo živo sestavlianie kniige velikanke ob začetku dnevov evropske kulturne dediščine V Trubarjevem letu 2008 smo prvič razširili delavnico Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti - Knjiga velikanka v formatu B2 (500 x 707 mm) - na več skupin po vsej Sloveniji. Projekt, ki je naletel na izjemen odziv, sofinancira Občina Velike Lašče. K soustvarjanju Knjige velikanke - Abecedarija današnjih dni se je vključilo 45 skupin iz vse Slovenije - od vrtčevskih, v kateri bodo skupaj z mentoricami oblikovali stran za knjigo že triletniki, družin, pa do članov tretje univerze, katerih starost sega proti številki 80. V projektu poleg številnih skupin z različnih koncev Slovenije sodelujejo tudi domače Miške iz Vrtca Sončni žarek, Program za nadarjene OS Primoža Trubarja ter krožek tretje univerze Velike Lašče. V projektu sodeluje skoraj 60 mentorjev, ki skrbijo tako za besedno kot oblikovno izpeljavo strani na izbrano črko. V začetku projekta smo potihem upali, da bo ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja tudi toliko sodelujočih, a je po dostopnih podatkih soustvarjalcev pri Knjigi velikanki - Abecedariju današnjih dni več kot 600. Knjigo bomo sestavili na Trubarjevi domačiji na Rašici na začetku Dnevov Evropske kulturne dediščine. Na prireditvi si bomo ogledali projekcijo fotografij, ki nam bo pričarala ustvarjalne trenutke z nastajanja knjižnih strani v različnih skupinah, v kratkem kulturnem programu pa se bodo predstavili člani skupine TD Podgora, nadarjeni OS Primoža Trubarja Velike Lašče, mladi plesalci in pevec iz OS Ljudski vrt s Ptuja, OS dr. Franceta Prešerna iz Ribnice ter člani krožka Tretje univerze. Prisotne bo nagovoril tudi Andrej Perhaj, velik poznavalec Trubarjevega časa in vodič na Trubarjevi domačiji. Po sestavljanju knjige velikanke bo unikatni izvod Abecedarija današnjih dni na ogled v čitalnici na Trubarjevi domačiji. Vse ustvarjene strani bomo prenesli tudi v elektronski medij in bodo opremljene s podatki o avtorjih ter dostopne na spletni strani Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti. Pridružite se nam pri sestavljanju Knjige velikanke - Abecedarija današnjih dni, ki bo v soboto, 20. septembra ob 15. uri v spominski sobi na Trubarjevi domačiji. V živo si oglejte to izjemno, zanimivo in izvirno knjigo, s katero smo povezali različne generacije v ustvarjalnem snovanju in tako dodali kamenček k pisanem mozaiku praznovanj 500-le-tnice Trubarjevega rojstva. LJUB/ ¿L0VEKC ten Meti letali //i«#/s prtltyo Iii ti m jm od lovor ob potÚ i ¡ i l/irt i.í;". fS kiÜiQot 'TKpiVfrÜno j L rub,u- seJ¡, l"i Zdwísii jfridoii. uč mu prt^m, stA,-e , . , . /•, . /likjoli m toin* HulyPH'.r ka¡¡¿> l/f tU L i, rt- -| J- tffí L-fcr. '...'* 'Ai |. 1.77 -"7JT* »^Cunir; y * ■ttlmírií^ brutfta , h, íijfd, i Izdelana stran za Abecedarij današnjih dni. Ustvarili so jo člani novinarskega in likovnega krožka z OS Lucija z mentoricama Dragico Kocjančič in Andrejo Ozebek. Ustvarjanje strani za knjigo velikanko na Podružnični šoli Sveti Gregor. Sozvočje narave, kulture, Trubarja in skavtov Lubi Slovenci inu usi skautski prijatelni! Sporočamo vam, da smo danes skupaj s skavti stega Škocjan - Turjak odkrivali Trubarjev domači kraj in okolico in preživeli en krasen dan. V lepem sobotnem jutru smo začeli naše druženje na Turjaku in pisana vrvica nas je povezala v veliko skavt-sko družino - od volčičev do odraslih skavtov. Povezani smo v skavtski četici odšli do turjaškega gradu in prisluhnili zanimivi razlagi g. Eugena. Pod turjaškim hrastom, ki je pravzaprav mogočna lipa, smo se razdelili v skupine, dobili naloge, navodila in vse potrebne pripomočke in se odpravili po Učni poti proti Trubarjevi Rašici. Naloge so bile strašno težke, vendar smo jih reševali v prijaznem druženju, klepetu in medsebojnem spoznavanju - v sozvočju z naravo. Da, iskali smo drevesa, jih v odgovorih povezali s Trubarjem, pripeli vse liste na deščico, pobrali tudi nekaj smeti ob poti in poslikali pisane preproge rož na travnikih. Točno opoldne smo bili na Rašici ob cerkvi sv. Jerneja in dobili krasno Trubarjevo malico: proseno kašo s slivami diti zanimivo sozvočje narave, kulture, Trubarjeve veličine in skavtskega druženja. Poslovili smo se v krogu z željo, da se morda spet kmalu srečamo. Ester, AAČ Bratovščina odraslih skavtov Ljubljana Zahvalila bi se vodičema na gradu Turjak in Trubarjevi-ni, družini Zakrajšek ter DOD-u, Društvu za ohranjevanje dediščine Gradež za Trubarjevo malico in ogled zanimivosti Gradeža. Z vašo pomočjo smo skavtom Slovenije pokazali, da tu živijo dobri in veseli ljudje. Melita Štrukelj, stegovodinja Skavtska skupina Škocjan - Turjak 1 in kompot iz suhega sadja. Uh, kako zelo nam je oboje teknilo! Na Trubarjevi domačiji smo poslušali odlično razlago g. Andreja. Trubar je stopil med nas v drugačni, zelo zanimivi pripovedi - z vso svojo veličino in pomembnostjo. Gradež. Prijazna vasica s prijaznimi domačini sredi dolenjskega gričevja! S svojimi pripovedmi so nas pričakali ob čebelnjaku, v sušilnici sadja, v črni kuhinji, ob stari Kogejevi hiši in pod kozolcem, polnim kmečkega orodja. Kje nam je bilo najbolj zanimivo? Pravzaprav povsod, saj vsa vas diha s svojo bogato kulturno dediščino in zavzeto obnavlja in ohranja kulturna izročila. Naš krog smo spet zaključili na Turjaku - zadovoljni, navdušeni in hvaležni Meliti, Marku in vsem ostalim skavtom za krasen dan! Ja, res je bil zelo lep in res jim je uspelo nare- razstava slik na turjaku: Andrej Turjaški in zgodovina krajev Junija v letu Trubarjevem so se na pobudo likovne sekcije KUD Marij Kogoj zbrali likovniki, da za prihajajoči praznik Turjaka, 22. junija, ustvarjajo in slikajo na temo 'ANDREJ TURJAŠKI, PRETEKOLOST IN SEDANJOST TURJAKA Z OKOLICO. Likovno ustvarjanje je potekalo junija, vse do 21. dne v mesecu, ko je bila razstava odprta za ogled. Cilj te razstave je bil krajanom čimbolj natančno prikazati pomembnost omenjenega datuma: 22. junija 1 593 je bila namreč izbojevana velikanska zmaga kranjskih enot, ki jim je poveljeval Andrej Turjaški, nad Turki. Ta zmaga ni bila odmevna samo doma, bila je odmevna po zahodni in srednji Evropi in takrat so mnogi imenovali Andreja kot kranjskega Ahila. Ta zmaga pa je prinesla mnogo veselja tudi Turjačanom, saj so na dan zmage, 22. junija, preimenovali cerkvico na Gori v cerkvico sv. Ahacija - godovnika na tisti dan. V njej je vsako leto žegnanje, ki bo vedno spominjalo na odmevno zmago. Ta datum zmage je za naš kraj Turjak zelo pomemben. Pomemben pa je bil tudi v preteklosti, saj je že kronist Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi zapisal, da na ta dan Turjaški krajani namenijo temu datumu že od nekdaj veliko foto: Marek Gerthoffer Razstava v hodniku knjižnice Škofljica pozornosti. V času praznika kraja Turjak se ljudje veselijo in glasno prepevajo. Od leta 1990 naprej se ob tem prazniku zvrsti tudi mnogo kulturnih in drugih prireditev v organizaciji krajevnih društev. Leta 1990 je bil organiziran prvi pohod na Ahac. KUD Marij Kogoj je leta 1998 ob tem prazniku organiziral najbrž prvi koncert v vsej zgodovini cerkvice na Gori. Nastopajoči so bili: Vokalna skupina Horjul, ZPZ Ro-zamunda Turjak in MPZ KUD-a Primož Trubar Velike Lašče. Program je dopolnila pesnica Nataša Kline, vodil pa ga je g. Matko Zdešar. Lipa, ki je bila v čast zmage zasajena ob poti na Ahac in ki je nudila vsakoletnim obiskovalcem Gore senco, je bila predlanskem požagana. Junija lani pa je krajan Malega Ločnika, Anton Petrič, sam postavil posebno kapelico namesto požagane lipe. Lipino deblo je uporabil za oltar in s tem ohranil 400 let staro deblo. Tudi Turistično društvo Turjak je ob tem prazniku večkrat priredilo srednjeveške dneve, športno mladinsko društvo ŠMD Turjak pa je Turjaške dneve zapolnilo s tekmovanjem malega nogometa in odbojke na mivki. Letošnje likovne kolonije in poznejše razstave, ki je bila namenjena Turjaškemu prazniku (spomin na zmago 22. junija 1593) se je udeležilo 15 likovnih ustvarjalcev, ki so člani likovne sekcije našega KUD-a. To so: Dr. Darinka Grmek - Štrukelj, Vinko Demšar (najnovejši član iz Šentjošta), Marjana Bon-ca, Martina Stare, Cvetka Jakovljevič, Irena Hegler, Drago Petrovič, Breda Novak, Slavka Bavdek, Mateja Zalar, Nuša Dedolale, Saša Strnad, Rudi Košmrlj, Tončka Cimperman in Marija Petje. Razstava, ki je bila za ogled odprta do 29. junija 2008, se je po tem datumu preselila v KNJIŽNICO OBČINE ŠKOFlJICA, kjer si jo je bilo moč ogledati do 1. septembra. To dokazuje medsosedsko sodelovanje, katero je prisotno med nami in Škofljico že vrsto let. Hvala vsem likovnim ustvarjalcem, ki ste ljudi spomnili na bogastvo Turjaške zgodovine in jih dodatno obogatili ter dokazali, da prav v tišini raste največja modrost. Predsednik KUD MARIJ KOGOJ, Franci Pečnik uspešno zaključen velikolaški poletni festival 2008 Velikolaški poletni festival je bil letos zasnovan povsem glasbeno. Zaičel se je v nedeljo, 29. junija, s koncertom promenadnih maršev v izvedbi KUD-a Ribniški pihalni orkester pred kulturnim domom v Robu. Za pogostitev po prireditvi so poskrbeli člani KUD-a Rob. Festival se je nadaljeval v nedeljo, 6. julija, na gradu Turjak, kjer smo že drugo leto gostili del programa Festivala Seviqc Brežice, festivala stare glasbe pod okriljem zavoda ARS RAMOVŠ. Verjetno večini poslušalstva manj poznano glasbo iz latinskoameriškega baročnega obdobja je predstavila skandinavska (zanimivo!) skupina ENSEMBLE VILLANCICO. Kombinacija plesa, petja in instrumentalne glasbe je navdušila dvorano. Koncert so obiskali tudi gostje foruma REMA, evropskega foruma za staro glasbo (European Early Music Network), ki so ob tej priložnosti spoznali tudi Trubarjevo domačijo, grad Turjak ter se srečali z direktorjem zavoda Matjažem Grudnom. Foto: Ni ko Samsa Cerkvica Sv. Primoža in Felicijana na Zgončah je bila odličen ambient za koncert na nevihtno julijsko popoldne. Mlada glasbenika, pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, sta se predstavila z »romantičnim programom večne ljubezni«. Za kozarček in nekaj sladkega je poskrbela družina Juvanec z Zgonč. Vsekakor lahko rečemo, da se je Vel i kolaški poletni festival - pa tudi Festival Seviqc Brežice - zaključil z nepozabnim večerom. Vrhunska umetnika Mechthild Karkow in Vincent Bernhardt, zmagovalca Premio Bonporti, uglednega mednarodnega tekmovanja, ki ga vsako leto v novembru organizira Akademija za staro glasbo v italijanskem Roveretu, sta s poslušalci delila zvoke nenadkriljivega Johanna Sebastiana Bacha. Občina Velike Lašče in Javni zavod Trubarjevi kraji VABILO Arhiv RS, Društvo restavratorjev Slovenije in Javni zavod Trubarjevi kraji vabijo na ODPRTJE RAZSTAVE »Knjiga mene briga«, ki bo v sredo, 1. oktobra 2008, ob 19. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici. Razstavo bo v obliki predavanja predstavila vodja Centra za konserviranje in restavriranje v Arhivu RS dr. jEDERT VODOPIVEC. Razstava bo na ogled vsak dan od 9. do 17. ure do 17. novembra 2008. Vabljeni! javni zavod Trubarjevi kraji in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar vabita na PRIREDITEV OB DNEVU REFORMACIJE, ki bo v petek, 31. oktobra, ob 19. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici. Slavnostni nagovor bo imel evangeličanski škof mag. Geza Erniša, sledil bo koncert vrhunskega tria harmonik SLO A3 Akkordeon trio. Prireditev se bo nadaljevala v Galeriji Skedenj z OTVORITVI jO SLIKARSKE RAZSTAVE udeležencev tradicionalne slikarske kolonije v Murski Soboti po izboru akademskega slikarja Nikolaja Beera. Vabljeni! baletka predstava Baletna sekcija se je predstavila na zaključni prireditvi ob koncu delovanja v 2. sezoni V ponedeljek, 23. junija, je bil ob 18. uri v Levstikovem domu v Velikih Laščah zaključni nastop baletne sekcije, ki deluje v okrilju KUD Primoža Trubarja Velike Lašče. V drugem letu delovanja baletne sekcije, ki jo vodi baletna pedagoginja Saša Stadler, je imela sekcija veliko dela. Poleg rednih vaj v dveh skupinah (4 do 6 let ter 7 do 12 let) je starejša skupina sodelovala tudi pri ustvarjanju skupnega KUDovega projekta Abecedarij, ki so ga poleg baletne sekcije pripravili še odrasli gledališčniki, Gledeja in foto-video sekcija ob praznovanju 500-letnice rojstva Primoža Trubarja. Na zaključnem nastopu, ki je potekal na odru Levstikovega doma, posebej opremljenem z baletnim podijem, so se poleg domačih baletk (ducat najmlajših in tudi toliko plesalk v starejši skupini) predstavile še tri skupine iz Ljubljane, kjer ima Baletna šola Saša svoj sedež. Skozi njihove vaje smo zaslutili, kako se baletke skozi nadgradnjo postopoma bližajo elegantnim in pravilnim izvedbam baletnih položajev, njihovih menjav in vse bolj suvereni govorici telesa skozi glasbo. Najstarejša baletna skupina iz Ljubljane v zbrani drži. V 2. delu predstavitve so skupine zaplesale v kratkih etidah, v koreografijah Saše Stadler in Sabine Selan na Chopinovo, Brahmsovo, Adamovo in Gounodovo glasbo ter se v finalu prav vse prikazale na odru-od najmlajših belih labodkz enim črnim labodom (da ne bo kdo rekel, da so plesale samo deklice!) - do srednješolk in študentk, ki že stopajo na profesionalne poti. Za kostumografijo predstave je poskrbela Marija Pogačnik, za sceno in luči Srečo Brezovar, frizure sta tako domačim kot gostujočim baletkam oblikovali Tanja Gradišek in Darinka Letnar. Po nastopu smo se z veseljem pridružili gostom pri prigrizku, a žal le odrasli člani KUDa, saj so morali otroci (in starši) na zaključno prireditev v šolo, ki jo je vodstvo zadnji teden prestavilo na ponedeljek - na že dolgo prej napovedani dan baletne predstave. Baletna sekcija jeseni spet odpira vrata v svoje vrste - vpis je še mogoč (tel. 041 605 973, Saša Stadler). Vaje v baletnih skupinah bodo potekale ob sredah med 15. in 19. uro (posamezne skupine bodo obveščene, kdaj se začenjajo njihova srečanja) v sejni sobi Levstikovega doma. Vabljeni k vpisu in seveda na svidenje na naslednji baletni predstavi. Nastop starejše skupine baletne sekcije KUD Primoža Trubarja. Ob koncu baletne predstave smo ujeli v objektiv vse nastopajoče. mi 11. državno tekmovanje harmonikašic na diatonični harmoniki raihenburg 2008 v Senovem 71. državno tekmovanje hamonikašic Raihenburg 2008 je bilo v soboto, 16. avgusta 2008, v Senovem. Ta kraj je bil naknadno določen pred začetkom prireditve (ob 17. uri), saj je v okolici Raihenburga v noči iz petka na soboto pustošilo neurje. Že med vožnjo v teh krajih smo opazovali podrto drevje, razkrite strehe, opustošena polja itd. Organizatorja tega tekmovanja očitno to ni vrglo s tira, ampak je z objektivnih razlogov preselil prireditev v dvorano v Senovem. Kljub takšnim težavam je organizator uspešno realiziral tekmovanje in za svoje požrtvovalno delo in trud zasluži vse pohvale. Saša Gačnik Barbara Cimperman Tea Kraljic HMMONKM f nami odšlo kar 35 mlajših od 20 let. KUD Marij Kogoj je dolžan, da svojim članom omogoča sodelovanje na raznih področjih kulture. Pri tem kulturno društvo ni nikoli iskalo materialnih koristi, ampak skušamo s takšnimi akcijami obogatiti mlade duše in jim pomagali razviti čut za odgovornost. S takšnimi gestami bomo nadaljevali tudi v bodoče, saj z njimi zagotovo krepimo medčloveške odnose, krepimo pa tudi solidarnost in demokratičnost družbe, kar je nujno potrebno za naš nadaljnji obstoj. Hvala vsem nastopajočim in udeležencem ekskurzije oziroma izleta. Posledice neurja. Navijači. Letošnjega državnega tekmovanja so se udeležile štiri predstavnice Trubarjevih krajev, ki so sicer članice našega KUD Marij Kogoj. To so bile: Tea Kraljic, Saša Gačnik, Petra Virant in Barbara Cimperman. Tekmovalke je pospremilo okoli 50 privržencev te zvrsti glasbe in s tako veliko podporo je bilo našim udeleženkam tekmovanja mnogo lažje stopiti na oder. Uspeh tako ne more izostati in tudi tokrat ni, saj so se vse štiri uvrstile med prvo polovico. Zato jim še enkrat čestitamo Petra Virant z željo, da prihodnje leto spet nastopijo na že 12. državnem tekmovanju. Najbrž je tekmovalkam tudi jasno, da je trud starejših res dobronameren in za zgled mlajšim, zato je z V S mm SIKD Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ljubljana okolica Trg MDB 14, 1111 Ljubljana, Slovenija tel.: 01/241 05 37 faks: 01/422 26 44 elektronska pošta: oi.ljubljana.okolica@jskd.si razpis za območno likovno razstavo DIALOG V BARVAH »Svetloba, barva in pomen ne obstajajo ločeni. Spreminjajo predmete in predmeti njih.« (Aldous Huxley: Nebesa in pekel, 1956) Spoštovani likovniki in likovnice, Vabimo vas k sodelovanju na Območni likovni razstavi Ljubljana okolica 2008, na temo »Dialog v barvah«, ki bo od 17. 10. do 3. 11. 2008 na Turjaku. POGON SODELOVANJA: 1. Dialog v barvah je naslovna tema letošnjega razpisa za likovne ustvarjalce Osrednje Slovenije v letu 2008. 2. Sodelujejo lahko vsi odrasli likovni ustvarjalci od 1 5. leta starosti dalje, ki delujejo v občinah pod okriljem naše izpostave: Velike Lašče, Ig, Škofljica, Brezovica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani. 3. Prijavljena dela so lahko vseh likovnih smeri in različnih tehnik (slikarstvo, kiparstvo, grafika,...) 4. Vsak avtor lahko prijavi največ dve deli, ki sta nastali v letu 2007 ali 2008. Omejitev formata je 100 x 70 cm. Za posamezno delo se šteje tudi diptih, triptih, če ga je avtor tako zasnoval. 5. Prijavljena dela morajo biti opremljena za razstavo (okvir, na hrbtni strani podatki: ime in priimek avtorja, naslov dela, likovna tehnika, letnica nastanka) 6. Na območni razstavi bodo na ogled vsa oddana dela. Odprtje območne razstave bo v petek, 17. oktobra 2008, ob 19. uri v Domu krajanov na Turjaku. Razstava bo odprta predvidoma do ponedeljka, 3. novembra 2008. 7. Razstavljena dela bo strokovno ocenil akademski kipar ZORAN POZNIC in izbral dela za regijsko razstavo Osrednje Slovenije, ki bo od 10. do 20. decembra 2008, v Galeriji Delavskega doma v Trbovljah. 8. Natančno izpolnjeno prijavnico pošljite na naš naslov najkasneje do petka, 26. septembra 2008!!! Vse nadaljnje informacije o oddaji del, postavljanju razstave ipd., boste prejeli pravočasno, na osnovi vaših prijav! Želimo vam plodno ustvarjanje in vas lepo pozdravljamo, Tatjana Avsec Vodja JSKD-OI Ljubljana okolica O TEMI: Ker državne selekcijske razstave potekajo bienalno smo se na koordinaciji JSKD Osrednje Slovenije odločili, da ustvarjalce kljub temu spodbudimo k ustvarjanju na skupno izhodiščno temo. Letošnja razpisana tematika poskuša posamezne vizualne ustvarjalce vzpodbuditi k drugačnemu dojemanju stvarnosti. Pokazati želi na vrednost posameznikove mikroizkušnje ter le-to skozi njegovo sliko vpeti v dogajanja na makro ravneh. V tem smislu je izhodišče tematike Dialog v barvah aluzija na letošnje evropsko leto medkulturnega dialoga. Na napetosti med barvami in njihovimi kombinacijami lahko gledamo tudi skozi perspektivo in simboliko medosebnih odnosov: sobivanja, konfliktnih situacij ter njihovega reševanja, sožitja in medsebojne tolerance itd. Svoje vizualne izkušnje naj vsak ustvarjalec poskuša izraziti skozi reševanje likovnega problema v svojem likovnem delu - skozi barvne odnose, harmonijo ali kontrast. »....Nezavedno sem gledal pesek, ki sem ga vzel v roko, in naenkrat zagledal prefinjeno lepoto vsakega drobnega zrnca; ni bilo pusto, videl sem, da je sestavljeno iz pravih geometričnih vzorcev, z ostrimi koti, od vsakega se je odbijal bleščeč žarek svetlobe, vsak drobceni kristalček se je svetil kot mavrica....Žarki so se križali in sekali, delali krasne vzorce, tako lepe, da mi je zastal dih...Potem mi je naenkrat zavest osvetlilo nekaj od znotraj in sem živo zagledal, kako je vse vesolje sestavljeno iz drobcev snovi, ki se nam mogoče zdi pusta in mrtva, a je polna mogočne in žive lepote. Za hip ali dva se mi je svet prikazal kot veličasten sij. Ko je zamrl, mi je ostalo nekaj, česar nisem nikoli pozabil in ki me stalno spominja na lepoto, zaprto v vsakem drobcenem prašku snovi okrog nas« (Aldous Huxley: Nebesa in pekel) Prijavnico dobite na spletnem naslovu: oi.ljubljana.okolica@jskd.si oolKD Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ljubljana okolica v sodelovanju z Okoljevarstvenim društvom Barjanski zmaj (www.barje.net) in foto sekcijo pri KUD Škofljica razpisuje fotografsko delavnico: KRAJINSKA FOTOGRAFIJA /Ljubljansko bat je Fotografska delavnica je namenjena ljubiteljskim fotografom, ki imajo osnovno znanje in nekaj izkušenj v fotografiranju in delujejo na območju izpostav JSKD RS Osrednje Slovenije. Delavnica v obsegu 30 ur, bo potekala dva vikenda v septembru: 19.-20. 9. in 26.- 27. 9. 2008, z izhodiščem na ŠKOFlJICI, pod vodstvom prof. fotografije SONJE LEBEDINEC. VSEBINA IN POTEK DELAVNICE TEMA DELAVNICE: Ljubljansko barje-dobrih 1 50 km2 močvirne ravnice zaznamuje neskončen mozaik travnikov, steljnikov, njiv, jarkov, mejic,... in nudi življenjski prostor številnim, vse bolj ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam. Območja, kot je Ljubljansko barje, so v svetu vse redkejša in vse bolj dragocena. K njihovemu varovanju nas sedaj zavezuje tako slovenska kot evropska zakonodaja. S fotografsko delavnico, z njenimi rezultati, želimo pokazati tako lepoto kot negativne vplive človeka na to krajino ter opozoriti na pomen varovanja in ohranjanja te bogate naravne dediščine. 1. TEORETIČNI DEL / 19. sept. 2008, od 17. do 20 ure, v prostorih občine Škofljica: - predstavitev značilnosti Ljubljanskega barja z vidika krajine (predavanje) - osnovne zakonitosti krajinske fotografije: vpliv svetlobe na posnetek, vpliv globinske ostrine na posnetek, kompozicija posnetka,... 2. PRAKTIČNI DEL / na ljubljanskem barju - strokovno vodeno fotografiranje na terenu (tudi z balona,..) (20. 9. in 27. 9. 2008) - individualno fotografiranje na terenu (od 21. do 26. 90 2008) - evalvacija in analiza nastalih fotografij (26. 9. 2008, Škofljica) 3. RAZSTAVA/na ljubljanskem barju: - po zaključku delavnice bodo najboljša dela vsakega udeleženca predstavljena na razstavi, ki bo na prostem, nekje na Ljubljanskem Barju (prostor še ni določen), predvidoma spomladi naslednje leto. Tri najboljša dela z razstave pa bodo po izboru strokovne žirije nagrajena s tiskom informativno-oglasnih panojev (gigant plakati), ki bodo postavljeni na vpadnicah v glavno mesto. Natančen urnik boste prejeli po prijavi. Urnik dela na terenu se bo lahko spremenil glede na vremenske razmere! TEHNIČNA OPREMA: Za udeležbo na seminarju potrebujete: - klasični (analogni) fotoaparat s filmi (barvni in ČB in dia) ali digitalni fotoaparat, lahko tudi oboje - stati v, žično sprožilo - različne objektive (širokokotni, normalni, tele-objektiv,...) Od opreme je odvisna tudi kvaliteta posnetka za informativno oglasni plakat! O MENTORICI: SONJA LEBEDINEC je leta 1988 diplomirala na Akademiji lepih umetnosti v Pragi, smer umetniška fotografija. Leto kasneje je opravila specializacijo na Nacionalni šoli za vizualne umetnosti La Cambre v Bruslju, oddelek za fotografijo in tečaj za oblikovanje skulptur iz mehkih materialov. V letih 1990-94 se je v Bruslju usposabljala na področju restavriranja in konzerviranja umetniških del na papirju in fotografskih emulzijah. Od leta 1995 je profesorica na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. KOTIZACIIA IN PRHAVA: Rok za prijavo je sreda, 10. september 2008! Natančno izpolnjene prijavnice pošljite na naš naslov: JSKD- Oi Ljubljana okolica, Trg MDB 14, 1000 Ljubljana. KOTIZACIJA: 80 € (19.200 SIT, DDV vključen) Plačilo kotizacije: Plačila sprejemamo do zaključka prijavnega roka: - po prejemu prijavnice vam bomo poslali račun (in položnico), ki ga morate poravnati do začetka delavnic! - če je plačnik kotizacije ustanova/društvo, mora le-ta obvezno potrditi vašo prijavnico s podpisom odgovorne osebe in žigom. - že vplačano kotizacijo vrnemo le ob predložitvi zdravniškega potrdila. Število udeležencev je omejeno na petnajst (15), upoštevali bomo vrstni red prispelih prijav! Delavnica se izvede, če je na nanjo prijavljenih najmanj deset (10) udeležencev! informacije: JSKD- Ol Ljubljana okolica, Trg MDB 14, 1000 Ljubljana tel. 01 241 0 5 37, faks: 01 2410 510, e-mail: oi.ljubljana.okolica@jskd.si. Kontaktni osebi: Tatjana Avsec in Branka Golob. Z lepimi pozdravi, „ .. . , , .. , . , ...... , ,. , . . vodja JSKD-OI Ljubljana okolica Prijavnico dobite na spletnem naslovu: oi.ljubljana.okolica@jskd.si ' ' T' . A l atjana /\vsec KUD Marij Kogoj Turjak vabi na SPOMINSKI KONCERT posvečen nekdanji zborovodkinji ŽPZ Rozamunda OLGI JEŽ in 80-letnici rojstva v prof. skladatelja JAKOBA JEZA. Koncert bo v sredo, 24. septembra ob 18. uri v Viteški dvorani na gradu Turjaku. V programu bodo nastopili: - po petih letih ponovno ŽPZ Rozamunda, - mezzosopranistka Barbara Jernejčič in instrumentalni sestav v zasedbi: Anja Brezavšček - flavta, Maruša Brezavšček - kljunasta flavta, Branko Brezavšček - violina, - šolski pevski zbor OS Primož Trubar pod vodstvom Majde Kokoši nek, - violinistka Lara Petrič, - pianistka Eva Zakrajšek. Program bo povezoval g. MATKO ZDEŠAR Koncert podpira tudi Občina Velike Lašče. Vabljeni! Javni zavod Trubarjevi kraji vabi na RECITAL O PRIMOŽU TRUBARJU, ki bo v petek, 3. oktobra 2008, ob 20. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici. Zgodovinsko epsko pesnitev Antona Aškerca Primož Trubar bo interpretiral Tone Kuntner. Glasbena spremljava in slika: Lado Jakša. Lepo vabljeni! POLETNI FESTIVAL V ROBU V sklopu velikolaškega poletnega festivala je v nedeljo, 29. junija 2008, v Robu nastopila ribniška godba. Po prijetni sprostitvi za ušesa smo robarski kudovci poskrbeli za pogostitev vseh prisotnih. Zahvaljujemo se tako nastopajočim, ki so nam polepšali poletni večer, kot tudi občini Velike Lašče, ki je prireditev financirala. Zahvala pa gre tudi Vam, ki ste se festivala udeležili in mu na ta način izkazali svojo podporo. Upamo, da se bomo tudi v prihodnje srečevali ob takšnih in podobnih dogodkih. SIKD Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ljubljana okolica Trg MDB 14, 1111 Ljubljana, Slovenija tel.: 01/241 05 37 faks: 01/422 26 44 elektronska pošta: oi.ljubljana.okolica@jskd.si razpisuje 10-urno gledališko delavnico KONGRUENTNOST »TELO/GLAS/ BESEDILO/GIB« Delavnica bo v soboto, 13. septembra 2008, v Velikih Laščah (Levstikov dom). Namenjena je igralcem ljubiteljskih gledaliških skupin na območju JSKD-OI Ljubljana okolica in širše. Namen delavnice je hitri pregled tehnik in metod, ki nam pomagajo pri izoblikovanju gledališkega monologa, predvsem pa pri harmoniziranju vseh psihofizičnih potencialov igralca: telo, glas, gib, tekst, čustveni naboj. Tehnika: pristop k delu bazira v glavnem na tehnikah šole Jacquesa Lecoqa, pa tudi ostalih velikanov gledališke igre. Skozi intenzivni seminar (10 ur), bomo poskušali izoblikovati gledališki monolog skozi transpozicijo zunanjih dinamik (predvsem delo z glasbo) in njihove aplikacije na igralca/igralko (doziranje dinamik, itd.). Tehnika je zelo učinkovita, saj se na nek način izogiba »suhoparnemu« in konvencionalnemu pristopu k izoblikovanju gledališkega monologa/lika. S tem se izognemo zgolj »mentalnemu, racionalnemu« delovanju, psihologiziranju in razširimo polje delovanja na vse nivoje naše prezence. Na tak način odkrivamo nove razsežnosti/ nove možnosti, ki so ne le nujne v delu vsakega gledališčnika, temveč tudi zabavne in presenetljive, saj nam odpirajo nove poglede na neverjetne razsežnosti naših osebnih potencialov. Delavnica je zaradi svojega pristopa primerna za gledališke igralce, plesalce, mentorje in režiserje. O mentorici: delavnico bo vodila MAJA GAL STROMAR, dramska igralka, pisateljica, pesnica, prevajalka in gledališka pedagoginja. Več informacij o njenem delu dobite na spletni strani http://home.arcor.de/majastromar. POGOJI ZA UDELEŽBO: Udeleženci seminarja s seboj prinesite (na izbiro) daljšo poezijo ali monolog, ki nima manj kot 10 vrstic! Izbira je poljubna. Lahko se poigramo z različnimi žanri - monolog je lahko tudi kuhinjski recept, časopisni članek, ipd. NUJNO pa je, da ZNATE TEKST NA PAMET. Le tako bomo lahko kratkih 10 ur dela najbolje izkoristili! Delovna oprema: obleka naj bo NUJNO udobna trenirka, telovadni copati ali podobno udobno obuvalo. URNIK: sobota, 1 3. september: - od 9. do 14. ure: delavnica - od 14. do 1 5. ure: odmor za kosilo - od 15. do 20. ure: delavnica ROK ZA PRIJAVO: Rok za prijavo je petek, 5. september 2008! Natančno izpolnjene prijavnice pošljite na naš naslov: JSKD - Ol Ljubljana okolica, Trg MDB 14, 1000 Ljubljana. KOTIZACIJA: - 24 € (5.760 SIT, DDV vključen) za člane gledaliških skupin z območja JSKD-OI Ljubljana okolica, - 48 € (11.520 SIT, DDV vključen) za zunanje udeležence. Plačilo kotizacije: Plačila sprejemamo do zaključka prijavnega roka: - po prejemu prijavnice vam bomo poslali račun (in položnico), ki ga morate poravnati do začetka delavnic; - če je plačnik kotizacije ustanova/društvo, mora le-ta obvezno potrditi vašo prijavnico s podpisom odgovorne osebe in žigom; - že vplačano kotizacijo vrnemo le ob predložitvi zdravniškega potrdila. Število udeležencev je omejeno na petnajst (15), upoštevali bomo vrstni red prispelih prijav! Delavnica se izvede, če je na nanjo prijavljenih najmanj deset (10) udeležencev! informacije: JSKD - Oi Ljubljana okolica, Trg MDB 14, 1000 Ljubljana, tel. 01 241 0 5 37, faks: 01 422 26 44, e-naslov: oi.ljubljana. okolica@jskd.si. Kontaktni osebi: Tatjana Avsec in Branka Golob. Prijavnico dobite na spletnem naslovu: oi.ljubljana.okolica@jskd.si Z lepimi pozdravi, vodja JSKD - Ol Ljubljana okolica Tatjana Avsec šolsko leto 2008/09 na naši šoli, OŠ Primoža Trubarja, Velike Lašče Šolsko leto 2008/09 se je na osnovni šoli Primoža Trubarja začelo malo drugače kot prejšnja leta. Po dolgih letih uspešnega ravnateljevanja g. Zgonca, sem 1. septembra, na prvi šolski dan, uradno prevzela mesto ravnateljice. Veselim se novega izziva, hkrati pa se zavedam odgovornosti do učencev, učiteljev, staršev in kraja, v katerem osnovna šola deluje. Prav je, da se vam na tem mestu predstavim, da vas seznanim, kako si predstavljam vodenje šole, v sklopu katerega deluje tudi vrtec, in sodelovanje v ožjem in širšem okolju. Moja poklicna pot se je začela pred mnogimi leti prav na osnovni šoli Primoža Trubarja. Kot razredna učiteljica sem se zaposlila na podružnični šoli Turjak in v šestnajstih letih pridobila dragocene pedagoške izkušnje. Rada sem bila učiteljica in svoje delo sem z veseljem opravljala. Z željo po nadaljnjem izobraževanju sem kot svetovalka za razredni pouk na Zavodu RS za šolstvo nadaljevala s pedagoškim delom. Vključena sem bila v spremembe, ki so se dogajale na področju osnovnošolskega izobraževanja, od uvajanja 9-letne osnovne šole do ostalih sprememb, ki nam jih narekuje naš izobraževalni sistem in izobraževalni organi Evropske unije. Veliko sem se ukvarjala s sodelovanjem šole in staršev, kar trenutno na področju vzgoje in izobraževanja in v širšem družbenem okolju predstavlja aktualno, celo pereče področje. Iz tega področja sem na Fakulteti za družbene vede tudi magistrirala. Kot ravnateljica osnovne šole se zavedam, da obvezna osnovnošolska izobrazba predstavlja temelj osebnostnega in strokovnega razvoja posameznika. Zato mora biti pouk skrbno načrtovan, sodoben, prilagojen razvojni stopnji otrok in naravnan na spremembe, ki se dogajajo na vseh področjih človekovega življenja. Skratka, kakovosten. Temu bomo namenili veliko pozornosti. Vlogo ravnateljice kot pedagoške vodje vidim v odgovornosti za nemoten potek pedagoškega procesa, v skupnem sodelovanju z učitelji in drugimi strokovnimi delavci. Kakovost pouka v veliki meri predstavlja odgovorno opravljanje učiteljevega in učenčevega dela. Učitelj ni več le prenašalec gotovega znanja, ampak je njegova naloga, da učenca celostno, miselno in čustveno aktivira. Učiteljeva naloga je, da učencem omogoči razvoj miselnih strategij, kritičnega razmišljanja in kritičnega presojanja ter vrednotenja lastnega znanja. Trudili se bomo pouk izvajati tako, da bodo učenci pridobivali znanja z lastno aktivnostjo in ob tem razvijali soodgovornost za svoje dosežke. Pozornost bomo usmerjali ne le v to, KAJ bomo otroke (na)učili, ampak tudi na to, KAKO bomo to počeli. Želimo razmišljujoče učence, ki se bodo v prihodnosti s svojimi znanji in spretnostmi znali orientirati v okolju. Za takšno izvajanje pouka je nujno stalno izobraževanje učiteljev, saj se je v današnjem času sprememb nujno seznanjati z novostmi, razvojem stroke in didaktike. Zavedam se, da se kakovost ne gradi le v okviru pouka. Nastaja v sodelovanju in izmenjevanju izkušenj z drugimi javnimi zavodi, društvi in delovnimi organizacijami. Kakovostna rast šole ni mogoča brez sodelovanja v različnih projektih, ki jih razpisujejo različne institucije. Izbrati je treba tiste, ki so povezani s poukom in z rastjo šole, ki temeljijo na njenih močnih področjih in omogočajo razvijanje šibkih. Projekte, ki so na šoli že utečeni in kažejo dobre rezultate, bomo razvijali tudi v bodoče. Posebno pozornost bomo namenili iskrenim odnosom in sodelovanju znotraj šole in vrtca, sodelovanju s starši in v širšem okolju. Sodelovanje prispeva k boljši klimi, boljšim odnosom in posledično tudi k boljšim rezultatom. Odnosi in sodelovanje temeljijo na nekaterih zakonitostih sodelovanja in sobivanja, pa vendar so hkrati nekaj nepredvidljivega, situacijskega, nekaj, čemur je potrebno posvečati veliko časa in previdnosti. Oblikujejo se na vseh področjih šolskega in vrtčevskega dela, načrtovano, pogosto pa nenačrtovano in nepričakovano. Odvisno tudi od tega, kako sprejemamo sebe in druge, skratka, kako delujemo. Pomembnost sodelovanja se kaže že v vrtcu. Da se bo otrok v vrtcu prijetno počutil, so potrebni skupni koraki družine in vrtca že pri navajanju otroka na vrtec in ves čas njegovega bivanja v njem. Medsebojno zaupanje, spoštovanje, strpnost, spoznavanje posebnosti otroka z vsemi razvojnimi zmožnostmi in potrebami ter družine kot celote je pomemben prispevek k pridobivanju občutka varnosti pri otroku. Prvi in osnovni temelj vzgoje je in bo ostala DRUŽINA. Prav zato je sodelovanje med starši in vrtcem kot most, ki veže družinsko in institucionalno vzgojo. Obe obliki vzgoje se smiselno dopolnjujeta, prepletata in medsebojno bogatita. Bistvo dobrega sodelovanja in povezovanja med vrtcem in starši je obojestranska motivacija, ključnega pomena za povezovanje z vrtcem pa je zainteresiranost in odločitev staršev (iz Publikacije za šolsko leto 2008/09). Pomembno sodelovanje s starši se nadaljuje in nadgrajuje v šoli. Eno od novosti, ki v večji meri kot do sedaj omogoča sodelovanje, predstavlja dokument Vzgojni načrt, ki nastaja na teoretičnih vzgojnih izhodiščih in na osnovi razmišljanja učiteljev, učencev in staršev. Na naši šoli smo kot najpomembnejše vrednote izpostavili SPOŠTOVANJE, POŠTENOST, PRIJATELJSTVO in ODGOVORNOST, posebno pozornost bomo namenili pridobivanju delovnih navad učencev. Zapisane vrednote je mogoče privzgajati le v primeru, da vsi, ki smo kakorkoli povezani s šolo, delujemo spoštljivo, pošteno in odgovorno, saj velja, da v največji meri učimo z zgledom. Zavedamo se pomembnosti celostnega razvoja učencev tako na izobraževalnem kot vzgojnem področju, ki poteka tako v šolskem kot v domačem okolju. Starši s sodelovanjem s šolo pomembno prispevajo k razvoju otrokovih vrednot in oblikovanju vrednotnega sistema. Verjamem, da nam bo skupaj uspelo. Prav je, da izpostavim tudi odgovorno učiteljevo in vzgojiteljevo delo, ki ga dobro poznam in cenim. Zavedam se, da tudi pedagoški delavci potrebujejo spodbudno okolje in podporo. Učiteljevo delo ne predstavlja le delo v razredu, in delo vzgojitelja ni le izvajanje programov v vrtcu, ampak tudi vlaganje v osebnostni in strokovni razvoj. Rezultati takšnega dela so vidni predvsem v načinu učenja in poučevanja in v smiselnem uvajanju sprememb. Veliko je dobrih učiteljev in vzgojiteljev, ki svoje delo vestno in kvalitetno opravljajo, vendar številni od njih svojega dela pogosto ne predstavljajo navzven in so premalo prepoznavni. Pojavlja se utrujenost in preobremenjenost. Prav je, da se strokovno, vestno in odgovorno delo primerno izpostavi in pohvali. Z razmišljanji in načrti o spremembah in dosežkih v šoli in vrtcu bomo pravočasno seznanjali starše, občino kot ustanoviteljico in ostale občane/občanke, saj šola z vrtcem predstavlja institucijo, ki je v tem času in prostoru vpeta v okolje, v katerem deluje. Želimo pa si, da tudi vsi, ki ste kakorkoli povezani s šolo in vrtcem, nas seznanjate s svojimi načrti, predlogi, željami in pričakovanji po sodelovanju. Naj zaključim prispevek z besedami moje tašče, Darinke Ko-lar, ki je kot ravnateljica vrsto let uspešno vodila osnovno šolo Senovo. Ob imenovanju za ravnateljico osnovne šole v Velikih Laščah mi je dejala: »Metoda, včasih je bilo biti učitelj težko, a lepo. Danes je največkrat težko.« Moj cilj je, da ob strokovnem delu, podpori in sodelovanju, doživimo kar največ lepih trenutkov. lovska učna pot - zaključek podaljšanega bivanja v lanskem šolskem letu Hvala lovcem lovske družine velike lašče za ogled, organizacijo in strokovno predstavitev lovske učne poti. Še v zimskem času je našo šolo v okviru podaljšanega bivanja obiskal lovec Jernej in nam predstavil divjad v naših gozdovih ter delo lovcev. Učenci so bili nad predavanjem navdušeni. Z lovcem sem se tako začela dogovarjati, da nam bi njihovo delo še praktično predstavili v gozdu. Konec junija se je 43 otrok podaljšanega bivanja od 1. do 5. razreda odpravilo na ogled lovske učne poti. Lovci so nam pokazali krmno njivo, visoko prežo, krmišče za divjad v obliki kozolca. Sredi gozda so v prelepi naravi prikazali vso lovčevo opremo; manjkal ni niti lovski pes Brin. Pokazali so, da so mojstri polhanja. Učenci so si z zanimanjem ogledovali sledi živali in nestrpno čakali, da bi kakšno tudi videli. »Zal« tako težko pričakovanega medveda nismo srečali, tudi v bližini opuščenega brloga ne. Smo si pa ogledali njegove sledi ter sledi drugih živali v okolici kaluže. Razkazali so nam tudi preprečevalno krmišče s krmilnikom, pripravili koruzne storže in tako smo lahko z njimi založili krmišče. Lovska učna pot se je zaključila pri lovskem domu, kjer so nas lovci prijetno presenetili in nas pogostili z obilno malico. Tudi dež na koncu ni mogel preprečiti, da se domov ne bi vrnili s prečudovitimi vtisi, obilico novega znanja in navdušenja nad lovstvom. Jernej Marolt, Zdravko Vilar, Igor Kladošek, Alojz Marolt, Anton Indihar, Alojz Indihar, Milan Indihar, Branko Indihar, Franc Purkat in Brin ter dr. Viktor Ceč - hvala vam za prelep zaključek podaljšanega bivanja v šolskem letu 2007/08. Renata Gradišar in učiteljice podaljšanega bivanja ZAHVALA Pevci mladinskega pevskega zbora se zahvaljujemo občini Velike Lašče in županovemu skladu za prejeta sredstva, ki so nam pripomogla, da smo si ogledali Prago in se udeležili tekmovanja v Olomoucu in dosegli srebrno plaketo. Mladinski pevski zbor osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče jamboree navdušil skavte ... in vse ostale Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) je v nedeljo, 3. avgusta, zaključilo s prvim slovenskim skavt-skim jamboreejem, ki je potekal pri Podturjaku. jamboree, oziroma vseslovenski skavtski tabor je v dveh tednih povezal 3.500 skavtov različnih starostnih skupin iz celotne Slovenije in zamejstva. Njegovo geslo »Norost, ki deluje!« je resnično učinkovalo in pozitivni skavtski duh je zajel vse navdušene udeležence. Prvi slovenski skavtski jamboree je združil vse slovenske skavte - 700 najmlajših volčičev, 1500 izvidnikov, 800 popotnikov, 120 slovenskih zamejskih skavtov, 120 odraslih skavtov, 120 nekdanjih voditeljev z družinami in 200 članov osebja, ki je skrbelo za nemoten potek prireditve. Skupaj smo se zabavali v športnih igrah in veselih večerih, v delavnicah smo spoznavali značilnosti Slovenije in s svojim skavtskim duhom potrdili, da je skavt vedno pripravljen. Zato nas tudi občasni nalivi in toča niso zmotili, tako da se je program nadaljeval, četudi v blatu. Vrhunec dogajanja je bila skupna velika igra, v kateri smo ugnali našega sovražnika Bipanebom-a. Ker se boji oranžne barve, smo iz vseh slovenskih skavtov sestavili ogromno oranžno lilijo in ga tako premagali. V trenutku zmagoslavja nas je prišel pozdravit tudi predsednik Državnega zbora RS France Cukjati. Povedal je, da je navdušen nad množico skavtov, ki raje kot za televizorjem in pred hladilnikom tabori v naravi in resnično doživlja življenje tako, kot je - z vsemi izzivi in presenečenji. Podobnih misli so bili tudi naši ostali gostje: ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Do-linar, celjski škof Anton Stres, evropska poslanka Ljudmila Novak in sekretarke z ministrstev za šolstvo in šport Magdalena Sverc, za okolje in prostor Nada Pavšer ter visoko šolstvo Ida Praček. Nad skavtsko energijo pa sta bila navdušena tudi glasbena gosta Adi Smolar in Nina Pušler. Na izvedbo tako velikega dogodka smo se dobro pripravili, saj je jamboree potekal na 8 hektarov velikem travniku, kjer smo napeljali 5 ilometrov kablov za potrebe ozvočenja in po tleh položili 16.000 tlakovcev, ki so nas v deževju varovali pred blatom. Na prostoru smo postavili 300 šotorov za 8 oseb in še veliko členarjev civilne zaščite, ki je izdatno pomagala pri pripravi tabora. Vsak dan smo porabili tudi ogromno hrane, saj smo na dan pojedli približno 700 kg kruha, tono in pol sadja in 360 litrov mleka. Zbrana množica je pridelala 20 m3 smeti, ki smo jih pridno ločevali. Sicer pa smo že med letom v ekološki akciji zbrali 350 ton starega papirja in še 4 tone odpadlih kovin. Jamboree smo pripravili v letu praznovanja 18-letnice ZSKSS in kot je ob tem dogodku povedal načelnik ZSKSS Sandi Hribar, je jamboree uvod v nov vzgojni namen. Ta je usmerjen k večji ekološki osveščenosti in poudarjanju prostovoljstva na različnih ravneh. Zato se bomo skavti na taborni prostor ponovno vrnili naslednjo pomlad, ko bomo domačinom pomagali pri čistilni akciji. Hribar pa hkrati upa, da bo Prvi slovenski skavtski jamboree skavtom dal veliko zaleta in motivacije za mnogo nadaljnjih skavtskih let. Predvsem pa, da bo v otrocih pustil lep spomin na poletje, ki so ga v Podturjaku preživeli skupaj s svojimi vrstniki iz celotne Slovenije. Sponzorji skavtske skupine Škocjan - Turjak 1 na jambore- eju so: - občina Velike Lašče, - M.P.R. d.o.o, - Elektroinstalacije Matrin Tomažin sp., - Zvon ko Centa sp. Melita Štrukelj, stegovodinja Norost deluje!!! Na Jamboreeju smo se zbrali skavti nje in skavti iz vse Slovenije, tudi zamejski slovenski skavti iz Trsta in Gorice so prišli. IV smo se zbrali 19. julija v Podturjaku, kjer smo preživeli sedem dni samo IV, nato pa še skupaj tri dni z IV in PP. Veliko se je dogajalo, spoznali smo veliko novih prijateljev in prijateljic. Imeli smo tudi pot preživetja - bila je zelo zanimiva, na koncu smo prišli vsi blatni, mokri in nasmejani. Da bi si prislužili našitek, smo morali oditi v skavtski laboratorij, kjer so preizkušali naša skavtska znanja ... seveda smo jih vsi uspešno opravili in si ga prislužili. Na skupnih zabavnih smo se zbrali pred odrom, kjer smo peli, plesali, se pogovarjali in skakali po blatu. Za duhovnost je bilo poskrbljeno, saj je bila sv. maša vsako jutro ob 6.1 5. Udeležil se jo je tisti, ki je hotel. Ja, imeli smo tudi (ne)srečo, ker nas je že drugo noč žalil dež. Nekateri smo imeli že poplavljene šotore, zato so organizatorji hitro organizirali prenočišče v Zelimljah. Med potjo tja smo peli, se pogovarjali in smejali. Skupni del se je začel v petek, ko so se nam v Podturjaku pridružili IV in PP. Takrat smo lahko preizkusili naše geslo »Norost, ki deluje«. Zbralo se nas je okoli 3500. V soboto smo imeli veliko igro, naredili človeško lilijo (simbol skavtstva) in imeli nor zabavni večer. V nedeljo pa smo imeli zaključno mašo in slovesnost, nato smo se poslovili in odšli domov, razen PP-ja, ki še niso zaključili jamboreeja, ampak so odšli po različnih koncih Slovenije. V spominu mi bo ostalo blato, nočni pohod v Zelimlje. Ne bom pa pozabil tudi na vse nove prijatelje ter nore zabavne večere! David Savli - Zavzeti sokol, četa Vztrajni bizoni Prvi dan smo nekako prespali, zato nam je Bog poslal obilo dežja, kar nas je primoralo, da smo vstali ob enih zjutraj in ob treh že korakali v Zelimlje. Po dveh dneh »počitka« smo se suhi vračali v tabor, toda bilo je še zmeraj vse blatno, kar nas je zelo razveselilo kljub temu, da nam je povzročal nekaj nevšečnosti. V sredo pa smo se odpravili na pot preživetja, ki je trajala dobri dve uri. Nazaj smo se vrnili blatni kot pujsi. Za sredo pa je prišel četrtkov večer. 1 500 izvidnikov in vodnic se je zbralo pred odrom in se zabavalo. Ob zaključku se je prižgal kres, rakete pa so razsvetlile temno noč. Za posladek pa smo dobili krofe!!! Naslednje jutro smo nestrpno čakali volčiče in popotnike. Malo smo bili razočarani, ker smo bili raje sami, vendar smo zdržali teh nekaj dni in uživali norost, ki deluje. Res je bilo NORO!!! Miha Savli - Raziskovalni rakun, četa Vztrajni bizoni Na jamboreeju je bilo super. Najbolj se mi je v spomin vtisnil dogodek, ko smo morali zaradi poplavljenega šotora ob treh zjutraj pešačiti do Zelimeljske gimnazije, kjer smo potem preživeli dva dneva. Zanimivo je bilo tudi, ko smo imeli pot preživetja z blatnimi in vodnimi presenečenji, kjer smo ugotovili, da smo kar trpežni. Tudi garderoba je bila ob prihodu domov zelo lepa, vse je bilo v »rjavih tonih«. Želim si, da bi bil jamboree čim večkrat, ker je to nepozabno doživetje. Ana Bencina, četa Vztrajni bizoni Prvi slovenski jamboree mi je bil zelo všeč. Med seboj smo pletli prijateljske vezi in se ob večerih skupaj zabavali. Od vseh stvari, ki smo jih doživeli mi je bila pot preživetja najbolj všeč. Saša Koren, četa Vztrajni bizoni Od 19. do 27. julija smo imeli skavti iz vse Slovenije in zamejstva 1. slovenski skavtski jamboree. Na njem smo spoznavali nove prijatelje in korenine skavtstva, slovenstva in krščanstva. Kljub dežju, blatu in utrujenosti (neprespane noči) smo se odlično zabavali. Upam, da se bo dogodek kot je bil ta, ponovil še kdaj. Luka Koren - Delavni fazan, četa Vztrajni bizoni Najlepše je bilo v blatu na poti preživetja. Bilo je zelo veliko prostega časa za spoznavanje novih prijateljev. Je bilo pa res malo preveč mokro (okoli enega izmed prireditvenih šotorov je plavala raca). Aljaž Jakob - Razgledani sokol, četa Vztrajni bizoni Na prvo vseslovensko druženje skavtov smo se pripravljali že od začetka leta. Tabora sem se zelo veselil. Volčiči in volkuljice smo nekaj dni preživeli v OS na Vidmu, nato pa smo se pridružili starejšim skavtom v taboru v Pod-turjaku. Najbolj mi je bilo všeč, ko je padal dež in smo imeli priložnost spati na »vodnih posteljah« kar brezplačno; skakali smo tudi po blatu, igrali osla in se polivali z gasilsko cevjo. Spoznal sem tudi veliko novih prijateljev. Zelo sem vesel, da tabora nisem zamudil, ker je bilo nepozabno in je lahko žal vsakomur, ki ga ni bilo z nami. Anže Kovačič, krdelo Navihane tačke Čeprav nisem imela dežnika ali pelerine, mi je bilo na taboru zelo všeč. Najbolj všeč mi je bil boj z Ostrogoti. Bilo je raz- burljivo in zelo zabavno. Prvo noč nisem mogla veliko spati, toda druge noči so mi bile še kar všeč. Petra Franko, krdelo Navihane tačke Letos mi je bilo najbolj všeč tacanje po blatu. Všeč mi je bilo tudi to, kako smo premagali Ostrogote. Luka Savli, krdelo Navihane tačke Meni je bil najbolj všeč blato, ker smo se igrali v njem. Drugače mi je bilo vse všeč. Spela Jakob, krdelo Navihane tačke Na jamboreeju mi je bilo zelo všeč. Imela sem se zelo dobro, ker je veliko deževalo je nastalo blato. To z blatom je bilo najboljše. Tega ne bom nikoli pozabila. Neža Jakob, krdelo Navihane tačke Se spomnite tiste pesmi Brayan Adamsa - Summer of 69? Če se spomnite, potem veste o čem govori besedilo? No, tako nekako se mi je zdelo letošnje poletje, eno izmed najboljših do sedaj! Čeprav smo nekateri garali in delali kot nori, smo se vseeno zabavali in izkoristili možnost spoznavanja z ostalimi 3500 skavti in predvsem skavtinjami. Prišlo je do »velikega burna« novih spoznanj, izkušenj. Smeha, zabave in taroka. Predvsem smeh je bil tisti, ki nas je spremljal skozi tabor, poleg dežja in blata seveda (tudi taroka). Mislim, da smo skavti lahko ponosni nase, saj smo se res zabavali in pripeljali tabor do konca s stilom! Jan Savli - Vsevedi rakun, klan mogočnega hrasta želiš biti z nami? Skavtska skupina Škocjan - Turjak začenja novo skavt-sko leto in še večjo akcijo, saj skavtski duh še vedno kraljuje in norost deluje ... ... in če želiš, da deluje tudi pri tebi, hitro skoči na našo spletno stran in se prijavi. Ampak pozor - prijave potekajo samo do 20. septembra!!! Se z večjim veseljem pa ste k nam vabljeni vsi, starejši od 18 let. Spletna stran skavtov Škocjan - Turjak 1: http://users. skavt.net/skoturj1. Melita Štrukelj, stegovodinja za vse, ki mislite na nas! ne veste, kam s papirjem in zamaški ...k skavtom! Kot ste že v prejšnji številki izvedeli, bomo oktobra ponovno zbirali papir in novost... tudi plastične zamaške. Zabojnik za papir bo na Turjaku od petka, 10. oktobra, do vključno nedelje, 12. oktobra. Naprošamo vas, da papir tja prinesete sami. Za večje količine papirja (nad 50 kg) nas lahko pokličete in vam ga odpeljemo mi. Ravno tako ga odpeljemo vsem tistim, ki papirja sami ne morete prinesti (starejši, tisti brez prevoza ...) Plastične zamaške pa lahko oddate skavtom, ki vas bodo počakali po vsaki sv. maši v nedeljo, 12. oktobra. Kontakt za nujne primere in informacije: 040 423 674 Melita Štrukelj, stegovodinja Skavtska skupina Škocjan - Turjak 1 Društvo podeželskih žena Velike Lašče Društvo je prostovoljna, nepolitična in nevladna stanovska organizacija, ki med svoje člane lahko sprejme vsako žensko, ne glede na starost, izobrazbo in socialni položaj. S svojim delovanjem skuša obogatiti življenje vseh generacij. Otrokom si prizadeva predstaviti kulturno in naravno dediščino njihovih dedkov in babic,srednjo generacijo želi navdušiti za zdravo življenje v sožitju z naravo, starejšim pa pomaga podoživljati čudovite spomine na mladost. Zaradi široke palete aktivnosti lahko zadovolji najrazličnejše potrebe in interese, ki jih med drugim omogoča povezovanje z drugimi društvi, organizacijami in ustanovami širom Slovenije in po svetu. Svojim članom ob tem ponuja kvalitetno izobraževanje na različnih področjih in poskrbi za pestro družabno življenje. Omogoča spoznavanje življenja na podeželju v preteklosti in njegove kvalitete spretno in smiselno prenaša v sodobni čas. Začetki društva segajo v čas, ko je delovalo kot aktiv kmečkih žena. Uradno je bilo ustanovljeno leta 1998 in kot tako deluje še danes. Aktivne članice takratnega društva, ki je delovalo pod okriljem pospeševalne službe smo tudi povabile na našo prireditev in se jim zahvaljujemo za takratno in sedanje delo, ker so začele, kar me nadgrajujemo. ga. Milka Podlogar Logarji g. Rado Meden-kmetijski pospeševalec Smarje-Sap ga. Anica Prijatelj Velika Slevica ga.Vida Oblak Velike Lašče ga. Francka Stritar Velika Slevica ga. Majda Košir Velika Slevica ga. Milka Prijatelj Velike Lašče ga. Anica Hočevar Mala Slevica ga. Ana Gačnik Knej ga. Iva Tomšič Kaplanovo ga. Tončka Komac Prilesje ga. Milka Debeljak sedanja predsednica društva Leta 2003 smo zasnovale in tudi uresničile projekt, v okviru katerega smo si zadale nalogo iztrgati pozabi in ohraniti žensko nošo iz let okoli 1900, ki je takrat veljala za pražnjo. Najbolj se povezujemo s KONJEREJSKIM DRUŠTVOM, tudi njihovi člani so se oblekli v moško nošo iz istega obdobobja. Društvo se predstavlja z društvenim praporom, ki smo ga prav tako kot obleke predstavile peto leto delovanja. Na eni strani je izvezen kruh v peharju, ki predstavlja hrano nasploh in življenje. Sv. Marta, zavetnica gospodinj, pa je upodobljena na drugi strani in ob njej datum, ko goduje - 29. julij - in napis KDOR KRUH DELI, SE MU V ROKAH MNOŽI. Pri bolj delovnih predstavitvah uporabljamo svoje prte, na katerih je prav tako izvezen kruh v peharju in so delo naših članic, in predpasnike, ki so prav tako delo naših članic. Vedno smo pozorne na dogajanja v občini in izven nje ter se z veseljem odzovemo na povabila k sodelovanju. Nekaj dogodkov med letom pa tudi same organiziramo in jih v okviru društva tudi predstavimo širši javnosti. Kronološko si med letom sledijo takole: najprej je koncert v domači dvorani ob materinskem dnevu; dan gospodinj praznujemo 29. julija, domačega župnika poprosimo, da daruje mašo in se je tudi gospodinje udeležimo, povabimo tudi gospodinje iz sosednjih društev in naše druženje popestrimo z raznimi dejavnostmi. Jeseni, prvo soboto v oktobru, pa organiziramo marmeladni dan in bučarijado, kjer predstavimo svoje izdelke iz sadja in zelenjave, drobno pecivo in še marsikaj, kar znamo. Veliko sodelujemo s knjižnico Prežihov Voranc. Vedno nam radi priskočijo na pomoč. Skozi celo leto na različnih prireditvah sodelujemo z učenci osnovne šole PrimožaTrubarja. V jubilejnem Trubarjevem letu je naš skupni projekt TRUBARJEV KRUHEK. Pri našem delu nam pomagajo tudi OBČINA VELIKE LAŠČE, KMETIJSKA ZADRUGA VELIKE LAŠČE, OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA Leta 2004 pa je iz obeh društev, DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA in KONJEREJSKE-GA DRUŠTVA, prišla ideja, da moramo izpeljani skupen projekt: obleči svoje članice in člane v razpoznavne obleke in to nadgraditi. Da so obleke obeh društev prišle še bolj do izraza, smo se člani obeh društev pokazali v parih. Samo stanje in slavnostni sprehodi so bili kmalu dolgočasni in sklenili smo, da se povežemo v FOLKLORNO SKUPINO in se skupaj naučimo še kakšnega plesa. Občina je naše ideje takoj tudi finančno podprla in financirala strokovno podkovano voditeljico. Marca smo začeli trenirati in junija istega leta tudi že nastopili na trškem dnevu. Trenutno sodeluje deset članov in dva harmonikaša. Vedno se z veseljem odzovemo na vabila in pokažemo, kako se zavrtimo. Ob 10. obletnici uradnega obstoja društva smo pripravile prireditev, na katero smo povabile tudi članice sosednjih društev. Vera je aktivirala »ta mlade«. Marjana, Martin in Tomaž so del naših aktivnosti strnili na CD in nam to tudi prikazali med prireditvijo. Del našega druženja se je zaključilo pri Andreji, ki nam je postregla z obaro. Po okrepčilu so kar trije harmonikaši raztegnili mehove. Živahno se je pelo in plesalo. Za veselo druženje in prijetno dopoldne se vsem lepo zahvaljujemo. Našemu vabilu so se odzvali tudi člani Turistično narodopisnega društva Razkrižje. Veselo družbo je del dneva prevzela Marjana in jih s postankom na Podsmreki odpeljala na Lužarje, kjer jim je tudi g. Adamič povedal marsikaj zanimivega. Ustavili so se pri sv. Primožu in pozno popoldne zaključili naše druženje pri Janezu in Zdenki v Robu. Naj se vam vsem pridnim gospodinjam, ki ste napekle čudovite sladke dobrote zahvalim za ves trud in vloženo delo. Članice DPZ Velike Lašče upamo, da se bomo še velikokrat srečevale in sodelovale na različnih prireditvah. za DPŽ Bojana Dolšina V Gornji Radgoni smo se udeležili tekmovanja v plesanju polke. Drugo mesto sta zasedla Marta Debeljak in Peter Indihar.. Čestitamo. Za DPZ Bojana Dolšina Vabilo na 9. pohod in srečanje na stičišču 4 občin v Vrbici v Iški tesni, ki bo v soboto, 27.septembra 2008. Pohod bomo začeli ob 08:30 iz Krvave Peči (občina Velike Lašče), iz Iškega vintgarja (občina Ig ), z Vidovske planote z Osredka (občina Cerknica), z Rakitniške planote iz Rakitne (občina Brezovica). V Vrbici, ob sotočju potokov Iške in Zale se bomo srečali nekako ob 1 0. uri, potem pa bomo skupaj odšli v Krvavo Peč, kjer bosta gostitelja občina Velike Lašče in društvo Claustra Alpium luliarum pripravila srečanje pohod ni kov. Odhod avtobusa izpred OS Velike Lašče bo ob 07:45. Po zaključku prireditve bo pohodnike odpeljal avtobus iz Krvave Peči nazaj v Velike Lašče. Zahtevnejše pohodni ke pa bo kombi izpred OS odpeljal ob 6:00 na Lužarje, kjer bodo začeli svoj daljši pohod v iško tesen. Ne pozabite: primerna obutev in obleka vas bosta obvarovali pred vodnatostjo iške tesni. V primeru dežja bomo pohod prestavili. Z veseljem vas pričakujemo! Občina Društvo Velike Lašče Claustra Alpium luliarum sport 33 TROBLA 5/2008 LOKOSTRELSKI KLUB TURJAK POD NOVIM VODSTVOM Člani LOKOSTRELSKEGA KLUBA TURJAK smo na izrednem občnem zboru dne 5. junija 2008 izvolili novega predsednika: Antona Marolta. Kmalu po izvolitvi je predsednik sklical razširjeni sestanek, kjer smo se konstituirali in konstruktivno pristopili k delu. Zbrali smo se na delovni akciji, zaradi nujnih popravil obrabljenih tarč, na katere bomo še letos, predvidoma oktobra izvedli tekmovanje gozdni krog za slovenski pokal. Kupili smo tudi nekaj novih tarč in lokostrelske opreme za potrebe kluba. Potrdili smo sodelovanje s slovenskimi skavti, ki bodo julija organizirali tabor pod Turjakom. Lokostrelci bomo poleg številnih drugih delavnic prikazali vzdrževanje in izdelovanje lokostrelske opreme in zainteresirane učili streljanja. Posamezniki se redno udeležujemo tekmovanj za evropski pokal, dosegli smo naslednje dosežke: 19. in 20. april 2008, Vorau, Avstrija: Člani: 2. mesto Nejc Goršič, 4. Marjan Kocman, 6. Božo Kovačič, 8. Marko Mi hal ič, 14. Štefan Gruden Članice: 1. mesto Ana Gruden 14. in 15. junij, Moninec, Češka: Člani; 1. mesto Edo Goršič, 2. Marjan Kocman, 5. Božo Kovačič, 6. Nejc Goršič, 9. Marko Mi hal ič, 19. Štefan Gruden Članice: 1. mesto Ana Gruden 5. in 6. julij 2008, Dolenjske toplice, Slovenija: Člani; 2. mesto Nejc Goršič, 4. Edo Goršič, 5. Štefan Gruden 6. Marjan Kocman, 7. Marko Mi hal ič, 8. Božo Kovačič Članice: 2. mesto Ana Gruden Kadeti: 1. mesto Blaž Goršič Finalna tekma za evropski pokal bo septembra na Slovaškem. Poleg evropskih smo se v letošnjem letu udeležili tudi vseh tekem za slovenski pokal, 3-D pokal, jadranski pokal in drugih klubskih tekem. Ob tej priložnosti obveščamo vse občane, od tistih najmlajših do najstarejših, ki ste zainteresirani za lokostrelstvo, da smo vam na voljo vsak četrtek ob 1 7.00 na gradu Turjak, kjer se lahko preizkusite v lokostrelskih veščinah. Za dodatne informacije pokličite na 041 569 335 - Štefan Gruden. Štefan Gruden CESTNO HITROSTNO KOLESARSKO TEKMOVANJE V, KR0N0METRU V nedeljo, 22. junija 2008, je bilo v organizaciji TVD Partizan Velike Lašče izvedeno kolesarsko tekmovanje v kro-nometru. Tekmovanje je potekalo na cesti Knej-Karlovica. Tekmovanje je bilo odprto in namenjeno rekreativcem. Naši občani so tekmovali tudi za občinsko prvenstvo. Rezultati Moški nad 40 let 1. Franc Kutnar 8:44 2. Matej Hren 3. Jože Starič 4. Anton Hočevar 5. Mirko Pavšič 10:59 9:11 9:30 10:13 Učenke OŠ 1. Neža Hočevar 9:08 Učenci OŠ 1. Nejc Hren 9:12 2. Jakob Hočevar 10:42 3. Urban Gruden 11:17 4. Jan Zakrajšek 1 2:1 2 Ženske Irena Hren 11:10 Zala Hočevar 14:25 Moški do 40. let Klemen Košir 7:48 Luka Košir 7:57 Jože Škulj 8:39 Jernej Košir 8:54 Jure Adamič 9:14 Primož Žagar 9:27 Jure Starič 10:08 Primož Podlogarl 1:02 Nejc Hočevar 12:57 KICKBOXING EVENTS Ponovno smo tu in čas treningov se nezadržno bliža. Počitnice so (pre)hitro minile in šola je ponovno postala nekaj vsakdanjega. Dobra novica je ta, da se v sredini septembra začnejo tudi treningi kickboxa. Verjamem, da vsi, ki ste lansko sezono trenirali do konca sedaj komaj čakate na nadaljevanje pridobivanja znanja tehnike, novi člani pa se bodo pod budnim očesom obeh trenerjev učili začetnih tehnik in poskušali dohiteti svoje vrstnike. Omenim naj, da smo v zaključku sezone pripravili nastop skupaj s skupino, ki trenira gimnastiko in pokazali kaj smo se naučili v nekaj mesecih treninga. Odzivi občinstva so bili več kot zadovoljivi, pogrešali pa smo nekaj vidnejših ljudi v našem kraju med gledalci. Upamo, da se bo to v tej sezonoi spremenilo in bomo deležni večje pozornosti za naš trud. Treningi bodo po novem urniku potekali vdveh skupinah in sicer od 18:00 - 19:00 ure (toreki in četrtek) potekajo treningi mlajše skupine do 15 let, od 19:00-20:00 ure pa so na vrsti starejši člani. Novost je tudi to, da z mesecem oktobrom začnemo treninge v Ribnici (športni center). Treningi bodo potekali ob enakih urah, prav tako so enako razdeljene skupine, le da v Ribnici treniramo ob ponedeljkih in sredah. Torej vsak član lahko trenira štirikrat na teden brez doplačil. V nadaljevanju bi predstavil še malo potek treningov v bodoče, natančneje pa si lahko vse skupaj ogledate na www. kickboxi ng-spirit.si. Leta pri katerih začnemo s treningi niso odločilnega pomena. Pri kickboxingu sta pomembna vztrajnost in osebne želje posameznika. Predvsem je pomembno, da kickboxinga ne jemljemo kot "pretepaški šport" in se z njim pobliže spoznamo. Tekmovalni kickboxing predvsem semi in light contact temeljita na poudarku tehnike v kombinaciji z dobro telesno in psihično pripravljenostjo tekmovalca. Omenjeni disciplini kickboxinga sta v klubu tudi najbolj zastopani, prav tako, pa je zagotovljeno večje število domačih in tujih tekmovanj za tekmovalce. Začetniki: spoznajo kickboxi ng kot borilni šport in se naučijo osnovnih udarcev in gibanja. V tej fazi je zelo pomembno pravilno izvajanje tehnik udarcev, kar zelo olajša delo v nadaljevanju. Poglavitna naloga trenerjajespodbujati delovne navade posameznika, motivacija, poskrbeti za pravilno izvajanje tehnik, trajanje začetne faze pa je odvisno od vsakega posameznika posebaj. Nekateri napredujejo hitreje, drugi so vztrajnejši,... Nadaljevaljni: člani, ki obvladujejo osnove pričnejo s treniranjem bolj zahtevnih tehnik in naprednejših kombinacij. Ker imajo v večini že razvite delovne navade pri treningu, je delo še posebaj motivirano, saj se nekateri izmed članov že pripravljajo na prve manjše tekme na državnem nivoju. Treningi potekajo v tej fazi vsaj trikrat tedensko, posameznik pa mora določene vaje izvajati tudi v dnevih , ko ni organiziranega treninga v klubu. Pomembno je, da se tekmovalci udeležujejo čim več tekmovanj in tako nabirajo izkušnje. Tu igra odločilno vlogo trener, ki tekmovalce spremlja in usmerja na tej poti. Tekmovalci: imajo posebaj prilagojene treninge in so v klubu zaželjeni v čim večjem številu. Velik poudarek je na motiviranosti in delo v skupini z istim ciljem - DOSEČI ČIM VEČ. Posebaj se izoblikuje timsko delo posameznika, člani se naučijo solidarnosti in podpore tako na treningu, kot v življenju. Praviloma so tekmovalci nekonfliktne osebe, samozavestni z izoblikovanimi lastnostmi, kot sta delovne navade in spoštovanje do ljudi in samega sebe. Razno: seveda pa nekateri trenirajo kickboxing kot dopolnilo k dugemu športu, saj se tu pridobi telesna pripravljenost, ki je ponavadi višja kot pri športu, ki ga trenira posameznik. Drugi razlog je želja po gibanju, ko želimo narediti nekaj za svoje zdravje in treniramo le rekreativno, to pa nam pomaga pri uravnavanju telesne teže, kjer vam lahko trener pomaga z različnimi nasveti in sestavo diet v kombinaciji s treningom, boljši psihofizični pripravljenosti, teamski motiviranosti... Učinki KICKBOX-a »dobro vpliva na oblikovanje pozitivnega značaja, kot so pogum, notraninji mir, previdnost, pazljivost, krepitev samozavesti,... »razvoj psihomotoričnih sposobnosti: moč, hitrost, gibljivost, vzdržljivost » lahko je dopolnilo drugim športom »mladi se oblikujejo v zdrave in timsko motivirane ljudi Za konec bi omenil še nekaj uspehov, ki smo jih dosegli v prejšnji sezoni. Torej na državni ravni je Gašper K. dosegel odlično drugo mesto v skupni razvrstitvi, Sašo J. In Edo L pa sta osvojila prvo mesto v skupni razvrstitvi in tako ponovno postala državna prvaka. Kot sem obljubil pa še rezultat s SP na Madžarski, ki je potekalo maja v mestu Szeged. Priprave, ki sem jih opravljal skupaj s Tomažem Barado in Dejanom Zavcem so obrodile sadove, tako sem v spremstvu osebnega trenerja Igorja P. ponovno osvojil naslov svetovnega pokalnega zmagovalca. Tudi Dejan je po odlični borbi zmagal in ostal nepremagan, ter v igri za izzivalca v boju za svetovnega prvaka. Za informacije pa sem vam z veseljem na voljo na gsm številki 051/60-90-33, ali pa mi pišite na e-mail naslov; edo. Iatic@gmail.com, ter si oglejte našo spletno stran: www. kickboxing-spirit.si. Trener: Edo Latič II. dan Pred nastopom ob zaključku 1.sezone 35 TROBLA 5/2008 Nuša&Nina Sašo&Edo Nina&Nuša Andrej&Miha Edo&Sašo- državna prvaka Nataša&Jo rana Larisa&Naja Naja&Rok Dan&Žiga Rok&Naja&Larisa Jovana&Klavdija Urban&Benjamin Aerokickboxing team Edo - naslov svetovnega pokalnega zmagovalca Edo&Pokal SP 2008 Zdrava preobrazba - vadba za telo in duha Sprostitev - vitalnost - energija - eter -obnova moči Že več let skupaj s starejšimi, ki si prizadevajo ohranjati vitalnost tudi v pokoju, ter z mlajšimi, ki se zavedajo, kako pomembno je biti zdrav, v ravnovesju in ustvarjalen v vsakodnevnem delovnem in družinskem življenju, obiskujemo Vadbo za prebujanje ustvarjalnih energij. To je vadba, pri kateri se sprostimo, napolnimo baterije in si vzamemo prepotreben čas samo zase. Ob tem ohranjamo zdravje in vitalnost ter se učimo uravnovešanja energij. Vadbo obiskuje veliko članic že vsa leta in pripovedujejo, da so se njihove zdravstvene in energetske težave z rednim obiskovanjem vadbe izjemno izboljšale in v nekaterih primerih celo povsem odpravile. Kako potekajo naše vadbe? Prvi del vadbe je namenjen ogrevanju telesa in zavedanju sebe po naporu vsakdanjega življenja. Drugi del je raztezni in vsebuje vaje za posamezne sklope telesa, da zdravje najdemo skrito globoko v telesu in ga pripeljemo na površje. Vaje potekajo v različnih položajih: leže, sede, na stolu, z uporabo uteži, blazinic, palic, žogic ... Tretji del vadbe obsega sproščanje, spoznavanje navad in njihovo preoblikovanje, odprava čezmernih napetosti, meditacija in pot pozornosti ter plemenito opazovanje. Učinki vadbe so takojšnji in se na vašem počutju odražajo že po prvi vadbi. Vaje so primerne za vse starostne skupine. Najbolj se posvetimo hrbtenici, sklepom, rokam, nogam in pravilni uporabi svojega telesa, da premagamo napade oste-oporoze, degenerativnih sprememb telesa, revme, išiasa, bolečih komolcev, kolen, tudi prebavnih motenj in prebudimo (obudimo) delovanje telesa na vseh nivojih. Cilj naše vadbe je samozdravljenje, dobro počutje, obnovitev in napolnitev telesnih celic, da smo vedno dobre volje in nas stres vsakdanjega tempa ne muči več. Torej, če želite obnoviti moči in s tem poskrbeti, da bo vsakdanje življenje kvalitetno, se nam pridružite. Ker pa smo po naravi nasmejani, se učimo uporabljati in se zdraviti z notranjo svetlobo in notranjim nasmehom, ga delimo z vsemi. Brezplačna vadba bo v ponedeljek, 22. septembra in 29. septembra, da ugotovite ali so vaje primerne za vas. Nato pa vas vabimo, da se nam pridružite še naprej vsak ponedeljek ob 19.30 v dvorani KTZ na Turjaku nad Mercatorjem. Cisto vsega pa ne bomo razkrili, saj zainteresirane, ki bi se želeli priključiti vadbi, tudi med letom vsak prvi ponedeljek v mesecu vabimo na brezplačno vadbo. Vadbe se lahko udeleži vsak, saj lajša bolečine. Za vadbo potrebujete le debelejše nogavice, ohlapno oblačilo in veliko brisačo (ali armafleks). Ko pridete, ste lahko tudi slabe volje, saj se boste v naši družbi gotovo razvedrili in morda tudi odločili za ponoven obisk. Za upokojene člane bomo nudili dodaten popust. V kolikor pa imate težave, ki izvirajo iz telesnega stanja, se lahko dogovorimo za terapijo bioenergije, biodinamične kraniosakralne osteopatije ali masažnih tehnik, možna je tudi izmera in postavitev zaščitnih plošč in izmera sevanja v vašem bivalnem okolju. Vnaprejšnji dogovor je nujen po telefonu: 041 745 363 - Tina Sesek, tera-pevtka in vaditeljica. RAZPIS TEKMOVANJA DRŽAVNO PRVENSTVO - 2. TURNIR VETERANOV IN REKREATIVCEV V NAMIZNEM TENISU ZA JAKOSTNO LESTVICO V SEZONI 2008/2009 V VELIKIH LAŠČAH ORGANIZATOR: TVD Partizan Velike Lašče KRAJ: športna dvorana pri osnovni šoli DATUM IN ČAS: sobota 15. november 2008 ob 9.00 uri VODJA TEKMOVANJA: Igor Sever STAROSTNE KATEGORIJE: MOŠKI POSAMEZNO - do 39 let - od 40 do 49 let - od 50 do 59 let - od 60 do 64 let - od 65 do 69 let - od 70 do 74 let - nad 75 let ŽENSKE POSAMEZNO - do 39 let - nad 40 let DVOJICE - moške do 39 let, od 40 do 59 let in nad 60 let - ženske - enotna kategorija Igra se po skupinah 3 do 4. Prvi in drugi se uvrstita v finalno skupino, ostali vtolažilno skupino, kjer se igra na izpadanje. Posamezna skupina se igra, če je prisotno vsaj pet igralcev, ženske dvojice se igrajo, če bodo prijavljene vsaj štiri dvojice, sicer se priključijo moškim parom ustrezne starosti. Pol ure pred pričetkom tekmovanja v dvorani. 12,50 €, plačilo pred pričetkom turnirja v dvorani. Razglasitev rezultatov in podelitev medalj bo takoj po zaključku turnirja v dvorani. Medalje prejmejo prvi štirje med posamezniki in dvojicami ter prvi v tolažilni skupini. NAČIN IGRANJA: PRIJAVE: PRIJAVNINA: ZAKLJUČEK: Spoštovani! 2101 fEl UIMLDCUP 19.-21. SEPTEMBER Vljudno vas vabimo na največji konjeniški spektakel pri nas, tekmovanje za svetovni pokal v preskakovanju ovir UGAR 2008 FEI World Cup, ki ga na Posestvu Ugar pri Ribnici letos že tretjič zapored organiziramo od 19.-21. septembra 2008. Zanimivosti: Nagradni sklad v vrednosti 90.000 EUR. Tekmovalci iz 16-ih držav. Vsak tekmovalni dan po 4 tekme v različnih kategorijah. Prenos tekme za Svetovni pokal v nedeljo, 21. septembra na TV SLO. Več kot 1000 m2 pokritih razstavno-prodajnih prostorov. Odlična kulinarična ponudba VIVO Cateringa. Napihljivo igrišče. Program prireditve ter ostale zanimivosti najdete na www.ugar.si. Prodaja vstopnic za soboto in nedeljo: www.eventim.si. Cena: 10 €, za otroke do 14 leta vstop prost. Petek, 19. septembra, vstop prost za vse. Dobiček od vsake prodane vstopnice bomo namenili OS Ribnica za razvoj športa in šole v naravi. VRHUNSKI KONJENIŠKI SPEKTAKEL PONOVNO V SLOVENIJI V Ribnici bo med 19. in 21. septembrom 2008 na Posestvu Ugar že tretjič zapored potekal svetovni pokal Mednarodne konjeniške zveze (FEI) v preskakovanju ovir, UGAR 2008 FEI World Cup. Slovenija bo imela čast v teh dneh gostiti svetovno konjeniško elito. V tridnevni turnirski preizkušnji se bo v parkurju pomerilo okoli 80 tekmovalcev in preko 200 konj iz 22-ih držav. Najboljši jahači bodo prejeli nagrade v skupni vrednosti turnirja 90.000 EUR. Tekmovanje v preskakovanju ovir, ki spada med olimpijske discipline, je edinstveno na slovenski športni sceni, saj je nivo tekmovanja na ravni CSI***-W, poleg tega pa predstavlja izjemno promocijo turizma in gospodarstva na regionalnem in nacionalnem nivoju. Vse bolj cenjeno pa postaja tudi s poslovne strani, saj se eleganca tega športa že združuje s poslovnimi priložnostmi med pomembnejšimi slovenskimi podjetji. vabilo na cestno kolesarsko gorsko tekmovanje v kronometru TVD Partizan Velike Lašče organizira cestno kolesarsko gorsko tekmovanje v kronometru, ki bo v nedeljo, 14. septembra, ob 14.00. Tekmovanje bo izvedeno na cesti Logarji-Zgonče pri Velikih Laščah-sv. Primož. Prijava na tekmovanje bo možna na dan tekmovanja na startnem mestu, to je na križišču Logarji-Marinčki-Zgonče od 12.30 do 13.45. Tekmovalci bodo startali posamezno z razmakom 30 sekund. Med posameznimi tekmovalci ima organizator pravico določiti večji časovni razmik. Startno mesto je na nadmorski višini 538 m, dolžina proge je 3,250 km. Cilj je pred cerkvijo sv. Primoža in Feliciana na nadmorski višini 817 m. Cesta je v celoti asfaltirana. Tekmujejo lahko samo amaterji brez licence kolesarskega tekmovalca. Tekmovalci bodo razvrščeni po kategorijah glede na starost in spol. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Dodatna pojasnila dobite na telefonski številki: 031 361 564 (Jože). Razglasitev rezultatov bo pri domačij i Juvanc na Zgončah. Rok za pritožbe bo 15 minut, nato bo podelitev medalj za posamezne kategorije. Kategorije Učenke OS Učenci OS Moški do 40 let Moški nad 40 let Dekleta do 35 let Dekleta nad 35 let Vsak otrok je bolj dragocen in bolj čudovit kakor vsa čudesa tega sveta — bolj zapleten kakor vsi vrtinci sonca — bolj se zmore spreminjati, rasti in ustvarjati kaj novega. < (Pam Brown) Prvo in poglavitno, kar otrok pričakuje od nas in kar mu moramo dati, je spoštovanje. (I. Cankar) POHOD PO TURJAŠKI TURISTIČNI POTI -SOBOTA, 21. JUNIJA Voden pohod po tradicionalni turjaški turistični poti je letos z razširjeno vsebino v celoti izvedlo Društvo za ohranjanje dediščine z Gradeža. ^pijpoiiri; f (OIBMUNDfl Predsednik Društva za ohranjanje dediščine iz Gradeža Boris Zore je ob 9. uri Pred Domom Krajanov na Turjaku pozdravil zbrane pohodnike in jim predstavil načrtovan potek pohoda, ter zaželel prijetnega doživetja v skupnem druženju po poteh, ki vodijo večinoma po bližnjih gozdovih. Po poti nas je vodila Meta Klančar, lokalni vodniki pa so na pomembnejših točkah predstavili posamezne lokalne kulturne in naravne znamenitosti. Od zbirnega mesta smo krenili v globel pod vasjo, imenovano Trščica, od koder so se domačini še pred pol stoletja oskrbovali s pitno vodo iz studenca. V lesenih škafih ali bankah so jo na hrbtih nosili na svoje domove, pri koritu pa so napajali govejo živino. Iz Trščice smo se po grofovskih stezicah povzpeli do turjaškega gradu. Boris Zore je na kratko povedal nekaj o zgodovini gradu, vse od njegovega nastanka leta 1067 pa do današnjih dni. Sledil je ogled gradu in razstave »Trubar in Turjačani« ter Lutrove kapelice, v kateri je pridigal Jurij Dalmatin. V kapelici nam je vodnik predstavil zanimive freske. Med najlepše sodi freska na severni steni kapelice, ki prikazuje pohod in poklon treh kraljev. V obdobju preganjanja protestantov so v majhnem prostoru nad vhodom v kapelo Juriju Dalmatinu priredili skrivališče - ga navidezno zazidali, skrivni rov z izhodom pa zamaskirali s svetnikom. V tem varnem prostoru je lahko Dalmatin nemoteno prevajal Biblijo. Po ogledu gradu smo pohod nadaljevali mimo odcepa za stari grad in se povzpeli do krajevnega pokopališča, kjer smo si ogledali grajsko kapelico in grobnico turjaških grofov. Lokalni vodnik Eugen Serbec je v Grajski kapelici pokazal shranjeno srce Hanna von Auersperga, viteza Napoletanskega, Georg reda in v službi Papeža Pij a IX. in cesarja Franca II. Padel je v bitki kot nadporočnik leta 1861 v Gaeti, kjer počiva tudi njegovo telo, njegovo srce pa so prenesli v njegovo deželo, ki mu je dala življenje in v bližino njegove rodbine. V kapelici je tudi grobnica rodbine Auersperg, v kateri je pokopano 18 članov grofovske družine, ki so umrli med leti 1806 in 1897. V zidni niši kapelice je tudi žara s posmrtnimi ostanki najmlajšega grofa Karla Auersperga, ki je umrl v Montrealu 3. februarja 2004. Ogledali smo si tudi zunanjo grobnico turjaških grofov, ki je bila zgrajena med 1925 in 1927. Pot smo nadaljevali po gozdni stezi volovskega boršta, v katerem so še opazne sledi nekdanjih izkopov železove rude, in dalje mimo globoke krnice. Po ozkih stezicah in čez dva potočka smo prišli na najnižjo točko pohoda - na območje bajdinških mlinov. Nekoč pomembni mlini, ki so mleli moko za večino lačnih ust v okolici, so danes opuščeni, zaraščeni in že povsem propadli. Med drevesi zelenega gozda smo se po zložni gozdni poti povzpeli do državne ceste, jo prečkali in sopihnili v hrib do najvišje točke našega pohoda - na Goro. Ogreti in malo zadihani smo osvojili Goro (748 m), kjer stoji cerkev sv. Ahacija. Panoramski razgled po bližnjem mokreškem hribovju pa vse do Triglava, Kamniških Alp, Ljubljanske in Grosupeljske kotline, Velikih Lašč in celo do Snežnika, je na polnil naše duše in pregnal utrujenost. Organizator nas je pogostil z brezalkoholno pijačo in okrepčilom. Po krajšem počitku smo si ogledali notranjost podružnične cerkve sv. Ahacija. Letos namreč mineva že 41 5 let od znamenite zmage, ki jo je grof Andrej Turjaški pri Sisku izbojeval nad Turki. Na dan zmage je bil ravno praznik sv. Ahacija, odtod izvira tudi poimenovanje cerkve. Z zgodovino cerkvice in njeno znamenitostjo nas je podučil vodnik Eugen Serbec. Po severnem gozdnatem pobočju smo se spustili v smeri Velikega Ločnika. Pred vasjo smo zavili desno, prečkali gozd in prispeli na Mali Ločnik. Vas je nastala okoli leta 1200 kot pastirsko naselje, ki je pripadalo takratnim gospodarjem ozemlja, turjaškim grofom. Na sredini vasi smo postali ob kapelici, narejeni iz debla vaške lipe, posajene leta 1593 v čast zmage Andreja Turjaškega v bitki proti Turkom pri Sisku. Kapelico je lani postavil vaščan Anton Petrič in jo dal posvetiti Svetemu Antonu Puščavniku. Prav nič utrujeni smo jo mahnili naprej do idilične in osamljene Sloke Gore (635 m), kjer sta nas že čakala zakonca Pečnik. Težko bi ju zgrešili saj sta svojo hišo praznično odela v plapolajoče zastave: občinsko, državno in zastavo Evropske skupnosti. Med prijetnim klepetom sta nas pogostila z osvežilno pijačo in pecivom. Ker večina pohod ni kov ni kazala pretiranih znakov utrujenosti, do cilja na Gradežu pa nas je ločilo le še kakšnih 20 minut hoje, je bila uresničena tudi ideja o podaljšanju načrtovane poti in možnosti dodatnega ogleda farne cerkve v Skocjanu, v kateri je bil leta 1508 krščen Primož Trubar. Škocjan sicer upravno sodi v Občino Grosuplje, vendar je zgodovinsko tesno povezan z Turjakom. S pestro zgodovino kraja nas je obširno seznanil vodnik Andrej Jakob. Ogledali smo si novo spominsko obeležje ob 1000-letnici omembe cerkve v Skocjanu in 500. obletnice krsta Primoža Trubarja, skulpturo, ki ponazarja Kristusa in Trubarjevo knjigo z njegovimi besedami: »Pred Bugom smo vsi glih«, nameščeno na pokopališkem poslovilnem objektu, ter spomenik župniku Janezu Jerebu, ki je leta 1 907 povečal dotedanjo staro cerkev in napisal edinstveno farno kroniko. Iz Skocjana smo pohod nadaljevali mimo izvira Zdravšček in skalne votline Puščava, v kateri je po ustnem izročilu in vidnih sledovih nekoč prebival mož - človek samotar. Izvedeli smo, da načrtuje Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža v Puščavi postaviti božične jaslice. Pot nas je dalje vodila do Mrzlice, kjer je bil nekdaj gradeški neusahljiv izvir vode. Vodnjak so po starem uporabljali še po drugi svetovni vojni. V koritih so napajali živino, vaške ženske so tam prale in sušile perilo, v škafih na glavah pa domov nosile vodo (nekaj teh pripomočkov je shranjenih v zbiralnici starega orodja kmetije Zabukovec). Leta 1973 pa so vaščan i naredili hram vodnega zajetja, namestili vodne črpalke in tako dobili vaški vodovod. Sedaj se vas z vodo oskrbuje preko novega javnega vodovoda. Po petih urah prijetnega druženja, 12 km prehojene poti in spoznavanja zgodovine, ki jo molče pričajo naše vasi in bližnji gozdovi, smo prišli na cilj - Sušilnica sadja na Gradežu. Pohodnike je že čakala sveža obara iz kotla, ki so jo je pripravile vaške žene. Vaščan i, člani in članice društva, so pohodni ke postregli še s pecivom, domačimi štrukeljčki in osvežilno pijačo. Po okrepčilu in krajšem počitku so si nekateri pohod ni ki ogledali še vaško ekološko sušilnico sadja, zgrajeno leta 1938, ki sojovaščani skrbno obnovili. Pravtakososi ogledali zasebno zbirko starega kmečkega orodja v neposredni bližini sušilnice. Pripis: Pohodni kov bi bilo zanesljivo še več, če tiskarski škrat ne bi ponagajal častniku Delo, ki je napačno objavil datum pohoda, in sicer so zapisali, da bo le-ta naslednji dan - v nedeljo 22. junija 2008. Klub preklicu napačne objave je v nedeljo pred Dom krajanov v Turjaku prispelo še 10 pohodni kov, ki sta jih Andrej Jakob in Avgust Gašparič popeljala po isti poti, razen ogleda Skocjana. Besedilo in fotografije: Jože Jeršin PO 40. LETIH NA GRADEŽU PONOVNO ŽETEV PROSA V prejšnji izdaji Troble ste lahko prebrali članek Trubarjeva malica - prosena kaša. Za vse tiste, ki so le naši občasni bralci, naj ponovimo, da so letos na Gradežu posejali proso po starih običajih. Proso je v tem času že dozorelo, žanjice so ga požele, zvezale v snope, in proso danes že ometo, prečiščeno in osušeno čaka na mlinske stope, da ga oluščijo lupin in presejejo. Proso je zrelo za žetev Kako je žetev potekala? Vse žanjice so žele že v mladih letih, zato jim je šlo delo odlično od rok. Tako kot nekoč so se lotile žetve z nabrušenimi srpi. Ni jim manjkalo dobre volje, nasmejanosti in živahnosti, pa tudi žeti niso pozabile: »V desno roko srp, z levico zajameŠ šop prosenih bilk, šop zadržiŠ vdlani in Švrk s srpom nad rastičem«. Samo včasih je kakšna za hip zadržala srp in morda prav takrat v srcu nostalgično obudila spomin iz časov žetve v mladih letih. Šope prosa so nato zložile in povezale v primerno velike snope. Tudi metje prosa v parih je bilo prav zanimivo. Očiščeno proso sedaj čaka le še na sušenje na soncu in že bo pripravljeno za mlinarja, ki bo iz prosa naredil pšenoza kuhanje prosene kaše. Proseno kašo, kakršna je bila v Trubarjevih časih, pa Retanje prosa. Slama ostane na reti, zrnje pa na podu. In kaj o letini prosa meni Stanislav Zabukovec, ki je na svoji njivi posejal proso? Nasmehne se : »Za začetek ni prav slab in tud ne prav dobr,« nato pa resno nadaljuje; »Prva letina oziroma pridelek ni Žetev prosa Vejanje prosa. Pri metanju z vevnico zrnje zleti na določeno mesto, pleve pa ostanejo ločeno pred zrnjem. najboljši. Pri dobri letini naj bi pridelek na celotni njivi znašal več kot tri mernike prosa. Toliko radosti kot jo je rast prosa prinesla moji družini, jo je zagotovo prinesla tudi ptičem. Pridelek smo si namreč sicer brez dogovora delili že pred žetvijo, nekaj zrnja pa se je osulo in ga bodo ptiči še pospravili. Po 40 letih bo na Gradežu ponovno zadišalo po pravi domači kaši.« Stanislav nam je še povedal, da je bilo v njegovih otroških letih veliko polja zasejanega z belim in črnim prosom za kašo, s sivim pa za mešani žitni kruh. Kot mu je znano, danes kar širše naokrog ni nikjer več njive, na kateri bi sejali proso. Na koncu nam je še zatrdil, da bo tradicijo sejanja prosa skušal ob pomoči članov društva nadaljevati. Besedilo in fotografije: Jože Jeršin Ob zaključku pohoda na Gradežu KOSTANJEV PIKNIK ZA KOSTANJ, MOŠT IN ENOLONČNICO BO POSKRBLJENO PRIJAVITE SE NA TEL.: 041 766 11 6 STARTNI NA 7 € ZA ŠOLOOBVEZNE OTROKE BREZPLAČNO IZKORISTITE ZADNJO OKTOBRSKO SOBOTO ZA REKREACIJO IN ZABAVO ! Društvo za ohranjanje dediščine Tradicionalni KOSTANJEV POHOD V SOBOTO, 25. OKTOBRA 2008, OB 11. URI ZBIRALIŠČE PRI BRUNARICI TD TURJAK (avtobusna postaja Turjak) Triurni pohod bodo vodili izkušeni vodniki ! Tradicionalni praznik suhega sadja J&M, V pravi podeželski vasi se naučite zaustaviti čas in sprejemati izročilo prednikov! Prireditev sofinancirata STO in Občina Velike Lašče. vv -o -o slo", eni.. i:ilo na Gradežu tretjo nedeljo v septembru, 21. septembra 2008 (v primeru deževja pa 28. 9. 2008) ob 70. oblclnici pričclka gradnje Sušilnicc sadja Gradcž in 500. oblclnici rojstva Primoža Trubarja y oil *). (lo 14. ure »Sprehod p« Trubarjevi rojstni t ari«, pohodniki krenejo izpred Doma krajanov Tuijak. obiskali bodo: - grad Turjak z razstavo Trubar in Turjaški - Rašico s Trubarjevo domačijo - Škocjan. kjer je bil krščen Kranjec iz Kacijanskc farc - praznični Gradež >ml 11. do 14. ure na Grade/u - prikaz starih opravil in razstava izdelkov. - ogled delujoče sušilnice sadja, stalne razstave. - zbirke staiega orodja - črne kuliiuje. - slare gostilniske kleti v slarem vaškem jcdni, - dclavnica ANE BUKVICE - kakojc nastala prva slovenska knjig!) (udeleženec izdela svoj Tnibarjev Abecednik), - lokostrelstvo in še kaj, - Tnibarjeva malica in domača kulinarika > od 14. do 15, ure Trubar in ljudski) kulturna ustvarjal nosi na gradeškem od ni > od 15. ure dalje vaška zabava z rajanjem in srečolovom Društvo za ohranjanje dediščine v sodelovanjus itevilnlmI domačimi društvi www.gradez.si, e-poita: d0d@grade2.si GSM: 041 766 116 LABODJI SPEV STAREGA KOZOLCA Pred mnogimi so leti, si kmetje, nov velik kozolec zaželeli. V gozd so odhiteli, sekire zavihteli in žage ostre v roke vzeli. Podrte hraste in pa smreke so ročno obtesali, izdolbli, obrezali in iz delov ogrodje so zvezali. Ga na stebre položili, na njem še streho naredili, z rženo slamo skrbno jo prekrili, pa tudi na okrasje niso pozabili. Kaj vse kozolec je v času svojem doživel, povedal bi lahko le on, če ne bil bi nem. Ob žetvah štanti pod težo žita so ječali, po košnji po svežem senu so dišali. Prvi poljub na njem dekle je fantu dalo, pod njegovo streho božansko se je spalo. Vse lepo in skrivnostno, kar tam se je zgodilo, ne bo nikdar več se s takim žarom ponovilo. Stara slama na strehi počasi je sprhnela, klobuk lepotcu je z glave posmehljivo snela. Pa glej ga šment, iz desk in pleha dobil je starec novo pokrivalo, da kot šema je, ki v življenju čaka le na pustno še zabavo. Pripis: Verjeli ali ne, kozolec stoji v našem kraju, v prijetni vasici neokrnjene narave. Besedilo in foto: Jože Jeršin Vse za vaše slavje ob krstu vašega najmlajšega, za prvo sveto obhajilo, birme, poroke, obletnice in rojstne dneve,.. Zaposlimo pizzopeka (m/ž) za nedoločen čas, zaželjene ¡skušnje, ki pa niso pogoj. Bar-Pizzeria ROZAMUNDA, Turjak 1 7, 1311 Turjak. Info: 041/887-007 POSEK LESA STORITEV S KMETIJSKO MEHANIZACIJO Virant Jože Gsm: 041/384-695 Dopolnilna dejavnost Jeziko • hivzjilavno testiranje in s veto vu nje • izkušeni in dinamični učitelji • učinkov i le metode poučevanju • tečaji v Ribnici vni tečaji! tel 040 770 577 e-naslov; lektor@email.si l e ktq r ah \ v to izohtuzcwuije Brigitia Vest'is.p., j Va pestk / j, Sod raz ic a RDEČI SEDEŽI In sonce, ki smeje zunaj se predrzno ter vabi zapeljivo da zapelje me v oblake kjer kradel nebo redkim pticam bi svobodnim. In veter, ki miruje potiho me prevzema mi um je zasvojil.... .....hipnotiziram sledim potem nepredvidljivim bistva ne najdem ko se poglabljam posamezni besedi. Ko se zavem zagledam: nekaj glav iznad naslonjačev v soju mnogih luči. Sem le nekdo ki je daleč stran in plava...valovi in se odmika prostoru v katerem stabilizirano sedi njegovo telo. Le sedeži so prijetni ko brez zadržkov kontraverzno in predrzno plešejo v prostoru. Vsi so rdeči! Miha I n d i h a r Učenje je fantastično, kajti vedno ko se učiš česa novega, tudi postaneš kaj novega. (M. Košir) ORATORIJ ROB Robarski oratorij je tudi letos uspel. V začetku poletja nas je 45 otrok in 18 animatorjev skupaj preživelo 4 čudovite dni. Prvi dan je potekal po že utečenem oratorijskem urniku (jutranje igrice, himna z dvigom zastave, molitev, dramska igrica, kateheze, delavnice, malica, velika igra, himna s spustom zastave). V delavnicah so fantje izdelovali lesene omarice za shranjevanje ključev, dekleta pa so iz žakljevine šivala ovitke za Sveta pisma. Drugi dan je bil nekaj posebnega, saj smo se po katehezah peš odpravili na Zgonče do cerkve Sv. Primoža in Felicijana, kjer smo imeli mašo na prostem, ki jo je daroval salezijanec Marko Košnik. Po maši smo igrali odbojko in košarko, pri družini Juva-nec pa je, kdor je želel, lahko jahal konje. Petkovo dogajanje smo popestrili z vodnimi igrami, ki smo jih po malici izvedli na igrišču v Robu. Pri dopoldanskih delavnicah so punce do konca sešile svoje ovitke, fantje pa so izdelali velik mozaik iz keramičnih ploščic, ki zdaj krasi prostor pred našo farno cerkvijo. Sobota je bila posvečena predvsem zdravstvu. Načrtovan je bil obisk reševalca na motorju, ker pa le-ta zaradi prometne nesreče ni mogel priti, je zdravstveno delavnico prevzela animatorka, ki je obiskovala srednjo zdravstveno šolo. Naučila nas je osnovnih položajev za ponesrečence pri različnih poškodbah, učili smo se raznih tehnik povijanja ran in še kaj. Novo znanje je otrokom prav prišlo pri popoldanski igri, saj so se morali sami znajti v različnih situacijah in reševati ponesrečence. Gospod prelat Vinko Šega, župnik v Robu, je julija v svoji župniji obhajal diamantno mašo. Ob tem jubileju je izšla tudi njegova knjiga Dano tisto uro. Gospodu prelatu z vsem spoštovanjem do njegovega dela iskreno čestitam! Župan Anton Zakrajšek Druženje smo, kot vsako leto, zaključili skupaj s starši. Najprej je bil na vrsti zabavni program - Naša mala klinika, ki je zaradi pomankljivega zanimanja pravih zdravnikov in predvsem zaradi dobre ekonomske računice, sodelovala z našimi otroki, ki so bili že pravi mojstri v reševanju nezgod. Program smo nadaljevali z razglasitvijo rezultatov velikih iger, s podeljevanjem nagrad, sledil pa je piknik, sproščeno druženje, za otroke pa sproščanje na napihljivem gradu. Zahvaljujemo se vsem otrokom za obisk našega oratorija, saj so tudi oni nas med našim druženjem marsikaj naučili, zahvaljujemo pa se tudi staršem, ki so otrokom obisk oratorija omogočili. Posebna zahvala gre vsem sponzorjem in dobrotnikom (denarno nas je podprl Županov sklad, za hrano so poskrbeli: gostilna Kropeč, Valentina Podlogar, Metka Škrabec, Aleša Klančar, sladke dobrote so prispevali: Minka Koren, Malči Strle, Marinka Jaklič, piknik mojster je bil Jože Tekavec, Mare Strah je postavil napihljiv grad, Blaž Peterim je sodeloval pri pripravi materija-la za lesno delavnico), salezijancema Marku Košniku in Juretu Babniku za mašo v naravi in za zaključno sveto mašo ter našemu župniku Vinku Šegi in sestri in pa seveda vsem 18 animatorjem (Blaž J., Brigita, Dejan, Gašper, Ingrid, Jernej, Jure, Klara, Lavra, Martina, Metka, Miha, Nina K., Nina P., Rok, Romana, Tina, Žiga), saj oratorija brez pomoči vseh teh ne bi mogli izvesti. Nina Kovačič BLAGOSLOVITEV BARVNIH OKEN Cerkvica v turjaškem gradu je imela okna v izredno slabem stanju, zato so bila naročena nova s kakovostnejšimi okvirji in ter-mopanskim steklom. Na zavodu za varstvo kulturne dediščine so predlagali barvna okna, ki jih je poslikal slikar Tomaž Perko, njegove zamisli pa prenesel na steklo Stoj an Višnjar. Eno okno predstavlja podobo Marije, brezmadežno spočete, ki ji je cerkvica posvečena, drugo pa Sv. Ahacija v popolni bojni opremi, ki se tematsko navezuje na zmago Andreja Turjaškega nad Turki pri Sisku leta 1 593. Tretje, okroglo okence nad križanim Jezusom, predstavlja Svetega Duha v podobi goloba. Blagoslovitev je opravil ribniški dekan mag. Anton Berčan 1 5. junija 2008. Slikar Tomaž Perko je nanizal nekaj misli in pojasnil težavno delo, ki so mu ga zaupali. Največje veselje pa je zbranim pričaral trio izbranih glasbenih izvajalcev: Ed i Majaron (violončelo), Tilen Freyer Majaron (rog) in Gregor Klančnik (orgle). Izvajanje priznanih avtorjev resne glasbe je iz glasbil izvabilo najboljše in navdušilo poslušalstvo. Koncert smo zaključili ob prijetnem druženju in klepetu o glasbi in tudi kulinariki. Vsaka izboljšava, pa naj je še tako majhna, doprinese kraju nekaj novega in vrednega ogleda. Vabljeni! V imenu vseh navdušenih obiskovalcev se zahvaljujem g. Edu Škulju za čudovito pripravljeno in izpeljano slavje. Brigita Zeleznikar V jesenskem času smo tudi že nekajkrat pripravil oratorijski dan. Rezultat oratorijskega druženja je tudi ansambel, ki ga sestavljajo animatorji in udeleženci oratorija. Dobrodelčki so ves ta čas povezovali med sabo tudi svoje starše. Že nekaj let pripravljamo skupni piknik, velikokrat smo šli tudi na skupne izlete, če je treba nam pomagajo tudi pri oratoriju (scena, kuhanje ...). Sedaj so srečanja Dobrodelčkov prerasla v animatorska srečanja, tečaje, duhovna srečanja »Zmenek z Bogom«. Posamezniki se udeležujejo tudi duhovne šole za animatorje (DUŠA) na Rakovniku, sodelujejo pri pripravah na razne prireditve v okviru salezijancev na Rakovniku. Letos smo bili tudi med soustvarjalci oratorijske knjige za vso Slovenijo. Naša srečanja niso več namenjena le pozitivno preživetemu času, ampak predvsem rasti in razvoju posameznika s tem, da sebe in svoj čas daruje drugim. Dobrodelčki niso več le udeleženci, ampak so soustvarjalci. Deseti rojstni dan bomo praznovali s slovesno sveto mašo 28. septembra v Robu. Povabljeni vsi, ki ste bili z nami in nas ves ta čas spodbujali. Čestitke vsem Dobrodelčkom, ponosna sem na Vas. Romana Petrič Dobrodelčki so se kmalu začeli povezovati tudi navzven. Najprej smo bili samo udeleženci na Čarnem jezeru (prireditev za otroke na Rakovniku), kmalu pa smo začeli tudi z vodenjem lastne delavnice na tej prireditvi. Prve oratorije so Dobrodelčki organizirano obiskovali v Sodražici, ker pa je bilo njihovo navdušenje veliko, smo s pomočjo staršev in nekaj starejših Dobrodelčkov začeli z oratorijem tudi sami - letos smo zaključili že sedmi oratorij. 10 let skupine Dobrodelčki iz dnevnika skupine: »Majhna skupina otrok se je začela družiti (o. a. pod Romaninim vodstvom) spomla di leta 98. Izdelovali smo velikonočne voščilnice in tako zbirali denar za misijone. Jeseni smo na željo otrok spet začeli s srečanji in si nadeli ime Dobrodelčki. Število otrok se je povečalo na 12. Srečanja so redno vsak petek ob 18. uri.« To so začetki skupine, ki se je iz leta v leto večala do števila 28. Še vedno je 23 aktivnih Dobrodelčkov; starejši delujejo predvsem kot animatorji. Prva leta mi je pri vodenju pomagala Laura in nekajkrat tudi Renata. V desetih letih smo naredili ogromno ne samo zase, temveč tudi za župnijo in ljudi okoli nas. Poleg sodelovanj pri sv. mašah smo izdelovali božične in velikonočne voščilnice, ki smo jih prodajali za dobrodelne namene, pomagali smo Karitasu pri razdeljevanju daril za starejše, za otroke smo pripravljali miklavževanja z igranimi zgodbami (petkrat), za božič pa božične igre pred polnočnico (štirikrat), začeli smo tudi s koledovanjem-letos bo že enajstič, za starše smo ob materinskem dnevu pripravljali majhne slovesnosti (šestkrat), kar dvanajst različnih delavnic tudi za zunanje obiskovalce (pirhi, adventni venčki, peka medenih src, rezanje buč ...), v velikonočnem času smo obudili običaj sekanja in drčanja pirhov in večkrat priredili tudi razstavo pirhov, v božičnem času pa adventnih venčkov, izvedli smo kar nekaj akcij: zbiranje igrač v sodelovanju z Baby centrom, šolske potrebščine za misijone, sodelovali smo v pustni akciji s skavti za zbiranje sredstev za dvigalo v šoli, čistilni akciji, skrbeli za animiranje otrok na trškem dnevu in imeli svojo stojnico, sodelovali smo na dnevu otroka ... Biseri Gorenjske Slovenija od kod lepote tvoie? Že vrsto let trajajo naša romantična upokojenska potepanja po prelepi Sloveniji. Lepšajo, lajšajo in sproščajo naše jesensko življenje. Na potovanjih občudujemo naravne, zgodovinske, geografske in turistične znamenitosti, izmenjavamo izkušnje, sklepamo in utrjujemo prijateljstva, uživamo v kulinaričnih specialitetah in se veselimo ob zvokih glasbe. Vodstvo društva upokojencev vlaga v to naše doživljanje veliko> truda, posebej dolgoletni organizator in vodič g. Jože Škulj. Hvala. Junija smo rajžali na Gorenjsko. Pot nas je vodila proti Bleclu. Občudovali smo ocl sonca obsijane planine: Kamniške, Krvavec, Grintovec, Ojstrico, Storžič, Karavanke, Stol ... Po prihodu smo se na terasi restavracije ob slikovitem blejskem jezeru osvežili s kavico in kremnimi rezinami, ki so simbol blejske kulinarike in so znamenitost že nekaj desetletij. Kremšnito si lahko privoščimo tucli drugod, ampak prava blejska je le ena. S turističnim vlakcem smo se popeljali okrog jezera. Nekateri Blecl poimenujejo »nebeški kine«, Prešeren pa ga je imel za podobo raja. Nebeško rajski kraj je očaral tucli nas z legendarnim otokom in cerkvico srecli jezera, z gradom nacl njim, z urejenimi kopališči, hoteli, vilami, parki, igrišči in sprehajalnimi stezami. Ne gre se čuditi, cla privlači številne turiste z vsega sveta v vseh letnih časih. Drugi gorenjski biser, ki smo ga obiskali, je bil Bohinj. Obiskovalci so bili navdušeni nacl lepotami narave, gorami (Črna prst, Vogel, Komna, Vogar ...), smučišči, bogato etnološko dediščino in nacl mnogimi kulturnimi in sakralnimi znamenitostmi. Ustavili smo se v Ribčevem Lazu ob cerkvici sv. Janeza in na kamnitem mostu ogledovali neokrnjeno naravo, gore, jezero, ki ima krasno zatišno lego v gorskem kotliču ob- Predstavniki društva ob izročitvi denarnih prispevkov v Železnikih danim z gozdom. Enkratno doživetje edinstvene lepote narave nas je v tihoti prevzelo in napolnilo z blaženimi občutki. Čez Jelovico in Soriško planino smo se popeljali v Železnike, industrijsko središče Selške doline, staro železarsko mesto, ki ima že stoletno tradicijo čipkarstva. Lansko leto so mesto prizadele katastrofalne hudourniške poplave. Domačini so že veliko obnovili s prizadevnostjo, voljo, solidarno pomočjo države in ljudi. Tucli naše društvo je zbiralo prostovoljne denarne prispevke za pomoč poplavljencem na oktobrskem druženju, novoletni zabavi in občnem zboru. Zbrali smo 1200 evrov in predstavniki društva so osebno izročili denar štirim družinam, vsaki po 300 evrov. Gorenjski biseri so s svojo čarobnostjo pozlatil i našo jesen življenja z energijo, sproščenostjo, veseljem in z dobrimi občutki, cla smo le nekoliko pomagali družinam v stiski. Še dolgo bomo razmišljali in se spraševali: »Moja in naša Slovenija, ocl kod lepote tvoje?« Besedilo: Marija Šolar Merjasec Fotografija: Franc Ivane Obisk v domu starejših občanov na vrhniki Na rojstni dan, 25. maja, sem obiskal 92-le-tnogospoJulko Intihar. Vclomu lepo skrbijo zanjo, domači pa tucli pogosto pridejo na obisk. Obiska je bila zelo vesela, pa za Troblo se je zahvalila. Besedilo in slika: Ivane Obisk v Domu starejših občanov na Vrhniki. ljudska univerza kočevje Trg zbora odposlancev 30, 1330 Kočevje; ID št.: SI57553718; tel.: +38618938270, +38618938272: fax.: +38618938275; TR.R.: 01248-6030714708; email: lu.kocevietasiol.net; www.lu-Kocevie.si Želite preživeti prosti čas ustvarjalno in v prijetnem druženju? PRIDRUŽITE SE Univerzi za III. življenjsko obdobje v Kočevju, Ribnici in Velikih Laščah! Združuje nas prijateljstvo, veselje do znanja in pozitiven odnos do starosti. V Sloveniji deluje 38 univerz za tretje življenjsko obdobje v 34 krajih po Sloveniji. Z združevanjem, prostovoljstvom in javnim delovanjem si prizadevajo za tesnejše sodelovanje generacij ter višjo stopnjo sodelovanja starejših v družbi. Tretje življenjsko obdobje je čas, ki ga človek posveti sebi in ko se lahko bolj kot kadarkoli prej v življenju ukvarja s stvarmi, ki ga mikajo, veselijo in zanimajo, morda se loti uresničevanja neizpolnjenih želja ali pa si zastavi nove načrte za spoznavanje in odkrivanje tistega, česar poprej ni mogel ali ni znal. Namen univerze je izobraževati za osebnostno rast in organizirati kvalitetnejše preživljanje prostega časa in naraščajoče članstvo je dokaz več, da se vsežlvljenjsko učenje nikoli ne konča. Trenutno deluje Univerza ja tretje življenjsko obdobje v Kočevju, Ribnici in Velikih Laščah, v jeseni 2008 pa načrtujemo širitev dejavnosti še v Loški Potok, Sodražico in Kostel. KAKO SE VČLANITE? Za vključitev v Univerzo za III. življenjsko obdobje boste izpolnili vpisni list in vplačali članarino v višini 12 EUR ob vpisu v posamezni semester. Poravnana članarina vam omogoča brezplačen vstop na vsa srečanja študijskih krožkov v Kočevju, Ribnici in Velikih Laščah. KAKO SMO ORGANIZIRANI? Člani univerze za tretje življenjsko obdobje delujejo v študijskih krožkih, ki so zasnovani tako, da ustrezajo različnim potrebam, kot so: S potreba po izražanju in sporazumevanju, ki je najmočnejša med vsemi, S potreba po razumevanju in spreminjanju sebe in skupnosti, S potreba po doživljanju lepote, D potreba po dejavnem sodelovanju v skupnosti, a potreba po ustvarjanju novih stikov z ljudmi. Najpogosteje se skupine srečujejo enkrat tedensko po dve pedagoški uri v dopoldanskem ali popoldanskem času. Krožke vodijo mentorji, ki so pripravljeni vzpodbujati in voditi skupine članov ter imajo znanje za izbrano področje dela. Študijsko leto je razdeljeno na jesenski in spomladanski semester, Jesenski semester traja od oktobra do februarja in spomladanski od marca do septembra. KAJ SE BOSTE NA UČILI? V študijskih krožkih se bodo člani Univerze za lil. življenjsko obdobje naučili tujih jezikov, pridobili spretnosti z različnih področij umetnosti in ročnih del, spoznali skrivnosti novinarstva, pisanja, računalništva, zeliščarstva, spoznali tehnike pomlajevanja in samozdravljenja, spoznavali samega sebe ali pa raziskovali zgodovino iin kulturo širše in ožje okolice. 1 PREDSTAVITEV IN VPIS v jesenski semester Univerze za III. življenjsko obdobje bo: v četrtek. 2.10. 2008 ob 16. uri na Ljudski univerzi Kočevje, v torek. 7.10. 2008 ob 16. uri v Miklovi hiši v Ribnici, v četrtek. 9.10.2008 ob 16. uri v sejni sobi Levstikovega Doma v Velikih Laščah. +38618938270, +38618938272, +38618938277 lu.kocevie@slol.net ^ } malda-valda@lu-kocevje.si www.lu-kocevje.si Prisrčno vabljeni med nas! r^KV OBČINSKI ODBOR SD VELIKE LAŠČE Spoštovane občanke in spoštovani občani V predvolilnem času boste deležni obilo obljub, v Vaše poštne nabiralnike se bo stekalo nešteto predvolilnih tiskovin. Vzemite si čas, premislite o obljubah in realnih možnostih za njihovo^uresničitev in izkoristite eno od najpomembnejših pravic, ki Vam jo zagotavlja demokratična ureditev - UDELEŽITE SE VOLITEV! Socialni demokrati smo pripravili Alternativni vladni program s katerim smo pripravljeni sprejeti odgovornost za spremembe. Prepričani smo, da lahko Slovenija svojo pot med najbolj razvite države sveta opravi hitreje, bolje in predvsem pravičneje. Pri dobrobitih od razvoja pa morajo biti udeleženi vsi in ne samo nekateri. Vse Vas vabimo na predstavitev programa naše stranke in kandidatke za Državni zbor v našem volilnem okraju mag. Polone CVELBAR, V PETEK, 12. septembra 2008, ob 19.00 v društveni sobi OBČINE VELIKE LAŠČE Prav tako vas vabimo, da sporočite morebitna vprašanja, nasvete, povabila na razgovor na elektronski naslov kandidatke: polona.cvelbar@socialnidemokrati.si. Ob začetku novega šolskega leta ne pozabimo na naše šolarje katerim Občinski odbor Socialnih demokratov želi uspešno šolsko leto, veliko novega znanja in predvsem varno pot v šolo. Občinski odbor Socialnih demokratov MONTAŽA STAVBENEGA POHIŠTVA Matjaž PonDrvar s.p. Knej 1, 1314 RoD MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT GSM: 031/ SOS S22 SUHOMOHTAŽin: SISTEMI NOTRANJA OPREMA Tel,- 01/ 788 10 59 )SAT- antenski sistemi Peier Hočevar s.p, Merharjeva Z, Ribnica, gsm 041 761-769 NOVO Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-i in SLO-2. pop a m,.....mm ® h^fajp^jb PE Šmarje -Sap IUbM Ljubljanska cesta 43 M tel.: Q1 / 78; 75 868 e-maii: info@zobcc.si PE Ribnica Obrtna cona Breg cementni izdelki obžeieznia i3iombnka _______gsiri: 011 323181,041 713 077 ^U LS d www.zobec.si Spoštovani, pod vlado Janeza Janše se je gospodarski razvoj v Sloveniji bistveno pospešil. V obdobju od leta 2004 do 2007 se je bruto domači proizvod Slovenije povečal za 25 odstotkov. Vladni gospodarski ukrepi, ki so prispevali k bistveno višji gospodarski rasti, pa se kažejo tudi v visoki rasti zaposlenosti. V zadnjih treh letih je bilo namreč ustvarjenih več kot 37.500 delovnih mest. V letu 2007 je bila registrirana brezposelnost za več kot 25 odstotkov nižja kot v letu 2004. Plače pa so bile leta 2007 za 20 odstotkov višje kot leta 2004. Vlada je izboljšala tudi položaj upokojencev; pokojnine so se zviševale hitreje, zaradi popravljenega načina usklajevanja s plačami. Rast pokojnin se sedaj veže na višanje povprečne plače in ne zgolj na rast cen življenjskih potrebščin. Spremembe so se zgodile tudi na davčnem področju, s tem je bil dosežen bolj pregleden sistem in ustvarjeno bolj ugodno davčno okolje. Tako je bila povečana splošna olajšava, znižana je bila davčna obremenitev najšibkejših, s čimer se je dohodkovni položaj 200.000 prebivalcev izboljšal. Posamezniki tako danes plačujemo manj davka. Davčna obremenitev posameznikov se je od leta 2004 do 2007 znižala za 9 odstotkov. Vlada je, z namenom omejevanja škodljivih menedžerskih prevzemov podjetij, sprejela vrsto sprememb zakonov in določila, da mora Agencija za trg vrednostnih papirjev pred izdajo dovoljenja za prevzem družbe, preveriti način zavarovanja plačil. Določena so bila tudi strožja merila pri odobritvi posojil, ki jih banke dodeljujejo menedžerjem za menedžerske prevzeme podjetij. Vlada je s številnimi ukrepi pripomogla k odpravljanju administrativnih ovir, s katerimi so državljani in podjetja prihranili več deset milijonov evrov. Številne postopke lahko sedaj opravimo po elektronski poti. Uveden je bil tudi projekt VEM - ureditev vseh zadev za začetek delovanja s. p. in gospodarske družbe v eni uri. Vlada je znižala notarske tarife za kar 50 odstotkov. Na področju prometa se lahko vlada pohvali s prekinitvijo 10-letnega negativnega trenda vlaganja na področju državnih cest. Uvedene so bile vinjete, ki so povečale pretočnost prometa in omogočila zmanjševanje zastojev. V iztekajočem se mandatnem obdobju je bilo sprejetih tudi veliko ukrepov, s katerimi je vlada pripomogla k urejanju družinske politike. Sprejeti so bili številni ukrepi na področju delovne zakonodaje. Olajšana je možnost koriščenja očetovskega oz. starševskega dopusta, prav tako je olajšana možnost dela za krajši delovni čas oz. podaljšanje za starša, ki varuje in neguje dva otroka do šestega leta starejšega otroka. Staršu s 4 otroki je omogočen umik s trga dela, saj država zanj plača prispevke. Pomembni dosežki pa so bili doseženi tudi na področju šolstva. Starši so po novem razbremenjeni plačila vrtca za drugega otroka. V vseh osnovnih šolah so na voljo učbeniški skladi, iz katerih si bodo šolarji v novem šolskem letu lahko brezplačno izposodili učbenike. Starše srednješolcev smo razbremenili vsaj na dveh področjih. Prvič s samostojnim zakonom urejamo področje štipendiranja in subvencioniranja dijaške prehrane. Z zakonom o štipendiranju se je dvignil cenzus za pridobitev štipendij, kar pomeni, da jo bo prejelo več prosilcev. Z Zakonom o subvencioniranju dijaške prehrane je zagotovljen subvencioniran obrok za vsakdan prisotnosti v šoli za vsakega dijaka, teh pa je blizu 100.000. S spremembami na področju sociale se je povečal otroški dodatek, povečal se je dodatek za velike družine, dvignil se je tudi znesek minimalne plače. Za mlade družine so bile uvedene in povišane subvencije za nakup prvega stanovanja in za adaptacije. Za družine, ki imajo v svojih vrstah duševno bolne osebe, je bil po 15 letih sprejet Zakon o duševnem zdravju. Prinaša porazdelitev skrbi za duševno bolne na več izvajalcev, ustrezno varovanje njihovih pravic in ureja postopke sprejema na zdravljenje in rehabilitacijo. Navedeni dosežki kažejo, da smo se na zadnjih volitvah pravilno odločili, zato vabimo prijatelje in somišljenike, da na volitvah glasujemo za Slovensko demokratsko stranko in našo sedanjo in bodočo poslanko Alenko Jeraj. Slovenska demokratska stranka Občinski odbor Velike Lašče predsednik Anton Benjamin Strah VMESNI OBRAČUN Skoncentriran v točko v mrzli kletni sobi trikrat oblečen mraza ne premagam. Kratek spanec na trdi podlagi na valovih svojih sanj v jesensko jutro se mladost proti ohromelosti bori. Od preziranja utrujen iščem vzroke da vztrajam. A nobena tona teže proti meni ne prevaga. Tišina mi prigovarja naj vztrajam po skalovju saj slajša pot je v cilju bogata spominov samopotrditve barvitih razsežnosti a z grenkim priokusom: na poti proti sreči sem potoval osamljen. Dosedanja bilanca v rdečih je številkah. A ko bom pol obrnil minus bo prešel v plus. Miha indihar Spoštovani, pred štirimi leti ste nam zaupali, da Slovenijo popeljemo po novi poti. Danes ima Slovenija visoko gospodarsko rast, evropsko primerljiv izobraževalni sistem, prijazno in učinkovito državno upravo, stimulativno davčno okolje in najnižjo brezposelnost doslej. V tem obdobju se je izboljšalo stanje upokojencev, vsako leto se rodi več otrok. Slovenija se je zbudila in začela s hitrimi koraki dohitevati in prehitevati države, po katerih smo se še pred časom zgledovali. S takimi koraki moramo nadaljevati! Zato bom tudi v prihodnje delala za Slovenijo, kjer bomo imeli vsi enake izhodiščne možnosti, kjer bomo ustvarjali in pošteno razdelili ustvarjeno in kjer bomo skrbeli za ohranjanje naše lepe domovine, lepega in zdravega življenjskega okolja. Slovenija je na pravi poti! Vaš glas zame in za Slovensko demokratsko stranko nas zavezuje, da Slovenija na tej poti tudi ostane. Za blaginjo vseh in vsakogar. Slovenska demokratska stranka SLOVENIJA na pravi poti www.sds.si Alenka Jeraj Vse, kar lahko povem, raje naredim. Naslednji korak, še boljša Slovenija i * Robert lic za poslanca www.robert.si VaS glas za Socialne Demokrate Je glas za: ■ spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva; ■ bolj pravično delitev dosežkov rasti in razvoja; ■ odločen boj proti korupciji in političnemu kadrovanju; ■ zdravje in znanje dostopna za vse. ■ lažji dostop maldih do redne zaposlitve in prvega stanovanja; ■ zasluženo varnost starejših; ■ sozvočje razvoja z naravo. socialni demokrati smo pripravljeni prevzeti odgovornost za te spremembe. Kandidiram, ker: »Več napora je treba vložiti v doseganje medgenerarijskega soglasja. Cas je, da zakonodajo začnemo sprejemati po tehtnem razmisleku in ob upoštevanju strokovnih argumentov.« Zato sem pripravljena prevzeti odgovornost za spremembe. www.socialnidemokrati.sl mag. Polona Cvelbar ^ Odgovornost za spremembe! Dr. Ivan Leban, kandidat DeSUS na državnozborskih volitvah RS 2008 v 3. volilni enoti, 3. volilnem okraju, ki obsega: Velike Lašče, Rob, Turjak, Zelimlje, Golo, Iška vas, Pijava Gorica, Rakitna, Škofljica, Ig, Tomišelj, Preserje, Vnanje Gorice, Barje, Notranje Gorice. Kdo je Ivan LEBAN ? Star je 61 let, rojen v Ljubljani. Diplomiral je iz kemije v Ljubljani, s 26. leti pa je doktoriral iz fizike v Yorku v Angliji. Stanuje v Smrjeneh nad Pijavo Gorico v družini s tremi hčerami in soprogo. Nedavno (2001-2005) je bil prorektor ljubljanske univerze, ki je kolektiv s 65.000 študenti in 4.500 zaposlenimi. Zaposlen je že 36 let na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani kot redni profesor. Njegova mama je v negovalni oskrbi vdomu starejših občanov že štiri leta, bratje invalid, oče pa mu je pred mesecem dni po nekajletnem bolehanju umrl. Zakaj DeSUS? Do sedaj ni bil član nobene politične stranke, ker mu je princip odločanja z demokratičnim centralizmom tuj. Rad razmišlja s svojo glavo in odločitve sprejema po tehtnem premisleku. Zna poslušati in upoštevati mnenja drugih. Član DeSUS-a je zato, ker je to edina stranka v Sloveniji, ki ima v svojem programu nedvoumno napisano socialno usmerjenost - vsakodnevna nesebična skrb za sočloveka. V ustavi imamo zapisano, da smo socialna država in večina strank se na to na žalost spomni šele v času pred volitvami. Seveda pa bo dovzeten za vse predloge državljanov in vedno dosegljiv za vse mlade in malo manj mlade preko svetovnega spleta na ivan.leban@fkkt.uni-lj.si . Mag. Urška INTIHAR Znanje - jamstvo za boljši jutri! Ljudje defamo www.lds^í.'voirtve Kontakt Ws@lds.si Moje ime je Urška Intihar.flodflasemseteta 1979 v Ljubljani Sem podžupanja občine Ig. Po izobrazbi sem magistra znanosti načrtujem pa tudi doktorski študij. Nekaj mandatov sem bita članica ožjega vodstva Mlade liberalne demokracije, trenutno sem članica sveta LDS Zaposlena sem kot svetovalka nit Ministrstvu za gospodarstvo. Prvič sem se zaposlila po srednji Soli, ko sem p ričela delati v D rža vnem svetu RS. Delala sem tudi kot novinarka in urednica. Žefim si sodobno Slovenijot ki ne bo le še ena majhna in nepomembna država v ozvezdju Evropske unije, ampak prijazna dežela, ki bo našim državljanom in državljankam zagotovila dostojno življenje in razvoj. Prepričana sem, da nam bo z ekipo, ki smo jo oblikovali, to uspelo. Stavim na splet mladostne energije, znanja in izkušenj. Tri temeljne točke mojega programa: Zavzemala se bom, da znanje približamo vsem. Vsi mo-r£tmo imeti enake pogoje za izobraževanje, šolstvo pa moramo ohraniti laično, Prizadevala si bom, da spodbudimo vseživfjenjsko učenje in bolje izkoristimo intelektualni potencial. * Zdravje. Vse državljanke in državljani st zaslužimo kakovostno zdravstvoS Prepričana sem, da lahko najdemo uČtnkovrto razmerje med javnim in zasebnim zdravstvom. Zavzela se bom za tako financiranje zdravstvenega sistema, ki bo zagota vljalo enake možnosti zdravljenja. lOkofje. Neokrnjena narava in njena bogata raznolikost sta največji razvo/n/ predn osti našega okraja. Gospodarska, kmetijska in okoljska politika so neločljivi deli celote, ki morajo skupno prispevati k ohranjanju naravnih virov. slovenska Ljudska stranka Drage volivke, spoštovani volivci. Enaindvajsetega septembra se boste odločali kdo bo vaš predstavnik v Državnem zboru Republike Slovenije. Po temeljitem premisleku sem se odloq8il, da ponovno kandidiram na državnozborskih volitvah. Pa ne zaradi osebnih koristi, ampak zato, da bi, če bi mi naklonili dovolj glasov in s tem podelili mandat, prispeval k hitrejši uresničitvi nekaterih projektov, ki so za razvoj področja južno od Ljubljane velikega razvojnega pomena. V mandatu 2000-2004 mi je uspelo, da so se zagotovila sredstva v državnem proračunu za modernizacijo državne ceste Ig-Škofljica, in nekaj sredstev za obnovo kulturne dvorane v Podpeči. Vem kaj prostor v katerem živimo potrebuje, zato si bom prizadeval tudi v tem mandatu, če bom izvoljen, da se naše skupne želje vsaj delno uresničijo, če že ne v celoti. Drage volivke, spoštovani volivci! Nikoli veliko ne obljubljam, razen to, da bom delal pošteno. 21. septembra pričakujem vaš glas. Lep pozdrav. Janez Cimperman _BSlovensb naaonfflffl Kandidat za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije K" m V BISTVU zahvala Spodnje vrstice sem napisala z namenom, da se zahvalim moji osebni zdravnici Milenki Stare Vidrih, dr. med., in medicinski sestri Mileni Peterlin iz Zdravstvenega doma Velike Lašče za prijazno, hitro, strokovno in pravilno obravnavo in tudi v razmislek vsem tistim, ki menijo da so sami sebi najboljši zdravniki. V življenje vsakogar pridejo tisti dnevi, ko se človek pač ne počuti najbolje, toda pred kratkim je bilo moje počutje kar nekaj dni nekako drugačno. Glede na to da sodim med tiste v zrelih letih, sem se preventivno naročila na pregled pri moji izbrani zdravnici Milenki Stare Vidrih v našem zdravstvenem domu. Tistega dne sem bila že skoraj čisto dobra. Že pred peto uro zjutraj sem opravila z živino v hlevu, pripravila zajtrk družini, z možem sva pogledala še za gobami v bližnjem gozdu, ob dogovorjeni uri pa sem bila že v ambulanti v Velikih Laščah. Obe s sestro sta se mi posvetili, mi prisluhnili in deležna sem bila natančnega pregleda. Po izvidu mi je zdravnica takoj odredila strogo mirovanje in takojšen prevoz z reševalnim vozilom v Klinični center v Ljubljani. Ni mi dovolila niti vstati, kaj šele da bi sama stopila do svojega avtomobila na parkirišču pred Zdravstvenim domom, v katerem sem imela mobilni telefon, s katerim sem želela poklicati domače. Telefon mi je iz avta prijazno prinesla medicinska sestra. Moram priznati, da sem bila nad dejstvom, da moram v bolnico, presenečena, saj se tako slabo po svojem mnenju pa tudi nisem počutila. V Kliničnem centru, kjer sem bila po sprejemu takoj hospitalizirana in tudi operirana, so mi ob odpustu povedali, da je preživetje bolnikov v mojem primeru v pretežni meri odvisno od takojšnje pravilno postavljene diagnoze in ustreznega hitrega ukrepanja zdravnika, pri katerem bolnik poišče pomoč ob zdravstvenih težavah. Če ne bi poiskala pomoči zdravnika, če ne bi zdravnica ..., če ..., bi danes tega ne pisala ... in vi ... bi tega ne brali. Moja slika bi bila včeraj ali pa jutri verjetno objavljena nekje bolj na koncu Troble v črnem okvirčku. Toda moje srce danes bije v novem ritmu in v njem sta zapisani tudi vajini imeni: Milenka Stare Vidrih in Milena Peterlin. Hvala vama za vse trenutke, ki jih bom z radostjo živela. Jožica Zabukovec z Gradeža 23 NA OBISKU... ...PRI STARIH ZNANCIH Letošnja zima je bila res nekaj posebnega, kar se tiče vremena. Snega je bilo le dvakrat za vzorec, izstopal je zlasti februar. Zgodnja jutranja temperatura se je spustila do - 10°C, a dnevi so bili sončni, da se nisi mogel upreti vabilu narave. Izjema je bila zakasnela zima, ki smo jo bili več ali manj vsi siti. V ponedeljek je zazvonil telefon že po 11. uri in kdo naj bi bil drug kot Banč: »Joško, lej za valentinovo nama je odpadel pohod zaradi Mirkove smrti, kaj ko bi se danes odpravila, kamor sva bila zadnjič namenjena?« »Ja France, nahrbtnik v katerem je nekaj jabolk, čaka že od zadnjič, le manjšo zagozdo svežega kruha vzamem in pridem do tebe, z nama bo šla tudi Dona.« »Prav, prav Joško, počakal te bom pred hišo, da ne bova zgubljala časa.« Nekaj pred poldnevom sva jo že mahala skozi Malo Rašico po klancu navzdol in pod klancem zavila na pozabljeno bližnjico po raških njivah proti Malemu Osolniku. Doni sem odpel povodec, da me je hvaležno pogledala in z dvignjenim repom veselo skakala okoli naju. Nato se je umirila in kot vedno hodila le nekaj metrov pred nama in budno nadzorovala okolico in, kar je res, tudi midva sva se počutila varnejša skozi gozd. Med hojo v klanec naju je sonce grelo v hrbet, ko sva se vzpenjava proti Malemu Osolniku (568 m). Za bivšo Grudnovo hišo se spustiva skozi vrt po kolovozu proti Praznikom (455 m). Pred nama je kot na dlani turjaški grad, levo na izpostavljenem hribu gručasta vas Čatež (520 m) in nekoliko dlje v sredini kopasti hrib Vrh (580 m) z zvon i kom sv. Petera. Skozi vas Prazniki si ogledava zanimivo kapelico, pred katero se France kot pred vsakim verskim znamenjem spoštljivo odkritje. Pot nadaljujeva navzdol po lepi asfaltirani poti skozi mešan gozd in prav kmalu se odpre pogled na dolino sredi katere je posestvo Pirman. Ko se približujeva Franceta skrbi, Če je najin znanec doma. Potolažim ga rekoč: »Kaj ne slišiš kako tolče, ko zbija palete?« »Ja več ne slišim tako daleč,« mi odgovori France in že sva ob lepo zloženih in pokritih kupih na približno meter dolgo nažaganih krajnikov in drugih podobnih odpadkov in desk, ki čakajo za predelavo in uporabo za palete. Jožeta sva dobila v veliki delavnici ob delovni mizi pri zbiranju palet. Roka, v kateri je držav kladivo je obstala, a iskra v svetlo modrih očeh se je zlila s prijaznim nasmehom. Celo več, zapel nama je dobrodošlico, tako kot zna samo on. Jože je bil med drugim dolga leta pevec Turjaškega moškega pevskega zbora. Nato je beseda dala besedo in pogovor je stekel o zaslužku, ki da je skromen, a nekaj moraš početi dokler sta volja in moč. Povabil naju je, kot je običaj na deželi, v hišo ob jedilni kot, ponudil žganje in povprašal, če nama skuha kavo, za katero sva se zahvalila. France ga povpraša: »Sam kuhaš?« »Ja, a ta je še predlanski, lani ni bilo sadja.« »Jože, kam pa z odpadki, kot vidim, se jih kar nekaj nabere?« »Ja, predelamo jih sekance, se še najbolj splača«. Jožetu pri govorjenju še vedno uide kakšna beseda v narečju Martina Krpana, kajti doma je pod Sv. Trojico. V mladosti je delal tudi na bližnji žagi. Spoznal je ženo in ustvarila sta si družino. Veliko je bilo trpljenja in odrekanja, da sta si ustvarila in zagotovila spodobno življenje, toda bolezen in smrt si vzameta, kar je njunega. Jože je ostal sam, da bo nadaljeval in ohranil, kar sta si ustvarila z družico, a uteho in pomoč pri premagovanju samote mu nudijo otroci. Pogovor smo nadaljevali na dvorišču in med drugim sva ga povpraševala tudi o tem, kdaj si vzame čas, da je vse tako lepo pospravljeno. »To pa kar sproti, če ne se preh itro nabere navlaka okoli hiše.« Poslovila sva se in usmerila korak po asfaltni poti proti Javorju, a le do nekdanjega Kraševčevega m I i na, ki se stiska na rob gozda ob Javorskem potoku. Kakšna domačnost in lepota, ko opazuješ v led vpeto mlinsko kolo, na katerega se zliva iz rake Javorski potok, ki ima svoj začetek nekje visoko zgoraj med Lazami in Škamevcem in nato odteka za Kraševčevim mlinom v potok Granjevica. Tu sva se zadržala le toliko, da sva pozdravila gospodarja Staneta, ki je med drugim kolega, in njegovo ženo, ki ima v tej idili veliko dela s svojimi bujno rastočimi grmi rododendronov ob potoku, kjer dobro uspevajo v polsenci vlažne in dobre humusne zemlje in so že bogato obloženi s cvetnimi nastavki, ki bodo zacveteli sredi maja. Pot nadaljujeva po štiri kilometre dolgi poti, ki ves čas pleza navzgor in nekako prepolovi mogočno gozdnato Granjevico z nad tisoč hektarji črnega, dobro rastočega lesa. Nekdanja stara gozdna pot je že tedaj služila, da so po njej furmani s težkimi okovanimi vozovi in s širokimi platišči vozili hlodovino. Pripovedovali so, da so skozi Granjevico 34-krat prečkal i vodo, preden so pripeljali iz gozda. Ko vstopiš v to grapo, ki je čudoviti svet miru, rečeš soncu in ljudem »Adijo,« kajti tu je prostor samo za zaledeneli potok in res dobro prenovljeno gozdno pot. Že po kilometru poti naletiš na bivšo Kovačevo žago. Na nekdanjem prostoru rastejo že drevesa, le nekoliko v bregu je opaziti nekaj zidu in del strehe nekdanje domačije. France mi med potjo kmalu za Kovačevo žago pove: »Lej, tukaj pravijo pri mrliču, kajti tu so med vojno Nemci ujeli in umorili mladega partizana, ki je nato še dolgo ležal in razpadal ob poti.« Po nekako dveh kilometrih so tik ob poti v dolžini desetih metrov strme in gladke skalnate pečine, vse na okoli pa dobra gozdna zemlja. Pravijo, da tu raste kot repa, zato pravijo temu področju repje. Nekako na tri četrt poti je levo ob poti v klancu mogočna smreka, ki je kraljica Granjevice. Opazovala sva jo in v prsni višini nad cesto, kjer sva stala, izmerila en meter premera, a prava prsna višina naj bi bila poldrugi meter nižje. Določila sva ji višino od 35 do 40 metrov, kar naj bi zneslo nekako 12 kubičnih metrov uporabnega lesa. Proti vrhu Granjevice je že mešan gozd in bogata rastišča borovnic. Ko sva po nekaj urah priplezala iz objema Granjevice, naju je zaslepilo popoldansko sonce, ki je bilo še visoko nad Tolstim vrhom (905 m). Jože Škulj asfalt vnasi vasi V začetku letošnjega julija smo v naši vasi Borovec pri Kar-lovici dobili asfalt. Vsi vaščani smo se ga zelo razveselili, saj smo ga dolgo čakali. V imenu nas vseh se zahvaljujem našemu županu Antonu Zakrajšku, ki ima za to največ zaslug, saj je prisluhnil našim željam in potrebam in se zavzel, da je prišlo do realizacije. Prav tako iskrena hvala občinskim svetnikom, ki so potrdili asfaltiranje ceste in nenazadnje izvajalcem, ki so dela strokovno izvedli in popravili pomanjkljivosti, ki pa so bile zanemarljive. Sedaj hodimo in se vozimo tako kot ostali prebivalci naše lepe Doline, ki že imajo asfaltirane ceste in poti. Tistim, ki pa asfalta še nimajo, iskreno želimo, da ga dobijo čimprej. Še enkrat iskrena hvala, gospod župan, v imenu vseh prebivalcev Borovca in še posebej deklice Nike, ki sedaj lahko udobno in veselo rola in kolesari po asfaltirani cesti. Hvala, v imenu vseh vaščanov! Draga Babic, Borovec 2 ponesrečen sklic občnega zbora ALI NAMERNI POSKUS UKINITVE TURISTIČNEGA DRUŠTVA TURJAK? (PROPAD REŠILI VSI PRISOTNI ČLANI) V tem članku vam moram predstaviti resnico tako o ustanovitvi kakor tudi o aktivnostih TD Turjak vse do tedaj, ko so se pred leti nekateri zelo trudili, da se strmoglavi tedanjega predsednika TD, g. Antona Janežiča. Tako boste lahko sami ugotovili, ali je bil skorajšnji propad TD zgolj ponesrečen slučaj ali načrtno dejanje. Ker je bil g. Janežič vztrajen in požrtvovalen, ni bil po volji takšnim, katerim je bil odveč pri doseganju njihovih osebnih in egoističnih teženj. Vodenje TD je prevzel Ahec Joško, ki je postal predsednik in najbrž kmalu spoznal, da je vodenje TD zanj le breme. 29. marca 2008 je bil sklican občni zbor, verjetno z upanjem na nesklepčnost prisotnih, ki bi povzročila propad društva. Predsednik se zbora ni udeležil, čakali smo ga pol ure, nato pa se soglasno odločili za izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in overovatelja ter začeli z delom. Žalostno je, da se predsednik ni odzival niti na telefonske klice, pa čeprav je bil naslednji dan zadnji rok za oddajo bilance na Al PES. Ker je bil zbor sklepčen, smo soglasno razrešili dotedanje vodstvo (verjetno rešili) in soglasno izvolili novo vodstvo, saj smo najbrž vsi čutili nujno potrebo po obstoju društva in s tem kazali domoljubno zavest. Mnogi smo se tudi zavedali dejstva, da smo se pred 22 leti ob ustanavljanju Turističnega društva še kako srečevali s podobnimi težavami. TD Turjak smo pred 22 leti ustanovili i predvsem domoljubni, hrabri ljudje. Zavedajoč se potrebe po spremembah, saj naj bi bila ustanovitev društva tudi kažipot prihajajoči demokraciji. Prav zaradi takšne pomembnosti mora društvo obstajati tudi danes, da bo ohranilo vse demokratične pridobitve in krajevno identiteto. Pred 22 leti sem podal idejo o nujni ustanovitvi TD in zaživitvi KUD Marij Kogoj, saj smo v prijateljskih krogih veliko časa posvečali želji po demokraciji. To sem storil šele potem, ko smo se s prijatelji (tudi izven našega območja) skupaj dogovorili o doslednem uresničevanju začrtanih nalog (vsak v svojem okolju), kar pa ni potekalo gladko. Že po enem mesecu sem moral priznati začasno premoč nedemokratičnim idejam in oportunističnim silam, nato pa sem se znašel v dvomesečni nezavesti v kliničnem centru zaradi preobremenitve živcev. Za kaj je namreč šlo? Konec leta 1985 smo domoljubni privrženci v Blatnikovi hiši napisali načrt dela za družbeno področje, ki sem ga predstavil na seji OO ZK Turjak in smo ga 18. januarja tudi potrdili in sprejeli. Ta načrt dela je med drugim omenjal tudi aktivnosti na društvenem področju in je nastal po pismu Milana Kučana (leta 1983 ali 1984), ki je opozarjal OO ZK, da je treba stvari pluralizirati. Načrt je izgledal nedolžno, zagotovo pa je bila to voda na mlin demokratičnim spremembam na miren način. Obilica naprednih idej v moji glavi in razna nagajanja s strani oportunistov so povzročili preobremenitev živcev, tako da mi je na prvi pomladanski dan 21. marca 1986 počila žila v glavi zaradi preobremenitve. V nezavesti sem ostal dva meseca in ko sem se prebudil je bila moja prva misel, da demokratični plan ne bi utegnil biti izpeljan. Takat še nisem vedel, da z menoj sočustvuje gospodinja, upokojena učiteljica ga. Anica Blatnik iz hiše, v kateri se je plan pripravljal. Z jekleno voljo, vztrajnostjo, požrtvovalnostjo in velikimi domoljubnimi izkušnjami ter s pomočjo krajanov je krenila v boj in na pomemben datum 8. junija 1986 ustanovila TD Turjak (rojstvo Primoža Trubarja). Čeprav pri ustanovitvi nisem bil prisoten, sem bil zapisan kot ustanovni član TD Turjak. Tako je bila polovica demokratičnega načrta zdaj dosežena. In če sreča spremlja hrabre, je bilo to res tudi tokrat, saj sem se z bolnišnice vrnil okoli 15. septembra 1986. Takoj smo skupaj s TD Turjak začeli aktivnosti za zaživitev KUD Marij Kogoj. To se je zgodilo šele 18. oktobra 1987, v drugem poskusu, saj so maja istega leta iz trgovine izginila vabila. Jaz sem postal predsednik nanovo aktiviranega kulturnega društva, obenem pa je to tudi datum ustanovitve ŽPZ KUD-a Marij Kogoj, kasneje ŽPZ Rozamunda, katerega zborovodkinja je bila vseskozi ga. Olga Jež (obenem začetna aktivistka). KUD je hotel skupaj s TD Turjak leta 1990 osvestiti in opozoriti širšo javnost na prihajajoče demokratične spremembe. V ta namen smo se skupno dogovoril s Spomeniškim varstvom (Špela Valentinčič) za uporabo Viteške dvorane v gradu Turjak kot tudi za uporabo manjšega prostora v gostinske namene. Tako smo lahko pripravili vse potrebno za izvedbo Kulturnega meseca junija 1990 v Viteški dvorani na turjaškem gradu. Naloga tega Meseca kulture je bila poenotiti čimveč ljudi. Dvorano smo pripravili v dveh dneh, tako da smo jo napolnili s stoli (odpisanimi). 100 jih je prispeval KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč, 80 KUD Marij Kogoj iz Doma krajanov Turjak, 120 pa nam jih je podarilo KUD Dobrova. V Ribnici smo kupili les za oder in ga prepeljali v delavnico velikega domoljuba g. Janeza Žužka (Osolničan) iz Velikih Lašč. Sam je tudi svetoval, da za obdelavo lesa in izgradnjo odra zaprosimo mojstra Alojza Bavdka (Ta-predni Slave) z Ulake, njegovega sina Slavca in Staneta Polzel-nika z Male Slevice. V dveh dneh je bilo vse nared in tako smo lahko spravili pod streho 5 prireditev s ciljem poenotiti čim več ljudi. Junija leta 1991 smo ponovno skupaj s TD organizirali Mesec kulture in takrat že množično poenoteni skupaj dočakali svetel dan. TD je poskrbelo, da se je na Turjaku v strogi tajnosti vršila predaja vojakov svojim staršem. Naj povemo še, da je TD Turjak poleg omenjenih aktivnosti ves čas svojega obstoja zelo aktivno in je izvrševalo mnogo velikih akcij (vse potrebno za uspešno vrnitev ukradenega zvona, vse potrebo za izvedbo sv. birme, vse potrebno za izvedbo evangeličanske maše v Viteški dvorani, organizacija jaslic, itd ...) Prav zaradi vztrajne in strogo načrtovane poti ne smemo in ne bomo nikdar dopustili nevednežem in raznim spletkarjem, da bi ljudi ponovno peljali žejne čez vodo in krajanom vzeli identiteto. To bi pomenilo, da bi izgubili samozavest, ustvarjalnost, smisel za družbeno delo in kar je najhujše - izgubili bi svoj Jaz. Zato ne verjemite ljudem, ki niti tega ne vedo, da nič ne vedo. RAZMISLITE SAMI! član TD, Franci Pečnik ZAHVALA Družina Komac iz Prilesja se najlepše zahvaljuje vsem sosedom, gasilcem PGD Velike Lašče, Dvorska vas in Dolnje Retje. Družina Komac | Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVKOISKA UNIJA Evropski socialni Alad regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije ponuja svežo šlipendijsko shemo in jasne izobraževalne priložnosti. Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je v okviru operativnega programa Evropskega socialnega sklada pred poletjem pozvala delodajalce v regiji, da se vključijo v program posrednih kadrovskih štipendij za novo šolsko leto 2008/2009. Rezultati poziva so spodbudni, saj je 24 delodajalcev Ljubljanske urbane regije, med njimi so tako mala podjetja kot velike družbe, prijavilo kar 176 potreb po ustreznih poklicnih usmeritvah oziroma srednješolskih in študijskih izobraževalnih programih. Nabor iskanih usmeritev je izjemen: od receptorja do diplomiranega pravnika, od mesarja do medijskega tehnika, od oblikovalca kovin do arhitekta - seveda za oba spola. Na podlagi evidentiranih potreb bo agencija na svojih spletnih straneh prve dni septembra objavila razpis kadrovskih štipendij, ki jih bo sofinancirala v okviru izvajanja enotnih regijskih štipendijskih shem za šolsko leto 2008/2009. Sofinanciranje štipendijske sheme je eden izmed pomembnih načinov, s katerimi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije spodbuja podjetništvo in kadrovsko prilagodljivost ter načrtno lajša finančna bremena izobraževanja dijakom in študentom. Podrobnejše informacije o štipendijski shemi in rezultatih poziva so dostopne na spletni strani Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije www.rralur. si, kjer se zainteresirani lahko tudi naročijo na informacije o objavi razpisa na svoj elektronski naslov. Kontakt: Maša Resi novic masa.resinovic@ljubljana.si 01 306 19 14, 01 306 19 02 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije Tehnološki park 19 podjetniške IN druge informacije Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o.; za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh vvvvvv.podjetniski-portal. si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponud-be-povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: pokolpje@slol.net. Posredovanje informacij po e-poštl je brezplačno. • Javni razpis pomoč pri zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih žensk 2 za leto 2008. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: povečanje stopnje zaposlenosti dolgotrajno brezposelnih žensk s spodbujanjem zaposlovanja v obliki subvencije za zaposlitev. Rok za oddajo prijav: 1. september 2008 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.ess.gov.si/slo/De-javnost/Javn i Razpisi/. • Javni razpis za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov v malih in srednje velikih podjetjih v letu 2008. Razpisnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Predmet razpisa: sofinanciranje raziskovalno razvojne dejavnosti za izvedbo tehnološko razvojnih projektov malih in srednje velikih podjetij in samostojnih podjetnikov, usmerjenih v ustvarjanje novih ali izboljšavo že obstoječih materialov, naprav, sistemov in metod, vključno s fazo oblikovanja izdelkov, pripravo prototipov, procesov in storitev, ki s pridobivanjem oziroma uvajanjem novih znanj razvijajo nove oziroma izboljšujejo obstoječe tehnološke značilnosti proizvodov in/ali proizvodnje ter so sestavni del zaključene investicije. Rok za oddajo prijav: 25. avgust 2008 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.mvzt.gov.si/sj/ javni_razpisi/. • Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2008/2009. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Predmet razpisa: neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za kadrovske štipendije, ki jih delodajalci izplačujejo od šolskega/študijskega leta 2008/2009 dalje za pridobitev izobrazbe po javno veljavnih izobraževalnih programih. Rok za oddajo prijav: 15. oktober 2008 do 1 5. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.sklad-kadri.si/. • Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov. Razpisnik: Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Predmet razpisa: finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov. Rok za oddajo prijav: 6. oktober 2008 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.svzi.gov.si/index.php?dep_id=7. • Javni razpis za posojila v kmetijstvo - pridelava. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Predmet razpisa: dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov. Rok za oddajo prijav: 19. avgust 2008 in 17. september 2008. Podrobnosti razpisa: http://www.rdf-sklad.si/kmetijstvo, htm I. • Javni razpis za posojila v kmetijstvo - predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti. Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Predmet razpisa: dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem z začetnimi investicijskimi projekti. Rok za oddajo prijav: 19. avgust 2008 in 1 7. september 2008. Podrobnosti razpisa: http://www.rdf-sklad.si/kmetij-stvo.html. • Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za področje vrtnarstva, za leto 2009. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe kmetijskih gospodarstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev iz PRP 2007-2013. Rok za oddajo prijav: do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa: www.podjetniski-portal.si/do-wnloadfile.aspx?docid=10082. • Javni razpis za ukrep Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa »Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom«. Rok za oddajo prijav: do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=10081. • Javni razpis Mladi raziskovalci iz gospodarstva - generacija 2008. Razpisnik: Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije. Predmet razpisa: sofinanciranje stroškov, povezanih z raziskovalnim delom mladih raziskovalcev in raziskovalk iz gospodarstva do pridobitve naslova doktor znanosti. Rok za oddajo pri jav: 11. september 2008 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: www.podjetniski-portal.si/do-wnloadfile.aspx?docid=10083. • Javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom zaradi slabšanja ekonomskih razmer v dejavnosti in nenadnih pomorov čebel. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: dodelitev nepovratnih sredstev v obliki podpore na glavo velike živine plemenskih živali ali čebeljih družin. Rok za oddajo prijav: do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog za posamezen namen, ki se objavi na spletni strani ARSK-TRP. Podrobnosti razpisa: www.podjetniski-portal. si/downloadfile.aspx?docid=10076. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, Je večno in nikdar ne more umreti, (s. Makarovič) ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice Ivanke BRODNIK s Kaplanovega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih dnevih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali za svete maše, cvetje in sveče, zanjo molil ter jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in pogrebni službi Zakrajšek, dr. Bredi Krišto in patronažni sestri ge. Martini. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega očeta Franca STERLETA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki so nam stali ob strani, darovali cvetje in svečke ter se skupaj z nami ali v mislih poslovili od njega. Iskrena hvala vsem. Žalujoča hčerka Nataša Kaplan in vsi njegovi. Vaše ideje ¡n že//e pt\ nas dobijo obf/fcQ "e Sarmture in drugo oblazinjeno Pon pestra izbira tkanin, umetnega usnja in usnja Učenje je kot reka, ob izviru je ozka, ob izlivu pa široka. (J.T. Bartolomej) KLANČAR, D.O.O. Groznikovall 1000 Ljubljana (Rudnik- ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72 001 E-mail: klancar@dealer.renault.si RENAULT POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA RENAULT MENJAVA IN SHRANJEVANJE PNEVMATIK PNEVMATIKE SAVA, MlCHELIN, KLEBER, KORMORAN .... LIČARSKO KLEPARSKA DELA NOVA IN RABLJENA VOZILA STEKLARSTVO PETER HREN, S.P. Gradež 14,1311 TURJAK GSM: 031/356 668 Tel: 01/7881366 Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.0.0. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 ic te BOJAN INDIHAR S.P. Trubarjeva cesta 59,1315 VELIKE LAŠČE Telefon: 01 78-730-79, Mobitei: 041-79-59-31 UGODNO FINANCIRANJE KMETIJSKE MEHANIZACIJE UniCredit Leasing vam nudi najrazličnejše možnosti financiranja vseh vrst kmetijske mehanizacije in opreme. Nudimo vam ugodne pogoje financiranja z minimalno lastno udeležbo ter odplačevanjem do 72 obrokov. UniCredit Leasing d.o.o. Šmartinska 140 1000 Ljubljana www.uriicreditleasing.si Dodatne informacije: Vid Šere tel.: 01/5206 026 mob: 041/362 748 fax: 01/5206 034 e-pošta: vi d. se re@ un ic red itle as i ng. s i TMJISA\E P" ¡O JLETFO mm SOBOTA, 13. SEPTEMBER Velike Lašče MEDENA TRŽNICA (Čebelarsko društvo Velike Lašče) NEDELJA, 14. SEPTEMBER, ob 14. uri Cesta Logarji-Zgonče KOLESARSKI KRONOMETER (TVD Partizan Velike Lašče) NEDELJA, 21. SEPTEMBER, od 9. ure dalje Gradež, Turjak, Rašica PRAZNIK SUHEGA SADJA (Društvo za ohranjanje dediščine Gradež) 20-28. september DNEVI JEVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE »Primož Trubar in njegov čas« (ZVKDS, Občina Velike Lašče in Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA, 27. SEPTEMBER, ob 8.30 Krvava Peč-Vrbica-Krvava Peč 9. POHOD NA STIČIŠČE ŠTIRIH OBČIN (Društvo Claustra Alpium luliarum) SOBOTA, 27. SEPTEMBER, ob 15. uri Trubarjeva domačija, Rašica ROŽANČEVA NAGRADA (Založba Nova revija) SREDA, 1. OKTOBER, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica ODPRJE RAZSTAVE »KNJIGA MENE BRIGA« s predavanjem dr. Jedert Vodopivec , vodje Centra za konserviranje in restavriranje v Arhivu RS. (Arhiv RS, Društvo restavratorjev Slovenije in Javni zavod Trubarjevi kraji) PETEK, 3. OKTOBER, ob 20. uri Trubarjeva domačija, Rašica RECITAL »PRIMOŽ TRUBAR« v izvedbi dramskega igralca Toneta Kuntnerja (Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA, 4. oktober Velike Lašče BUČNO-MARMELADNI DAN (Društvo Podeželskih žena Velike Lašče) PETEK, 10. OKTOBER, ob 19.30 Levstikov dom, Velike Lašče 1. ABONMAJSKA PREDSTAVA: CARMELA IN PAULINO, VARIETE NA FiNO V izvedbi MGL Ljubljana (Občina Velike Lašče) ČETRETEK, 16. OKTOBER, ob 19. uri Grad Turjak ODPRTJE OBMOČNE LIKOVNE RAZSTAVE »DIALOG V BARVAH« (JSKD, Ol Ljubljana okolica in KUD Marij Kogoj Turjak) PETEK, 17. OKTOBER, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica »PRED BUGAM SMO USI GLIH« - fotografska razstava (Zavod za razvijanje ustvarjalnosti) SREDA, 22. OKTOBER ob 13. uri Levstikov dom in Trubarjeva domačija VSESLOVENSKO SREČANJE ŽUPANOV (Občina Velike Lašče in Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA, 25. OKTOBER, ob 11. uri Turjak KOSTANJEV POHOD IN PIKNIK (Društvo za ohranjanje dediščine Gradež) SOBOTA, 25. OKTOBER OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče DRŽAVNA TEKMA V TAROKU (KTŠD Krpan) PETEK, 31. oktober, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica PRIREDITEV OB DNEVU REFORMACIJE (Javni zavod Trubarjevi kraji in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar) Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.