Štajerski
Ptuj, četrtek, 24. aprila 2003
letnik LVI . št. 16 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ORMOŽ
Preveč policije? Stran 7
ZAVRC
Obmejno sodelovanje Stran 3
PTUJ
Arhitekturna sramota Stran 8
GOSPODARSTVO
Gradnja v Rabelčji vasi Stran 4
MARKOVCI
Pred četrtim občinskim
praznikom
Stran 10
SREDIŠCE OB DRAVI
Devetinštirideseti krajevni praznik Stran 9
Obvestilo
Spoštovani!
Zaradi prihajajočih praznikov sprejemamo prispevke in male oglase do sobote, 26. aprila 2003 do 11.ure, saj bo naslednji Tednik s prilogo T^ okno izšel že v TOREK, 29. aprila 2003.
Vsem bralkam in bralcem želimo prijetne praznične dni!
Uredništvo
ŠtajersMTEBHlK p
Glasovalni kupon na strani 20
Golf? Pametno. CS

Golf SDI*
Varčni Golf SDI - dizel za ceno "bencinca" in varčnejša vožnja.
Tehtni argumenti za preudarno odloSitev.
DomTnko d.o.o., Zadni£ni h« 8,2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
število Tozil in modelov je omejeno.
Tradicionalni nogometni derbi med Ptujem-Dravo in Aluminijem iz Kidričevega je na Mestni stadion na Ptuju privabil preko 1600 gledalcev, ki so bili zadovoljni s prikazano igro.
Ptuj . Začetek projekta Za-pisano veselje
Prvih 50 knjig gimnaziji
V kulturni dvorani ptujske gimnazije se je 18. aprila tudi uradno pričel projekt Za-pisano veselje, ki ga je s finančno podporo omogočila Nova Ljubljanska banka.
Gre za edinstven kulturni projekt, v okviru katerega bodo gimnazijske knjižnice (ptujska je bila prva) prejele zajeten sveženj vrhunskega domačega in prevodnega leposlovja. Hkrati se mladim bralcem prestavljajo zbirka Beletrina in njeni avtorji, Nova Ljubljanska banka pa ponovno dokazuje, da ima posluh za domače okolje in občutek za izvirno slovensko leposlovje.
S pesmijo, recitalom in glasbo so se najprej prestavili ptujski gimnazijci. Zatem je na oder stopil pesnik in glasbenik Matjaž Pikalo in dodal nekaj son-gov, predstavil se je pesnik Aleš
[teger, Ptujčan, ki je še ne-dolgo tega gulil klopi ptujske gimnazije, in pisatelj Dušan [arotar. V imenu zbirke Beletrina se je oglasil direktor Igor Brlek, Novo Ljubljansko banko pa je zastopila Vlasta Kovač iz njene ptujske podružnice, ki je prepričana, da bodo mladi kljub navdušenju za sodobne medije našli čas tudi za lepo slovensko besedo. Da so trenutki, ko se posvečamo knjigi, posebej dragoceni, je prepriča-
na tudi ravnateljica ptujske gimnazije Melani Centrih, ki je knjige za gimnazijsko knjižnico tudi prevzela.
Po petdeset knjig bo prejelo deset slovenskih srednjih šol, s svojim prispevkom za obogatitev gimnazijskih knjižnic pa se Nova Ljubljanska banka na najbolj primeren način vključuje v aktivnosti, ki te dni potekajo ob Slovenskih dnevih knjige pod geslom Podarimo knjigo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Knjige naj bi mladim odkrile nekaj novega v življenju, je na slovesnosti dejal direktor založbe Beletrina Igor Brlek (levo), ob njem prestavnica NLB Vlasta Kovač, ki je omogočila projekt Za-pisano veselje.
Ptuj . Turistično društvo ob veliki noči
Prvič razstava pisanic
V razstavišču ptujske Mestne hiše je bila med 11. in 18. aprilom odprta razstava velikonočnic pisanic, ki jo je pripravilo Turistično društvo Ptuj v sodelovanju z izdelovalcema pisanic Marjano Hlupič in Danijelom Hrgo.
Na ogled so bile pisanice z najrazličnejšimi motivi, pri čemer so posebej izstopale pisanice z motivi nekaterih ptujskih kulturnih spomenikov. Na razstavi so se predstavili tudi učenci OŠ Olge Meglič, s keramiko pa Brigita Vorinec.
Naslednja prireditev Turističnega društva Ptuj bo 27. aprila, ko bo pred cerkvijo Leopolda Mandiča blagoslov konjev, junija pa bo TD Ptuj organizator srečanja slovenskih mest in krajev s prangerji.	Na ogled so bile najrazličnejše pisanice.
MG _
Foto: Črtomir Goznik
Spodnje Podravje . Vinska ocenjevanja
Odličen letnik 2002
17. aprila je bilo na Ptuju tradicionalno ocenjevanje vina v organizaciji Vinogradniško - sadjarskega društva Haloze in Kmetijske svetovalne službe KGZ Ptuj, pred tem pa sta bili ocenjevanji v Grajeni in Vito-marcih. In ocena? Odličen letnik, pravijo strokovnjaki.
O ocenjevanjih poročamo obširneje na 11. strani.
Foto: Andrej Poianec
Clana vinogradniškega in sadjarskega društva Osrednje Slovenske gorice sta odlikovana vina predstavljala na Dobrotah slovenskih kmetij.
9770040197060
Doma
Začeli z vprašanji poslancev
Ljubljana - Državni zbor je začetek aprilskega zasedanja v celoti namenil vprašanjem, ki jih je predsedniku vlade, posameznim ministrom in generalnemu sekretarju vlade zastavila približno tretjina vseh poslank in poslancev. Ta so se v približno šesturni razpravi nanašala predvsem na pomoč Slovenije Iraku, morebitne odškodninske tožbe izbrisanih prebivalcev Slovenije, zamrznitev novih proračunskih obveznosti, pa tudi na domnevni spor med predsednikom vlade in predsednikom države ob podpisu pristopne pogodbe k EU v Atenah.
SLS za ohranitev sedanjih volilnih okrajev
Ljubljana - V poslanski skupini SLS se zavzemajo za ohranitev sedanjih 88 volilnih okrajev za volitve v državni zbor, je zamisel o ukinitvi okrajev in uvedbi relativnega ali pa absolutnega preferenčnega glasu komentiral vodja poslanske skupine Janez Podobnik. V ljudski stranki se namreč bojijo, da bi imeli kandidati za poslance z obrobnih in podeželskih območij malo možnosti za izvolitev oziroma da bo več kot polovica sedanjih volilnih okrajev "ne-izvoljivih". Podpredsednik stranke Ivan Bizjak pa je na novinarski konferenci dejal, da bi se to še posebej pokazalo ob ohranitvi sedanjih osmih volilnih enot. V SLS so sicer pripravljeni iskati različne rešitve v smeri povečevanja vpliva volivcev na izvolitev poslancev.
Čas za spremembe v vladi?
Ljubljana - Leto in pol pred volitvami je po mnenju predsednika sveta LDS Gregorja Golobiča čas za to, da premier Rop premisli o celotni vladni ekipi. Prvih sto dni je minilo v znamenju referendumske kampanje, z Atenami pa je tega prehoda definitivno konec. Vlada mora začeti producirati projekte in zakone, je v intervjuju za Mladino med drugim povedal Golobič. "Do poletja je čas, da mandatar morebiti poseže po rekonstrukciji vlade, pri čemer ne namigujem na kakršnokoli tovrstno odločitev, ki bi bila kjerkoli že sprejeta. Poznejši posegi so možni, a takšne korekture ne dajo več vsebinskega rezultata, s katerim se lahko izkažešpred volitvami," je dejal Golobič, ki je potrdil tudi pisanje nekaterih medijev, da ga mesto zunanjega ministra ne zanima.
Za rektorja I. Rozman ali J. Vukman
Maribor - Senat Univerze v Mariboru je potrdil poročilo univerzitetne volilne komisije, ki ugotavlja, da se bosta v četrtkovem drugem krogu volitev za novega rektorja mariborske univerze pomerila dekan fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Ivan Rozman in dekan pedagoške fakultete Joso Vukman. Pri pripravi poročila je univerzitetna volilna komisija upoštevala tudi pritožbo rektorskega kandidata iz prvega volilnega kroga Alojza Križmana in jo soglasno zavrnila kot neutemeljeno. Nezadovoljen z odločitvijo univerzitetne volilne komisije pa je Križman že napovedal sprožitev upravnega spora.
Po svetu
Irak napadli na osnovi ponarejenih dokumentov
New York - Vodja inšpektorjev ZN v Iraku Hans Blix je na dan, ko se je prvič od začetka vojaške operacije v Iraku sestal s predstavniki Varnostnega sveta ZN, da bi jim izrazil pripravljenost inšpektorjev na vrnitev v Irak, obtožil Washington in London, da sta napad na Irak utemeljevala s ponarejenimi dokumenti. Kot je po posvetih s članicami Varnostnega sveta ZN povedal Blix, pa se inšpektorji ZN za nadzor orožja v Iraku za zdaj ne bodo vrnili v Irak.
Takoj ukinitev sankcij proti Iraku
New York - Francija je presenetljivo predlagala takojšnjo ukinitev sankcij proti Iraku. To je sporočil francoski veleposlanik pri ZN Jean-Marc de La Sabliere po posvetih v VS ZN, na katerih so predstavniki držav članic prisluhnili Blixovemu poročilu in prvič izmenjali mnenja o vprašanju povojnega Iraka. "Predlagal sem, da bi bilo potrebno sprejeti odločitev o takojšnji ukinitvi civilnih sankcij," je povedal La Sabliere. Dodal je, da je umik sankcij, ki je cilj Francije, povezan s potrditvijo razorožitve Iraka, dodal pa, "da jih v tem trenutku lahko ukinemo.
Počasi do oblikovanja prehodne vlade
Bagdad - Začasni civilni upravitelj Iraka, upokojeni ameriški general Jay Garner se je v mestu Sulejmanija na severu Iraka sešel z voditeljem Domoljubne zveze Kurdistana (UPK) Džalalom Talabanijem, kar je po navedbah tujih novinarjev tudi njegovo prvo srečanje s kakim iraškim politikom. Stranka Talabanija sicer skupaj z Demokratsko stranko Kurdistana (PDK) Masuda Barsanija nadzira iraški Kurdistan. UPK in PDK sta pred tem pozvali glavne iraške opozicijske stranke, naj se udeležijo srečanja v Bagdadu, na katerem naj bi pripravili konferenco o oblikovanju prehodne iraške vlade, v kateri bi bile zastopane vse iraške opozicijske stranke. Kdaj baj bi bilo srečanje, niso navedli. Garner naj bi danes obiskal tudi tretje največje iraško mesto Mosul.
(sta)
Ptuj • Proslava in pohod ob dnevu upora
Največje dejanje v narodovi zgodovini
V začetku aprila smo se spomnili 100-letnice rojstva velikega slovenskega zdravnika in humanista dr. Jožeta Potrča, ki je vse svoje življenje delal in živel za ljudi. Njegova pokončna drža pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej je dokaz, da humanist ostane humanist ne glede na družbeno ureditev, v kateri živi, ali položaj, ki ga zaseda.
Leta 1962 je v uvodniku Ptujskega zbornika, posvečenega 20. obletnici boja Slovensko-goriške čete, med drugim zapisal: "Kot rdeča nit se vleče skozi vse razprave (prispevke o. p.) predvsem vloga delovnega človeka v boju za narodni in socialni napredek, ki ima svoj vrh v zgodovinskem narodnoosvobodilnem boju in tudi v kulturnem ustvarjanju. Zato upam, da bo zbornik lep spomenik znanim in neznanim borcem v naši občini, ki so dali za lepšo bodočnost svojega ljudstva svoja dragocena življenja, hkrati pa spodbuda občanom, posebno pa mladini, da spoznava svoj domači kraj, njegovo zgodovino in njene spomenike."
Lepe misli dr. Jožeta Potrča, še kako uporabne tudi za današnji čas. Na osrednji občinski proslavi v počastitev dneva upora slovenskega naroda proti okupatorju, ki bo v nedeljo, 27. aprila, ob 9. uri, pri domačiji narodnega heroja Jožeta Lacka, bo o pomenu praznika spregovoril ptujski župan dr. Štefan Čelan, v kulturnem programu pa bodo sodelovali di-
jaki Gimnazije Ptuj, Komorni moški pevski zbor Ptuj, Olga Kostanjevec in Nataša Petrovič.
Ob tej priložnosti bodo razvili tudi pohodno zastavo, ki jo bo predsednik Kluba ptujskih brigadirjev Feliks Bagar predal kot prvemu nosilcu vnuku narodnega heroja Jožeta Lacka Andreju Lacku, udeležencu prvega spominskega pohoda leta 1970, ko je bil star šele štiri leta. Po proslavi bodo udeleženci krenili na 7. pohod "Po poteh upora in prostovoljnega dela" na Kicar, kjer bodo člani Kluba brigadirjev proslavili svoj peti praznik. Naj omenimo, da se po ponovnih druženjih, obnovljenih pred sedmimi leti, pohoda udeležuje vedno več mlajših pohodnikov. S tem pa tako rekoč uresničujemo Potrčeve želje in napotke.
Še več! Druga svetovna vojna je bila največja preizkušnja v zgodovini slovenskega naroda. Slovenci smo bili obsojeni na fizično uničenje. Tisoči deportiranih, interniranih, konfinira-nih, ustreljenih talcev, zaprtih in mučenih so zgovoren dokaz, da je šlo za genocid. V tak-
Pohod »Po poteh upora in prostovoljnega dela« na Kicar, 27. aprila 2001
šnih razmerah je bil odpor in upor nujen in edina možnost za ohranitev slovenskega naroda, osvobodilno gibanje pa visoko moralno dejanje.
Biološka ura je neusmiljena, redčijo se vrste v borčevski organizaciji, zato želimo ohraniti kontinuiteto organizacije, ki ohranja tradicijo slovenskega uporništva in neguje ter krepi zgodovinski spomin na tiste usodne in težke čase. V organizacijo se danes vključujejo mlajši, ki vojne niso neposredno doživljali, a jim njena svobodoljubna izročila pomenijo
Evropska unija in mi
V	prejšnjem tednu sta se zgodila kar dva odmevnejša dogodka, ki naj bi prispevala k obveščanju gospodarstvenikov na poti še zadnjih priprav na vstop. Na prvem so govorili o lobiranju in ugotavljali, da slovenski gospodarstveniki preveč pričakujejo od države in se premalo zanašajo na svoje vire in lastne lobiste, medtem ko so na drugem predstavljali nov Poslovni vodnik po evropskih institucijah. Za izdajo slednjega so se odločili pri Gospodarski zbornici Slovenije.
V	informacijskem centru delegacije Evropske komisije v Sloveniji je bila pred tednom dni okrogla miza z naslovom Slovensko lobiranje v Evropski uniji - pred vstopom in po njem. Na njej so profesorica na Fakulteti za družbene vede Danica Fink-Hafner, direktor Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja v Bruslju Boris Cizelj, vodja bruseljske svetovalne agencije CLAN Daniel Gu-eguen in predstavnik podjetja Pristop Andrej Drapal predstavi-
li svoje poglede na prakso lobi-ranja tako v Sloveniji kot v EU.
Sodelujoči so poudarili, da je lobiranje normalna sestavina političnega in gospodarskega življenja tako v Sloveniji kot EU, pri čemer pa ima veliko ljudi o lobi-stih in njihovem delu stereotipno, negativno predstavo. Lobisti namreč po besedah sodelujočih največ časa posvetijo zbiranju, analizi in vrednotenju informacij o interesih in željah različnih akterjev v procesu odločanja. Kot sta povedala bruseljska lobista Gueguen in Cizelj, predstavljajo specifične intervencije za posamezne naročnike zgolj 20 do 25 odstotkov njunega dela, ostalo je posvečeno izdelavi različnih študij, izoblikovanju strategij in komunikaciji z akterji v procesu odločanja. Ob tem je Gueguen poudaril, da je "potrebno biti pravilno razumljen," saj je "dobro lobiranje del rešitve", medtem ko je slabo "del problema". Udeleženci okrogle mize so se tudi strinjali, da je lobira-nje predvsem tehnično in strokovno opravilo, ki zahteva temu
največjo vrednoto - zagotovilo svobode in človeškega dostojanstva. S svojo aktivnostjo želijo pomagati in kot domoljubi ohranjati pozitivne vrednote slovenskega uporništva, tako tiste iz druge svetovne kot slovenske osamosvojitvene vojne.
Slovenski osvobodilni boj je največje dejanje v narodovi zgodovini, zato si je za resnico o njem, ki jo skušajo nekateri razvrednotiti, vredno prizadevati.
Stanko Lepej
O lobiranju in poslovnih informacijah
V Sloveniji se bo do maja prihodnje leto in vstopa v EU zvrstilo veliko dogodkov z enim in edinim ciljem - podati širši javnosti čimveč informacij o novostih ter posledicah priključitve naše države petnajsterici.
primerno izobrazbo, predvsem pa poznavanje delovanja EU in ustrezno znanje tujih jezikov. Lobisti si zato prizadevajo, da bi njihovo delo uredili z zakonom, saj bi tako na eni strani poskrbeli za profesionalizacijo te dejavnosti in uveljavitev okvirnih etičnih standardov, po drugi pa onemogočili - tako Drapal - nelojalno konkurenco. Pri tem je Drapal še opozoril na pomen nedavno sprejetega zakona o dostopu do javnih informacij, ki po njegovem mnenju ni namenjen temu, da bi "državljani spraševali, v katerem hotelu je kdaj spal kakšen minister," ampak predvsem olajšuje zainteresiranim posameznikom in organizacijam dostop do tistih podatkov v procesih odločanja, ki bi jih utegnili zadevati.
Vodnik po evropskih institucijah
Gospodarska zbornica Slovenije je pred dnevi izdala novi Poslovni vodnik po evropskih institucijah, s katerim želijo zagotoviti boljše poznavanje ev-
ropskih institucij in politik. Vodnik naj bi bil v pomoč gospodarstvenikom pri razumevanju ustanov Evropske unije, njihovih organov in postopkov odločanja. Kot menijo na GZS, poslovna praksa namreč kaže, da tudi slovenski gospodarstveniki vedno težje sledijo vsej poplavi informacij, programov in politik, ki jih pripravljajo in vodijo evropske institucije v Bruslju. Na drugi strani pa je prav obvladovanje in dobro poznavanje širšega poslovnega okolja ter informacij o EU lahko pomembna konkurenčna prednost tudi za slovenska podjetja. Temeljni namen vodnika pa naj bi bil zagotoviti praktičen in uporabnikom prilagojen pregled informacijskih virov o pravnem in gospodarskem sistemu EU.
Vodnik je sestavljen iz dveh delov. Prvi del vodnika je usmerjen v domače slovenske loge in ponuja gospodarstvenikom v razmislek in vednost nastajajoči slovenski model delovanja na področju evropskih zadevah. Drugi, temeljni del vodnika pa je Praktični vodnik po evropskem labirintu Daniela Gue-guena, ki podaja pregled delovanja, sestave, pooblastil in glasovanja v Komisiji, Svetu EU, Evropskem parlamentu, Ekonomsko-socialnem odboru, Odboru regij, Sodišču in Računskem sodišču.
Anemari Kekec
Zavrč • Obmejno sodelovanje
Skupno investiranje
V slavnostni dvorani občine Zavrč so v sredo, 16. aprila, podpisali dogovor o vzpostavitvi poslovno-ekonomske cone Zavrč - Cestica. Poleg županov obeh občin sta dogovor podpisala koordinatorja za čezmejno sodelovanje Jernej Golc iz Lokalno pospeševalnega centra Haloze in Dragutin Čehok iz podjetja Inter-In iz Vinice na Hrvaškem.
Kot je ob podpisu dogovora povedal završki župan Miran Vuk, občina Zavre že vrsto let uspešno sodeluje s sosednjo občino Cestica v Varaždinski županiji, posebej z vasjo Dubrava, v kateri živi precej Slovencev, ki imajo dvojna državljanstva. Čeprav jih od Za-vrča ločuje cesta, je ta bolj povezovalni faktor, saj prebivalci obeh krajev tudi po uvedbi novega sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) kljub nekaterim težavam dobro sodelujejo.
Prve pobude in pogovori o skupnem sodelovanju segajo v leto 1998, občini Zavrč in Cestica sta bili pobudnici za pripravo pisma o nameri o čezmejnem sodelovanju med Halozami in Zagorjem. Podpis pisma je bil v Trakoščanu 20. aprila 2001.
Do podpisa dogovora o skupni izgradnji poslovno - ekonomske cone Zavrč - Cestica je torej prišlo po konkretnih dogovorih, v nadaljevanju pa bodo aktivnosti usmerjene v iskanje primernih podjetij, ki bodo poslovala v tej coni, so poudarili na predstavitvi projekta. Med podjetji in podjetniki na obeh straneh meje za sodelovanje že vlada precejšnje zanimanje.
Koordinator Jernej Golc iz LPC Haloze je poudaril, da je njihov namen pridobiti tudi čimveč sredstev iz Evropske unije, zato želijo, da bi tudi Hrvaško čimprej sprejeli v EU. Poskušali bodo povezovati lastniški kapital podjetij, ki bodo vlagala, z različnimi razvojnimi vzpodbudami, ki jih imata tako Slovenija kot Evropa. Poslovno-ekonomska cona Zavrč-Cestica pomeni trenutno najhitrejšo blagovno pot v Evropsko skupnost.
Realizacijo projekta, ki je razdeljen v tri faze, bodo pričeli kmalu, saj je tako na slovenski kot tudi hrvaški strani že zagotovljenih po 5 hektarov
zemljišč s potrebno dokumentacijo, vsaj enkrat toliko površin pa je na obeh straneh meje še na voljo, če bo potrebno. Projekt naj bi okrepil gospodarski, ekonomski in socialni razvoj območja ob meji, še posebej na področju malega gospodarstva, pričakujejo pa, da bo v bodočnosti vzpodbudil še kakšno skupno akcijo.
Župan občine Cestica Mirko Korotaj je poudaril, da gre za izredno pomemben projekt, ki bo zagotovil novo proizvodnjo ter nove zaposlitve tako na Hrvaškem kot v Sloveniji, zato si bodo skupaj z občino Zavrč prizadevali, da bo poslovno-ekonomska cona čimprej zaživela. Povedal je, da je na Hrvaškem velik interes podjetij za ta projekt, poleg domačih vlagateljev pa se je prijavilo tudi nekaj tujih. Ob tem je menil, da imajo slovenska podjetja, ki bi želela odpreti svoja podjetja na Hrvaškem, trenutno večje ugodnosti kot Hrvaška, ki bi želela odpreti svojo firmo v Sloveniji. Na Hrvaški strani bodo pričeli gradnjo v začetku prihodnjega leta, saj že stoji objekt, ki ga je potrebno le nekoliko preurediti.
Dragutin Čehok iz hrvaškega podjetja Inter In pa je ob tem opozoril na številne ugodnosti ter olajšave podjetnikom, ki se bodo odločili za to poslovno potezo. V občini Cestica veljajo posebne davčne olajšave, saj so davki na tem območju za 50 odsotkov nižji od tistih, ki jih sicer predpisuje hrvaška zakonodaja.
V okviru poslovno - ekonomske cone Zavrč - Cestica bosta na slovenski in hrvaški strani delovali dve ločeni podjetji, vendar bosta imeli isto ime in eno upravo. Ko bo tudi Hrvaška v Evropski uniji, ko meje več ne bo, bo delo še enostavnejše.
Završki župan Miran Vuk je med poznejšim ogledom prostora, kjer bodo zgradili
Vsebino dogovora so predstavili (z desne) župan Cestice Mirko Korotaj, završki župan Miran Vuk ter Jernej Golc iz LPC Haloze
poslovno-ekonomski center, pojasnil, da je občina Zavrč pritegnila k sodelovanju tudi Ministrstvo za gospodarstvo, ki naj bi sofinanciralo del projekta v okviru maloobmejnega sodelovanja. Vsebina projekta je v skladu z nacionalnimi prioritetami čezmejnega sodelovanja, vsekakor pa pričakujejo, da bo nova cona ublažila tudi vpliv državne meje. Občina Zavrč bo pomagala vsem, ki se bodo odločili za odpiranje svoje dejavnosti v novi coni, za katero bo zagotovila potrebno infrastrukturo, od elektrike, vode in kanalizacije do odkupa zemljišča. Velike močnosti vidijo predvsem v velikih logističnih podjetjih, kot sta STTC in Intereuropa.
V okviru sodelovanja med obema občinama so že ustanovili projektno pisarno za čez-mejno sodelovanje Haloze -Zagorje, v naslednjih mesecih naj bi pričeli podpis pogodb, skratka v Zavrču in Cestici lahko v kratkem pričakujemo izgradnjo poslovno-ekonomske cone po vzoru Avstrijcev, kjer so jih pričeli graditi že leta 1996, po vstopu v Evropsko
unijo. Rezultati so pokazali, da so svoj obstoj upravičili.
M. Ozmec
Ta teden
"Obsojeni" na sožitje
v minulih letih so policisti v naših krajih naredili veliko za svoj pozitivni imidž. Po obdobju represivnega delovanja se je razmahnil pozitivizem, sodelovanje s šolami, vrtci, lokalnim prebivalstvom. Zaradi velikega števila ilegalnih prestopov meje so jim ljudje radi pomagali in razvilo seje sožitje, ki je na mejnem območju nedvomno potrebno. Policaji so opravljali svoje delo in mi smo se z njimi počutili varneje. Seveda so opravljali tudi tisto delo, ki ga nima nihče rad - postavljali so radarje, pisali kazni, nas pošiljali k sodniku za prekrške. Pa se ni nihče pritoževal, kvečjemu za šankom je kdopotarnal drugemu. Kadar pa je česa preveč, ko se koncentrira na premajhnem prostoru, doseže nasprotni učinek.
Radar v Mihovcih, Trgovišču, Gorišnici je stalnica, za katero bi že potrebovali lokacijsko dovoljenje. Pa šalo na stran, ker za lokalno prebivalstvo to ni smešno. Počutijo se nenehno nadzorovani, kontrolirani; predvsem tistim, ki nimajo ničesar skrivati, je to nadležno. Počasi slutijo, da nam bo ob južni meji Evropa prinesla marsikaj slabega. Odgovorni so to ves čas vedeli, vendar jih to ne zanima, ker Ljubljana pač ni ob meji. Na Evropo so se pripravili tako, da so vodilne policijske kadre naučili lepo govoriti, na teren pa so poslali premlade uvožene ljudi in prebivalstvu ob meji pozabili povedati, kaj jih čaka. Sicer strokovno podkovani bodo policisti zaradi pomanjkanja življenjskih izkušenj marsikdaj ravnali slabše, kot bi lahko. V želji po stalni službi se ženejo za uspehom in rezultat bo tudi marsikakšen negativen primer.
Gre ob upoštevanju dejstev prebivalstvu zameriti odklonilen odnos do policije? Povsem nehote so se pod velikim pritiskom znašli tudi domači policisti. Gospodarstveniki pa pravijo, da se povečano število policije že negativno odseva na turizem in gospodarstvo v občini.
Ne gre pričakovati, da bo kdo preklical odločitev. Ostali bomo skupaj. Policija in mi. Od obeh strani pa je odvisno, ali bo naše sožitje znosno ali ne.
vki
Komentiramo
Kaj pa azidiol, gospodje?
Sest mesecev potem, ko je Veterinarska uprava republike Slovenije z objavo novic o odkritju klo-ramfenikola v mleku povzročila paniko med slovenskimi proizvajalci mleka na eni in potrošniki na drugi strani, ko je stotisoče litrov mleka steklo v kanalizacijo in ko sta velikansko materialno škodo utrpeli kmetijstvo in državna blagajna, da o moralni škodi kmetijstva sploh ne govorimo, je vse kot na začetku. Se vedno ni zanesljivega odgovora na velikokrat postavljeno vprašanje stroki: Kako je kloramfenikol zašel v mleko?
Kaže, da je zaupanje med strokovno (veterinarsko) politiko in slovenskimi kmeti na najnižji točki doslej. Veterinarska uprava je prek svojega takratnega direktorja večkrat javno namignila, da je prišel kloramfenikol v mleko namenoma ali zaradi malomarnosti. Kmetje so to vseskozi zanikali in zahtevali dokaze, teh pa, vsaj otipljivih, še ni bilo. Tudi tisti, ki se na veterinarstvo nič ne spozna, je lahko dvomil, da bi dežurni krivec - dermo sprej - povzročil tako množično "onesnaženje" mleka. Vseskozi je obstajalo odprto pomembno vprašanje, kako to, da so v skupnih (iz cisterne vzetih) vzorcih mleka ugotavljali prisotnost kloramfeni-kola, prave, vsaj ne množične sledi pa pozneje na kmetijah niso našli.
Kmetje danes ogorčeni trdijo, da slovenska veterinarska oblast v vseh teh mesecih afere ni uspela storiti ničesar pri odkrivanju vzroka in načina, kako je prišlo do pojava kloramfenikola v slovenskem mleku. Ogorčenje je toliko večje potem, ko je tuja pamet v obliki evropskih veterinarskih inšpektorjev v nekaj dneh ugotovila nova dejstva, na katera sta pred tem že neuspešno opozarjala Združenje govedorejcev Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije. Po obisku inšpektorjev je jasno, da so mlekarne pri vzorčenju mleka uporabljale prepovedan konzervans azidiol, ki vsebuje kloramfenikol. Kdo je odgovoren za njegovo uporabo in kdo za to, da se tega ni spomnila slovenska veterinarska stroka, ali če seje, zakaj je o tem molčala.
Vse skupaj spominja na krimininalko, v kateri nekomu nekaj podtaknejo in ga pozneje obtožijo. Konzervans azidiol je bil začasno odstranjen iz prometa šele na pobudo evropskih veterinarskih inšpektorjev. Doslej so ga pri vzorčenju mleka uporabljali kljub dejstvu, da vsebuje kloramfenikol, da je ta prepovedan in da je epruvete, v katerih je bil ta konzervans, zelo težko očistiti.
Kmetje upravičeno trdijo, da gre v primeru klo-ramfenikola za drago sistemsko napako. Če je bil kloramfenikol odkrit v skupnem vzorcu 12 prog, pozneje pa je na kmetijah teh prog za njim izgini-
la vsaka sled, se moramo z njihovimi trditvami strinjati. In tudi zaradi dejstva, da ima kloramfenikol dolgo dobo razkrajanja, da čez noč ne bi mogel izginiti z nobene kmetije. Poleg tega so veterinarji sami izjavljali, da tako majhnih količin, kot so bile ugotovljene v skupnih vzorcih, ni mogoče dodajati neposredno v mleko.
Zadnje informacije govorijo o tem, da bo Veterinarska uprava oziroma inšpekcija po novem ukrepala bistveno ostreje: če bodo našli kloramfenikol v mleku posamezne kmetije, bo ta za 90 dni izgubila pravico oddajanja mleka. Če ga bodo odkrili ponovno, bo prepoved oddajanja trajna. Pri tem se kmetje bojijo dejstva, da so veterinarji v intenzivni reji na dvorišču kmetije tako rekoč vsak dan, da so oni tisti, ki edini lahko predpišejo antibiotik ter kmeta poučijo, kako z njim zdraviti bolno žival. Kakšna je torej kmetova kontrola nad njegovo usodo v morebitnem pojavu kloramfeniko-la? Zaradi tega dejstva so kmetje prepričani, da bi bilo prav, ko slovensko tožilstvo ne bi odstopilo od ugotavljanja vzrokov pojava prepovedanega antibiotika v mleku, saj je bila povzročena večsto-milijonska škoda, krivca, zgolj povzročitelja "prekrška", pa nikoli ne bodo odkrili.
Ta trenutek je težko napovedovati, kako se bo naprej odvijala slovenska kloramfenikolska zgodba. Kakšni bodo odnosi med veterinarsko upravo, veterinarsko inšpekcijo, veterinarji na terenu in kmeti? Kakšni bodo stroški testiranja mleka in kdo jih bo nosil? Zaradi nezaupanja kmetje zahtevajo, da se pri vseh nadaljnih odvzemih vzorcev na kmetiji kmetu da možnost odvzema tretjega, kontra vzorca. Stvar je preresna, da bi jo prepuščali amaterjem, trdijo. Več kot zaskrbljujoče je dejstvo, da imajo za amaterje slovensko veterinarsko oblast.
Ob koncu lahko še enkrat zapišemo trditev, zapisano že konec lanskega leta. V primeru klo-ramfenikola je šlo za nepotreben preplah. Ne da javnost ne bi smela vedeti o kakovosti pomembnega živila, kot je mleko. Gre za to, da veterinarska oblast vse doslej ni mogla dokazati, da je takrat ravnala v interesu zaščite potrošnika. Mar potrošnik ni potreboval zaščite tudi potem, ko se je kloramfenikol še pojavljal, pa so glavo po nojevsko skrili v pesek, saj je afera že terjala glave? Grenko dejstvo o večstomilijonski škodi ostaja, nezaupanje kmetov in potrošnikov tudi. Če bomo milijone počasi pozabili, bi zaradi slednjega vendarle morali, enkrat za vselej, dati vse karte na mizo.
J. Bra~i~
Ptuj • Gradis - Gradnje gradi v Rabelčji vasi

d
Kljubovanje krizi gradbeništva
Kljub krizi v gradbeništvu se v podjetju Gradis - Gradnje Ptuj pripravljajo na gradnjo novega poslovno-stanovanjskega objekta v Rabelčji vasi.
Te dni že potekajo meritve in pripravljalna dela, gradnjo objekta, v katerem bo 60 stanovanj za trg, v pritličnem prostoru lokali z mirno dejavnostjo, v kleti pa garaže, pa naj bi pričeli konec prihodnjega meseca.
Kot je povedal Ljubomir Cimerman, direktor tega, trenutno 160-članskega delovnega kolektiva, so se za novogradnjo odločili zaradi povpraševanja po stanovanjih in garažnih prostorih, pa tudi zaradi potreb stanovalcev v novem delu naselja po določenih dejavnos-
Zavre
tih. Novi poslovno-stanovanjski objekt bodo zgradili nasproti sedanjih blokov med ulico 5. prekomorske brigade in ulico 25. maja oziroma v neposredni bližini poslovno-gostinske zgradbe, v katerem je poleg bančne enote lokal Hit-ham, delikatesna trgovina ter prodajalna Loterije Slovenija.
V novem poslovno stanovanjskem objektu, katerega investitor je v celoti Gradis -Gradnje Ptuj, bo prek 4800 kvadratnih metrov stanovanjskih in poslovnih površin ter
Bodo na mejnem prehodu pobirali takso?
Svetniki občine Zavrč so se v sredo, 23. aprila, sestali na 5. redni seji. Tokrat so se odločali in sklepali o pobiranju komunalne takse na mejnem prehodu Zavrč, o ureditvi lastniškega razmerja za razširitev pokopališča in športnega igrišča, o rebalansu občinskega proračuna za letošnje leto, o ureditvi ceste Zelena meja - Korenjak, o vlogi za sofinanciranje asfaltiranja ceste Drenovec - Ko-vačič, pred pobudami in vprašanji pa še o sporazumu o razdelitvi premoženja občine Zavrč, o ureditvi poti v Go-pričaku ter o vlogah občanov.
-OM
Foto: M. Ozmec
V rabelčji vasi že potekajo pripravljalna dela.
dobrih 2.400 kvadratnih metrov garažnih površin.
Sicer imajo v Gradisu - Gradnjah Ptuj te dni odprtih več delovišč. Ljubomir Cimerman je povedal, da so sredi gradnje nove osnovne šole v Ljutomeru, v Murski Soboti gradijo novo bazo AMZS, včeraj (v sredo) so v Rušah odprli obsežno rekonstrukcijo Mercatorjevega Supermarketa, v zaključni fazi je izgradnja športne dvorane v Juršincih, večnamenska dvo-
rana v Bukovcih ter izgradnja precej zahtevne rekonstrukcije minoritske cerkve na Ptuju. Poleg tega imajo še nekaj manjših gradbišč v Mariboru, Ormožu in kidričevskem Talumu.
Kriza v gradbeništvu se odraža tudi v Gradisu - Gradnjah Ptuj. Ljubomir Cimerman je povedal, da na licitacijah za nove posle uspe le z zelo nizkimi cenami, ki v nekaterih primerih ne pokrijejo niti samih stroškov. Te dni so skupaj s Ce-
stnim podjetjem Ptuj in VGP Ptuj pričeli z izgradnjo novega centra za ravnanje z dopadki v Gajkah.
Glede na dolgo in mrzlo zimo, ko so skoraj 2 meseca mirovali, pričakujejo, da bo nova gradbena sezona, ki prihaja s pomladjo, bolj obetavna. Njihovi načrti so zato usmerjeni v pridobitev čimveč gradbenih del v bližnji ali daljni okolici, kjerkoli po Sloveniji.
M. Ozmec
Ljutomer • Priznanje za prleškega podjetnika
M. Horvat med uspešnimi
Lansko leto je prleškemu zasebniku Milanu Horvatu iz Ljutomera pripadel naziv uspešnega podjetnika, ki ga ob posebnih priložnostih podeljuje GZS območne gospodarske zbornice za Pomurje posameznikom, ki dosegajo izjemne gospodarske in podjetniške rezultate.
Obrtno-podjetniška pot 50-letnega Milana Horvata se je pričela leta 1976 z obrtniško dejavnostjo na področju elek-troinštalacij, ki se je do danes razvila v srednje veliko podjetje s 50 zaposlenimi, od tega jih je pet z višje- ali visokošolsko izobrazbo, 11 tehnikov
in 29 KV monterjev ter trgovcev. Horvat je lastnik in direktor podjetja TEO-TEN, kjer združujejo projektiranje, inženiring, meritve, montaže elektroinšta-lacij visoko- in nizkonapetostnega toka ter strelovodov, vse pa zaokrožuje lastna trgovina z elektromaterialom, telefoni-
Tečaji Banke Slovenije
Tečaji veljajo od 23.		aprila	2003 od
00.00 ure	dalje.		
nakupni	srednji	prodajni	
EUR	231.8078	232.5053	233.2028
AUD	131.0685	131.4629	131.8573
CAD	145.3887	145.8262	146.2637
HRK	30.8460	30.9388	31.0316
CZK	7.3237	7.3457	7.3677
DKK	31.2178	31.3117	31.4056
HUF	0.9432	0.9460	0.9488
JPY	1.7639	1.7692	1.7745
NOK	29.5241	29.6129	29.7017
SKK	5.6525	5.6695	5.6865
SEK	25.3381	25.4143	25.4905
CHF	154.0865	154.5502	155.0139
GBP	333.0571	334.0593	335.0615
USD	211.2528	211.8885	212.5242
PLN	54.3639	54.5275	54.6911
jo in računalniško opremo. Ob tem je pomembno dejstvo, da je trgovina odprta tudi za širšo tržišče in se skoraj polovica prometa ustvari z maloprodajo. Zanimivo, da je v letih osamosvojitve glavna dejavnost podjetja bilo strojništvo. V petletni pogodbi z Radensko so proizvajali stroje za etiketiranje, pozneje se je firma TEO-TEN v celoti preusmerila na montažo elektroinštalacij in trgovini.
V zadnjih petih letih so z izvedbenimi deli bili na mnogih znanih objektih po vsej državi: Radenska Radenci, Murales Ljutomer, Makoter d.o.o., Cven - kompleks Renaulta v Ormožu, kongresni center Habakuk v Mariboru, poštni center v Murski Soboti, dom starejših občanov v Ormožu in Mariboru, poslovni objekt LB v Mariboru, apartmajsko naselje v termah Banovci, kulturni dom, čistilna naprava in kristalna dvorana v Rogaški Slatini ...
In kakšna je Horvatova vizija podjetniške prihodnosti? Meni, da nič kaj rožnata. Predvsem iz razloga, ker prebivalci ob Muri niso dovolj glasni pri opozarjanju na nezavidljiv po-
ložaj gospodarstva v tem predelu severovzhodne Slovenije. "Država bi morala poskrbeti, da bi se organizirale in zaživele regije, kar bi posledično pomenilo bistveno manjšo moč centralizirane Ljubljane. Strankarski veljaki in njihova politika bi znatno težje obvladovala regijsko 'neposlušnost', ki bi se zagotovo odražala v uspešnem
uresničevanja mnogih gospodarskih naložb in projektov, pomembnih za nadaljnji razvoj obmurske pokrajine. Prepričan sem, da bodo regije odločilno vlogo odigrale z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, kar je sicer že stalna praksa razvite Evrope."
Niko Šoštarič
"Z vlaganjem v kadre smo dosegli zaželeno raven storitev, saj lahko sprejemamo naročila za najzahtevnejša dela na elektro področju," pravi Milan Horvat.
in tam
Juršinci • Ocenjevanje vina
številnim ocenjevanjem vinskih vzorcev lanskega letnika se pridružuje tudi Društvo vinogradnikov in sadjarjev Ptuj. To bo v torek, 29. aprila, vzorce pa bodo sprejemali v dvorani lovskega doma v Juršincih v ponedeljek, 28. aprila, od 16.00 do 20.00. Za vsak vzorec je treba prinesti tri buteljke ali pa dva litra žlahtne tekočine. Za prvi vzorec je treba plačati 2.500 tolarjev, za vsakega naslednjega pa 2 tisoč tolarjev. Ocenjevalni komisiji bo predsedoval mag. Tone Vodovnik. (JOS)
Ljutomer • Priznanje za Ozvalda Tu~i~a
Na sedmem srečanju Društva ravnateljic in ravnateljev srednjih šol in dijaških domov Slovenije v Radencih so 39 članom podelili priznanje in naziv primus — prvič v desetletni zgodovini društva. Med nagrajenci je bil tudi ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Ozvald Tučič. (M^)
Grajena • Praznovanje 1. maja
Primestna četrt Grajena skupaj z društvi pripravlja tradicionalno praznovanje 1. maja, ki se bo pričelo na predvečer, 30. aprila, ob 17.30 s postavljanjem majskega drevesa in kresovan-jem pred domom krajanov Grajena. V četrtek, 1. maja, ob 9. uri bo najprej kulturna prireditev na igrišču pred šolo, Planinsko društvo Ptuj organizira pohod iz Ptuja na Grajeno, predstavile se bodo članice Društva kmečkih žena MO Ptuj, Društvo vinogradnikov osrednjih Slovenskih goric bo pripravilo pokušnjo vin, za športne igre bodo poskrbeli člani športnega društva Grajena. Za vse udeležence je pripravljen golaž.
Vicanci • Čurinovi dobili pomoč
O nemogočih bivalnih razmerah, v katerih živi družina Curin iz Vičancev pri Veliki Nedelji, smo v Tedniku že pisali. Nedavno jim je podjetje Adria iz Novega mesta dalo na razpolago prikolico - mobilni dom, v katerem bodo prebivali v času gradnje nove hiše. S strani podjetja sta se veselega dogodka udeležila Anton Kastavec, direktor razvojno-tehničnega sektorja, in Dušan Pavlič, direktor trženja. Med prvomajskimi prazniki bodo dotrajano, vlažno in za bivanje neprimerno cimpračo, v kateri živita zakonca z dvoletnim Aljažem, podrli in pričeli gradnjo novega doma. Pomoč je ponudil tudi Ludvik Sok, direktor podjetja Gradbeništvo Sok, ki bo izvajal nadzor. Akcijo organizira Humanitarna organizacija Žarek iz Celja. (vki)
Ptuj • 7. mednarodni kongres endoskopske kirurgije
Strokovni in promocijski izziv
Včeraj se je na Ptuju pričel 7. kongres endoskopske kirurgije Slovenije.
Zbrali so se kirurgi iz sedmih držav. Kongres z več kot 150 udeleženci sta pripravila Združenje za endoskopsko kirurgijo Slovenije in kirurški oddelek Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj.
Od 23. so 25. aprila je ptujski grad, kjer kongres poteka, tudi neke vrste kongresni center. Predavanja potekajo v treh grajskih sobanah. Predsednik organizacijskega odbora 7. kongresa kirurgov, direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko je povedal, da je kongres za
bolnišnico in njen kirurški oddelek poseben izziv. Toliko zdravnikov na enem mestu, ob slovenskih tudi tuji, na Ptuju doslej še ni bilo. Strokovnemu izzivu se je pridružil tudi promocijski, ki ni pomemben samo za zdravstveno ustanovo, temveč tudi za mesto samo. Šele priprave so ugotovile, da gre tudi za veliko organizacijsko delo, o njegovi obsežnosti pred tem niso razmišljali. Kot dobri organizatorji so udeležencem želeli ponuditi več, zato so za kraj dogajanja izbrali
ptujski grad, ki je že zaradi svoje lokacije enkratni ambient. Vodstvo Pokrajinskega muzeja Ptuj je njihovim željam prisluhnilo, za kar se jim zahvaljujejo, s svojo odprtostjo tudi za druge, ne samo kulturne dogodke, pa objekt samo pridobiva na ugledu in pomenu.
Svečano odprtje kongresa bo danes, 24. aprila, ob 9. uri. Osrednja strokovna tema letošnjega kongresa je laparoskopska kirurgija. Na tem področju so v ptujski bolnišnici oziroma njenem kirurškem oddelku med
Ptuj • Obnova in vzdrževanje poslovnih prostorov
Vprašanja z zvezi z načrtovano porabo sta na peti seji postavila Marija Magdalenc (ZLSD) in Peter Letonja (SNS). Marija Magdalenc se je zanimala za obnovo Krempljeve 2 (bivši oddelek ljudske knjižnice, kjer nastaja informacijski center zavoda Republike za zaposlovanje, enote Ptuj), najbolj pa sta jo zbodli visoki postavki v višini 16,4 milijona tolarjev za obnovo prostorov na Slovenskem trgu 6, kjer ima sedež Bistra, ter 17 milijonov tolarjev za "dodatna dela, ki jih ni možno predvideti".
Za stavbo Bistre je pisni odgovor, da se predvidevajo obnovitvena dela in ureditev podstrešne konstrukcije (zamenjava dotrajane lesene konstrukcije z armiranobetonsko) in ureditev podstrešja za multimedijsko dvorano, nikjer pa ni navedena poraba 4 milijonov tolarjev iz letošnjega proračuna za razvojni laboratorij, ki so ga svečano odprli že lani, v času predvolilnih aktivnosti zdajšnjega župana dr. Štefana Čelana (bivšega direktorja Bistre). Gre za prilagajanje podatkov ali zgolj za malomarnost? Bojda naj bi podatek izpadel, ker v času pisanja odgovora ni bil prisoten delavec občinske uprave, ki se najbolj neposredno ukvarja s to problematiko (Bogdan Kovač), je povedal Herbert Hlavič, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje, ki je odgovore pripravil (podpisal pa župan Mestne občine Ptuj).
Znesek za nepredvidena dela pri obnovi in vzdrževanju poslovnih prostorov pa naj bi bil tako visok zato, pravijo v od-
govoru, ker je večina stavb, katerih lastnica je Mestna občina Ptuj, v starem mestnem jedru, kjer zaradi same dotrajanosti objektov prihaja do različnih nujnih del, ki jih je težko načrtovati vnaprej. S poslovnimi prostori upravlja Podjetje za stanovanjske storitve, to pa skupaj z odgovornimi v mestni občini izdela okvirni program obnove in vzdrževanja glede na prihodke iz najemnin. O prioriteti obnov in vzdrževanja glede na odločbe pristojnih inšpekcij, nujnost posega za zaščito objekta in njegovo varnost odloča pristojni oddelek Mestne občine Ptuj.
Peter Letonja pa se je zanimal za ureditev sanitarij v poslovnem prostoru Krempljeva 10, ki so stale tri milijone tolarjev, in obnovo strehe v Krem-pljevi 8, kjer je občina prispeva dva milijona tolarjev. V odgovoru piše, v poslovnem prostoru so uredili sanitarije, ki jih doslej še ni bilo. Obnovili so tudi kanalizacijo, vodovod in elektroinstalacije. Dela je narekovala odločba sanitarnega inšpektorja. Po končanih delih so objekt na novo otočkovali, s tem pa se je zvišala najemnina. Pri obnovi strehe v Krempljevi 8 pa je mestna občina zagotovila le finančni delež glede na število občinskih stanovanj v tem objektu. Sredstva, potrebna za sanacijo dotrajane strehe, je mestna občina dolžna zagotoviti v deležu glede na lastnino.
Katero poročilo o Bistri prihaja?
Zanimiva točka dnevnega reda današnje seje bo tudi
poročilo nadzornega odbora Mestne občine Ptuj prejšnjega mandata o opravljenem nadzoru nad porabo proračunskih sredstev ZRS Bistra v proračunskem letu 2001. O tem poročilu se je lansko jesen na veliko govorilo. Bivši župan Miroslav Luci ga bojda javnosti v vročem predvolilnem času ni želel predstaviti, ker ni želel biti "nesramen" v odnosu do svojega protikandidata. Predstavljeni pa mu je bilo in podatki naj ne bi bili najbolj "prijazni" za zdajšnjega župana. Predsednik nadzornega odbora je bil v prejšnji sestavi Simon Starček, ki je zamenjal dosedanjega direktorja Športnega zavoda Ptuj mag. Stanka Glažarja - ta je od prvega aprila direktor občinske uprave Mestne občine Ptuj. Zanimivo je, da med mestne svetnike ne prihaja prvotno poročilo, tisto, ki je bilo dolgo nepodpisano in naj bi vsebovalo nekatere "neprijetne" ugotovitve (če jih seveda je), ampak novo, podpisano, nekoliko prilagojeno, ki teh podatkov nima oziroma so zapisani tako, da niso "obtožujoči", a jih je mogoče ugotoviti pri vsakem bolj zavzetem nadzoru.
Nadzorni odbor v stari sestavi (predaja oblasti je bila izvedena 11. decembra lani) je dokončno poročilo obravnaval na 22. redni seji, 9. decembra 2002, in ga sprejel. Poročilo o izvedbi nadzora posebej imenovane delovne skupine (v njej sta bila Dragica Verbega in Simon Starček) je imelo datum 30. 9. 2002, opravljen pa je bil v dveh delih, 19. in 26. septembra 2002.
skimi bolnišnicami s pomočjo videotehnike. Ta bo tudi pomagala pri odprtju samega kongresa, ki ga bo simbolično odprl minister za zdravje Republike Slovenije Dušan Keber iz svojega kabineta v Ljubljani.
Med tridnevnim delom kon-
gresa bodo na Ptuju tudi številne soproge kirurgov, za katere so pripravili t.i. ženski program. Njihova gostiteljica bo žena direktorja ptujske bolnišnice Hilda Arko. Tako tudi na tem področju počasi prevzemamo zahodnjaške navade.
MG
najboljšimi Sloveniji. Z laparos-kopsko kirurgijo, zlasti še operacijami žolčnikov, kil, in tudi v ginekologiji, so se pričeli ukvarjati med prvimi v Sloveniji. Na tem področju uresničujejo strasteško usmeritev bolnišnice, ki gradi na razvoju obstoječih dejavnosti in razvoju dejavnosti, s katerimi se uvrščajo v sam vrh bolnišnične dejavnosti v državi.
V okviru dela kongresa bodo organizirali posebno okroglo mizo, ki bo predstavila napredek v povezovanju med sloven-
Foto: Črtomir Goznik
Lojze Arko, dr. stom., spec. čeljustne kirurgije, predsednik organizacijskega odbora 7. mednarodnega kongresa endoskopske kirurgije, ki poteka na Ptuju.
Prilagajanje podatkov ali zgolj nemarnost?
Svetnice in svetniki so za šesto sejo mestnega sveta, ta bo danes, 24. aprila, prejeli odgovore na pobude in vprašanja glede obnove in vzdrževanja poslovnih prostorov s pete redne seje, ki je bila 28. marca. Za te namene naj bi šlo iz letošnjega proračuna 97 milijonov tolarjev.
V dokončnem poročilu je nadzorni odbor zapisal, da splošna ocena poslovanja daje vtis urejenega računovodstva, s sicer urejeno in dostopno dokumentacijo, vendar s "preveliko" mero samoodločanja pri porabi sredstev. Pri potnih nalogih, kjer naj bi bilo za politično "ogreto" predvolilno javnost največ narobe, pa je zapisal, da je pri nalogih ugotovljeno, da posamezni potni nalogi niso pravilno izpolnjeni, zato so predlagali dosledno vpisovanje kilometrine in cene za kilometer, dosledno vpisovanje nalog, zaradi katerih se potuje, obračunavanje cestninskih listkov pri vsakem izdanem potnem nalogu posebej ter dosledno podpisovanje potnih nalogov s strani predlagatelja in nalogodajalca. V Bistri naj tudi ne bi upoštevali postopkov izbire, ki jih določata zakon o javnih naročilih in navodila za oddajo naročil male vrednosti.
Na izrecno vprašanje Simonu Starčku, zakaj poročilo tako dolgo ni bilo podpisano, zaradi česar so se v javnosti tudi porodili dvomi o njegovi verodostojnosti, je povedal, da je do tega prišlo iz več razlogov. Prvi je njegov, ker mesec dni po opravljenem nadzoru ni šel na občino, ker je v prejšnji službi (Gimnazija Ptuj) bil v službi dobesedno od jutra do večera, njegov delovnik se je pogosto končal ob eni uri zjutraj. Ko pa je iskal Milana Koržeta, da bi bil zapis oziroma poročilo takšno, kot mora biti - z vsemi rubrikami, pa ga ni mogel dobiti, ker je ta bil na bolniški.
MG
Od tod in tam
Benedikt • Občinski svetniki o preimenovanju, preštevilčenju in spremembi meja
V	sredo, 16. aprila, so se na 4. redni seji sestali svetniki občine Benedikt.
V	prvi obravnavi so sprejeli več odlokov o preimenovanju, uvedbi uličnega sistema in o spremembi meja med vasmi: odlok o preimenovanju naselja Benedikt v Slovenskih goricah v Benedikt, odlok o spremembi meje med naseljem Benedikt in [tajngrova, odlok o preoštevilčbi naselja [tajngrova, odlok o združitvi naselij Benedikt in Ženjak v enovito naselje Benedikt in odlok o uvedbi uličnega sistema v naselju Benedikt. Z omenjenimi odloki želijo v občini urediti nastalo situacijo, saj obstoječe številčenje ne omogoča več orientacije. Tako imajo v [tajngrovi pri 34 hišnih številkah še 26 hišnih številk s pristavkom (a,b,c,d,e).
Svetniki so na drugi seji v prvem branju sprejeli omenjene odloke, od 14. februarja do 21. marca pa je potekala javna razgrnitev. Z omenjenimi odloki je občanom zagotovljeno povračilo stroškov enega veljavnega osebnega dokumenta in plačilo nove hišne tablice ob vrnitvi stare.
V	nadaljevanju so sprejeli odlok o določitvi predkupne pravice, v katerem so navedena območja, ki so glede poselitve za občino Benedikt pomembnejša in zato potrebna celovitega obravnavanja. S prostorskimi ukrepi namerava občina še uspešneje izvajati politiko urejanja območij poselitve v naseljih Benedikt, Stajngrova in Sv. Trije Kralji, kar v konkretnem primeru pomeni tudi pripravo gradbenih parcel. Odlok predvideva tudi širitev industrijske cone na severni vpadnici v naselje.
Svetniki so sprejeli tudi sklep o sprejetju investicijskega programa za športno dvorano in pravilnik o tarifnem sistemu za obračun odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda. Seznanili so se tudi s poročilom o delu komunalne inšpekcije, poročilom o delu Centra za socialno delo Lenart in poročilom Policijske postaje Lenart o varnosti na območju občine Benedikt. Govorili so tudi o nedavnem požaru na pokopališču v Benediktu in sprejeli sklep, da povzročitelja v celoti pokrijeta nastalo škodo. Ob koncu seje so izvolili nadzorni odbor. Sestavljajo ga: Uroš Neudauer, Marjan Kranar in Stanka Kolar.
Trnovska vas • Sprejeli proračun občine
V	četrtek, 10. aprila, so na 4. redni seji zasedali svetniki trnovskovaškega občinskega sveta.
Po dolgi razpravi so sprejeli proračun občine za leto 2003, v katerem prihodki znašajo dobrih 180 milijonov tolarjev, odhodki pa 184,5 milijona tolarjev, kar pa pomeni, da neto zadolževanje znaša dobre 4 milijone tolarjev. Dobra polovica proračuna ali 92 milijonov tolarjev je namenjenih investicijam, kot so: nadaljevanje modernizacije cest in dokončanjem športnega igrišča ter z izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Nekaj sredstev pa je namenjenih poplačilu lanskih investicij. V nadaljevanju so svetniki sprejeli še zaključni račun občine Trnovska vas za leto 2002, ki izkazuje 152,7 milijona tolarjev prihodkov in 159,1 milijona tolarjev odhodkov, tako da presežek odhodkov nad prihodki znaša 6,1 milijona tolarjev. Svetniki so sprejeli še Dopolnitve pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilu stroškov. Sprejeli pa so tudi sklep o financiranju političnih strank v občini.
Zmago Šalamun
Ptuj • Čistili nabrežja vodotokov
Nabrali skoraj 100 kubičnih metrov odpadkov
V Mestni ob~ini Ptuj je 12. aprila potekala osrednja akcija pomladanskega urejanja in vzdrževanja čistega okolja.
Organizirala jo je Mestna občina Ptuj v koordinaciji s Turistično zvezo Slovenije in pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Ker je letošnje leto proglašeno za mednarodno leto celin-
skih voda, je bil poudarek v akciji na čiščenju nabrežij potokov in ribnikov ter Drave z jezerom.
Kljub slabemu vremenu je v akciji sodelovalo okrog 300 udeležencev, med njimi je bil
Foto: M. Ozmec
Ptujske gimnazijce smo v ponedeljek srečali pri čiščenju na grajskem hribu.
Foto: Črtomir Goznik
Med udeleženci sobotne akcije je bil tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan.
tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Skupaj so zbrali 95,5 kubičnih metrov odpadkov in jih sproti vozili na deponijo. Na odvozu je delalo sedem vozil in 14 delavcev. Prva letošnja akcija čiščenja okolja v Mestni občini Ptuj je uspela.
Če bi ljudje imeli na splošno boljši odnos do okolja, za njimi ne bi bilo treba pobirati smeti. Zato bo potrebno ljudi še naprej izobraževati in jim privzgajati skrb do zdravega in urejenega okolja.
MG
Prejeli smo
Onesnaženje pitne vode s pesticidi
Voda je esencialno živilo, ki zaradi svoje vsepristnosti v našem vsakdanu ne bi smela vsebovati nobenih zdravju škodljivih primesi. Izkazalo se je, da je bilo gospodarjenje z vodnimi viri v preteklosti neustrezno, zaščita pomanjkljiva in odločitve nestrokovne. Posledica tega je, da imamo danes številne vire pitne vode onesnažene s pesticidi in nitrati.
Največji problem je pesticid at-razin, katerega uporaba je bila v Sloveniji predolgo dovoljena zaradi nestrokovnih odločitev. Tuje šlo predvsem za ignoriranje ali pa nepoznavanje novih spoznanj o možnih dolgodobnih škodljivih učinkih na zdravje ljudi. Atrazin je povzročitelj endokrinih motenj, kar pomeni, da moti in modulira delovanje hormonov, in obstajajo podatki, da je geno-toksičen. Prav novejše raziskave na človeških limfocitih so pokazale, da povzroča poškodbe DNK in kromosomske aberacije. Vse to pomeni, da zdravstvenih posledic pri dolgodobni izpostavljenosti, tudi če so koncentracije nizke, ne moremo izključiti.
S 1. januarjem 2003 je v Sloveniji začel veljati nov Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode, ki je povzel dirketivo EU, postavil nove mejne vrednosti za posamezni pesticid v pitni vodi na 0,1 mikrograma na liter vode, medtem ko smo pop-
rej upoštevali smernice SZO, ki so za zdravstveno ustrezno vodo odpuščali od 2- do 20-krat višje koncentracije. Na osnovi tega pa sedaj Ministrstvo za zdravstvo in strokovnjaki Inštituta za varovanje zdravja trdijo, da presežene vrednosti sploh niso problem, in da naše zdravje ni nič bolj ogroženo kot prej. Res, da naše zdravje ni nič bolj ogroženo kot prej, je pa žal tudi res, da je še vedno mnogo bolj ogroženo kot zdravje drugih Evropejcev, kjer ne dopušajo preseganja dovoljenih koncentracij pesticidov v pitni vodi.
V Stranki ekoloških gibanj Slovenije (SEG) zahtevamo, da se ljudi, ki zaradi stanja, kakršno je, dobivajo s pesticidi in tudi nitrati onesnaženo pitno vodo, o kakovosti njihove vode obvesti ter da se izda ustrezna, neza-vajajoča priporočila, kako ravnati. Najmanj, kar bi morali ljudi opozoriti je, da so otroci mnogo bolj občutljivi za posledice dolgodobnih učinkov kot odrasli.
Sklicevanje na normative SZO je nedopustno. Pri postavljeni mejni vrednosti 0,10 mikrog/1 za večinope-sticidov, njihovih razgradnih, reakcijskih in metabolnih produktov gre za načelo previdnosti, ki zaostruje meje, ki jih dopušča SZO. Načela previdnosti so se v EU poslužili, mi pa smo ga končno privzeli zato, ker so možni do sedaj nepoznani učinki na zdravje ljudi in zato v pitni vodi naj ne bi bilo snovi iz skupinepesticdov. Ta zahteva velja za vsebnosti, izmerjene na mestu uporabe pitne vode, to je na pipi uporabnika. Zato novi pravilnik uvaja tudi kontrolo kakovosti vode pri uporabniku - na pipi.
Vse to bi moralo v prihodnosti privesti do boljše kakovosti pitne vode. Seveda pa bo treba, da bomo do teh rezultatov prišli, marsikaj spremeni-
ti. Po našem mnenju predstavlja v Sloveniji pa tudi v EU velik problem sama kmetijska politika, kjer bi npr. sama praksa subvencij na kvote spodbujala intenzivno kmetovanje in posledično uporabo pesticidov.
Rešitev je torej v prehodu in spodbujanju sonaravnega kmetovanja, kjer so porabe pesticidov minimalne, torej tudi prepovedi ne bodo več potrebne, ker se bodo kmetovalci uporabi pesticidov izogibali.
Drug problem je slaba ozaveščenost ljudi pri uporabljanju pesticidov, pra-majhna poučenost o potencialnih nevarnostih, kar je odgovornost kmetijskih svetovalnih služb pa tudi Ministrstva za zdravje. Boljše ozaveščenosti ne moremo pričakovati, če pa sam minister za zdravje trdi, da tudi če je več kot 0.1 mikrograma posameznega pesticida/1 pitne vode, to ne bo škodilo zdravju ljudi.
Tretji problem pa je slab nadzor in sankcioniranje uporabe prepovedanih pesticidov. Da bo do prepovedane uporabe atrazina in drugih pesticidov prihajalo, lahko sklepamo iz tega, da se upravitelji vodovodov, ki so po zakonu odgovorni za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode, že sedaj bojijo pomladanskih prekoračitev dopustnih koncentracij pesticidov.
Da je minister za zdravje zato dovolil začasni odstop od standarda!?. Zakaj le, če se atrazina sploh ne sme uporabljati, drugih pesticidov, ki ogrožajo podtalnico, pa se ne sme uporabljati na vodovarstvenih območjih?
Izvršni odbor SEG:
Karel Lipič,
univ. dipl. ing., generalni sekretar
Podlehnik • Okolje
Zakaj nekateri onesnažujejo?
Po odnosu do okolja spoznamo, kakšni ljudje živijo na nekem območju.
Na pobudo turističnega društva Podlehnik je bila v soboto, 12. aprila, čistilna akcija tudi na območju podlehniške občine, tokrat so se lotili čiščenja potoka Rogatnice.
Načrtovali so, da bodo potok rešili smeti od izliva v Dravin-jo do Nove Cerkve, pa so prišli približno do polovice poti. Od-pakov je bilo na bregovih Ro-gatnice in v njeni strugi veliko več, kot so pričakovali. Našli so največ plastike, tudi plastične posode z nevarnimi odpadki in oljem, ker pa je iz nekaterih vreč "prijetno" dišalo, smo sklepali, da so bile med zbranimi odpadki tudi svinjske kože.
Čistilne akcije so se udeleži-
li predstavniki večine društev, ki delujejo v občini Podlehnik, največ je bilo članov zelene bratovščine. Med tridesetimi "aktivisti" je bil tudi župan Vekoslav Fric, ki se je tako na lastne oči prepričal, kako del "njegovih" občanov naravo onesnažuje, drugi, žal manjšinjski del, pa čisti.
Kot je povedal predsednik TD Podlehnik Franc Drobnič, bodo s čiščenjem okolja nadaljevali. Letos bodo domačini Jablovca očistili še okolico ohranjene domačije, ki bi jo po ureditvi v lanskem letu radi pokazali tudi obiskovalcem. Seveda v čistem okolju.
J. Bračič
Foto:jb
Polovica smeti, ki so jih v soboto potegnili iz podlehniške Rogatnice. Na kup sta jih vozila Ludvik Maučič in Avgust Murko.
Fotozapis
Kjer osel leži .
■■
V spomladanskih mesecih je treba v kmetijstvu poskrbeti za gnojenje z mineralnimi gnojili. Vse lepo in prav, vendar je potrebno primerno pospraviti embalažo. Ali daje EU subvencije tudi tako ekološko neosveščenim kmetom?
Zmago Šalamun
Foto: Zmagoslav Šalamun
Repisče
Čistilna akcija in kres
Na pobudo predsednika vaške skupnosti Repišče Benjamina Vidoviča so Repiščani 22. marca opravili čistilno akcijo ob svoji lokalni cesti.
Vejevje in manjša drevesa, ki so silila na cesto, so očistili in ga zbrali kar 10 traktorskih prikolic. Vaščani so se odločili, da iz tega naredijo velikonočni kres. Ogenj, vino, kotlovina in dobra volja so držali pokonci staro in mlado vse do jutranjih ur. Benjamin Vidovič ocenjuje uspešnost kraja v druženju in skupnih akcijah, česar si ljudje želijo, zato se še posebej trudi biti pobudnik povezovanja.
Ormož • Ali je policije preveč?
Varnejši ali bolj ogroženi?
že v prejšnji številki ciste. Jih je preveč?
Informacija o trendih varnostnih pojavov na območju občine Ormož v letu 2002 jasno pravi, več policije, manj kaznivih dejanj: obravnavanih je bilo za 31,70 odstotkov manj kaznivih dejanj kot 2001; obravnavali so 160 dejanj splošne kriminalitete in 19 gospodarske; državnemu tožilstvu so ovadili 115 osumljencev, med njimi 4 mladoletnike in 36 povratnikov; kršitev javnega reda in miru je bilo za 79,09 odstotkov manj kot 2001; na cestah se je zgodilo 289 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 524 oseb, v nesrečah so bili udeleženi 3 otroci in 15 mladoletnikov; 1883-krat so izvedli test alkoholiziranosti, ki je bil v 368 primerih pozitiven; prisotnost alkohola je bila ugotovljena v 38 prometnih nesrečah, povprečna stopnja
Stajerskega tednika smo pisali o jezi Ormožanov na svoje poli-So z njimi res varnejši ali od njih ogroženi?
se dogaja pri nas, je pretirano! Vsak teden se vozim na drugi konec Slovenije in policijske kontrole so le med Kidričevim in Ormožem - in to tudi po tri. Zgodi se, da do Miklavža pri Ormožu srečaš tri kontrole. Ljudje se pritožujejo, tu ne gre več za varnost, gre za "kasiranje". Ko je posameznik zapeljal pred hišo in ustavil na pločniku, da razloži tovornjak, so ga policisti vprašali, ali naj mu napišejo listek. Gre za neizkušene, mlade policiste, ki morajo delati na normo. V mestu policijske postaje ne bomo dovolili graditi. Sicer pa je to vstran vržen denar, ker je prostorov dovolj."
Dušan Cvetko: "Policija je nenormalno veliko prisotna. V dobronamernem duhu bi želel opozoriti, da nam to odganja turiste, da se ob toliko kontrolah čudijo, jih opazijo in se počutijo nelagodno. Težko je tudi turistom razložiti, da jih v lovišče čez mejo moramo peljati čez mejni prehod v Zavrču ali Središču, saj v Ormožu ni dovoljeno prehajati meje z orožjem. Bilo je tudi več zapletov s štetjem nabojev. Težko bo za vinogradnike, saj turist ne upa več pokusiti vina. Imamo občutek, da smo preveč kontrolirani."
Premajhni prostori za tako veliko število delavcev. Kje bodo gradili novo postajo, zaenkrat {e ni popolnoma jasno.
Foto: vki
Jože Grah, vodja SDMT, UUP PU Maribor
alkoholiziranosti povzročiteljev pa je bila 1,86 g alkohola na kg krvi; izrekli so 2600 ukrepov zaradi kršitve hitrosti, 555 zaradi vožnje pod vplivom alkohola, 818 zaradi neuporabe varnostnega pasu, 65 zaradi neuporabe zaščitne čelade in 93 zaradi kršitev pešcev; prisilna sredstva so pri delu uporabili zoper 23 oseb; zgodila sta se dva napada na policiste in 25-krat so se nedostojno vedli do uradne osebe; podanih je bilo 9 pritožb zoper ukrepanje ali neukrepanje policistov, od tega ena utemeljena.
Komandir postaje mejne policije Miran Horvat je povedal, da je na postaji trenutno 71 policistov. Veliko je mladih, skoraj 60 odstotkov jih ima manj kot 3 leta delovne dobe in ti bodo od 1. julija uvajali v delo nove policiste, ki bodo prišli iz šole. Pesti jih velika prostorska stiska. Postaja je bila zgrajena za 30 ljudi, skoraj polovica policistov nima svoje garderobne omarice, čeprav so v garderobe preuredili celo garaže oziroma prostor za pridržanje ilegalcev. Policistom so za delo na voljo 3 računalniki, veliko se jih dnevno vozi v službo tudi po 50 kilometrov, niso domačini in ne poznajo okolja.
Kar nekaj pikrih na delo in močno prisotnost policije so izrekli na minuli seji svetniki občinskega sveta.
Miroslav Hanželič: "To, kar
Kmalu jih bo sto
Zakaj je na naših cestah toliko policije in kakšna je njihova naloga, je pojasnil Jožef Grah, vodja oddelka za mejne zadeve in tujce v Mariboru: "Na podlagi izvedbenega načrta za uveljavitev schengenskih standardov nadzora bodoče zunanje meje evropske unije, katerega nosilec je Ministrstvo za notranje zadeve, izvajajo pa ga tudi nekatera druga ministrstva in Služba Vlade RS za evropske zadeve, se mora policija temeljito pripraviti na popolni prevzem in izvajanje schengen-skega pravnega reda, kot dela evropskega pravnega reda (t.i. EU Acquis). To pomeni tudi kadrovsko popolnjevanje policijskih enot za nadzor bodoče zunanje meje Evropske unije, ki bo državna meja z Republiko Hrvaško.
PU Maribor meji s Hrvaško v dolžini 90 km, od tega odpade za območje občine Ormož oziroma PMP Ormož 42 km. Na tem delu državne meje, ki je bilo v preteklosti varnostno najbolj izpostavljeno s številnimi ilegalnimi prehodi, ki so se sicer od leta 2000 do sedaj kar precej zmanjšali, se glede na geografske značilnosti tega območja še vedno pričakuje nelegalen prihod tujcev v Slovenijo. Zaradi tega so bili na podlagi ocene varnostnih razmer in schengenskih normativov izračunani potrebni kadri oziroma število policistov za
nadzor državne meje. Ta nadzor mora biti izvajan tako, da odvrača ljudi od tega, da bi se skušali izogniti kontroli na mejnem prehodu. Policija sicer nadzor državne meje s Hrvaško že deloma izvaja po schen-genskih standardih, vendar pa ta nadzor še ne "učinkuje" za ves ostali schengenski prostor. Zunanja meja EU na našem območju je še vedno meja z Avstrijo. Tak popolni nadzor bomo pričeli izvajati z uveljavitvijo schengenske konvencije na območju Slovenije predvidoma leta 2006/07.
Ker v Sloveniji nismo uvedli samostojne mejne policije, so v okviru policijskih postaj določena oziroma sistemizirana delovna mesta policistov za varovanje državne meje v skupinah za varovanje državne meje. Naloge policistov v teh skupinah so določene predvsem za varovanje državne meje (zele-
ne in modre).
Za območje PMP Ormož je za opravljanje nalog varovanja državne meje izven mejnih prehodov (na zeleni in modri meji) predvidenih več kot 70 delovnih mest policistov, ostali policisti pa bodo opravljali ostale naloge policije (varnost v cestnem prometu, naloge s področja javnega reda in miru, področje kriminalitete idr. naloge, ki so določene v Zakonu o policiji). Skupno bo na območju PMP Ormož, ko bo ta popolnoma zasedena, naloge policije opravljalo več kot 100 policistov.
Naj se ne ponovi ...
Tudi na mojo telefonsko številko se je obrnil že kakšen zi-ritiran občan. Zgodba, ki sem ji hotela priti do dna, pa me
je pretresla, ker kaže na popolno odsotnost življenjskosti, čuta za sočloveka in željo pomagati prebivalstvu, kar je tudi ena izmed nalog policije.
V marcu sta oče in sin peljala na Ptuj 87-letno babico. Šlo je za nujno vožnjo, saj je dežurna zdravnica v ormoškem zdravstvenem domu ocenila, da gre za kap, in ker ni bilo na voljo rešilnega vozila, so odhiteli z osebnim. Vozili so seveda prehitro. Kot je to običaj, jih je v Mihovcih ustavila radarska kontrola. Policistov ni prav nič zanimalo, za kaj gre, niso vprašali, ali lahko pomagajo. Še več, niso se pustili motiti in so si vzeli čas, da napišejo listek s kaznijo do konca. Oče in sin priznavata, da sta vozila prehitro, pripravljena sta bila plačati kazen, želela sta le, da gresta čimprej naprej. Policajem pa se ni mudilo nikamor. V miru so napisali listek. Babico, ki je bila do tistega dne odličnega zdravja, sta pripeljala v bolnico in od takrat je nepokretna. Samo špekuliramo lahko, kako pomembna je bila na tej poti vsaka minuta in da je bila najbrž zaradi nehumanega ravnanja policije bolnica v smrtni nevarnosti. Prizadetim so znanci svetovali, naj se pritožijo ali tožijo, pa so rekli, da za to nimajo živcev. "Odkar pa sem spremljal sejo sveta in govo-rance o tem, v kakšnih razmerah delajo policisti, pa mi je prekipelo in ne morem biti več tiho," je povedal gospod, ki mi je zaupal svoje izkušnje s policijo — edine, kajti kazni ni plačal še nikoli, in želi ostati anonimen. Povedal je tudi, da ni njegov namen blatiti policijo, vendar v tem primeru ni ravnala prav. Podoben primer se je namreč zgodil njegovim prijateljem in policisti so jim v tistem primeru na poti v bolnišnico ponudili spremstvo, ki je bilo v taki stresni situaciji več kot dobrodošlo.
viki klemenčič ivanuša
Sv. Tomaž • Uredili bodo spomenike
Spomin na preminule na enem mestu
Te dni se pri Sv. Tomažu dogovarjajo o možnostih, kako dostojno počastiti spomin na vse mrtve v minulih vojnah. Pri tem pričakujejo strokovne nasvete zavoda za spomeniško varstvo, lokacijo pa so že določili - spominsko obeležje bo v spominskem parku, ki bo pred vstopom na pokopališče.
Na sestanku so se zbrali predstavniki KS, ZZB-ja, Združenja prisilno mobiliziranih v nemško vojsko, povabili so tudi župana Vilija Trofenika, sestanka pa se je udeležil tudi župnik Stanko Matjašec. Vsi so si edini glede lokacije, stvar nadaljnjih dogovorov pa je, kakšno obliko bodo izbrali za spomenik. Predsednik KS Mirko Cvetko je povedal, da se že dogovarjajo za idejno zasnovo. S tem bodo po več kot desetih letih poravnali svoj dolg do obljube, da uredijo spomenik žrtvam 1. svetovne vojne. Tega so namreč leta 1992 ob 250. obletnici posvetitve tomaževske cerkve na zahtevo takratnega župnika
Foto: vki
Tudi spomenik v spomin na žrtve 2. svetovne vojne se bo v prenovljeni obliki preselil v park pred pokopališče.
izza cerkve odstranili. Spomenik je bil potem deponiran na različnih mestih, vse skupaj pa kraju ni bilo ravno v čast. Med tem je spomenik razpadel, ker je bil izdelan iz peščenjaka, ohranile pa so se plošče z imeni žrtev, ki jih nameravajo obnoviti in pritrditi na novo podlago. Ta bo nosila tudi imena žrtev 2. svetovne vojne in padlih mobiliziranih v nemško vojsko.
Denar za ureditev spomenika pričakujejo od občine, ker pa je tega vedno premalo, so zagotovili, da bo spomenik skromen, saj bi ga radi postavili še v prvi polovici letošnjega leta.
viki klemenčič ivanuša
Marketing
Mladi kreativci
Vojne je konec, manjka samo {e mir. Vrnimo se v Slovenijo in k sladkemu delu promocijskih aktivnosti - festivalom. Oglaševalski festivali so v Sloveniji že stalnica, en od teh je Magdalena — festival, kjer svojo kreativnost lahko pokažejo vsi, ki so mlajši od30 let. Posebnost festivala je v tem, da priložnost dobi prav vsak, tudi tisti mladeniči in mladenke, ki ne delajo v oglaševalskih agencijah.
Letošnja Magdalena bo potekala od22. do 24. maja v Mariboru (ja, tudi Štajerci imamo svoj oglaševalski festival), na njej pa bodo svoje znanje pokazali mladi kreativci iz celega sveta.
Na festivalih se trudijo, da bi vsako leto obravnavali drugo temo. Osrednja letošnja tema je umetnost komunikacije. Vsak (vsaj izmed oglaševalcev) si želi postati mojster komuniciranja, to pa zahteva kreativnost, pogum in empatijo. Na Magdaleni se lahko mladi učijo iz del svojih sovrstnikov, pa tudi iz lastnih izkušenj. Vsako leto pa festival obiščejo tudi stari mojstri, ki so vir vedno novih znanj za nove in nove generacije bodočih oglaševalcev.
Tudi letos bodo poleg stalnih kategorij za večjo zanimivost potekali kreativni razpisi, kjer konkretne probleme predstavijo določena podjetja, na podlagi nalog pa ima vsak res odlično možnost, da pokaže, kaj zna. Tako bo (med drugim) kreativnost razpihovala ena od časopisnih hiš, ki si želi inovativnih promocijskih daril za svoje bralce.
Poleg same razstave prijavljenih del bo Magdalena tudi letos gostila velike zvezde oglaševanja, književnosti, umetnosti, novinarstva, kulinarike in drugih področij javne komunikacije. Od njih boste lahko vsi pobrali delec znanja, ki nam ga bodo predstavili na svojih predavanjih.
Na spletni strani www.magdalena.org boste deležni vseh potrebnih informacij v zvezi tekmovanjem in samim dogajanjem. Vse, ki ste mlajši od trideset let, imate v sebi kaj kreativnosti in bi jo želeli pokazati, opozarjam, da lahko svoja dela prijavite do 5. maja.
Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali
fideljorever@yahoo.com.
Izrazite svoje komentarje in poglede ter postavite vprašanje, ki vas zanima.
Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog
Ptuj • Zgodba okrog rimske peči se zapleta
Arhitekturna sramota?
Ptujčani z arheološkim bogastvom nimajo sreče. Toliko ga imajo, da nimajo denarja, da bi ga pokazali javnosti, arheološki depoji so polni, tam pa, kjer se lotevajo ohranitve spomenika na mestu najdbe, kar so redki primeri, pa jih, kljub prisotnosti velike stroke, spremljajo težave.
Se najbolj so se težave pokazale pri zaščiti rimske peci v Kraigherjevi ulici na Ptuju, v neposredni bližini samopostrežne prodajalne Rimska peč.
Leta 1974 so pri širitvi stanovanjske soseske na tem območju našli ostanke stotih rimskih peči. Takratna ptujska oblast jih je uničila z buldožerji, vodji izkopavanj arheologu Blagoju Jev-removu pa je eno od peči uspelo ohraniti. Skupaj z ženo Marjano, prav tako arheologinjo, sta jo leta 1982 zaščitila, tako da so jo pokrili s stekleno streho. Ker pa so se nad njo stalno znašali nepridipravi, pa tudi muzej za ta arheološki spomenik ni najbolje skrbel, naj bi stroka poskrbela za temeljito zaščito in prestavitev. Tu pa nastopi arhitekt Milan Kovač z Ljubljane s svojim podjetjem MK-A, d.o.o., Ljubljana, ki so ga priporočila znana imena restavratorske stroke. Strokovna komisija, v kateri so bila tudi sama znana imena, je izbrala Kovačev predlog, da se okrog peči in nad njo zgradi betonski bunker, sama peč pa pokrije z železno konstrukcijo in osmimi ogrevanimi stekli. Za takšen način oziromo metodo zaščite kulturnih spomenikov so se odločili še v nekaterih drugih krajih Slovenije, pravih podatkov o tem, kako se je to obneslo, pa ni.
Restavracije se še niso lotili
Na tiskovni konferenci, ki jo je 9. aprila sklical Pokrajinski muzej, so predstavili vse zagate, ki so posledica sporne rešitve zaščite rimske peči, ki pa še ni končana, saj se restavracije spomenika še sploh niso lotili. Vsega materiala, ki se je nabral v teh letih, odkar so se v muzeju odločili za to, da bodo rimsko peč spravili v stekleno kletko in potem še v betonski bunker, je za štiri fascikle. Pa tudi računi se kopičijo.
Milan Kovač je s Pokrajinskim muzejem Ptuj podpisal pogodbo za 6,899 milijona tolarjev. V njej nastopa kot idejni projektant, izvedbeni projektant, dobavitelj in prodajalec posebnih ogrevanih stekel, ob tem pa si je izvolil še nadzorno funkcijo, za katero si je prav tako zaračunal dodatne stroške v višini 805 tisoč tolarjev, pa tudi vrsto drugih stroškov - od tega, da je na svojo roko vodil na Ptuj nekakšne strokovnjake, do vsakega svojega obiska in pogovora. Po toliko letih zapletov sedaj v muzeju javnosti sporočajo, da za zaščito rimske peči nikoli ni bil narejen projekt, da so videli le skice, prav tako ni bilo izdelane finančne konstrukcije, šlo je zgolj za oceno. Kovaču so za dela izplačali avans v višini nekaj nad pet milijonov tolarjev, pa ga sploh ne bi smel dobiti. Trenutno je račun za sanacijo rimske peči debel že okrog devet milijonov tolarjev, projekt, ki ga sploh ni, razen idejne skice, pa še ni
Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih pred nedokončano investicijo - bunkerjem, ki ga je potrebno ali ozeleniti ali narediti nadgradnjo.
končan. Za nameček pa sedaj arhitekt Milan Kovač toži Pokrajinski muzej Ptuj, in če bo uspel, bodo stroški še enkrat tolikšni ali še višji.
Gradis je leta 2000 začel graditi betonski bunker, kot že rečeno, je nadzor nad izvedbo prevzel kar sam Kovač, čeprav kot arhitekt nima referenc za nizke gradnje. To delo si je tudi zaračunal, čeprav zanj ni imel pogodbe. Septembra leta 2000 je muzej zaustavil dela, ker se je v bunkerju pojavila voda, zato je bila potrebna sanacija kanalizacije in drenaža, sicer bi lahko voda uničila peč. Čeprav je bilo vse narejeno po zapovedih stroke in projektne dokumentacije, je arhitekt še naprej iskal strokovnjake in jih vodil na Ptuj. S takšnim ravnanjem je dobesedno prisilil muzej, da si je najel sodnega izvedenca, ki je ugotovil, "da gre za nestrokovnjaka, ki ni seznanjem z načinom dela po zakonu o graditvi objektov, ali pa za človeka, ki z izkoriš-
čanjem naročnika, za katerega ve, da ne pozna pravil gradbene stroke, poskuša zaslužiti. Analiza dosedanjega poteka dela (beri dopisovanja!) kaže, da je bolj verjetna zadnja!" je med drugim zapisal sodni izvedenec Dušan Murovec, ki je tudi predlagal, da se pogodba prekine.
Odvetnik Vladimir Toplak je Kovača z dopisom 17. oktobra leta 2001 obvestil, da se pogodba razveljavlja, ker ni niti v enem delu izpolnil pogodbe, ki je bila sklenjena med njim in muzejem 21. junija 2000, čeprav je Pokrajinski muzej plačal in pripravil vse potrebno za montažo ogrevanega stekla in drugih elementov. Pogodbene obveznosti bi avtor moral končati do 30. oktobra 2000. Arhitekt Milan Kovač si je zaračunal tudi preučevanje izvedenskega mnenja, ki obsega kakšnih 15 strani. Po njegovem izračunu gre za kar 255 ur dela, za katerega zahteva milijon in pol tolarjev. Spremljanje glavnega projekta pa je ocenil za okoli
Foto: Črtomir Goznik
Ukrepati bo potrebno hitro, ker je peč zdaj ogrožena bolj kot kdajkoli prej, saj se restavracije spomenika še sploh niso lotili.
dva milijona tolarjev, za kar prav tako toži Pokrajinski muzej. Ve pa se, da projekta nikoli ni bilo, v muzeju so po besedah direktorja Aleša Ariha videli le idejne skice.
Medtem ko se glavni akterji zgodbe zdaj srečujejo na sodišču, v muzeju pravijo, da so naredili vse, da bi sporna vprašanja reševali mimo sodišča, pa arhitekturna, konservatorska, restavratorska in urbanistična sramota sredi urbanega naselja Ptuja vse bolj tudi buri duhove javnosti. Čeprav je arhitekt Milan Kovač dobil po prvotni pogodbi vse plačano, pa delo ni opravljeno, sedaj toži Pokrajinski muzej Ptuj za dodatnih 11 milijonov tolarjev, v kar so vključene zamudne obresti, dodatni stroški, stroški dodatnih del, dnevnice, kilometrina in še kaj. Vložil je tudi že ovadbe zoper vodilne v muzeju, sodnega izvedenca, nadzornico gradbenih del, ki jo je postavil muzej, in odvetnika.
Aleš Arih je na tiskovni konferenci tudi povedal, da so se za pomoč pri reševanju sporne zadeve obrnili tudi na Mestno občino Ptuj, ki je ustanoviteljica muzeja, vendar niso dobili potrebne podpore. Odtegnil jim jo je prejšnji župan, pa tudi zdajšnji jim podpore ne zagotavlja. Napisal jim je, da naj dela zaključijo, plača pa naj jih Ministrstvo za kulturo.
Po vsem tem, kar se dogaja okrog zaščite tega izjemnega arheološkega spomenika evropskega pomena, ni videti, da bi spomenik kmalu doživel celovito rešitev v zaščiti in prezentaciji. Bo, medtem ko bodo vsi silni strokovnjaki iskali pot iz labirinta problemov, ki so jih sami ustvarili, ker niso bili najbolj dosledni - vse se je začelo z izbiro predloga za sanacijo, ker so nasedli trditvam, da gre za edinega prodajalca in dobavitelja toplotnega stekla v Sloveniji - moral propasti, čeprav mu je uspelo preživeti skoraj dve tisočletji?
MG
ENKRATNA PRIlOŽNOST
V METALKI PTUJ
nova cena
84.999.
si ara
•motorna žaga KUSQUARNA 345 cena meč 37 cm, 3 KM
•motorna žaga KUSQUARNA 351
meč 37 cm, 3.1 KM	ICeB^I.- 98.486.
•kosilnica STIHL FS 80 z nitko In kovinskim
diskom, 1.2 KM	1(|3t6{ID.- 93.396.
•motorni prekopalnik MUTA MP 50
4 KM, širina 50 cm	84.591.
•bencinski motokultivator MUTA-MAESTRAL
8,2 KM, z diferencialom	42380®.- 363.460.
•bencinski motokultivator MUTA-PROFI
8,2 KM	3&0íSi.- 284.050.
•fréza za motokultivator MUTA m cm	ZNOD.- 67.915.
•plastificirana mreža za ograje BEKAERT
LUXANET, višina 66 cm	399.
•plastificirana mreža za ograje BEKAERT
LUXANET, višina 91 cm	600.
Ponudba velja do odprodaje zalog.
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7, tel; 02/749 18 00
METALKA' TRGOVINA
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev^ Kosilnic Škropilnic Motornih žag Kultivatorjev
Servis Peteršičs.p.
Dornava 76a, tel.: 755-0941
Kurilno olje Petrol
VELIKA NAGRADNA IGRA!
Od 14. 4. do 30. 5. 2003.
Ob nakupu kurilnega olja sodelujete v nagradnem
žrebanju, kjer bomo 12 gospodinjstvom
VRNILI CELOTNO KUPNINO.
Vsak petek
bomo izžrebali po enega nagrajenca, dodatnih pet pa še na velikem žrebanju 6. junija 2003! Za informacije in naročila pokličite 080 22 66.
PETROL
Kupnina bo vrnjena v obliki dobroimetja na kartici Magna. Imena nagrajencev bodo objavljena na www.petrol.si
PREROKOVANJE ONIKS
§44«73 ^
;i3 ilMB
%amnoseštvo
'DanieCVrSancic s.p.
MOÎKANICI II4B, 2272 CORIŠNIOV, TEL: 02 743 02 40, FAX: 02 743 02 41
Deiavnica: Bukovci 83,2281 Markovo pri Pnjju, TEL: 02 766 39 71, GSM: 041712 043
• IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC I IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD.
Središče ob Dravi • 49. krajevni praznik
Številne zanimive prireditve
V Središču ob Dravi so svoj 49. krajevni praznik proslavljali že od 5. aprila pa vse do minule nedelje, ko se je vrsta zanimivih prireditev zaključila s skupno gasilsko vajo PGD Središče in PGD Obrež. Na osrednji proslavi krajevnega praznika so podelili priznanja KS.
Zlato plaketo so predali Avgustu Čuleku, dolgoletnemu predsedniku KS, za prispevek k razvoju KS Središče, in Dragici Cvetko iz Središča za dolgoletno organizacijo in sodelovanje na kulturnih prireditvah in proslavah v KS. Priznanje je prejela Davorina Vajd iz Grab za dolgoletno požrtvovalno delo na področju rekreacijske vadbe za predšolske otroke. Posebno priznanje pa sta prejela tudi Alojz Korez iz Obreža za dolgoletno požrtvovalno in aktivno delo v gasilskem društvu, in Branko Rakuša iz Obreža za aktivno delo na področju operativnega vključevanja in za prostovoljno delo pri adapta-
ciji gasilskega doma. Kulturni program sta prispevali godba in osnovna šola.
V	okviru praznika so se poklonili tudi spominu žrtvam NOV, ob tej priložnosti pa so otvorili tudi obnovljeno zgodovinsko zbirko NOV, ki jo je pripravila ormoška enota Pokrajinskega muzeja Ptuj.
V	avli KS so odprli tudi razstavo o središkem rojaku, kulturnem pedagogu, filozofu in mislecu prof. dr. Karlu Ozval-du ob njegovi 130. obletnici rojstva. Zbrane sorodnike in goste je s pesmijo pozdravila skupina Credo, nato pa jih je nagovorila Zdenka Plejnšek iz Pokrajinskega muzeja Ptuj,
Ljutomer • Športna dvorana
Sredstev za izgradnjo šole še
Pred lanskimi županskimi volitvami je Jožef Špindler, ki je bil pozneje še drugič izvoljen za župana občine Ljutomer, med drugim obljubil, da bo Ljutomer dobil še eno športno dvorano.
Sedanja dvorana pri OS Ivana Cankarja je namreč prezasedena. Zaradi potreb dijakov in dijakinj Gimnazije Franca Miklošiča pa bi bilo potrebno zgraditi novo. Ljutomerski gimnazijci, v tem šolskem letu obiskuje ljutomersko gimnazijo več kot 700dijakov, opravljajo športno vzgojo v telovadnici Doma Partizan, v katerem je za vadbo namenjenih le slabih 300 kvadratnih metrov. Po dogovoru z ministrstvom za šolstvo, znanost in šport bi naj večnamensko športno dvorano pričeli graditi leta 2005. Občina Ljutomer bi naj za stavbo zagotovila komunalno opremljeno zemljišče, njen strošek je tudi nadstandard. Ministrstvo bi naj zagotovilo denar za športno dvorano po nacionalnih standardih, občina Ljutomer pa mora za vse dodatke (gostinski lokal, fitnes, konferenčna dvorana,...) sredstva priskrbeti iz svojega proračuna. V predvolilnem času je Ljutomer obiskal tudi državni sekretar na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Herman To-mažič, ki je takrat dejal, da bo do gradnje prišlo ter da so sredstva s strani države že
zagotovljena. Pa se je očitno zataknilo. V začetku minulega meseca nam je Herman To-mažič dejal, da sredstva za izgradnjo športne dvorane v Ljutomeru niso bila oziroma niso zagotovljena, podobno pa je pred kratkim ob svojem obisku Prlekije zatrdil tudi minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber. Tudi občina Ljutomer v prihodnjih letih verjetno ne bo mogla zagotoviti svojega deleža, saj so številne investicije še nepokrite, prav tako pa se v ospredje »rineta« novogradnji osnovnih šol v Stročji vasi in v Cezanjevcih. Ali bodo tako dijaki in dijakinje zelo uspešne Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru ostali še naprej pri slabih 300 kvadratnih metrih pokritih vadbenih površin? Zanimiva je tudi zahteva ministrstva za šolstvo, znanost in šport, da se mora z novim šolskim letom na ljutomerski gimnaziji odpreti še peti oddelek, kar pomeni, da bo v šolskem letu 2003/4 blizu 800 dijakov, ki pa tako ne bodo imeli zadostnih prostorov za športno vadbo.
Miha ëo{tari~
ki je povedala, da je pripravljena razstava nastala na pobudo Zgodovinskega društva Ormož. Predvsem Franc Krnjak je s svojim vztrajnim delom in zanimanjem za preteklo omogočil postavitev razstave. Odprl jo je doc. dr. Stane Granda, ki je z zanosnim nagovorom in navdušenjem prepričal obiskovalce o veličini zamolčanega rojaka. Karel Ozvald se je rodil 20. januarja 1873 v Središču. Izhaja iz stare rodbine, ki se je v Središče priselila v 17. stoletju, s seboj pa so prinesli tudi plemiški naslov plemeniti (von), ki je bil rodbini podeljen 1613 v Regensburgu. Karel je obiskoval mariborsko gimnazijo in jo 1894 tudi končal. V Gradcu je študiral slovansko in klasično filologijo in filozofijo. V svoji doktorski disertaciji se je ukvarjal s središkim narečjem. Opravil je profesorski izpit in poučeval na različnih gimnazijah, po ustanovitvi slovenske univerze pa je bil najprej imenovan za izrednega, nato pa za rednega profesorja pedagogike na filozofski fakulteti. Med obema vojnama je bil prof. dr. Ozvald najplodnejši slovenski znanstveni pisatelj. Njegova bibliografija obsega 250 enot. Zanj je bila vzgoja
pomembnejša od znanja. Izobražen človek je bil zanj tisti, ki zna še vedno samostojno misliti, ocenjevati svet in živeti s sočlovekom. Odklanjal je fahi-diote in spoštoval zdravo pamet. Imel je jasno katoliško prepričanje, verstva pa je videl kot vir medsebojnega bogatenja. Zanj nasprotovanje ni bilo enako sovraštvu, bil je mnenja, da je sobivanje različno mislečih temelj demokracije. Zato seveda ni čudno, da so ga 1945 z dekretom upokojili.
Po osamosvojitvi doživljajo Ozvaldova dela renesanso. Doc. dr. Granda se je zato začudil, da ga je zamolčal slovenski krajevni leksikon, v Središču pa si "velik znanstvenik in človek" prof. dr. Karel Ozvald zasluži vsaj ploščo ali ulico.
Ob prazniku so se predstavili tudi športniki, ki so se pomerili v košarki, namiznem tenisu, šahu in strelskem tekmovanju z zračno puško. Upokojenci so pripravili sprejem starejših krajanov in tekmovanje v vrtnem kegljanju med društvi. Predstavil se je tudi Motoclub Ormož, veliko obiskovalcev pa je pritegnila tudi galopska dirka v Obrežu.
vki
Lenart • Občni zbor društva
Reorganizacija KTV-ja
člani Društva za razvoj kabelsko - satelitsko - televizijskega sistema v Lenartu so na zadnjem letnem občnem zboru spregovorili o razvoju kabelske televizije v Lenartu.
Po besedah dosedanjega predsednika društva Evgena Udiljaka imajo skoraj 700 članov, kar pa pomeni, da je 70 odstotkov Lenarčanov naročnikov kabelskega sistema. Predsednik društva je na zboru spregovoril tudi o organizacijskih spremembah na osnovi zakona o društvih, ki pravi, da se društvo ne more ukvarjati s trženjem. Zato so registrirali družbo z omejeno odgovornostjo, preko katerega tržijo dejavnost KTV Direktor podjetja KRS Lenart, d.o.o., je postal Evgen Udiljak, edini ustanovitelj podjetja pa je društvo. Tako je tudi upravni odbor društva hkrati tudi nadzorni odbor v podjetju.
Na zboru so razrešili dosedanje organe društva in izvolili nove. Tako je predsednik društva postal Edi Golob. V nadaljevanju so sprejeli delovni program dela za letošnje leto s finančnim načrtom ter se zavzeli za širitev kabelske televizije. Prejšnja članarina se je sedaj spremenila v vzdrževalnino in se je zvišala iz 1.665 SIT na 1.850 SIT brez DDV.
Po besedah Udiljaka bodo dejavnost KTV razširili v industrijsko cono, v nadaljevanju je na vrsti priključitev naselja Radehova, kjer računajo na 25 do 30 novih naročnikov. Prihodnje leto pa bi signal KTV pripeljali tudi v KS Sv. Trojica. Odgovorni so tudi zelo zadovoljni, da je veliko zanimanje za internet, število naročnikov interneta je v primerjavi z drugimi območji nad slovenskim povprečjem.
Zmago Šalamun
Razstavo je s čudovitim govorom odprl doc. dr. Stane Granda, desno Franc Krnjak in Zdenka Plejnšek.
Ptuj • 16. srečanje gasilk
Letos najboljše Dornavčanke
Območna gasilska zveza Ptuj je v soboto, 12. aprila, kljub slabemu vremenu uspešno izvedla tradicionalno, ze 16. srečanje članic podravske regije.
Okoli 270 gasilk je v prvem športno-strokovnem delu srečanja tudi tokrat merilo svoje znanje in sposobnosti za prehodni pokal, kije bil do sedaj v lasti gasilske zvezeJur-šinci. Gasilke so se dokazovale v strelu (brcanju) z žogo v gol, metu torbice v daljavo ter v gasilski vaji z vedrovko. Največ točk so tokrat prejele članice gasilske zveze Dor-nava pred GZ Gorišnica in Dornava. Na četrtem mestu so se članice GZ Ormož, peta je bila GZ Lenart, šesta GZ Majšperk, sedma OGZ Ptuj, osma GZJuršinci, deveta GZ Destrnik, 10. mesto pa je dosegla GZ Slovenska Bistrica.
M. Ozmec
Ljutomer • LTO
Vplačana članarina ne bo povrnjena!
čeprav so že jeseni lanskega leta po sklepu Ustavnega sodišča bila razveljavljena nekatera določila Zakona o pospeševanju turizma, kakor tudi 8. in 9.član odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda za turizem ter nazadnje še odlok o določitvi turistične članarine za Lokalno turistično organizacijo (LTO) Prlekija Ljutomer, se razburjenja in pritožbe plačnikov članarine še niso polegla.
Večina je namreč mnenja, da so članarino neupravičeno plačali oziroma jim je bila izterjana preko Davčne uprave, zato so zahtevali pravno mnenje, ki pa jim kot vse kaže ne bo v prid. Po pravni razlagi je namreč potrebno razlikovati pojma - razveljavitev in odprava. V navedenem primeru je šlo za razveljavitev, čigar pravne posledice veljajo le za vnaprej, to je od dneva sprejetja odločbe (24.oktober 2002). V obrazložitvi navedene odločbe je med drugim določno zapisano, da se je Ustavno sodišče odločilo za razveljavitev omenjenega zakona in odlokov, ne pa za odpravo, kot so jo predlagali pobudniki. Ustavno sodišče je ocenilo, da bodo pobudniki glede na svoje navedbe lahko sami dosegli odpravo škodljivih posledic, v okviru upravnih in sodnih postopkov, ki so jih že sprožili. Torej, nakazilo neupravičeno plačane članarine za LTO Prlekija Ljutomer, lahko terjajo le tisti člani, ki so že sprožili kakršnekoli upravne ali sodne postopke - vložena tožba na upravno sodišče ali vložen ustrezen sodni postopek na okrajno oziroma okrožno sodišče. Niso upravičeni zahtevati plačilo članarine tisti člani LTO Prlekija Ljutomer, ki so se pritožili samo na odločbo župana občine Ljutomer, kateri je v vseh primerih ugovor oz. pritožbo zavrnil s podanim pravnim poukom, da je možno sprožiti upravni spor, kar pa mnogi niso storili. Sedaj seveda ni nobene možnosti, da bi se članarina terjala za nazaj. Številnim plačnikom pač ne more biti v uteho, da je članarina ukinjena, zagotovo pa ostaja velik opomin in črni madež vsem takratnim občinskim svetnikom, ki so leta 1999glasovali za ustanovitev Zavoda za turizem in s tem dodatno in povsem neutemeljeno obremenili že itak obubožano ljutomersko gospodarstvo.
Niko Šoštarič
Foto: vki
Markovci • Četrti občinski praznik
Obrtna cona Novi Jork in kanalizacija
V občini Markovci te dni praznujejo 4. občinski praznik, posvečen godu farnega zavetnika sv. Marka.
Veck kot 4000 občanov ima dovolj razlogov za resnično praznovanje, saj je razvoj in napredek ~utiti v vseh devetih vaseh - Zabovcih, Novi vasi, Bukovcih, Stojncih, Sobetincih, Prvencih, Strelcih, Borovcih in Markovcih.
Pred praznikom smo se povabili na razgovor z županom Francem Kekcem, ki je na čelu ene mlajših slovenskih občin že drugi mandat.
Gospod župan, vas četrti občinski praznik sovpada z zaključkom prvega 4-letnega mandatnega obdobja. Ste z njim zadovoljni?
^"Vsekakor. Ocenjujem, da je bilo naše delo v prvem mandatu uspešno in da smo razvoj naše občine na vseh nivojih dobro zastavili tako na podro-
čju gospodarskega razvoja kot na področju družbenega življenja. Veliko smo vlagali tudi v infrastrukturo.
Med najbolj opazne sodi gotovo prenova stare osnovne šole v sodobno urejeno občinsko poslovno zgradbo. Še pomembnejša je njena funkcionalna raznolikost, saj je poleg občinske uprave z županstvom v njej še slavnostna poročna dvorana, ambulanta splošne zdravstvene prakse, zobna ambulanta, poštna enota, majnša trgovina in TV servis. Urejeni in pripravljeni so tudi kletni in podstrešni prostori, ki pa še vedno čakajo svojo namembnost oziroma najemnike.
Na področju gospodarskega razvoja pa je zagotovo najpomembnejša občinska investici-
Pravzaprav sploh ni pomembno, ali sta se predsednik republike dr. Janez Drnovšek in predsednik vlade Anton Rop zares sprla ali samo (živčno) "usklajevala" glede tega, kdo bo govoril in kdo bo podpisoval pristopni dokument o vstopu desetih novih držav v Evropsko unijo na priložnostni slovesnosti v Atenah. V Sloveniji (in okoli nje) zdaj namreč zagotovo ni nikogar, ki bi verjel, da je vse skupaj potekalo v mejah normalnega in lepega obnašanja.
Je Sloveniji to zares potrebno? Po drugi strani pa se ne bi smeli slepiti, da je to njen glavni problem. Na relaciji med predsednikom države in premierom, pa tudi na nekaterih drugih pomembnih točkah državnega odločanja se namreč pojavljajo pomembna (in veliko bolj usodna) znamenja razhajanj in resnih razlik v po-
gledih na mnoga pomembna, lahko bi rekli strateška vprašanja slovenske sedanjosti in prihodnosti. Seveda je po svoje posebej skrb zbujajoče, da to veliko manj "mobilizira" in vznemirja slovensko javnost kot pa posamezni primeri protokolarnih in tudi sicer zgolj formalnih spotikanj med predsednikoma države in vlade.
Gre predvsem za način kreiranja in izvajanja zunanje politike. Nenadoma nastaja občutek, da imamo opravek z dvema, tremi uradnimi državnimi politikami. Eno razlaga (in propagira) predsednik države, drugo premier, tretjo pa zunanji minister, če po naključju ni prestrašen in preprosto nima svojega mnenja. Zagotovo bo kdo dejal, da sta takšna ocena in takšna delitev nosilcev vodilnih funkcij v državi pregrobi in preveč tendenčni. Toda v bistvu je tako. To se da dokazati

Id
ja obrtna cona Novi Jork, kjer je prva faza že zaživela, saj so na območju sanirane gramoznice že zgradili prve obratovalnice. Ob pričetku obratovanja prve od njih, kar naj bi se zgodilo 1. junija, naj bi pričeli delo tudi prvi naši občani, ki so dobili tam zaposlitev."
Kaksni pa so vasi cilji?
"Precej ambiciozni in obsežni. V naslednjih štirih letih želimo dokončati drugo fazo obrtne cone, ki se bo ob zaključku razprostirala na devetih hektarih. Drugi pomemben objekt je večnamenska športna dvorana pri osnovni šoli Mar-kovci. Dokončani moramo še večnamensko dvorano v Bukovcih ter zgraditi gasilski dom v Novi vasi. Eden največjih zalogajev pa je obsežna investicija
Foto: M. Ozmec
Nova večnamenska dvorana v Bukovcih je tik pred zaključkom izgradnje.
Foto: M. Ozmec
Župan Franc Kekec je z doseženim razvojem v prvem mandatnem obdobju zadovoljen.
Sedem (ne)pomembnih dni
Predsedniške zdrahe
v kanalizacijski sistem na celotnem območju občine. Sistem bomo gradili skupaj z občinami Gorišnica, Videm, Hajdina in Ptuj. Ker gre za pomemben, širši regijski projekt, tudi za zaščito podtalnice Ptujskega in Dravskega polja, pričakujemo sofinanciranje iz državnih virov ter evropskih skladov, pa morda še kakšno drugo ugodnost.
Za območje naše občine je zelo pomembna gradnja hitre ceste, za katero je trasa v glavnem že dogovorjena, za kmetijstvo pa je zelo pomembna tudi komasacija zemljišč.
Poleg večjih investicij pa bomo financirali tudi vse druge dejavnosti, od kulturne, športne, izobraževalne do zdravstvene in gasilske dejavnosti."
Kaj pa se bo dogajalo ob 4. občinskem prazniku?
"Prireditve se bodo vrstile od četrtka, 24., do nedelje, 27. aprila. Danes, v četrtek, se bomo ob 17. uri sestali na slavnostni seji občinskega sveta. Po seji bomo odprli razstavo akcije Naj spominek občine Markov-cih, ki jo pripravlja naše turistično društvo. Na natečaj je prispelo kar precej spominkov, tri najboljše bomo nagradili, zanimivo pa je, da je za naj spominek občine Markovci komisija izbrala miniaturne pustne maske in like, ki jih je iz naravnih materialov izdelal Danilo Hrga iz Ptuja. Sicer pa si bo razstavljene spominke možno ogledati še do 15. maja.
V soboto ob 10. uri bodo člani društva za varstvo in vzgojo ptic iz Zabovcev na tamkajšnjem igrišču odprli razstavo ptic. Istega dne ob 18. uri bo v kinodvorani v Markovcih dvojni pevski koncert: pevcem moškega pevskega zbora Markovci pod vodstvom Srečka Zavca se bodo namreč pridružili še člani moškega pevskega zbora madžarske policije in carine iz Budimpešte.
Zadnji dan slovesnosti ob prazniku pa bo na Markovo nedeljo, 27. aprila. Ob 10. uri bo v farni cerkvi maša, ob 11. uri pa bo prireditev ob zaključku športnih tekmovanj, na kateri bomo izbirali najmočnejšega občana. Osrednja in sklepna slovesnost ob 4. prazniku pa bo prav tako v nedeljo ob 16. uri v kinodvorani v Markovcih, kjer bomo med drugim podelili dve najvišji priznanja, listini občine Markovci."
Na občinskem svetu so sprejeli sklep, da bosta letos podeljeni dve listini občine Markovci, prejela pa ju bosta Karolina Pi-čerko in Janko Petrovič; proglasitve častnega občana in podelitve plaket občine Mar-kovci letos ne bodo opravili. S kulturnim programom bodo slovesnost popestrili učenci osnovne šole Markovci, moški in cerkveni pevski zbor ter mlada akademska igralka Barbara Ku-kovec.
M. Ozmec
celo s citati neposredno prizadetih. Predsednik države dr. Janez Drnovšek tako v intervjuju za MAG vzvišeno opozarja: "...Slovenija je zdaj kar dobro postavljena za izzive prihodnosti. A kljub vsemu nam včasih manjka državotvorne tradicije. Nisem vedno prepričan, ali vsi točno vedo, kaj počnemo in kam pravzaprav gremo ... Ne bo dobro, če se bo vlada pritiskom dnevno prilagajala in šla po poti najmanjšega odpora. Utegnili bi zaiti v težave, tako kot se je pokazalo v zvezi z iraško krizo ... Slovenija je v zapletenem položaju, ker že potekajo procesi ratifikacije. Vlade po svetu so se na iraško krizo odzvale različno. Tudi v Evropski uniji in v Natu so se ustvarila nova razmerja, in ni bilo preprosto odmeriti optimalnih potez. V takšnih razmerah je v stališčih bolje biti zadržan in manj določen ...
Slovenska politika je bila ves čas v precepu in pod močnim pritiskom domačih medijev ter glasnih skupin in posameznikov. Posledica tega so bile pretirane reakcije. Omenim naj preveč živčne odzive vlade ob ameriških predlogih za pet milijonov dolarjev pomoči, ki jim je moral slediti odgovor v Washingtonu ... Pretiran in prehiter odziv je najbrž povzročil nekaj škode v zavezništvu ... Če bo pri tem ostalo in če ne bo kakšnih novih podobnih potez, bo ameriški kongres sporazum o pristopu (k Natu - op.p.) kljub vsemu ratificiral
Dr. Drnovšek je v bistvu v tem intervjuju izrekel nekakšno nezaupnico oziroma nesoglasje z vsemi najpomembnejšimi potezami vlade v dneh najizrazitejše iraške krize. Vlada je po Drnovškovem mnenju naredila napako, ko je skušala kategorično dokazati in potrditi, da ni sestavni del "vojne koalicije", tako, da je zavrnila ameriško finančno "pomoč". Vlada ne sme povedati svojega mnenja o najpomembnejših mednarodnih dogajanjih in dilemah,
kriva bo zgolj Slovenija, če je "užaljeni" Američani ne bodo pripustili v Nato. Dr. Drnovšek svari vlado pred popuščanjem pritiskom. Vendar pri tem ne gre za kakršnekoli pritiske, ampak za absolutno slovensko večinsko mnenje (in pritisk) proti vojni brez soglasja OZN!
Takšne ocene in takšne kritike predsednika Drnovška niso več zgolj demokratični prispevek k razpravi ali nujen dialog v fazi nastajanja skupnih političnih stališč. Izrečene post festum predstavljajo nekakšno drugo, alternativno linijo slovenske zunanje politike. Nekaj podobnega kot Ruplova (dvoumna) zatrjevanja, naj ne pričakujemo, da bo govoril karkoli "grdega" o politiki svojega ministrskega predsednika
Sicer pa lahko brez strahu, da bi bili preveč tendenciozni, zapišemo, da Slovenija ob doslednem upoštevanju Drnovškovih "navodil" in ocen zagotovo ne potrebuje kakšne posebne "državotvorne tradicije", čeprav se zavzema zanjo.
Jak Koprivc
in tam
Miklavž • Razmišljajo o samoprispevku
Danes, 24. aprila, se bo sestal svet KS Miklavž. Najzanimivejša točka dnevnega reda najavlja začetek aktivnosti za ugotovitev pripravljenosti prebivalstva za uvedbo novega samoprispevka. Po nekajletni pavzi in spremenjeni zakonodaji so KS ugotovile, da brez sredstev nimajo nobene možnosti kaj narediti v kraju. Predsednik sveta Anton Kirič pravi, da so potrebe in mnenja krajanov zelo različna. Ob morebitnem samoprispevku bi KS razpolagala z dodatnimi 11 — 12 milijoni SIT letno. Sam postopek za izpeljavo samoprispevka je precej zamotan, čakajo pa jih tudi pogovori z občino, ki bodo dali odgovor na to, kako bo s financami. Poleg tega se bodo pogovarjali o vlogah RK in strelskega društva za finančno pomoč, živahno pa potekajo tudi že priprave na krajevni praznik. ^vki)
Ormož • Lirika po e-po{ti
Danes bo na prireditvi v okviru Slovenskih dnevov knjige v Ljubljani nastopila tudi Jožica Hodžar, dijakinja 1. razreda Gimnazije Ormož. Predstavila bo svojo ljubezensko e-pesem. Nastop je namreč del nagrade, ki ji pripada kot eni izmed 10 nagrajencev natečaja za najboljšo ljubezensko e-pesem; razpisala sta ga Društvo slovenskih pisateljev in društvo Bralna značka ob 8. slovenskih dnevih knjige. (vki)
Ormož • Novi predsednik OO SDS
člani SDS Ormož so na svoji letni konferenci obravnavali delovanje odbora v preteklem letu in ga pozitivno ocenili. Stranka se je očistila članov, ki niso delovali skladno s smernicami in sprejetim programom, vidno so sodelovali na področju občine in dosegli pozitivne rezultate na lokalnih volitvah. Pozitivno so ocenili tudi sodelovanje z Novo Slovenijo. Izvolili so tudi novegapred-sednika OO SDS Ormož, ki jepostal Branko [umenjak, evidentirali pa so tudi kandidata za državnozborske volitve 2004. (vki)
Ptuj • 33. dan zemlje
Zeleni Ptuja bodo v petek, 25. aprila, ob 11. uri pred Mestno hišo na Ptuju izvedli tradicionalno akcijo delitve naravnega humusa, s čimer želijo opozoriti na problematiko prekomerne uporabe raznovrstnih umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov itd., ki iz leta v leto vedno bolj zastrupljajo in postopoma uničujejo rodovitno prst Zemlje in onesnažujejo podtalnico.
Ptuj, Grajena,Vitomarci • Vinska ocenjevanja
Letnik 2002 odličen
V vinorodni deželi Podravje je že 46 vinogradniško-sadjarskih društev, ki poleg drugih aktivnosti pripravljajo ocenjevanja vin svojih članov.
17. aprila je bilo v minoritskem samostanu v Ptuju tradicionalno ocenjevanje vina v organizaciji Vinogradniško - sadjarskega društva Haloze in Kmetijske svetovalne službe KGZ Ptuj. Ocenjenih je bilo 140 vzorcev. Pred tem sta bili vinski ocenjevanji še v Grajeni, kjer so 22. marca ocenili 77 vzorcev, in 28. marca v Vitomarcih, kjer so ocenili 50 vzorcev.
Na vseh treh ocenjevanjih je sodeloval tudi magister Anton Vodovnik iz Kmetijsko - gozdarskega zavoda Maribor, ki je v Ptuju predsedoval 14-članski komisiji enologov. Po končanem ocenjevanju smo ga na osnovi ugotovitev z omenjenih vinskih ocenjevanj prosili za kratko oceno vinskega letnika 2002:
"Letnik 2002 nakazuje na celotnem območju vinorodne dežele Podravje boljšo kakovost od predhodnega, kljub temu da je bilo v jesenskem času pred trgatvijo precej težav, saj smo se srečali najprej z ocetnim cikom v jagodah nekaterih sort grozdja,
potem s porjavitvijo kožice in tako naprej. V naravi pa je tako, da je vsako slabo za nekaj dobro in preluknjana kožica je omogočila izhlapevanje vode ter zgoščevanje grozdnega soka. Tako so bile nadpovprečne sladkorne stopnje pri skoraj vseh sortah in prav takšno, nadpovprečno stanje pri dozorelosti grozdja. Potrebna pa je bila selektivna trgatev in veliko znanja v pripravi mošta na vrenje, med vrenjem samim in ves čas do danes. Pridelovalci, ki imajo cilj pridelati dobro vino in naredijo vse za dosego tega cilja že v vinogradu in nato še v kleti, sedaj dokazujejo - tako se je zgodilo tudi na ocenjevanju v Ptuju - dobro kakovost vina. To je vino, ki je lepega videza, ima lepo cvetico, primeren okus in harmonijo.
[t. tednik: Lahko trdimo, da so vinogradniki in kletarji strokovno že tako izpopolnjeni, da kljubujejo tudi neugodnim vinogradniškim letnikom, kot je bil lanski, torej vremensko muhast in za katerega so napovedi
govorile, da ne bo kaj prida?
A. Vodovnik: "Temu lahko samo pritrdim. V okviru vinogradniško-vinarskih društev, ki jih je v Podravju 46 in ki združujejo večino dobrih pridelovalcev, pridejo le-ti do strokovnih informacij že pred trgatvijo. Ves čas se v okviru društev nekaj dogaja, od predavanj do ekskurzij ter spremljanja literature. Tako so se naši vinogradniki in kletarji sposobni spoprijeti s ponudbo narave, naj bo takšna ali drugačna. Obvladovanje tehnologije pridelave grozdja in vina vsekakor zelo očitno dokazuje letnik 2002 na letošnjih ocenjevanjih. Se vedno pa je veliko pridelovalcev, ki ne čutijo potrebe po izobraževanju in informiranju in se ne vključujejo v društva ter ne iščejo informacij. Žal je vi-noogradnikov in vinarjev s slabimi vini v Podravju in najbrž v celi Sloveniji še kar velikoPou-darjam, da smo se danes v Ptuju srečali s čudovitimi vini, od zvrsti pa vse do suhega jagodnega izbora ali ledenega vina izjemne
Zg. Leskovec • Med velikonočnimi dobrotami
Turistično društvo "Klopo-tec" Leskovec v Halozah je ob velikonočnih praznikih pripravilo že sedmo razstavo, na kateri tudi letos ni manjkala pisana paleta pobarvanih in okrašenih jajčk, aranžmajev, našitih prtičev in nekaj kulinarične ponudbe. Poseben kotiček so na razstavi znova imeli leskovški osnovnošolci, ki jim je z nekaj domišljije uspelo ustvariti prekrasne izdelke in na zanimiv način okrasiti velikonočna jajčka.
Prvič so na velikonočni razstavi sodelovale tudi članice aktiva žena iz Dolene, Društva kmetic občine Videm in Kulturno- turističnega društva Soviče-Dravci. Razstavo so od-
Bogata praznična razstava v Leskovcu
Foto: Tatjana Mohorko
prli na velikonočni petek, bla- Edi Vajda. goslovil pa jo je farni župnik
T. Mohorko
Hajdina • Skrb za dediščino
V prosvetni dvorani v Hajdini je Društvo žena in deklet občine Hajdina, ki ima okrog 150 članic iz Spodnje in Zgornje Hajdine, Skorbe in Slovenje vasi, od 19. do 21. aprila pripravilo velikonočno razstavo ročnih del.
Pozimi so bile članice izredno prizadevne, z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo je nastalomnogo ročnih del, za katere bi bilo škoda, da bi jih občudovali le za hišnimi zidovi, je prepričana predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina Marta Sitar.
Na razstavi so predstavile velikonočni zajtrk, kot del kulinaričnega bogastva, ki ga je vredno ohranjati, nekaj predmetov iz babičine skrinje in veliko prelepih ročnih izdelkov, s katerimi hajdinske žene in dekleta pogrinjajo praznične mize. Z velikonočnimi izdelki
Marta Sitar, predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina: »Po dveh letih smo članice društva ponovno pripravile velikonočno razstavo ročnih del.«
Z vinskega ocenjevanja v minoritskem samostanu v Ptuju.
Foto: Marijan Petek
so se predstavili tudi učenci oS Hajdina. Na ogled so postavili izdelke, ki so jih pod vodstvom mentoric in učiteljic Romane Kiseljak, Jožice Novak in Moj-
ce Ornig, izdelali pri ročno-delskem krožku in v oddelku podaljšanega bivanja ter likovnega krožka.
MG
kakovosti."
[t. tednik: Če bi med temi 139 vzorci iskali kakega za svoj vinski arhiv, za katero sorto vina bi se odločili?
A. Vodovnik: "Rekel bi, da kar iz vsake sorte kakšnega. Že pri zvrsteh ali mešanem vinu je bila prisotna vrhunska kakovost. Prav tako pri vseh drugih sortah izredno bogate sortne ponudbe. Ocenili smo skoraj vse sorte, ki kaj pomenijo v Podravju. Na ptujskem ocenjevanju se vsako leto na koncu srečamo še s tistimi NAJ vzorci in tudi letos smo pokusili vzorec, ki je dosegel oceno 19,82, kar samo potrjuje vse tisto, kar sem prej govoril: ponudbo narave in spretno izrabo te ponudbe v kleteh naših vinogradnikov."
Rezultati ocenjevanja v Ptuju
Ocena ptujskega ocenjevanja je bila visoka, v povprečju 17,93 točke. Kar polovica vinskih vzorcev je bila vrhunske kakovosti, saj bodo njihovi lastniki prejeli 59 zlatih in 11 velikih zlatih medalj. V nadaljevanju objavljamo imena po treh lastnikov najbolje ocenjenih (zlatih) vzorcev v posameznih kategorijah.
Zvrst: Jožef Godec, Popovci 3, 18,16; Milan Krajnc, Regentova 9, Maribor, 18,10 in 18,02. Sipon: Stanislav Marinič, Janški Vrh 15, 18,06; Viktor Munda, Pre-rad 7, 18,04; Rudi in Marija Bi-kovšek, Dravinjski Vrh 50, 18,00. Laški rizling: Marija Zelenko, Po-dvinci 4 a, 18,40; Franc Ranfl, Avgusta Hlupiča 6, Ptuj, 18,38; Vida in Vlado Horvat, Muretinci 69, 18,32. Beli pino: Jakob He-bar, Cirkulane 64, 18,22. Sar-done: Jože Bratuša, Formin 43, 18,56; Minoritski samostan Ptuj, 18,26 (šampion normalnih trgatev); Marjan Varvoda, Panonska 2, Ptuj, 18,22; Slavko in Marija Kotolenko, Goričak 35a, 18,22. Sivi pino: Anton Skaza, Vide Alič 41, Ptuj, 18,28; Robert Harapin, Lijepe naše 46, Klanjec, 18,26. Renski rizling: Tatjana in Jože Krajnc, Repišče 9, 18,52; Anton Skaza, Vide Alič 41, Ptuj, 18,42; Marija in Slavko Kotolenko, Go-ričak 35a, 18,25. Sovinjon: Než-ka Kunčnik, Gorišnica 81, 18,38; Milan Krajnc, Regentova 9, Maribor, 18,10; Marjan Ceh, Pacinje 6, 18,00; Anton Janežič, Kvedro-va 4, Ptuj, 18,00. Traminec: Než-ka Kunčnik, Gorišnica 81, 18,24; Bernardka in Božidar Potočnik, Dupleška c. 200, Maribor, 18,02. Rumeni muškat: Adolf Brglez, Mariborska c. 57, Ptuj, 18,32; Bernardka in Božidar Potočnik, Dupleška c. 200, Maribor, 18,24; Marija in Edo Vauhnik, Dupleška c. 200 a, Maribor, 18,22. Kerner: Aleksander Cvitanič, Gorišnica 56, 18,16; Ljudmila Varvoda, Panonska 2, Ptuj, 18,02. Zeleni sil-vanec: Tatjana in Jože Krajnc, Repišče 9, 18,18. Vina posebnih trgatev - pozna trgatev: Oto Ve-lunšek, Ptuj, šardone, 18,66; Kmetija "AS" Arnečič, Gradišča,
šardone 2001, 18,56; Miran Mi-lošič, Rimska ploščad 22, Ptuj, beli pino, 18,38. Izbori: Slavko Bedrač, Repišče 11 c, laški rizling, 19,18; Franc Pajnkiher, Bo-lečka vas 5 c, laški rizling, 18,86; Franci Plajnšek, Kočice 34, so-vinjon, 18,70. Jagodni izbori: Edvard Hojnik, Hrastovec 55, rumeni muškat, 19,38; Jurij Cvi-tanič, Gorišnica 62, laški rizling 2001, 19,34; Jožef Milošič, Majski Vrh 27 a, traminec, 19,03. Ledena vina: Bojan Lubaj, Kidričevo, laški rizling 2001, 19,73; Marjan Vidovič, Repišče, laški rizling 2001, 19,60; Marija in Miran Reberc, Gorišnica, šardone 2001, 19,24. Suhi jagodni izbori: Vinogradništvo Turčan, Turški Vrh, šardone 2001 (šampion posebnih trtgatev), 19,82; Edvard Hojnik, Hrastovec, laški rizling, 19,61 (najbolje ocenjeno vino letnik 2002); Oto Velunšek, Ptuj, laški rizling, 19,45.
Na Grajeni 77 vzorcev
Na tradicionalem ocenjevanju vina v organizaciji Vinogradniško - sadjarskega društva Osrednje Slovenske gorice je bilo 22. marca ocenjenih 77 vzorcev 33 jih je bilo ocenjenih z zlato, 34 s srebrno in 6 z bronasto medaljo, tri vzorce je komisija izločila. Odličja so lastnikom ocenjenih vzorcev podelili 11. aprila na sedmem letnem občnem zboru društva. Ob tem so se zahvalili Destrniškemu oktetu in OS De-strnik za kulturno sodelovanje na društvenh prireditvah, posebni priznanji pa so podelili ustanovnima ter aktivnima članoma društva Mihaelu Borini in Francu Paternostu. Spomnili so se tudi uspeha vinogradništva Re-bernišek, ki je na letošnji prireditvi Dobrote slovenskih kmetij prejelo najvišje priznanje znak kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje.
Leto 2002 je bilo za društvo uspešno, saj je med drugim po večletnem prizadevanju dobilo društvene prostore na Grajeni. Prav tako je po tradiciji skrbelo za izobraževanje svojih članov ter uspešno izpolnjevalo vse druge sprejete obveznosti. Društvo je pristopilo tudi k nabavi pripomočkov za nego vina, ki bodo koristno služili skupni rabi. Tako so nabavili napravo za žveplanje vinske posode, pred izvedbo pa je nabava etiketirnega stroja in hladilne naprave za vzorčna vina.
Rezultati ocenjevanja - game: Marjan Lovrec, Juršovci 24, 17,66. Modra frankinja: Anton Urek, Mestni Vrh 30, 17,30; Robi Samec, Sveti Stefan, 17,22. Modri pino: Milan Breg, Krčevina pri V. 116, 17,66. Zvrst: Vinogradništvo Rebernišek, Mestni Vrh 42 b, 18,16; Alojz Ličen, Kraigherjeva 30, Ptuj, 18,09; Ivan Slukan, Zg. Velovlek 23 a, 18,08. Laški rizling: Ivan Rašl, Placar 61, 18,30; Roman Petrovič, Ilčeva 15, Ptuj, 18,26; Anton Potrč, Mestni Vrh
79, 18,13. Beli pino: Marjan Lov-rec, Jiršovci 24, 18,28; Franc Lov-renčič, Krčevina pri V. 22, 18,02. Renski rizling: Zoran Petkoski, Ulica kneza Koclja 7, MB, 18,34; Alenka in Andrej Polanec, Maistrova 33, 18,22; Vinogradništvo Rebernišek, Mestni Vrh 42 b, 18,10. Sovinjon: Ivan Haup-tman, Vintarovci 8, 18,46; Vinogradništvo Rebernišek, Mestni Vrh 42 b, 18,20; Zoran Petkoski, Maribor, 18,18; Branko Lah, Po-dvinci 123 b, 18,18. Sivi pino: Alenka in Andrej Polanec, Maistrova 33, 18,35; Roman Petrovič, Ilčeva 15, Ptuj, 18,34. Rumeni muškat: Roman Petrovič, Ilčeva 15, Ptuj, 18,32; Mitja Kolar, Drs-telja 20, 18,18; Alenka in Andrej Polanec, Maistrova 33, 18,18. Laški rizling, pozna trgatev: Roman Petrovič, Ilčeva 15 Ptuj, 18,70, ki je prejel oceno 18,70 tudi za laški rizling-izbor. Najvišje ocenjen vzorec je bil njegov laški rizling-jagodni izbor, ki je prejel oceno 19,20.
Drugo ocenjevanje v Vitomarcih
28. marca je bilo v organizaciji Društva vinogradnikov in sadjarjev Vitomarci drugo ocenjevanje vina. Lani, na prvem ocenjevanju so ocenili 42, letos že 50 vzorcev Komisijo so sestavljali mag. Anton Vodovnik, Jani Gonc, Andrej Rebernišek, Miran Reberc in Lidija Veber in vsi so bili s kakovostjo predstavljenih vzorcev zadovoljni. Predvsem zaradi tega, ker je na tem območju Slovenskih goric še pred 20 ali 30 leti dominirala šmarnica. Društvo tako ima in bo še imelo veliko vlogo v "preobrazbi" vinogradništva na tem območju. Posebej je na letošnjem ocenjevanju po kakovosti izstopal rumeni muškat, saj je kar šest od devetih vzorcev prejelo oceno nad 18 točk, povprečna ocena vseh vzorcev pa je znašala 17,75. Poglejmo izstopajoče ocene.
Zvrst: Viktor Fekonja, Drbe-tinci 42, 18,10; Otilija in Ernest Počivalnik, Mozirje, 18,07. Laški rizling: Janez Kostanjevec, Gibi-na 26, 18,27; Ivan Kolar, Drbe-tinci 10, 18,23. Sardone: Karl Veršič, Frasova 11, Ptuj, 18,23. Renski rizling: Franc Ilešič, Anže-lova 7, Ptuj, 18,23; Ivan Pučko, Vitomarci 69, 18,23; Karl Veršič, Frasova 11, Ptuj, 18,13. Trami-nec: Janez Druzovič, Drbetinci 13, 18,20; Albin Druzovič, Drbe-tinci 47, 18,17. Sovinjon: Janez Druzovič, Drbetinci 13, 18,17; Alojz Hanželj, Vitomarci 36 a, 18,08. Rumeni Muškat: Milan Reberc, Vitomarci 79, 18,33; Karl Veršič, Ptuj, 18,27; Simon Druzovič, Drbetinci 13, 18,23. Za laški rizling - pozna trgatev je Janez Druzovič prejel oceno 18,20, za laški rizling - izbor 18,60, Mojca in Marjan Druzovič iz Drbetin-cev 26 pa sta prejela za renski rizling - izbor oceno 18,50, za laški rizling - jagodni izbor pa najvišjo oceno, 19,07.
J. Bračič
Ptuj • Nova premiera v ptujskem gledališču
"V vojni se izkažejo pravi obrazi ..."
Ptujsko gledališče je 12. aprila dočakalo novo premiero. Pod režisersko taktirko Zvo-neta Sedlbauerja so na oder postavili delo Ay, Carmela španskega dramatika, reši-serja in profesorja na Inštitutu za gledališča v Barceloni Joseja Sanchisa Sinisterre.
Gre za čustveno in intimno kroniko o španski državljanski vojni ter iskreno izpoved o umetni{kem ponosu in dostojanstvu, o ~love~nosti ter moralnih vrednotah in moralni dilemi.
V vlogi Paulina in Carmele sta nastopila že stara znanca ptujskega odra Jožef Ropoša in Mojca Funkl, ki se je najbolj spominjamo iz Marjetke stran 89. Star znanec Ptuja in njegovega odra je tudi režiser Zvone [edlbauer. Že njegovi starši so pred drugo svetovno vojno dali veliko za kulturo tega mesta, zdaj jo na nek način nadgrajuje tudi sam. Sentimentalno
Jožef Ropoša: "Vlogi sem se v celoti predal ..."
spremlja vse, kar je povezano z razvojem kulture tega mesta in tudi z razvojem gledališkega življenja na Ptuju.
"Moji starši so živeli na Ptuju od leta 1927 do leta 1939. Na Ptuju sta se rodila brat in sestra. Naša družina je sentimentalno vezana na Ptuj in kulturo tistega časa. Oče je bil direktor glasbene matice na Ptuju in dirigent pevskih zborov." Za Mojco in Jožefa kot glavna igralca se je [edlbauer odločil zaradi njune zelo čustvene in žive odzivnosti do prvin v tekstu Ay, Carmela, in prvin, ki so mu v gledališču osebno zelo všeč. Že nekaj let pa tudi tesno sodeluje z obema igralcema. Misli, da sta zelo dobro opravila svoje delo, zelo je zadovoljen z rezultatom skupnega dela, tudi s povezovanjem s ptujskim gledališčem in načinom dela, saj so dve tretjini uprizoritve opravili v Ljubljani, tretjino pa na Ptuju.
Pogled na vojno in umetnost
Režiser je prvič na ta tekst naletel v vojnem gledališču Sartre v Sarajevu. Začutil je, da ga je vredno uprizoriti in ga videti. Tekst ga je navdušil, ker kaže intenzivni pogled na vojno, položaj umetnosti v vojni, dveh podeželskih komedijantov, ki sta s svojo umetnostjo prisiljena služiti vojaškim oblastem.
Ponudil ga je Ptuju, ki ima nek angažiran pristop k drami. Pa tudi okolje dogajanja - dogajanje poteka v napol
Foto: Črtomir Goznik
Zvone Šedlbauer: "Zaradi korenin, ki jih je na Ptuju pustila naša družina, še danes s sentimentalnostjo spremljam, kako se razvija kultura v tem mestu in dogajanje v njegovem gledališču."
nost tega teksta in to sporočilnost, je povedala Mojca.
Za Jožefom Ropošo je zelo plodovita sezona, že peta premiera v sezoni 2002/2003 od 16. oktobra lani. Ptujski oder predstavlja zanj zelo zanimivo izkušnjo, že drugič v nastopa v dvodrami. Leta 1998 je z Bernardo Oman, tudi pod taktirko Zvoneta Šedlabaeurja, zaigral v Ljubezenskih pismih, predstavi, ki jo še igrava.
"Delo ptujskega gledališča dobro poznam, kljub omejeni možnosti, delajo izvrstno. Vloga Paulina je izredno zanimiva. Z njo se javnosti sporočajo konteksti, ki jih je zastavil sam dramatik, ampak igralec nima takih možnosti kot dramaturg ali režiser, da govori kakšne bolj semantične zadeve. Igralci se ukvarjamo s tem, da v svojem življenju najdemo lastna občutja, tragična občutja in jih potem nekako "všijemo" v lik, karakter, ki ga igramo. Z vlogo
porušenem gledališču - je na nek simboličen način podobno ptujskemu, tudi njegova stavba se počasi ruši. Tekst je več kot aktualna aplikacija na to, kar se danes dogaja v svetu. Intenzivno sporočilo in malo igralcev, je vedno znova priložnost za malo ptujsko gledališče, ki postaja vedno večje. Tudi zato, ker nima svojega stalnega ansambla, ima ptujsko gledališko občinstvo priložnost in možnost videti vsa velika imena slovenske igralske scene.
"Zdi se mi, da je naši generaciji, govorim sicer lahko samo o sebi, tuja revščina in beda, do katere lahko privede vojna. Naša vojna je bila hvala bogu kratka in se je za nas vse dobro končalo. Bila sem še zelo mlada, tudi zavesti še ni bilo tako velike. V tem delu pa gre ravno za to, za državljansko vojno, v kateri me je zelo fasciniralo, da so ljudje moje starosti in še mlajši prostovoljci iz ne vem koliko držav, pomagali Španiji, za republiko. V tej predstavi gre prav za to, da se v vojni izkažejo pravi obrazi ljudi. Prignan si pred eno tako mejo in to, kar imaš, je edino tvoje lastno prepričanje, in ti sam. Kakšna bi bila jaz v tem primeru, bi stisnila rep med noge? Ni nujno. Moram priznati, da bi zbrala toliko poguma, kot ga zbere ta ženska, Carmela, da gre na vse ali nič iz občutka pravičnosti, iz občutka, kar je prav v življenju in kar je svetega v življenju."
Končni študij predstave je bil blazno zahteven, upam, da nam bo uspelo pričarati magič-
Mojca Funkl: "Magičnost in sporočilnost Carmele je velika ... "
sporočam ljudem to, kar sem jaz doživel v mojem življenju v podobnih situacijah, z mojimi ljudmi, z osebami, ki so meni zaznamovale življenje na takšen ali drugačen način. Te moje odnose in občutenja prenašam v tej predstavi v potrebno energijo, kri in čustva, ki vodijo gledalca. Zaradi hkratnega študija dveh predstav je bil študij vloge Paulina živčno obdobje. Kljub vsemu čutim eno gotovost in hkrati neke vrste predajanje, v smislu predstave in predajanja, podajanja gledalcem. Resnično sem voljan odigrati to vlogo po najboljših močeh že na premieri," je dan poprej povedal Jožef Ro-poša.
Elegija neke državljanske vojne v dveh dejanjih z epilogom, ki je hrati tudi prva slovenska uprizoritev, je že na premieri dosegla občinstvo s Ptujskega. Kmalu se jim bodo pridružili tudi drugi gledalci v Sloveniji.
MG
Ptuj • Galerija Sveti Jurij
Poslikava kokošjih in drugih jajc
V Galeriji Sveti Jurij so v začetku aprila odprli razstavo poslikanih kokošjih in drugih jajc z različnimi tehnikami in pristopi.
Lastnica galerije Natalija Resnik Gavez je povedala, da so s tem želeli zajeti zna-
čilnosti poslikave jajc posameznih slovenskih pokrajin. Del galerije so prepustili tudi slovenskim rokodelcem in umetnikom, ki so se tokrat predstavili s svojimi mojstrovinami na jajcih.
MG
Tednikova knjigarnica
Mimosvet
Mimo, mimo vsak dan sp^-t, mimo, mimo vrsto let se sprehaja mimosvet...
Tako pravi pesnik, pisatelj in knjižničar Peter Svetina na koncu pesmice Mimosvet v knjigi enakega naslova (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001. Zbirka Deteljica).
Včeraj je bil med mimo rečmi tudi mednarodni praznik knjige in avtorskih pravic (23. april) in mimo bežijo slovenski dnevi knjige. Ste jih sploh opazili med množico mimobežnosti, ki jih je iz dneva v dan več? Kajti hitenje postaja naglavni greh: le redki še utegnejo misliti, pomišljati, premišljevati, umišljati, domišljati, umotvoriti, razmisliti. Kar tako, ad hoc, brzenje požira modrost. In če spomnim še na priljubljeno (zlizano) popevko "za prijatelje si je treba čas uzet", je jasno, da se bo v tako časo-brznem svetu slej ko prej nekaj zalomilo. Saj, lomljenja je že zdaj veliko, na lokalni, državni, svetovni ravni — pa gre vse mimo, da še je le nekaj tolažbe v kruhu in igrah! Sama pa je največ najdem v knjigah in tako, enostavno, bralno tolažbo priporočam tudi vam, dragi bralci knji-garnice.
Eno tak, za branje in gledanje (ilustracije mojster Marjan Manček), odličen knjižni naslov sem zapisala uvodoma. V Mimosvetu (42 strani) boste brali iskrive pesmice, ki se enako dotikajo sveta otrok in odraslih : Abonma, Buška, Cigareta, Disketa, Gredica, Jok, Mobitel, Mula so naslovi, ki se lepo umeščajo času in bralcem. Te prijazne, pomladne, praznične dni vam na tem mestu prepisujem še Svetinov SMEH: Smeh je igra dveh: enega, ki se smeji, in drugega, ki smeh lovi.
Smeh in smisel za humor sta vrlini, ki sta vse premalo čislani in negovani v današnjem svetu. Zato, da bi se vsaj beroč nasmejali, vam svetujem še eno pesniško ime-nitnico - Mali rimski cirkus (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001. Zbirka Deteljica). Njen pesnik je avtor brez primere v deželi (verjetno tudi drugod) Andrej Rozman Roza. Mladim bralcem je doslej namenil knjige: Mihec, duh in uganka (1996), Skrivnost špurkov (1997), Črvive pesmi (1998, Levstikova nagrada), Krava, ki jo je pasel Mihec (1999), Balon velikan (2001), Uganke (2002) in priredbe za slikanice priljubljenih Vandotovih Kekčevih
zgodb. V Malem rimskem cirkusu so pesmi za otroke s toliko in veseljaštva, kot ga premore le redko kateri avtor. Rozmanov pristop do mladega bralca se zdi nekako blizu svetovno znanemu Ro-ladu Dahlu (Matilda, Odvratne rime). Rozman v besedilih za otroke dosledno poštuje njegovo zmožnost za dojemanje nonsensa, asociativno iskrivost, naravni smisel za humor. In Rozmanovi teksti so prijetno zafrkljivi, občuteno obarvani s črnim humorjem, niti malo nasilno vzgojni ali prozorno ciljno naravnani. Z eno besedo: so čista umetnost. Najkrajšo pesem za ilustracijo zapisujem v današnjo knjigarnico: Primojdušspavanka Zdaj pa, kdor je ali pa ni zaspan, takoj naj priklopi na tisti program, za katerega v časopisih ni sporeda in ga pod svojo kozo vsak sam gleda! Dragi bralci, želim vam dober program nasploh. Te dni je odlične, poceni programske opreme v izobilju: vklopite programe narave! Vse naokoli cveti, zeleni, diši in vabi med vrtove, polja in gozdove. Le vzemite si čas Inprijate-lje ne pozabite vzeti zraven!
Liljana Klemenčič
V Galeriji Sveti Jurij je kar 15 slovenskih umetnikov razstavilo poslikane pirhe.
Ljutomer • Za obrtnike
O delovni zakonodaji
Območna obrtna zbornica Ljutomer je za svoje člane pripravila delavnico o izvajanju delovne zakonodaje v praksi. Izvedla ga je Zdenka Potisk, pomočnica glavnega inšpektorja Republike Slovenije za delo in vodja enote v Murski Soboti. Osrednja pozornost je bila namenjena določilom zakona o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati z novim letom. Udeležence delavnice je najbolj zanimal sestav pogodbe o zaposlitvi, posebnosti in še zlasti prenehanje oziroma možnosti odpovedi z ene ali druge strani. Veliko pozornost je pritegnila razlaga o delovnem času, letnem dopustu in disciplinski odgovornosti. (NS)
Foto: MG
Destrnik • Predstavitev Unesco šol
Mir - naša skupna pot
V ponedeljek, 14. aprila, je v telovadnici OS Destrnik potekala tiskovna konferenca, na kateri so predstavili zgodovino, namen in cilje Unesco šol.
O zgodovini, namenu in ciljih mreže Unesco šol je govorila Darja Rokavec iz Gimnazije Ptuj. Unesco je organizacija, ki jo je po drugi svetovni vojni ustanovila OZN, z namenom, da se grozote druge svetovne vojne v zgodovini človeštva ne
bi nikoli ponovile. Kot ideal ali najvišji cilj pa so zapisali, da je treba varovati mir in varnost v svetu za vsakega posameznika. Da se je ta cilj začel uresničevati, so ustanovili mrežo Unesco šol, ki je v svetu zaživela v letu 1953. Slovenija se je vključila
Predstavitev so obogatili s krajšimi recitacijami in z glasbenimi točkami.
aprila 1993. Mreža šteje okrog 7000 zavodov v 171 državah sveta. V Sloveniji je vanjo vključenih 37 zavodov z mednarodnim in 36 z nacionalnim statusom. Iz Ptuja in okolice je od leta 1997 vključena Gimnazija Ptuj, ki je v mrežo stopila še skupaj s šestimi slovenskimi gimnazijami, leta 2001 se jim je pridružil vrtec Ptuj, lani pa OŠ Destrnik, OŠ Ljudski vrt in ŠC Ptuj - Ekonomska šola.
Eden pomembnih projektov je tudi Agenda 21, dokument je bil sprejet leta 1992 z namenom, da se začne intenzivno pogovarjati o usodi našega planeta v 21. stoletju. V ta projekt sta vključeni Gimnazija Ptuj in Ekonomska šola. Projekt se med mladimi popularizira z vsakoletno internetno konferenco, na kateri se sreča
na tisoče mladih in strokovnjakov, ki se pogovarjajo na določeno temo. Letošnja tema so bili aktualni problemi v svetu, kot je vojna v Iraku itd. Ta projekt je zahtevnejši, zato je namenjen srednješolcem.
Sledile so predstavitve posameznih projektov, ki so jih predstavljali posamezni zavodi. Predstavitve pa so obogatili s krajšimi recitacijami in glasbenimi točkami.
Tiskovno konferenco je zaključila Darja Rokavec, ki je poudarila: "Unesco mreža in Unesco šola pomeni za mlade priložnost, da se razvijajo v najrazličnejših vsebinah. V Unesco šolah ni pomemben samo izobraževalni nivo, ampak tudi učiti se biti in učiti se živeti skupaj. Želimo si, da bi Unesco šole bile podprte tudi na lokalnem nivoju, da bi spoznali našo prednost in v nas videli priložnost za svoj lastni razvoj. Ta podpora pa naj ne bi bila samo moralna, ampak tudi finančna."
Predstavitve projekta so se zraven domačega župana in poslanca Franca Pukšiča udeležili še poslanec mag. Janez Kramberger in državni svetnik Darko Fras.
Zmago Šalamun
Ptuj • Gimnazija pri postavljanju rekorda
Najbolj obiskana učna ura
V tednu gibanja Izobrazba za vse (6. - 13. aprila) je Globalno gibanje za izobraževanje, ki deluje pod okriljem Unesca, organiziralo učno uro, ki je povsod po svetu potekala ob istem času. S podporo svetovne javnosti so želeli vse vlade spomniti na obljubo, da bodo odpravile nepismenost in vsem otrokom omogočile šolanje.
Po svetu je še vedno 862 milijonov ljudi, ki ne znajo brati ali pisati, od tega je dve tretjini žensk. Preko 115 milijonov otrok še vedno nima priložnosti obiskovati šole, čeprav je izobrazba deklarirana kot ena temeljnih človekovih pravic. Aprila 2000 so zato v Dakarju (Sene-
gal) na Svetovnem izobraževalnem forumu državni voditelji obljubili, da bodo do leta 2005 vsem otrokom zagotovili kvalitetno, brezplačno osnovno šolanje in do leta 2015 nepismenost znižali za 50%. Trenutna situacija v mnogih deželah ne kaže, da se bo ta obljuba uresničila.
Letošnji teden gibanja Izobrazba za vse je potekal pod geslom Vsi za izobrazbo deklet! Kot članica mreže Unescovih šol je tudi Gimnazija Ptuj organizirala "naj" učno uro - vodili so jo Tadej Urbanija, Maja Vute in Renata Merc - in s tem sodelovala v akciji postavljanja novega svetovnega rekorda (trenutni rekord so postavili marca 2002
pri jezikovni učni uri v Veliki Britaniji z 28.801 učencem). Da bi bilo število udeležencev čim večje in odmevnost kar se da velika, so k sodelovanju povabili vse srednje in osnovne šole iz bližnje okolice ter predstavnike ptujskih humanitarnih društev. Pri uri so opozorili na prej omenjeno problematiko. O položaju žensk pri nas sta spregovorili tudi gostji, Tjaša Mrgole Jukič, avtorica knjige Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes ter razstave Dekleta in šola, in Franja Čeh, pro-motorka ženskega podjetništva. Pri ptujski uri so zabeležili 180 prisotnih, kako uspešna je bila svetovna akcija pri postavljanju
rekorda, bomo izvedeli maja.
Z učno uro pa smo obeležili tudi 10. obletnico mreže Une-scovih šol v Sloveniji in 50. obletnico te mreže v svetu. V tem okviru so se dijaki udeležili tudi internetne konference AGENDA 21 now! Udeležilo se je je sedem dijakov Gimnazije Ptuj in se po internetu udeležilo 24-urne mednarodne internet-ne konference. Odprte so bile tri konferenčne sobe. Prva se je nanašala na meje, druga, ki je doživela največji odziv, na aktualno vprašanje vojne v Iraku in miru po njej, v tretji pa je beseda tekla o internetu in da naj bi bil brezplačen za vse.
Renata Merc
Ptuj • Tekmovanje iz kemije
Odlično znanje Ptujčanov
3. februarja je na osnovnih šolah po vsej Sloveniji potekalo tekmovanje iz kemije za bronasto Preglovo priznanje.
V ptujsko-ormoški regiji je za to priznanje na 25 šolah tekmovalo 490 učencev sedmih in osmih razredov osemletne ter osmih in devetih razredov devetletne osnovne šole. 166 učencev je osvojilo bronasto Preglovo priznanje, 114 učencev se je uvrstilo na državno tekmovanje iz kemije, kjer so tekmovali za srebrna in zlata Preglova priznanja. Državno tekmovanje je potekalo 22. marca na OŠ Breg Ptuj.
Naloge, ki so jih reševali na državnem tekmovanju, so bile zelo zahtevne in marsikateri razočaran pogled po končanem tekmovanju je to tudi potrje-
val. In kako so se odrezali naši mladi kemiki?
Učenci sedmih razredov so osvojili 5 zlatih Preglovih priznanj, in sicer trije učenci iz OŠ Breg: Anej Rakuša (95%), Nejc Pešec (91,7%), Tomaž Gabro-vec (86,7%), OŠ Videm Branka Andreja Ivanušič (90%) in OŠ Cirkovce Tadej Medved (90%).
Učenci osmih razredov so osvojili 6 zlatih Preglovih priznanj, in to štirje učenci iz OŠ Breg: David Sipoš (90%), Luka Zavec (84,3%), Sara Vi-dovič (82,9%) in Tadej Volge-mut (81,4%), OŠ Videm: Matej Pal in OŠ Franja Žgeča Dorna-va Teja Šegula.
Irena Tomanič
Ormož • Jubilejni koncert
Dobravčani nepozabni
Ob 10-letnici delovanja so člani Moškega pevskega zbora Dobrava pripravili svoji publiki nepozaben večer.
V prvem delu sporeda so skupaj s člani dramske sekcije obudili spomin na minule projekte. Odlomki iz Domače hiše, Desetega brata in Oblasti v režiji Milivoja Zemljiča so se izmenjevali s pesmijo. Vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, OI Ormož, Tomaž Bolcar jim je podelil jubilejne Gallusove značke za večletno delovanje v ljubiteljski glasbeni dejavnosti. Pevci so prejeli bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke.
Zbor je prejel tudi jubilejno priznanje območne izpostave ob svoji 10-letnici, Otmar Šoš-tarič, Franci Magdič in Jože
Barin Turica pa so prejeli priznanje kot zaslužni člani. Ob tej priložnosti so v sliki in besedi izdali tudi pregled svojega 10-letnega dela, ki ga je uredil g. Albin Žnidarič.
V koncertnem delu večera so pevci pod vodstvom Jožeta Ba-rina Turice zapeli sedem pesmi, na povabilo publike še eno dodali in skupaj z dvorano ter napovedovalcem Petrom Kiri-čem zaključili večer s Kol'kor kapljic tol'ko let. Dogajanje se je nato preselilo v dvorano pod dom kulture, saj so Dobravča-ni obiskovalce povabili na kozarček in prigrizek.
viki klemenčič ivanuša
Pa brez zamere
15 + 10 = X?
Prejšnjo sredo, šestnajstega aprila dva tisoč tretjega, so bila ušesa in oči celotne Evrope usmerjena v glavno mesto Grčije, Atene. V mesto, katerega sam obstoj in dejavnosti, ki so se v preteklosti odvijale v njem, so ključni za dvig evropske civilizacije, kulture, načina mišljenja in pravzaprav sploh vsega, kar bi lahko poimenovali ev-ropskost. Upravičena je trditev, da Evropa sedanjosti nikoli ne bi bila to (vpozitivnem smislu), kar je, če ne bi bilo Aten. Mesto, ki si je ime nadelo po svoji zaščitnici, boginji, ki je svojemu očetu Zevsu, potem ko jo je le-ta požrl, v polni bojni opremi skočila iz glave, velja za zibelko demokracije. Če je sosednja [parta imela družbeni sistem, ki bi ga zelo težko imenovali demokratičnega, pa veljajo na čelu z legendarnim Periklejem, ki še danes velja za vzor pravega državnika in voditelja, Atene za tisti polis (grško mestno državico), kjer so pred približno dvema tisočletjema in pol oblikovali sistem, ki mu še danes pravimo demokracija (resda ne popolnoma identičnega, a to so že malenkosti za zgodovinsko vedo).
To mesto Sokrata, Platona in Aristotela, mesto modrosti in znanosti, je prejšnjo sredo spet zasijalo v svojem starodavnem pomenu. V njem se je zbralo petindvajset šefov evropskih držav, da bi podpisali pogodbo o vstopu v Evropsko unijo med petnajstimi sedanjimi članicami ter desetimi državami kandidatkami ter s tem odprli vrata največji širitvi EU, odkar ta obstaja, združenju Evrope, zgodovinskemu dejanju, kakršnemu na stari celini že zelo lep čas nismo bili priča. Pod Akropolo, simbolom Aten in demokracije, se je zgodilo dejanje, ki bo temeljito vplivalo na prihodnost Evrope. Tukaj nimamo v mislih le politično-gospodarskega vidika, tega pravzaprav še najmanj, kar vliva upanje, optimizem in navdušenje, je možnost oblikovanja oziroma okrepitve nekega evropskega duha, etosa, evropske zavesti.
Če se povrnemo pod Akropolo; dejanje, ki se je zgodilo prejšnjo sredo, lahko utemeljeno razglasimo za zgodovinski dogodek par excellence, ki ga vsekakor lahko in moramo sprejeti z navdušenjem in polnim zavedanjem njegove teže. A vendar, ne postanimo zaslepljeni od nepopisnega navdušenja nad tem dogodkom ter navsezadnje nad dejstvom, da smo zraven, se pravi, v to širitev vključeni tudi mi. Ohranimo trezno glavo. Še vedno namreč obstaja nekaj pomembnih vprašanj ter neznank, ki se tičejo prihodnosti Evropske unije. Tukaj nimamo v mislih tega, ali bo vseh petnajst nacionalnih parlamentov članic ter deset nacionalnih parlamentov kandidatk ratificiralo omenjeno pristopno pogodbo (kar je za širitev nujno), tudi tega ne, ali bodo referendumi o pridružitvi, ki jih bodo izvedli še v preostalih osmih članicah (Malta in Slovenija sta ju že), uspeli, tukaj nimamo v mislih niti tega, ali bo širitev dejansko možna 1. maja 2004, ampak vprašanja, ki ostajajo in ohranjajo svojo moč tudi ob pozitivnem poteku vseh naštetih. To so vprašanja, ki se tičejo prihodnosti same EU tudi po širitvi. Ali bo ZDA tudi po širitvi uspevalo takrat že petindvajset držav EU med seboj ločiti v dva tabora ter s tem preprečevati, da bi se EU razvila v silo, ki bi bila enaka ZDA? V kolikšni meri bo Amerika uspešna v tem razbijanju lastne identitete EU? Ali bo ta identiteta, če pustimo ZDA ob strani, sploh začela kdaj de facto popolnoma delovati? Ali ne bo različnost znotraj EU, ki jo sedaj vsi vidijo kot pozitiven moment, v končni fazi pripeljala do samo-razpada EU, v najhujši obliki podobnega razpadu rajnke Jugoslavije? Ali bodo velike članice znale brzdati svoje želje po hegemoniji? Bomo torej priča nekakšnemu internemu znotraj-evropskemu imperializmu? Ali se ne bo po vključitvi novih članic EU razdelila na prvorazredne članice stare ter drugorazredne članice periferne Evrope? Ali bodo državljani petnajstih članic znali in zmogli na državljane desetih novih članic gledati kot na sebi enakopravne dediče iste Evrope? Kaj se bo zgodilo, če v kateri novi članici pride do sesutja gospodarskega sistema? Ali bo Evropa sploh zmožna prebaviti ter v sebi združiti vse kompleksne vidike, značaje, posebnosti, različne poglede na svet in (nacionalne) kulture v en sam barvit, a sila kompleksen kalejdoskop? Ta in podobna so vprašanja, ki jih vsekakor ne gre spregledati ali podcenjevati, saj je med drugim tudi v odgovorih na njih skrita usoda EU, morda tudi njen obstoj sam.
Italijanski premier Berlusconi je pod Akropolo v svojem govoru dejal, da se Evropa nahaja v metamorfozi. Kar samo od sebe spomni na zbirko Metamorfoze na tem mestu že omenjenega Ovidija. V Metamorfozah najdemo tudi znani mit o preobrazbi kaosa v urejeni kozmos. Ali je imel Berlusconi v mislih Ovidija, ni jasno. Jasno pa je, da lahko zgolj čas pokaže, ali bo metamorfoza Evrope potekala v smeri, ki jo opisuje Ovidij, ali pa bo razvoj potekal kot pri drugem delu, ki ga lahko povežemo z besedo metamorfoza, Kafkini Preobrazbi, kjer se Gregor Samsa iz človeka čez noč spremenil v hrošča. Kako v primeru Evrope tolmačiti to drugo varianto, menda ni treba posebej razlagati. Če vas pa slučajno dvoumnost ali večplastnost Berlusconijeve izjave bega, vam bo zadeva bolj jasna, če navedemo, da je grški premier v svojem govoru EU označil kot eksperiment. Dovolj jasno?
Gregor Alič
Foto: ZS
Ptuj • S koncerta v ptujski gimnaziji
Z glasbo v pomlad
V kulturni dvorani ptujske gimnazije so 17. aprila pripravili odličen koncert svojih dveh kulturnih ansamblov, šolskega orkestra in mešanega mladinskega pevskega zbora pod naslovom Z glasbo v pomlad.
Oboji so s svojim nastopom no. Šolski orkester vodi prof. pevski zbor z okrog 60 pevci dodobra ogreli polno dvora- [tefan Petek, mešani mladinski pa Jožica Lovrenčič Lah. Za kla-
virjem je bila Tanja Kozar Sto-šič, na violino je igrala Barbara Šenveter, flavto Monika Kokot.
Če smo še do nedavnega bili priče togosti naših mladinskih zborov tako v repertoarnem kot koreografskem nastopu, zdaj ni več tako. Strogost je zamenjala mladostna spontanost in sproščenost, ki vse bolj prevzemata tudi občinstvo. Na ta način rasteta tudi ljubezen in spoštovanje do domače pesmi, čeprav je včasih videti, kot da je mladim tuja pesem bolj blizu.
MG
Uspel pomladni koncert ptujskih gimnazijcev.
Slov. Konjice • Posvet o predšolskem otroku
Kakšen naj bo vrtec?
V petek, 11. aprila, so konjiške vzgojiteljice na čelu z ravnateljico Marijo Primožič v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Maribor pripravile strokovno srečanje vrtcev.
Svoje prispevke so predstavili tudi referenti s Ptujskega: dr. Olga Denac, dr. Dragica Haramija, Darija Petek, Miran Muhič s Pedagoške fakultete Maribor in Liljana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča. Bistveni del srečanja je bila izdaja obsežnega zbornika referatov, ki odsli-kava kritičen odnos do kurikula za vrtce, inovativne pristope do podajanja znanj najmlajšim, zagate privzgajanja estetskega najmlajšim, predvsem pa veliko mero strokovnih prizadevanj za razvijanje najširšega spektra otroških sposobnosti.
Urednica obsežnega zbornika Predšolski otrok danes, dr.
Jana Bezenšek, se je v svojem referatu dotaknila socialnega položaja današnjih malčkov in njihovih bližnjih. Rast revščine v deželi je podkrepila s statističnimi podatki, ki ponujajo neveselo sliko številnih družin. Revščina ne izvira le iz materialnih dobrin, potrošniška družba je na udaru srčnega uboštva, saj se podirajo vrednote. V tako zapletenem svetu imajo vzgojiteljice pomembno vlogo, saj lahko odločilno vplivajo na razvoj otroka.
Referenti so predstavili problematiko nadarjenega pred-šolca, drugačnost otroštva v moderni družbi, navezanost na
vzgojiteljico, metode odkrivanja nadarjenih otrok, trende v vrtcih na Hrvaškem, komunikacijski model govorne vzgoje, pospešen psihomotorični razvoj mlajših otrok, oblikovanje prostorskih zaznav v vrtcu.
Pomen načrtovanja ciljev estetske razsežnosti pri umetnostnih področjih je poudarila Denačeva, saj je dojemanje estetskega, lepega odločilnega pomena za kvalitetno osebnost. Dragica Haramija se je osredotočila na pomen knjig za otroke ter izrazila nasprotovanje neumestitvi književne in knjižne vzgoje v umetnostna področja v kurikulu za vrtce.
Ptuj • Letni koncert pihalnega orkestra
Razgreli občinstvo
V kulturni dvorani ptujske gimnazije so se 11. aprila z letnim koncertom predstavili člani Pihalnega orkestra Ptuj. Že po tradiciji so s svojim nastopom navdušili.
Začeli so ga z resno klasično uverturo J. Straussa mlajšega, se preizkusili tudi v izvedbi Bernsteinove West Side Story, ki velja za precej zahtevno skladbo. Sledili sta dve rokovski skladbi: arr. J. Boccoka Eric Clapton in Sneiderjeva Rock and go, na koncu so dodali še nekaj pop glasbe: B. Adamsa I do it for you. Občinstvo si je
kot ponavadi z vztrajnim aplavzom izprosilo še dodatek, in sicer vedno dobrodošlo glasbo S. Avsenika.
Njihovi gostje so tokrat prišli iz Feldbacha iz Avstrije, mesta, ki ima le pet tisoč prebivalcev in kar tri mestne godbe ter eno največjih glasbenih šol na avstrijskem Štajerskem. Na gostovanju na Ptuju sta jih spre-
mljala župan in podžupan z ženo. Ptujski pihalni orkester je sprejel prijazno vabilo dirigenta mag. Rudolfa Trummerja za ponovno gostovanje v Feld-bachu. Obisk načrtujejo v letu 2004.0rkestra sta se na koncertu poslovila s skupno koračnico.
Nekoliko je letni koncert Pihalnega orkestra Ptuj zmotilo
Opozorila je tudi na slovenske knjižne praznike, ki naj najdejo svoje mesto tudi v vrtcih: mednarodni dan knjig za otroke, dan slovenske knjige, mednarodni dan knjig in avtorskih pravic, dan zlatih knjig, praznik izvirne slovenske slikanice. Klemenčičeva se je ob pravljici, ki je navdušila poslušalstvo, zavzela za detabuizacijo knjige ter pomen vzornika — odraslega bralca — za najmlajše. Hkrati je orisala povezave med mladinskim oddelkom Knjižnice Ivana Potrča in vrtci na Ptujskem ter predstavila aktivnosti mladinskih knjižničarjev za cicibane, vzgojitelje in roditelje.
Srečanje, kjer je aktivno nastopilo kar petinštirideset referentov, je izzvenelo v zgodnji večer z obilo pohvale organizatorjem, ki jim je uspelo združiti strokovna videnja z različnih zornih kotov, vzpodbuditi sodelovanje na različnih nivojih, okrepiti zavest interaktivnega razmišljanja in povezovanja za boljši jutri predšolskih otrok.
(lk)
dejstvo, da gostov iz Avstrije ni spremljal uradni predstavnik Mestne občine Ptuj, ker se ga župan dr. Štefan Čelan ni mogel udeležiti, nadomestil naj bi ga novi direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar, pa ga tudi ni bilo.
Dirigent ptujskega pihalnega orkestra prof. Štefan Petek in predsednik KD Pihalni orkester Ptuj Janez Rožmarin sta po aprilskih aktivnostih orkestra napovedala tradicionalno prvomajsko budnico, za katero je v naseljih mestne občine Ptuj vedno več zanimanja. Prvič po dolgih letih bo mesto ponovno doživelo promenadni koncert svoje godbe - izvedli ga bodo junija na Mestnem trgu.
MG
Kulturna scena
Velika Nedelja • Interesne dejavnosti v vrtcu
Otroci spoznavajo folkloro
Eden ključnih ciljev vsebinske prenove vrtcev je tudi oblikovanje pestrejše programske ponudbe in fleksibilnosti na~rtovanja dejavnosti. Vrtci oblikujejo razli~no programsko ponudbo, pri tem pa morajo spostovati strokovne kriterije.
Vrtec Velika Nedelja deluje v okviru Vzgojno - varstvenega zavoda Ormož. Že nekaj let ob rednem programu ponujajo še interesne dejavnosti, izbrane na osnovi želja in interesov otrok in njihovih staršev. Otrokom so na voljo: mali folklorist, mali raziskovalec, starš in otrok telovadita ter tuji jezik.
Dejavnost Mali folklorist obiskuje 19 otrok, ki se pripravljajo na osnovno šolo. Srečujejo se enkrat tedensko, pred nastopi pa pogosteje. Otroci spoznajo življenje, delo in kulturo naših prednikov. Aktivno sodelujejo v nastajanju igralno-plesnih sklopov. Od babic in dedkov prinašajo stara narečna besedila ter igre. Pojejo, se igrajo in zaplešejo ob harmoniki. Že nekaj let se udeležujejo območne revije folklornih skupin, dvakrat so bili izbrani na medobmočni reviji.
Folklorna dediščina naših prednikov govori, da ni pomembno le materialno bogastvo, temveč tudi duhovno, ki daje vedrino, umirjenost in življenjski optimizem. Naštete osebne vrline so v današnjem svetu tehnike in hitenja silno okrnjene. Zato se potrudimo in jih privzgajajmo svojim otrokom!
Stanka Špindler
Ptuj • Literarni večer v OŠ Ljudski vrt
Car besede moje
Osnovna šola Ljudski vrt iz Ptuja se ponaša z bogato, že tradicionalno otroško literarno in likovno ustvarjalnostjo.
Takšno pot so ji utrli učenci in učitelji v šolskem letu 1959/60, ko so na pobudo tedanje ravnateljice Katice Bračko in mentorja Jožeta Kodriča izdali prvo številko literarnega lista Nagelj. Izšlo je šest številk, toda le štiri so ohranjene. Po letu l990je vlogo Nageljna prevzelo glasilo Lokvanj. Njegova vsebina je bila tudi informativnega značaja. V šolskem letu 1994/95 pa je izšla prva številka literarnega glasila s sedanjim imenom Car besede moje, ki ga je urejala Sonja Dežman.
Ob izidu osme številke literarnega glasila, ki ima že šesto leto stalno zunanjo in notranjo podobo in izključno literarno vsebino, so učenci v četrtek, 17. aprila, priredili uspešen literarni večer. Nanj so povabili starše, učitelje in vse, ki radi in s ponosom prisluhnejo iskreni otroški besedi.
Irena Pukšič
Logarovci • Velikonočna razstava samostojnih podjetnikov
VJurakovi Art galeriji v Logarovcih (občina Križevci pri Ljutomeru) sta samostojna podjetnika Vera Slavič in Robert Jurak (cvetličarske ter kovinsko predelovalne obrtne dejavnosti) pripravila zanimivo razstavo s prikazom velikonočnih pisank in likovnih izdelkov. Na ogled so ročno izdelane pisanke iz Ceške, učenci osnovne šole Križevci so na velikonočno tematiko ustvarili plejado likovnih stvaritev, k smiselni podobi celotnega projekta pa se je vključil tudi aktiv tamkajšnjih kmečkih žena. Razstava je na ogled do 27. tega meseca.
NŠ
Ljutomer • Praznovali 20. obletnico
Razmišljamo
Odslej v novih prostorih
Praznovanje visokega jubileja so zaradi selitve v nove prostore prestavili na letošnje leto ter minuli petek pripravili slovesnost, javnosti pa so predstavili tudi nove prostore.
Center za socialno delo v Ljutomeru je bil ustanovljen leta 1982, tako da je dvajset let delovanja obeležil že lansko leto. Od leta 1989 je Center za socialno delo Ljutomer deloval v prostorih na Ormoški 22 v Ljutomeru, od 17. februarja letos pa se je preselili v poslovno stavbo ljutomerskega podjetja Segrap na Prešernovo 17/a v Ljutomeru. Selitev v novo zgradbo, kjer ima med drugim prostore tudi urad za delo, je bila po besedah direktorice Centra za socialno delo Ljutomer, Sonje Sunko, nujna, saj so prej delali v vlažni hiši z razpadajočimi stropi. "Začetki pridobivanja novih prostorov segajo v leto 1996, ko je prejšnji dirketor Centra za socialno delo Ljutomer Boris Sunko zaprosil ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za vključitev temeljitejše adaptacije zgradbe, v kateri smo prej delovali, v plan investicij. Ministrstvo ni ugodilo naši prošnji, ampak nas je po več kot letu dni obvestilo, da novogradnja ali nakup novih prostorov v prihodnjih dveh letih nista možni. Naše težave so na ministrstvu razumeli 15. oktobra 1998, ko sta se v dveh pisarnah naših strokovnih sodelavcev zrušila stropova. Po ogledu prostorov so predstavniki ome-
njenega ministrstva sklenili, da adaptacija ne pride v poštev ter da je potrebno centru poiskati nove prostore. Leta 2001 je ljutomerski župan Jožef [pin-dler skupaj z občinskim svetom sklenil, da bo v novi poslovni stavbi ljutomerskega podjetja Segrap, ki se je prav takrat pričela graditi, tudi naša ustanova. Tako smo v mesecu februarja letošnjega leta končno dobili nove prostore," je ob otvoritvi povedala direktorica Centra za socialno delo Ljutomer Sonja Sunko.
Poleg nje je v centru zaposlenih še deset žensk, v uporabo pa imajo nekaj manj kot 290 kvadratnih metrov. Mesečna najemnina znaša okrog 2900 evrov, plačujejo pa jo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (85 odstotkov) ter vse štiri občine Upravne enote Ljutomer (15 odstotkov), za katere Center za socialno delo Ljutomer opravlja storitve preko različnih programov. "Trenutno izmed programov izvajamo pomoč na domu, psihosocialno pomoč družini "Skupaj zmoremo", skupino starih ljudi za samopomoč, skupino rejnic za samopomoč, skupino za samopomoč staršev in svojcev učivalcev nedovoljenih drog, zdravstveno letovanje otrok v hrvaškem letovišču
Gorišnica • S strokovnega
seminarja reševalcev
Porod na terenu
V soboto, 12. aprila, je v hotelu Botra v Gorišnici potekal celodnevni strokovni seminar na temo Nujna stanja v ginekologiji in porodništvu ter porod na terenu.
Strokovno srečanje, ki se ga je udeležilo okrog 170 slušateljev iz vse Slovenije, je v sodelovanju z Zbornico zdravstvene nege Slovenije — Zvezo društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter Sekcijo zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester — reševalcev organizirala služba nujne medicinske pomoči Javnega zavoda Zdravstvenega doma Ptuj.
Z urgentnimi stanji v ginekologiji in porodništvu ter porodom na terenu se v pred-bolnišničnem okolju reševalci ne srečujejo zelo pogosto, a so kljub temu redni del njihovega dela in zato morajo biti kos tudi takim intervencijam.
Uvodoma je udeležence srečanja nagovoril predsednik Sekcije zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester — reševalcev Anton Posavec, nato pa Metka Petek Uhan, direktori-
ca JZ ZD Ptuj, Branko Babic, predstojnik Službe nujne medicinske pomoči JZ ZD Ptuj, ter Zalika Obran, svetnica občine Gorišnica. Predstavitvi Zdravstvenega doma Ptuj in Službe nujne medicinske pomoči so sledila strokovna predavanja, kjer so sodelovali zdravniki, diplomirane medicinske sestre, višje medicinske sestre in zdravstveni tehniki iz Ptuja, Ljubljane, Celja in Ormoža.
Da je strokovno srečanje potekalo nemoteno, so poskrbeli predsednik organizacijskega odbora in član izvršnega odbora sekcije zdravstvenih tehnikov Slovenije Dušan Janže-kovič, glavna medicinska sestra OE OZV Karmen Panikvar Žla-htič, pri izvedbi seminarja pa so jima pomagali tudi sodelavci: Aleksander Cvitanič, Marjan Tuš, Boštjan Vogrin in Mitja Golob.
Mojca Zemljarič
Foto: Miha Soštaric
"Direktorica CZS Ljutomer Sonja Sunko (skrajno levo) sprejema goste v nove prostore."
Baška na otoku Krku, prostovoljno delo mladih, bivalno skupnost za neodvisno življenje invalidov, zdravstveno zavarovanje občanov breh dohodkov ter razvoj kadrov v socialnem vastvu," je o aktivnostih spregovorila Sunkova.
Ob visokem jubileju Centra za socialno delo Ljutomer so
se spomnili Justine Zajnkovič, Marije Kovačič, Vojka Pirherja ter Borisa Sunka, ki so v dvajsetletni zgodovini centra pustili močan pečat. Slovesnosti se je med drugim udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Alenka Kovšca.
Miha Šoštarič
Ptuj • Občni zbor Društva za
cerebralno paralizo
Program dela zastavljen
Društvo za cerebralno paralizo Ptuj -Ormož je imelo 11. aprila redni letni občni zbor, na katerem so pregledali delo v lanskem letu, izvolili nove organe društva in potrdili program dela za letos.
V društvu se trudijo, da se skozi celo leto nekaj dogaja tako pri njihovem zdravstvenem in socialnem delu kot izobraževanju, skrbi za prosti čas ter pri drugih aktivnostih. V okviru zdravstvenega dela programa organizirajo zdravstveno-terapevtsko kolonijo za otroke s cerebralno paralizo do 15 let s spremljevalci in obnovitveno rehabilitacijo za starejše nad 15 let. Organizirali bodo zdaj že tradicionalno akcijo zbiranja denarja "Nov-čič za boljši jutri" in dobrodelni koncert, poskrbeli pa tudi za družabni del, z organizacijo izleta. Ob šoli za starše, ki poteka v okviru zdravstveno-terepevtske kolonije, bodo jeseni organizirali tudi dvodnevno šolo za starše in skrbnike
odraslih oseb z invalidnostjo s pomočjo zveze Sonček. Večino denarja za svoje delovanje zberejo z dobrodelnimi akcijami, nekaj jim prispevajo tudi podjetja. Največji donator Društva za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož je Talum Kidričevo. Pri novih organih društva ni večjih sprememb, nova sta le dva člana upravnega odbora, na čelu društva ostaja Vilibald Tomašič.
Občni zbor so zaključili z nastopom uporabnikov varstveno-delovnega centra Sonček, ki so med drugim recitirali tudi ljubezensko pesem Cecilije Ber-njak, ki se je udeležencem zbora prestavila kot slikarka in donatorka. Društvu je podarila šest svojih oljnih slik.
MG
Najstniški pogovori
Dandanašnji danje naporno biti najstnik. Naporne so šolske obveznosti, študij doma, pa še v prostočasnih aktivnostih bi radi dosegali vrhunske rezultate. Šolski sistem je naravnan tako, da na površje pridejo le najboljši, ostali ostanejo nekje v zlati sredini. Nekaterim to zadostuje, spet nekaterim je premalo. Vendarle brez šolskega uspeha tudi nadaljnji študij ni mogoč in tako se že v rosnih najstniških letih začenja "boj za preživetje". Vse večje tekmovalnosti med vrstniki, doživljanja stresa in podobno.
Zdi se, da je v obdobju, v katerem živimo, pravzaprav težko vzpostaviti pristna prijateljstva. Nekomu zaupati, pomeni dobro poznati človeka in tu se postavi vprašanje, ali tega človeka res tako dobro poznamo, da mu lahko zaupamo tudi tiste najbolj intimne podrobnosti. V zadnjih letih so postale vse bolj priljubljene internetne kle-petalnice, kjer si lahko najstniki anonimno razkrivajo skrivnosti. Morebiti zaradi tega, ker so nekoč nekomu razkrili svojo skrivnost in so bili zaradi tega zasmehovani, poiščejo pot anonimnosti. Na tovrstnih straneh se lahko izpovedo, ne da bi se kdorkoli iz njih norčeval. Pogosto najstniki svojih težav ne zaupajo niti staršem, ker se bojijo, da jih ne bodo razumeli ali pa se jim njihove težave ne bodo zdele pomembne.
V	današnji družbi je velik problem pomanjkanje časa. Starši v nenehni naglici prevečkrat pozabijo na otroke, ki, kljub temu da so že najstniki in da se zdi, da postajajo vedno bolj trmasti in uveljavljajo svojo voljo, še vedno potrebujejo nekoga, ki bi jim dal samo nasvet ali jih preprosto poslušal.
V	velikem razcvetu so ravno zaradi tega razne revije, ki najstnikom ponujajo nasvete, kako rešiti določen problem, in jim hkrati dajejo možnost, da jim postavljajo vprašanja, na katera ne najdejo odgovora. Še pred dobrim desetletjem, ko sem še sama pripadala generaciji radoživih najstnikov, ni bilo veliko revij - poleg Pila in Antene se spomnim samo še nemške glasbene revije Bravo, kjer pa sem lahko opazovala le slike svojih priljubljenih pevcev in pevk, kar pa je pisalo pod njimi ali ob njih, pa je bila zame neznanka, ker nemščine pač nisem razumela. Sredi devetdesetih pa so se začele pojavljati vedno nove in nove revije, ki so preplavile tržišče. Stalnica v njih so rubrike z zaupnimi nasveti in ravno te so po besedah odgovornih urednikov najbolj brane in iskane. V njih se pojavljajo čisto resna vprašanja, povezana z narkomanijo, raznimi boleznimi, pa tudi manj resna, najstniška, ki se pogosto sučejo okoli tega, kako se znebiti odvečnih kilogramov, mastnih las in mozoljev, pa do čisto takšnih banalnih, npr. fant me je poljubil, ali sem noseča.
Skratka, vse to nam more dati misliti. Zakaj najstniki potrebujejo tovrstne kotičke z nasveti? Zakaj se ne obrnejo na nekoga, ki jim je blizu, na sošolce, starše, prijatelje? Zakaj hočejo ostati anonimni? Česa se pravzaprav bojijo? Prvi razlog, zakaj svojih misli ne razkrijejo komu izmed bližnjih, je ta, da se bojijo, da bi se jim posmeho-vali. Strah jih je, da bodo nerazumljeni, da se drugim njihova težava ne bo zdela prav nobena težava, kaj šele problem.
Mladi tudi povedo, da se povečini lahko s starši pogovarjajo o vsem. A kadar pride do vprašanj o spolnosti, so v zadregi in raje pišejo v zaupne nasvete, kjer dobijo odgovor takoj, brez kakršnekoli rdečice z ene ali druge strani. Tudi meje dopustnega in sprejemljivega se nižajo iz generacije v generacijo. Kar so pred desetletjem počeli osemnajstletniki, zdaj počnejo že štirinajstletniki. Če so v osemdesetih pokadili prvo cigareto v osmem, jo zdaj že v petem ali šestem razredu. A tega seveda ne povedo, zlasti staršem ne. Najstnica ali najstnik na primer ne bi priznala, da sta pokadila džojnt, bi pa se s starši na splošno pogovorila o travi. O svoji prvi izkušnji s kajenjem pa raje pišeta v kakšno revijo ali se pogovorita s katerim izmed sošolcev, ki tudi že imajo takšno izkušnjo.
Starši pregovorno zaradi avtoritete premalo razkrivajo svoje napake, pozabljajo, da so nekoč tudi sami bili mladi in zganjali neumnosti. Če bi recimo svojim otrokom priznali, da so tudi sami poskusili travo, bi se to otrokom zdelo super. Seveda bi potem moral slediti pogovor o tem, kaj se sme in kaj ne, kaj je škodljivo in ne doprinese k srečni osebnosti posameznika. Vsako prepo-vedovanje pa, vemo, sproži še večjo željo po neznanem. Ni dovolj samo, da nekaj prepoveš, moraš povedati tudi, zakaj to prepoveduješ. Če že živimo v resničnem svetu, naj bo virtualni svet vsaj za nekaj časa izklopljen, tako da ne bomo živeli drug mimo drugega in iskali nasvetov preko raznih internetnih klepetalnic, čvekafonov in na desetine revij z zaupnimi nasveti.
Bronja Habjanič
Brezalkoholno pivo Schloesgold
0,51 pločevinka
Poslovna enota PETOVIA
Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel. 788 00 23 oddelek papirnice, tel. 788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE
V	NEDEUO OD 8.00 DO 13. URE
Poslovna enota PANORAMA
Špindleijeva ulica 3, Ptuj, tel. 787 10 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE
V	NEDEUO OD 8.00 DO 12. URE
Poslovna enota HIPER CENTER
industrijska ulica 7, Lenart v Slovenskih goricah, tel. 720 03 01 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE
V	NEDEUO OD 8.00 DO 12. URE
Poslovna enota SOLID
Mezgovci ob Pesnici 4/b, Dornava, tel. 755 48 31
ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE
V	NEDEUO OD 8.00 DO 12. URE
Ponudba velja od 24. aprila do 3. maja 2003 oziroma do prodajo zalog.
Majsperk • 10. razstava haloške divjadi
w m	v	■■■■■■ ■■■	V ■ V
Vse vec srnjadi in divjih prašičev
V lepo urejenem domu Lovske družine Dravinija Majšperk, ob robu gozda nad ribnikom v StaneCki vasi je v teh dneh na ogled zanimiva, letos že 10. razstava lovskih družin haloškega lovsko-gojitvenega bazena.
Pod pokroviteljstvom občine Majsperk se z okoli 150 lovskimi trofejami - prepariranimi živalmi in fotografijami tudi tokrat predstavljajo lovske družine iz Žetal, Stoperc, Podlehni-ka, Leskovca, Zavrča, Cirkulan in Maj-sperka.
Haloski lovsko-gojitveni bazen je prav po zaslugi skrbnih lovcev v zadnjem času spet bolj bogat, predvsem z visoko divjadjo. Vse več imajo srnjadi in divjih prašičev, na območju Do-načke Gore pa je tudi nekaj gamsov, kozorogov in muflonov. O tem priča tudi okoli 150 razstavljenih malih in velikih trofej, med katerimi je največ trofejnih rogov srnjadi ter nekaj prepariranih glav divjih prasičev, gamsov, lisic, nekaj vrst kune, fazan, jerebica, žolna, soja, od ujed kragulj, skobec in čuk, ter veverica.
Poleg preparirane divjadi iz avtohtonega okolja pa je razstavljenih se nekaj neavtohtonih vrst divjadi, kot recimo: divji petelin ali ruševec, gorski jereb, pa svizec, vsebolj redka planinska šoja in celo polhi.
O pomenu lovstva nekoč in danes, predvsem pa o skrbi lovcev za divjad in ravnovesje v naravi sta v nedeljo, 13. aprila, na svečanosti ob odprtju razstave okoli 120 zbranim lovcem in njihovim gostom govorila predsed-
Foto: M. Ozmec
Razstava je že prvi dan pritegnila precej pozornosti tudi med lovci, prva z leve si jo oglejujeta lovski in{pektor Bojan Kotnik in stare{ina LD Ljubo @afran.
nik Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož mag. Milan Trafela ter lovski inšpektor Bojan Kotnik iz Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. V imenu pokrovitelja, občine Majšperk, jim je zaželela dobrodošlico županja mag. Darinka Fakin, predsednik gospodarske komisije pri Zvezi lovskih družin Vlado Klobučar pa je podal
Močvirski tulipan na smetišču
Nam je res tako malo mar?
Močvirski tulipan ali močvirska logarica (Fritillaria meleagris) sodi med 34 najbolj ogroženih rastlinskih vrst v Sloveniji. Raste po mokrih travnikih, na bogatih hranilnih glinastih in ilovnatih tleh. Cvetovi so temnoškrlatni do rjavo vijoličasti, z vzorcem, ki je podoben šahovnici.
strokovno oceno staleža in analizo odstrela divjadi v letu 2002.
Kot je povedal Ljubo Žafran, starešina LD Dravinja Majšperk, so svoj obisk na zanimivi in poučni, predvsem pa ogleda vredni lovski razstavi že prvi dan napovedali učitelji in učenci osnovnih šol Majšperk, Sto-perce, Ptujska Gora, Hajdina, Kidričevo, Cirkovce, Podlehnik, Žetale in celo Destrnik.
Za vodenje na razstavi s komentarjem vsak dan skrbi gospodar družine Borut Predan, seveda pa pričakujejo, da si jo bodo v teh dneh (odprta bo še do vključno petka, 18. aprila) med drugim ogledali še učenci drugih okoliških šol in vrtcev.
M. Ozmec
V občini Trnovski vas so ponosni, da so njena redka rastišča tudi v njihovi občini, zato močvirska logarica krasi tudi občinski grb. Vsekakor pa bo moral nekdo hitro ukrepati, saj bodo neosveščeni ljudje skoraj v celoti s smetmi zasuli njeno rastišče.
Fotografija je nastala v katastrski občini Biš, v tako imenovanem "Žabja-ku", ob ostankih struge potoka Črmec. V tem delu struge smo pred leti lahko videli rasti tudi še vodni orešek (Trapa natans), ki raste v stoječih ali zelo počasi tekočih vodah. Z regulacijo vodotokov v času "socialistične-
ga" sistemskega uničevanja krajine so tudi njegova rastišča pričela izginjati. Zato je bil pred časom uvrščen na seznam ogroženih in izginjajočih rastlin. Tudi v tem delu struge ga letos ni več videti, saj ga je "človeštvo" uspelo uničiti s smetmi.
Zakaj Čisto mesto Ptuj lani v občini Trnovska vas ni pobralo kosovnih odpadkov, ki sedaj polnijo gozdove, je že druga zgodba, tretja pa je zgodba o učinkovitosti skupne občinske uprave in komunalne inšpekcije.
Zmago [alamun
Zmago Šalamun
Mo~virska logarica trmasto vztraja med smetmi, vodnega ore{ka ni ve~ videti.
UMAG, Son£kov klub
bogata vsebina z veliko športa, najem po osebi
1.573D/N	5.990
NOVIGRAD
lasten prevoz, 3* hotel, klubska vsebina
30.4y4D/POL od 24.000
TURâjA,Antalija
iz avstrijskih letališč, 4* hotel, enaka cena tudi za 14 dni!
27.4y5D/AI 46.470 EGIPT, Sharm El Sheikh
iz avstrijskih letališč, 3* hotel, (4*, aH inclusive = 53.470 SIT)
27.4y5D/POL 46.470 RAFTING NA TARI
Sončkov klub v Črni gori, avtobusni prevoz, veliko izletov
3o.4y5D/POL 49.990
KRETA
letalo z Brnika, 3* hotel, zadnja mesta
25.4y7D/NZ 79.900 TUNIZIJA
letalo z Brnika, 3* hotel Le Khalife, zadnja mesta
28.4y7D/NZ 89.900
SONČEK
PTUJ, 02/749 32 82	|
MARIBOI102A2 08022	I
EUROPARK, 02/33 00 915	I
UUBUANA, 01/234 21 55	|
CITYPARK, 01/520 6766	|
CEUE, 03/425 46 40	Î
M. SOBOTA, 02/521 41 92	i
•
TU I potovalni center
IzobraŽevanje za turistične vodnike
Spoznajmo svoje kraje
Odbor za obnovo baročnega dvorca v Dornavi je organiziral brezplačni tečaj za turistične vodnike, ki ga vodi dr. Marjeta Ciglenečki.
Tečaj je dobro obiskan in je sestavljen iz teoretičnega znanja ter ogledov na terenu. Bodoči vodniki si bodo pridobili znanje o kulturnih, sakralnih in drugih objektih po občini Dor-nava. Med drugim imajo v Dornavi baročni grad, romarsko cerkev sv. Ma-
rije na Polenšaku in nekatere druge značilnosti, ki so zanimive za domače in tuje obiskovalce. Zavedajo se namreč, da je znanje in poznavanje kulturnih ter drugih zanimivosti zelo pomembno tudi za lastno promocijo.
MS
Bodo~i turisti~ni vodniki so si ogledali tudi znamenito romarsko cerkev sv. Marije na Polen{aku.
Banovci • Rešitev za Muro
Regijski park
V Banovcih so se na mednarodni delavnici z naslovom Mura - naša reka v omrežju Natura 2000 zbrali domači in tuji strokovnjaki in govorili o možnostih in načinih ohranjanja Mure in njene okolice.
Delavnica, na kateri so sodelovali predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Društva za opazovanje in preučevanje ptic — Bird Life Slovenija, WWF-a in Prleške razvojne agencije, je odgovorila na vprašanja o prednostih in priložnostih projekta ter posebnem položaju reke Mure. O tem je govoril tudi dr. Peter Skoberne z Ministrstva za okolje in prostor: »Stroko-
vnih argumentov, po katerih vidimo, da Mura ustreza vsem direktivam, je dovolj in lahko rečemo, da gotovo sodi v omrežje Natura 2000.«
Formalno ima Slovenija za regijski park Mura časa od 7 do 8 let, v tovrsten projekt pa je dobro vložiti dovolj časa ter iniciativo uporabiti za uresničevanje regijskih interesov.
Natalija [krlec
	
	cc
	
■t	• MM >
	
	
>	
>	3
	
	
0	cc
p	N
	0
IE	
	
>	
	
	L.
	
	I?
PROGRAM SPOMLADANSKIH PRIREDITEV HALONGA
Ocenjevanje vin, DruStvo vinogradnikov In sadjarjev HALOZE sreda, 16.04.2003 ob 10.00 url, MInorItskI samostan Ruj Okrogla miza: Predstavitev turistične vasi HALONGA sobota, 26.04.2003 ob 9.30, dvorana Občine Videm Turistična borza ponudbe, turistični urad HALO ponedeljek, 28.04.2003 od 9.00 do 15.00 ure, Cirkulane Postavljanje majskega drevesa torek-sreda, 29/30.04.2003 Soviče In Cirkulane Prvomajsl(a budnica četrtek, 01.05.2003, Cirkulane, Leskovec, Soviče-DravcI Družinski pohod po poti HALONGA petek, 02.05.2003, ob 8.00 url, družabno srečanje LESKA,Zg.Leskovec Dan drobnice, Druitvo rejcev drobnice Haioze sobota, 03.05.2003 ob 9.00 uri, razstava, striženje ovc, srečanje Podelitev odličij z razglasitvijo prvakov in šampionov ocenjenih vin, ViNO Ptuj, DVS Haloze, sobota, 10.05.2003 Praznovanje lO.obietnice KTD Klopotec Soviče Dravci, sobota, 24.05.2003 Državni pokai v četveroboju z gorskimi kolesi, sobota, 31.05.2003, ZakI pri Podlehniku Praznovanje 40 letnice Športnega društva Leskovec
Maj 2003, Zg.Leskovec Otvoritev EI(oiošl(e poti Žetaie, Turistično društvo Žetale 25.05.2003, Žetale Otvoritev novih športno-rekreacijskih igrišč v RTC Dravci sobota, 07.06.2003 Vinski turnir SAUViGNON, DVS Haloze sobota, 14.07.2003 ob 9.00 uri, Grad Bori Podeiitev znaica iiaicovosti HALONGA sobota, 28.07.2003
V soboto 26.04.2003 in 03.05.2003 vozi Turistični avtobus na progi PtuJ-Turistična Vas HALONGA Turistični urad HALO, Ciri<ulane 56,2282 Ciritulane T: 02 795 32 00, F:02 795 32 03, infb@halo.si
Projekt Turist^avasHBlongajeMriinBdranv
Katehet zeli otroke opozoriti, da je potrebno zve-der pred spanjem moliti.
"Jaka, kaj ti naredi{, preden gre{ spat?"
"Zobesi umijem."
"Pa ti, Barbara?'
"Jaz se pa vsak večer skopam pred spanjem."
Ko je videl, da ne bo pri-{el do zadovoljivega odgovora, je vpra{al:
"Janezek, kaj pa tvoja mami in oči naredita pred spanjem?"
"O tem pa ne bi govoril pred javnostjo!' je rekel Janezek.
***
'Kot izgleda, me ima{ ti za popolnega idiota!' se je profesor jezil na srednješolca Dejana.
"Topa ne bo držalo! Nihče ni popoln!'
***
Gospa na ulici zagleda dečka, ki berači.
"Ali ne bi šel raje v šolo?" ga vpra{a.
"Sem že bil, pa mi niso nič dali!'
***
Fantič se z mamico pelje v avtobusu mestnega prometa in ji ves čas zastavlja neumna vprašanja, zato se mamica razjezi, ga okara in mu reče, naj jo končno pusti vsaj pet minut pri miru. Gospa, ki je sedela v bližini, je rekla fantiču:
"Fantek, kar mene kaj vprašaj, pa ti bom odgovorila!'
Fantič si jo ogleda in vpraša:
'Gospa, zakaj imate pa brke?'
***
V vas so napeljali elektriko. V neki hiši so vprašali starejšo gospo:
"Babica, ali naj pri vas napeljemo visoko ali nizko napetost?'
"Kar visoko, sinko, da se je otroci ne bodo mogli dotakniti.'
***
Nov nočni čuvaj v umetnostni galeriji je po prvi noči vstopil v direktorjevo pisarno in rekel:
"Lahko ste ponosni name! Danes ponoči sem prodal dve Picassovi in eno
Rembrandtovo sliko!"
***
'Gospa profesorica, ali imate morda pri sebi kakšno svojo fotografijo za mojo mamo?' je vprašal Bojan.
'Zakaj pa?' se začudi profesorica.
"Moja mama zbira fotografije o naravnih katastrofah!'
***
Študentka strojništva vpraša profesorja:
'Gospod profesor, zakaj se sliši, kot da elektromotor ječi?'
"Draga moja," je rekel profesor, "če bi vi imelipet-deset menstruacij v minuti, bi verjetno tudi ječali!'
Mladi dopisniki
Brez vode ni življenja
Voda! Le malokdaj pomislimo nanjo, razen takrat, ko smo žejni in se želimo odžejati. Ne zavedamo se, da ne bomo spili le kozarca vode, temveč z njo tudi mnogo bakterij. Zakaj bakterije? Ali je to potrebno? Temeljito moramo razmisliti, kako se obnašamo do svojega okolja, vode, živali, ...
Mnogi onesnažujejo okolje, čeprav vedo, da to ni prav in tako povzročajo škodo sebi in okolju. Naše reke so polne odpadkov, na primer stare hrane, umrlih živali, starih avtomobilov, iztrebkov; vanje se iztekajo kanalizacije iz gospodinjstev, v reke pa pritekajo tudi druge strupene ali nevarne snovi. Nekaj te vode uporabijo v elektrarnah, nekaj je prečistijo in gre do gospodinjstev. To še ni vse.
V naši okolici so prisotna smetišča, ki onesnažujejo podtalnico, ki prav tako delno priteka v gospodinjstva. Tovarne in promet s plini onesnažujejo zrak, prav tako kmetje, ki želijo zaščititi svoje pridelke. Onesnažen zrak pomeni onesnaženo vodo. Velikokrat se zgodi, da kdaj pa kdaj prileti iz drvečega avtomobila papirček od žvečilnega gumija ali plastenka kokakole. Prav tako ne bo "narobe", če se boste kopali v morju ali bazenu in vam bo kaj ušlo. Vse to se na prvi pogled zdi smešno in popolnoma brez pomena, pa le ni tako. POZOR! Več kot dve tretjini človeškega telesa sestavlja voda, zato jo je zdravo piti. Pitje vode bi bilo toliko bolj zdravo, če ta ne bi bila onesnažena.
Vode ponekod že primanjkuje. Onesnažena je in tako prihaja do mnogih zastupitev. Živali izumirajo, tako tiste v vodi kot tiste na kopnem. Tako ni le z vodo, enako je z zrakom, gozodvi, hribovjem in s tem
tudi s podnebnimi razmerami. Če ne bomo dovolj pazljivi in ne bomo pričeli ukrepati, se nam bo narava maščevala. Že tako je vse več naravnih katastrof. Okolja nikakor ne smemo zanemariti. Čeprav se zdi težko, vendar ni. Vsakdo mora globoko razmisliti in ukrepati najprej pri sebi, šele nato pomagati drugim. S sodelovanjem bomo storili veliko dobrega, zato ukrepajmo SKUPAJ: vključimo se v kakšno društvo, ki ureja okolje; postavimo več košev in opozorilnih sporočil; bodimo pozorni, kam odložimo odpadke; čim manj upo-rabljajmo prevozna sredstva, ki onesnažujejo okolje; vedno počistimo za seboj in na čistočo opozarjajmo druge. S tem ne bomo pripomogli le k čistoči vode, ampak tudi k celotnemu okolju in našemu zdravju. Danes potekajo vojne za nafto, upajmo, da v bodoče ne bodo za pitno vodo. To je odvisno od nas samih.
Brez vode ni življenja, saj je ta resnično čudežen vir narave.
Sandra Cigula, 7. a, OŠ Breg, Ptuj
Pomlad
Pomlad je najlepši čas v letu. Spomladi cvetijo zvončki, tro-bentice in vijolice. Ko se začne pomlad, ljudje začnejo delati na vrtovih in poljih. Tudi ptički se veselijo pomladi. Za sprehode in izlete je najlepša pomlad. Komaj čakam, da pride pomlad, da lahko nabiram pomladne cvetlice.
Nataša Jelen, 2.a/9 OŠ Mladika
Kamen se mi je odvalil od srca
Dvajset minut pred koncem ure je učiteljica matematike rekla: "Denis, pridi, vprašan si." Takrat pa mi je srce padlo v hlače. Šel sem pred tablo, vendar nisem ničesar znal. Geo-
Ustvarjal~ki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžre-
bali tri ustvarjalcke, ki bodo prejeli tele nagrade: 1. nagrada: izposoja treh risank v Videoteki Stolp, 2. nagrada: izposoja dveh risank v Videoteki Stolp, 3. nagrada: izposoja ene risanke v Videoteki Stolp.
metrija, ki sem jo še posebej obvladal, mi je delala takšne težave, da sem bil pri tabli do konca ure in dobil oceno ena.
Bil sem zelo žalosten, ker sem bil vprašan, vendar sem se odločil, da tega doma ne bom povedal. Sošolcem sem rekel, naj ne povedo tega nikomur, jaz pa sem to nosil na vesti še en dan. Potem pa me je bolela vest tako močno, da sem to moral nekomu povedati.
To skrivnost sem povedal sestri, ker sem ji zaupal bolj kot steni, ona pa je to skrivnost obdržala do takrat, ko sva se sprla. Jaz sem povedal mami, da me je udarila, ona pa mene, da sem dobil oceno ena.
Mama me je žalostno pogledala, jaz pa sem se ustrašil in zbežal. S kolesom sem se peljal, kolikor sem mogel, v svoje stalno skrivališče, na lovsko prežo. Tam sem premišljeval, če bi sploh šel nazaj domov ali bi ostal na preži.
Čez kakšni dve uri pa sem se odločil, da grem domov. Junaško sem šel v stanovanje in rekel mami, naj mi oprosti, saj sem dobil prvo in zadnjo enko, ki si jo bom popravil, kakor hitro bom mogel. Mama pa je rekla, da mi sploh ni zamerila, samo jezna je bila, ker takšnih ocen pri meni ni vajena. Rekla je še, da če dobim slabo oceno, ji moram takoj povedati in se je ne smem bati.
Takrat se mi je kamen odvalil od srca, saj sem pričakoval kaj drugega, kot da mi je rekla, da se slabe ocene ne smem bati povedati. To je bila moja prva enka in upam, da ne bom dobil še kakšne.
Denis Krajnc, OŠ Cirkovce
Pomlad
Začela se je pomlad. Na travniku cvetijo zvončki in troben-tice. Zacvetele so tudi vijolice. Krti veselo rijejo in delajo kr-tinovce. Ptički letijo iz veje na vejo.
Peter Hajnžič, 2.A/9 OŠ Mladika
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 22. aprila 2003, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanci ustvar-jalčkov v 15. številki Tednika so:
1.	nagrado, izposojo treh risank prejme: Ino Čeh, Rimska ploščad 19, PTUJ,
2.	nagrado, izposojo dveh risank prejme: Sara Angel, Ma-kole 31, MAKOLE,
3.	nagrado, izposojo ene risanke prejme: Kristijan Gavez, Turški Vrh 88, ZAVRČ.
Uredništvo Tednika ~estita vsem nagrajencem, potrdila o nagradi pa bodo prejeli po pošti.
Pokrovitelj rubrike VIDEOTEKA
n
Pobarvaj polja, označena s piko.
Zanimivosti
Tudi spolno življenje školjk ni več to, kar je bilo
London (STA/Tanjug) - Biserna klapavica, precej manj z-nana od svoje sorodnice biserne ostrige, je v Veliki Britaniji na robu preživetja, ker njeno spolno življenje "ni več tisto, kar je nekoč bilo", pravijo britanski znanstveniki, ki skušajo zdaj najti način za stimulacijo razmnoževanja te vrste školjke. Biserna klapavica je sladkovodna vrsta, ki se ne premika prav veliko. Okoli 15 centimetrov velika školjka dočaka kar lepo starost, saj doseže od 80 do 100 let. Razmnoževati se začne v "puberteti', to je pri 12 letih, za razplod pa je sposobna tudi še v častitljivi starosti, to je pri 100 letih. Vendar pa seje "seksualnemu življenju" teh školjk nekaj zgodilo, vse večje namreč "samcev". Posledica je manjše število "samic", in to v takšnem obsegu, da je ogrožen obstoj celotne vrste, zatrjuje britanska agencija za okolje.
Preprodaja deklic na Kitajskem
Hongkong (STA/Hina) - V Henanu na Kitajskem so aretirali zakonski par, kije trgoval z otroki. Prodajala sta jih parom brez otrok v dokaj bogati provinci Guangxi. Deklice sta prodajala po 314 dolarjev in pri tem zaslužila 60 dolarjev. Aretirali so ju mesec dni po tem, ko je policija v avtobusu na poti v Guanxi našla 27 pretihotapljenih dojenčkov, samih deklic. Ena od njih je bila mrtva, druga pa hudo bolna. Na Kitajskem še vedno velja "politika enega otroka", ki zakonskim parom prepoveduje, da bi imeli več otrok. Posledica so občasni primeri detomora ali pa prodaja "odvečnega" otroka.
Na dražbi prodali McCartneyevo gripo
London (STA/Hina) - Na dražbi v Veliki Britaniji je moč prodati skoraj vse, posebej če gre za stvari, ki so bile last znanih oseb, kot so npr. rok zvezde. Če pa dražba poteka prek spletnih strani, potem ljudje resnično ne poznajo meja. Pred nedavnim so prek interneta objavili prodajo virusa gripe, ki naj bi napadla legendarnega Beatlesa Paula McCartneya. Človek, ki je prodajo objavil, trdi, da je gripo dobil prav od McCartneya, in sicer v začetku aprila, ko je slednji zaradi te bolezni odpovedal koncert. Tisto nedeljo je bil skoraj celo popoldne v njegovi družbi. Pred tem je bil povsem zdrav, že v torek pa je dobil visoko telesno temperaturo. Na dražbo sta prispeli dve ponudbi, višja pa je znašala okoli dva dolarja. Najboljši ponudnik bo virus prejel s pošto. "Izkašljal se bom v kuverto in mu to poslal po pošti. Če se mu to gnusi, mu lahko pošljem škatlo, polno smrklja, " je dejal podjetni Londončan.
Okajeni moški zaspal v tuji hiši
London (STA/Fena) - Neki okajeni Britanec je zaspal v hiši, v kateri je nazadnje živel pred sedmimi leti. Najstnik Giles Mottram je bil nemalo presenečen, ko se je v nedeljo zgodaj zjutraj vrnil domov in v svoji postelji našel spečega Marka Norleya. Nepovabljenega gosta, 34-letnega znanstvenega raziskovalca, so nato odpeljali v bližnjo hišo njegove matere, kjer se je dodobra naspal in streznil.
[vedska prostitutka tožila vlado
Goeteborg (STA) - Švedska prostitutka Rosinha Sambo je državo postavila v neprijeten položaj, ker je plačala davek za dejavnost, s katero se ukvarja. Leta 1999 so namreč na Švedskem z zakonom prepovedali prostitucijo. Pravno izobražena Sambo je zato, takoj po vplačilu davka, tožila državo, češ da ne posluje po zakonu oziroma da je s tem, ko je sprejela denar, ponovno legalizirala to dejavnost.
Jean-Paul Belmondo pri 70. letih še četrtič očka
Pariz (STA-AFP) - Francoski filmski igralec Jean-Paul Belmondo, ki je 9. aprila praznoval sedemdesetletnico, bo avgusta postal očka, je sporočila njegova 38-letna soproga Natty, s katero se je po 13 letih skupnega življenja poročil 29. decembra lani. Belmondo, ki se je prvič poročil leta 1960, je že oče treh odraslih otrok, dveh deklet in enega fanta. Med počitnicami na Korziki avgusta 2001 ga je zadela možganska kap, po kateri je dolgo časa težko govoril ter imel delno paraliziran obraz.
Sterilizirali Romke brez njihove vednosti
Richnava (STA) - Slovaška vlada je sprožila preiskavo zaradi suma, da so po padcu komunizma, leta 1989, zdravstveni delavci po porodu sterilizirali Romke, ki so rodile v njihovih bolnišnicah, piše zagrebški Jutarnji list. Doslej imajo prijavljenih 110 Romk, na katerih so proti njihovi volji oziroma brez njihove vednosti opravili ta poseg, domnevajo pa, da jih je precej več. Na vest so se burno odzvale številne organizacije za zaščito človekovih pravic, celoten primerpa je desegel tudi ZDA, kjer je devet kongresnikov zahtevalo hitro in konkretno preiskavo celotnega primera, ki je šokiral tudi Slovaško. Slovaška vlada je v prvem odzivu odločno zanikala trditve, da bi zdravstveno osebje to počelo zaradi svojih rasističnih stališč.
četrtek • 24. aprila 2003
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEmrnU 19
Info
Glasbene novice!
Vreme gotovo vpliva na nase razpoloženje in od njega je v glavnem odvisno, kaksna glasba nam prija v tem dnevu.
Ameriška pevka Whitney Houston ima v zadnjih letih težave z mamili, vendar je lani zbrala dovolj energije, daje posnela novi glasbeni projekt Just Whitney, s katerega nam je že postregla s hitoma Whatchulookinat in One Of Those Days. Diva bo s svojim sanjskim vokalom v soul baladi ON MY OWN (****) ponovno mnogim zvabila kurjo kožo!
Snemanje glasbe dandanes sploh ni več noben problem, te imaš dovolj denarja. Ce si dober, lep in marketinško zanimiv, pa lahko računaš na podporo tudi kakšne založniške hiše! Vse te pogoje je izpolnil mladi nemški pevec Christofield, ki je pripravil melodično pop, r&b in rap pesem AROUND THE WORLD (***), v kateri kot gost s svojimi rap vložki sodeluje Pras Michael.
Klaviaturist Vince Clark in pevec Andy Bell sta se pod imenom ERASURE združila že leta 1985 in po letu dni dela zaslovela s skladbo Sometimes. Letos sta izdala novi album Others People Songs, iz katerega sta že predstavila klasiko Petra Gabriela z naslovom Solsbury Hill. Duet dokazuje svojo mojstrstvo v elektro pop skladbi MAKE ME SMILE (***).
Britanska studijska skupina FRAGMA je obiskovalce diskotek najbolj privabljala na plesišča s tremi hiti: Toca Me, Toca's Miracle in Everytime You Touch Me. Trio se bo poizkušal prebiti iz krize z dokaj klasičnim komadom MAN ON THE MOON (***), ki temelji na elementih popa in minimalističnega techousa.
Stanley Kirk Burrell je pravo ime rap zvezdnika MC Hammer-ja, kije zmagoval na lestvicah z uspešnicami U Can't Touch This, Pray in Have You Seen Her. Nemški produkcijski duet BEAM vs CYRUS pa je tej rap odi U CANT TOUCH THIS (**) iz leta 1990 dodal nekaj novega plesnega buta buta ritma.
Belsko rap zasedbo BEASTIE BOYS sestavljajo Adam Yauch, John Berry, Kate Schellenbach in Mike Diamond. Mojstri govorjene besede so dali svoj pečat vojni v Iraku z drzno in ostro politično temo IN A WORLD GO MAD (****). V preteklem tednu pa izšla tudi protivojna kompilacija Hope, na kateri sodelujejo George Michael, Avri Lavigne, Travis, Lenny Kravitz in System Of A Down.
Najbolj kontraverzni izvajalec na svetu naj bi bil Marilyn Manson, ki je lani zares navduševal s komadom Tainted Love, pod katero se je v originalu podpisala skupina Soft Cell. Novi izzivalni grobi rok komad je delna kopija in logično nadaljevanje omenjenega hita in nosi naslovMUBSCORE (***) ter najavlja novi album The Golden Age Of Grotesque.
Pravo malo revolucijo v teh dneh doživlja band THE WHITE STRIPPES, saj njihov album Elephant že dva tedna drži 1. mesto britanske lestvice. Album se prodaja kot sveže žemljice in aktualen single z njega nosi naslov 7 NATION ARMY (***) ter je pravo rock'n'roll poživilo!
Ameriški glasbenik MEAT LOAF je že leta 1978podpisal pogodbo z založbo Epic in zanjo posnel klasičen rok album Bat Out Of Hell, ki mu je leta 1993 sledil drugi del in naj bi mu leta 2006 še tretji, zadnji del. Roker po duši pa vendarle dosega največje uspehe z baladami in ena izmed njegovih tipičnih novih izpovedi se imenuje COULDNT HAVE SAID IT BETTER (****), v njej pa mu ponovno s svojim vokalom dodobra pomaga fantastična Patti Ruosso.
David Breznik

SUNRISE -1 HDVE ALL NIGHT - CElini 3. TD LDVE A WDMAN Tlqli Iglesias & Lionel RICHI 4/AMERICAN LIFE - Mado: ^Aamme TDNIGHT-^i eiN DA CLUH-5UÍI 7. kA CHING - Bhania^à it ^ 'a. CDME UNDONE - HohíiiB -a_ALL.I>UAVE - Jennifer Lopez LACK HETTY - Tom
Vsakť? 5o\>o\:o m<sd 2.0. in	uro
K,	nagradno
^	WMSANJE
Odgovor:_
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri]. Nagrajenec prejšnjega tedna je Vilma Angel, Ptujska gora 92,2323 R gora.
Odgovore pošljite do ponedeljka, 14. aprila, na naslov: Radlo-Tednik Ptuj, Flalčeva 6,2250 (za Info).
Filmski kotiček
Pianist
The Pianist
Wladyslaw Szpilman je bil briljanten pianist. Če ne bi bil rojen leta 1911 na Poljskem in če leta 1939 ne bi živel v Varšavi, kjer je igral na klavir pred mikrofoni državnega poljskega
radia, bi imela njegova življenjska zgodba zagotovo povsem drugačno pot. Tako pa jo je kruto in nepojmljivo tragično zaznamovalo prav dejstvo, da se je kot Jud znašel v za tisti čas najbolj krutih okoliščinah in samo neuničljivi volji do življenja in dobroti peščice Poljakov se ima zahvaliti, da je preživel nacistično okupacijo Poljske in varšavski geto.
Na naša filmska platna je prišel nov film, ki govori o strahotah druge svetovne vojne in o
mukah, ki so jih v tistem obdobju doživeli in pretrpeli Židje. Film je naravnan na zelo osebno raven, torej na življenje in preživetje posameznika, konkretno nadarjenega pianista Szpilmana. Dejstvo, da film temelji na resničnih dogodkih, daje filmu tudi neko zgodovinsko vrednost, saj to ni le fantazijska zamisel nekega filmskega studia, temveč so se ti dogodki resnično zgodili. In kmalu nas v avtentičnost filma prepričajo tudi stranski liki, ki nikakor niso črno-beli. Ideološka delitev na zlobne Nemce in dobrodušne domačine se podre kakor hiša iz kart in tako lahko vidimo, da niso bili vsi Nemci zgolj sadistični po-bijalci nedolžnih ljudi, temveč so imeli nekateri izmed njih tudi moralne pomisleke ter da jih v vojno ni gnala le sovražnost do Židov, temveč v nekaterih primerih izključno dolžnost služenja domovini. Na drugi strani pa spoznamo,
da so tudi med državljani zasedenega ozemlja živeli ljudje, ki niso poznali besed, kot so usmiljenje, pomoč in solidarnost, ljudje, ki so mirne vesti gledali sorojake umirati od lakote, medtem ko so si sami polnili žepe z denarjem, ljudje, ki so v upanju na lastno rešitev sodelovali z okupatorjem, in ljudje, ki niso imeli o Židih nič lepše predstave kot Nemci.
Film nam ponudi tudi nekaj naravnost osupljivih prizorov, od sarkastičnega začetnega ve-
PIANIST (The Pianist) - drama Režija: Roman Polanski Producent: Roman Polanski, Robert Benmussa, Alain Sarde Scenarij: Ronald Harwood, Wladyslaw Szpilman Igrajo: Adrien Brody, Thomas Kretschmann, Frank Finlay, Maureen Lipman, Ed Stoppard
selja nad novico londonskega radija, da sta Anglija in Francija stopili v vojno z Nemčijo in Poljska ni več sama (in bo torej vojne kmalu konec ...), pa vse do kadra, kjer mora človek, ležeč na tleh, ki je bil nekaj trenutkov prej priča usmrtitvi šestih tovarišev, čakati na to, da njegov eksekutor zamenja šaržer pištole. Človek si preprosto ne zna predstavljati, kako dolge so morale biti tiste sekunde upanja, da se ga bo krvnik vendarle usmili, da bo
samo zamenjal nabojnik ter ga putil živeti ... Skratka trenutki, ko človek ve, da bo umrl, ve tudi, da ne more nič storiti, pa vendarle še upa na neko čudežno rešitev.
Vsekakor velja pohvaliti naravnost odlično igro glavnega igralca Adriena Brodyja, ki je za vlogo shujšal 15 kilogramov in nam s svojo interpretacijo pokaže, kako se človek v takih nečloveških razmerah od umirjenega, preudarnega in olikanega osebka spremeni v živčno razvalino živalske podobe, ki gleda zgolj na to, kje bi dobila skorjico kruha in skrivališče pred plenilcem. Sicer je res, da film ne prinaša kakšne skrajno nove ideje ali spoznanja, toda zagotovo je ta film eden izmed tistih, ki vam bo najbolj osebno in razumljivo prikazal nelogičnost rasne diskriminacije in sovraštva.
Grega Kavčič
Glasbeni kotiček
Tinkara Kovač: O-range
PÔ9.8 Mhf^aÍMH^o42> MLl^
Tinkara Kovač je vsestransko nadarjena. Profesorica flavte, ki govori številne tuje jezike, je svoje znanje zdaj pokazala na novem ploščku O-Range, na katerem nam prepeva v več jezikih s številnimi gosti iz tujine. Kaj hočemo, prava mešanica stvari pač danes prodaja albume, in če imaš na albumu kakšno glasbeno legendo — četudi že davno pozabljeno ali prežvečeno — zelo pomaga. Vsaj tako je očitno prepričana Tinkara, ki je k sodelovanju povabila italijanskega glasbenika Massima Bubolo, španskega dudarja Carlosa Nuneza in celo pevca skupine The Alarm.
Vse lepo in prav. Album nedvomno najbolj doslej odseva, kdo pravzaprav Tinkara je. Kakšna je. Kaj čuti in kaj ima rada. In jasno je, da je imela pri tem albumu veliko več besede kot pri prejšnjih. Tako je tudi sama večinska avtorica glasbe in besedil. Kar je po eni strani celo okrnilo album, po drugi strani pa mu dalo nove dimenzije in svež veter. Nosilni single Med zemljo in zrakom je morda malce razočaral tiste, vajene Tinkarinih pesmi izpred dveh let. Da ni refren preveč speven? Ne, dokler Tinkara ostaja v usnju, si lahko privošči tudi to. Zmotijo pa besedila, kombinirana v različnih jezikih oziroma mešanje slovenščine in angleščine. Če bi bilo to zgolj v pesmi Med zemljo in zrakom, okej. Ampak to nepotrebno mešanje zasledimo tudi v pesmi Hiša, ki ima sicer zelo lepo besedilo in melodijo. Škoda. Za avtorico, kot je Tinkara, so taki prijemi povsem nepotreb-
ni. Ista zgodba se nadaljuje v sicer zanimivi in čutni pesmi Jagodne oči, kjer pevka želi 'miren lajf. A to še ni vse. Dvojezična zadevščina se nadaljuje v pesmi MPH, kar pa lahko Tinkari opravičimo, saj poje sku-
paj z Mikeom Petersom, vodjo skupine The Alarm, ki ima naravnost božanski glas. V besedilu pa se Tinkara in Andrea Flego nista mogla vzdržati moraliziranja o tovornjakih, ki prevažajo živino. Tinkara ve, da ima kot pevka posebno poslanstvo: na velikem promocijskem koncertu v Cankarjevem domu je na primer tudi jasno pokazala svoje nestrinjanje z vojno v Iraku.
Najhuje s temi dvojezičnimi zadevami pa je v pesmi Spez-zacuori, priredbi, ki je bila v Italiji hit pred kakima dvema desetletjema, kjer teče refren v stilu: spezzacuori zdaj zahtevaš ... Sori Tinkara, ne živimo vsi na Obali, da bi obvladali italijanski jezik do te mere, da nas taka zadeva ne bi zmotila. Tudi Psychopath ne pojejo polovice refrena v madžarščini! Ampak to je pač njena stvar, tako je želela in zdaj to imamo. Kdor sprejme, sprejme, kdor ne, pa tudi prav. Je dovolj drugih pe-
smi, ki si jih bodo tisti, ki jih ob takem kombiniranju boli uho, lahko predvajali. Na primer Še tam ne, ki je nedvomno ena boljših na albumu.
No, vseeno pa ne gre spregledati tudi ogromnega dela Tinkarinega spremljevalca Andree F, ki je album produciral in prispeval nemajhen košček - zaradi česar bi lahko projekt opisali tudi kot družinski album. Eno pesem je prispeval tudi član njenega spremljevalnega benda Peter Dekleva, ki bi mu brez dvoma še kdaj morali zaupati kako avtorstvo. Vsaj po pesmi Oranžen dan sodeč!
CID
Balzam za uho je tudi priredba Little Wing, kjer glasbo popestri Carlos Nunez, ki igra na avtohtone dude iz Galicije. In še ena je v angleškem jeziku, spet priredba, ki pa ne zmoti, ker je cela v angleščini in ki jo Tinkara odpoje kot se šika: The Last But One Time.
In za konec še ovitek. Ni klasičen, kar je plus. Je pa tudi lepo, da je ob vsaki skladbi avtoričina razlaga ali posvetilo, kar bodo oboževalci sprejeli z velikim veseljem. Je ovitek, ki ga lahko bereš dlje kot pet minut. In ni dvoma, da je O-Range kakovosten domač izdelek in da bo prodajna uspešnica. Ne glede na zgoraj naštete pomanjkljivosti ali minuse. Kajti vse je subjektivno.
Grega KAVČIČ
Petek, 25. aprila, ob 19. uri
Potopisno predavanje: BOLIVIJA IN PERU
Potovanje po obeh državah Vstopnine ni!
Sobota, 26. aprila, ob 10. uri
Ustvarjalna delavnica: ZDRAVILO PROTI DOLGČASU
Starostnih omejitev ni, predšolski otroci pa potrebujejo spremstvo odraslih. Delavnica je brezplačna.
Gostujoča razstava "THE ART OF^ TOLERANCE"
Razstava, namenjena strpnosti, sprejemanju drugih in drugačnih in razumevanju. Nastala je v Mladinskem centru Brežice. Razstava je na ogled samo do 28. aprila.
Torek, 29. aprila, ob 18. uri
Razstava: CVETICE Z ROBA PTUJSKEGA JEZERA
Razstavlja fotograf Marjan Šenica. Posebej namenjeno otrokom, mladim in vsem, ki imajo radi naravo.
POČITNICE 2003
Ponudba mednarodnih taborov v Sloveniji in v tujini je že na voljo! (Najbolj zanimivi so najprej zasedeni.) Informacije dobite v CID.
Kakšna stranka boste

Pametne stranke postajajo vse boljše pri izbiri svetovalca, pa tudi pametni svetovalci postajajo vse boljši pri izbiri strank. Opisal vam bom {tiri vrste strank. Seveda gre za posploševanje, saj se nih~e ne ujema popolnoma le z eno od kategorij. Najboljši premoženjski svetovalci sodelujejo zgolj s tistimi strankami, za katere vedo, da jim lahko pomagajo. To je vaša priložnost, da se vidite z o~mi svetovalca.
1.	Idealna stranka
Idealne stranke so lahko vodljive in finan~no odgovorne. Svoj denar ho~ejo upravljati inteligentno. Ti ljudje so sprejemljivi za sodelovanje s premoženjskim svetovalcem, ker je njihov ~as dragocen in imajo radi poslovne odnose. Zaposleni so s svojo kariero, vodenjem lastnega posla ali, kot sre~ni upokojenci, s po~etjem tistega, v ~emer uživajo. Ker so idealne stranke uspešne v svojih poklicih, spoštujejo tiste, ki tudi sami izstopajo. Ker upoštevajo nasvete, za katere pla~ajo, in izpeljejo na~rt, da pridejo tja, kamor ho~ejo priti, so deležni odli~ne vrednosti za svoj denar. So ljudje, za katere svetovalec res-ni~no skrbi in katerih zaupanje jemlje kot privilegij ter podlago za dober poslovni odnos.
2.	Zabavni, a finančno brezupni
Ti o~arljivi ljudje so odli~na družba, ker radi zapravljajo svoj denar. Žal so slabe stranke za zaupanja vrednega svetovalca, ne glede na to, koliko denarja zaslužijo. Če bi le tako dobro investirali kot racionalizirajo ("Samo enkrat se živi!, Ničesar ne moreš vzeti s seboj v grob!, Z denarjem ne moreš kupiti sreče!"), potem bi bili zelo zelo bogati. Nekateri od njih bi lahko na določeni točki celo postali idealne stranke, morda ko bodo stari 55 let in spoznali, da imajo samo še deset let časa, da kaj prihranijo za dodatno pokojnino.
3.	Ljudje, ki izkoriščajo svetovalce kot vir informacij
Ti ljudje premorejo disciplino za upravljanje svojega denarja in uživajo v raziskavah. Finančne profesionalce izkoriščajo kot vir informacij, nato pa na podlagi njihovih priporočil kupijo naložbe ali zavarovanja od najcenejšega ponudnika. Menijo, da je ta pot popolnoma legitimna in zakonita. O finančnih profesionalcih imajo zelo nizko mnenje, tako da nimajo nikakršne slabe vesti in pomislekov glede njihovega izkoriščanja.
Največja pomanjkljivost tega pristopa je, da tako pridobljene informacije ponavadi niso najboljše kakovosti.
4.	Ljudje, ki nikomur ne zaupajo
Te osamljene duše vedno pričakujejo, da jih bo kdo izdal ali prevaral. Za seboj imajo zgodovino slabih poslovnih in osebnih izkušenj. Mislijo, da je zaupati drugim ljudem naivno in nespametno. Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
'Donos
premoženjsko svetovanje
Mokri smrček
Vprašanje bralke Marije iz Ptuja: otroci si želijo želvo. Zanima nas, katere so najznačilnejše lastnosti želv in kako jo hraniti oz. oskrbovati ?
Med želvami, ki živijo pri nas na kopnem, najpogosteje srečamo grško in mavrsko želvo.
Poznanih je blizu 200 različnih vrst, nekatere živijo celo do 200 let. Želva sodi med plazilce, svoja jajca leže v jamo, ki jo izkoplje na suhem pesku (na obali). Kopenske želve izležejo do 20 jajc, morske tja do 100.
V naših klimatskih razmerah želva zimo prespi. To ji omogočimo tako, da ji naredimo zaboj, košaro ipd., v katero damo
Nagradno turistično
vprašanje
Velikonočni prazniki so ponavadi prvi barometer uspešnosti turistične sezone.
Sodeč po obisku Ptuja in okolice v teh dneh, bo letošnja sezona ena boljših v zadnjih letih, po napovedih organizatorjev pa tudi ena najbogatejših s prireditvami, četudi se jim tudi letos s koledarjem prireditev zatika. Na tem področju se bo največ novosti zgodilo v Prešernovi, kjer raste novi prireditveni prostor. Predstavili ga bomo v enem od naslednjih prispevkov v okviru rubrike.
Včeraj ja na Ptuju sejmaril Jurij, v teh dneh bo zimsko obleko slekel tudi Orfejev spomenik.
V nedeljo, 27. aprila, vabi Turistično društvo Ptuj pred cerkev sv. Leopolda Mandiča v Novo vas pri Ptuju, kjer bo ob 11. uri blagoslov konjev. Opravili ga bodo po zadnji maši; po tradiciji bodo blagoslov konjev, furmanov in jezdecev opravili s soljo in kruhom, ki ju bodo dobili konji, jezdecem pa bodo ponudili kozarec dobrega vina. Blagoslov konjev so že v preteklosti vezali na dan sv. Štefana ali na praznik sv. Jurija. Turistično društvo Ptuj se je za obujanje te tradicije odločilo pred tremi leti.
Na pred štirinajstimi dnevi objavljeni fotografiji je bil romanski krstilni kamen iz pohorskega marmorja, ki se nahaja v cerkvi Svete trojice pri Veliki Nedelji. Datuma izdelave sta dva: eden govori o devetem stoletju, drugi o letu 1236, ko je bila ustanovljena župnija v Veliki Nedelji, dejstvo pa je, da gre za najstarejši krstilnik na Slovenskem. Nagrado za pravilni odgovor bo prejela Anica Smolkovič, Kidričeva 17, Ljutomer.
Danes vprašujemo, kje stoji na fotografiji predstavljen baročni vodnjak. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raiceva ulica 6, do 6. maja.
Nagrada za pravilen dogovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj.
Kje stoji na fotografiji predstavljen baročni vodnjak?
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kje stoji na fotografiji predstavljen baročni vodnjak?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
suho listje ali šoto. Zaboj z želvo namestimo v klet ali garažo in ga pustimo pri miru, da žival prezimi. Če se želve na vrtu same zarijejo v kompost, jih dodatno prekrijemo s slamo ali listjem in pustimo pri miru, da prezimijo.
Prehrana naše želve je zelo raznolika. Sestoji iz: sadja, solat in druge zelenjave, polžev, deževnikov, gosenic, žuželk, suro-
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
vega mesa ... Vedno naj imajo na razpolago čisto vodo.
Med najpogostejše bolezni želv sodijo: očesni sindrom -zaprte, zlepljene oči ter oslepitev, deformacije, razmehčan-je in poškodbe oklepa, zunanji
w
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V.
in notranji zajedalci, plesni in glivice na oklepu, ulcerativna vnetja oklepa, pljučnice, vnetja ustne votline in salmoneloza.
Kljub svoji počasnosti in okornosti bo želva zagotovo popestrila vaš vsakdan.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
Tednikova akcija
Marjan - natakar v piceriji Slonček
Marjan Vrabl je natakar iz pizzerije Slonček. V gostinstvu je že 17 let.
Marjan pravi, da ga njegov poklic veseli, a bi dobro premislil, če bi se sedaj odločal, kaj bo v življenju počel. Dodal je tudi, da se mu zdi, da je na Ptuju preveč gostinskih lokalov in da bi na tem področju morala občina kaj narediti.
Kako dolgo ste v tem poklicu?
^"V tem poklicu sem že 17 let. Najprej sem imel v najemu eno drugo gostilno, zdaj pa sem že 14 let v Slončku."
Vas veseli to, kar delate?
"Ja, seveda me. Mora me, ker
drugače ne bi zdržal tako dolgo."
Pride kdaj do kakšnih trenutkov krize?
^"Velikokrat pride do kakšnih težav, vendar je to normalno. V vsakem poklicu se kdaj pa kdaj pojavijo težave. Tako pač je, a nekje moraš delati."
Se vam kdaj zgodi, da greste v službo slabe volje in ali to vpliva na vaš odnos do stranke?
" Včasih se mi zgodi, da najraje ne bi niti šel delat. Kar pa se tiče mojega odnosa do strank, resnično upam in se trudim, da ne bi pokazal svojega slabega razpoloženja."
Kaj storite s kakšnimi neprijaznimi gosti?
"Moram povedati, da se vedno redkeje dogaja to, da pride kdo 'tečen'. Naš poklic je tak, da moraš enostavno potrpeti."
Kakšne stranke imate najraje?
"Hmmm ... (smeh). Vse stranke imam rad, če so le prijazne in pozitivne."
Kdo največkrat prihaja v vašo pizzerijo?
"Predvsem mladi, do tridesetega leta."
V katerem mestu na svetu bi najraje delali?
"Mislim, da je Ptuj izredno lepo mesto. Verjetno je še kje kakšen lepši kraj, a jaz sem navajen na Ptuj, tako da mi ugaja delati tu, kjer sem."
Če bi se imeli možnost še enkrat odločiti, bi spet izbrali ta poklic?
"Mislim, da ne. Zdaj, pri teh letih, gledam na svet iz drugačne perspektive in dobro bi premislil, preden bi se spet odločil za gostinstvo."
Glede na to, da ste že dolgo v tem poklicu, me zanima, ali opažate kakšne spremembe bodisi na boljše bodisi na slabše?
"Mislim, da se je gostinstvo izredno hitro razvilo. Sedaj nas je veliko več v tem poklicu kot takrat, ko sem jaz začel s picerijo. Menim, da je gostinskih lokalov na Ptuju preveč. Tu bi lahko občina kaj storila, da bi se prerazporedili še v druge panoge."
^iajm^'TEDNIK
Ali prihaja k vam veliko turistov?
"Pozimi niti ne. Kar pa se tiče poletja, pa jih je precej. Vsaj po Prešernovi ulici jih je dosti, ker je stara ulica in si pač pridejo pogledat znamenitosti."
Zakaj ste se pa odločili ravno za picerijo?
"Za picerijo sem se odločil zato, ker jih takrat ni bilo, pekli so jih le v pivnici. Razmišljal sem, da bi odprl kafič, vendar je prek ceste bila Julija, ki je bila dobro obiskana, in odpirati še en kafič zraven, se mi ni zdelo smiselno. Tako sem se odločil za picerijo."
Ste se že naveličali pic?
"Ne, nisem se jih naveličal. Še vedno jih imam zelo rad."
Dženana Bećirović
(trenutni vrstni red):
1.	Marjan Vrabl, Pizzeria Slonček, Ptuj
2.	Mitja Mohorko, Zila-Terme, Ptuj
3.	Sašo, Saš bar, Trstenjakova, Ptuj
4.	Franc Letor^a, Gostilna pri IVIarti, Cvetkovci
5.	Leon Galun, Hotel Mitra, Ptuj
6.	Dušan Masten, Bar Polenšak, Polenšak
7.	Andrej Lozinšek, Kava bar Napoleon, Ptuj
8.	Damir Lenič, Gostilna Pri pošti, Ptuj
9.	Ma^až Moškon, Gostilna PP, Ptuj
10. Bojan Miško, Bo cafe, Ptuj ^-------------------------------------------------------------------
Glasovalni kupon za najbolj priljubljenega natakarja 2003 pošljite na naslov Radlo-Tednik, d.o.o., Raičeva 6., 2250 Ptuj.
Glasujem za:_
Naziv in naslov lokala:
Ime in priimek glasovalca:.
Naslov:
Telefonska številka:
Kuharski nasveti
Velikonočne jedi
Te dni po naših kuhinjah še vedno diši po kuhani šunki, hrenu, različnih kruhih in poticah ter pisanicah. Vsakdo ima svojo majhno posebnost, s katero poskuša razveseliti svoje najbližje in goste.
Najbrž v nobenem delu leta ne pripravljamo toliko jedi	iz
prekajenega in razseljenega svinjskega mesa kot te dni. Na so~nost mesa v veliki meri vpliva postopek kuhanja. Zato prekaje-no {unko najprej s krta~o dobro oribamo, ~e je potrebno, in jo v mla~ni vodi operemo. Če imamo celo šunko s kostjo vred, pri sklepu odrežemo kra~o in oboje položimo v ve~ji lonec ali kozico. Prilijemo toliko vrele vode, da je meso pokrito.
Tisti, ki se izogibate soli, in ~e je meso preve~ slano, lahko med kuhanjem vodo odlijemo, prilijemo sveži krop in po~asi kuhamo dalje. Sunka je kuhana takrat, kadar vilice z lahkoto za-bodemo do kosti in jih z lahkoto tudi izvle~emo. Celo šunko kuhamo okrog 2 uri. Če pa imamo posamezne dele in šunko, pri kateri je kost odstranjena, se ~as kuhanja mo~no zmanjša. Sunko tudi hladimo ve~ ur. Hladimo jo v primernem hladnem prostoru in ne v kuhinji, ki je te dni zaradi obilice peke še toplejša. Hladimo jo lahko tudi v vodi, v kateri smo jo kuhali. Takrat postopek kuhanja nekoliko skrajšamo, saj se meso zmeh~a še s pomo~jo vrele vode, v kateri se šunka hla-
di. Tako jo lahko ohlajamo tudi skozi no~.
Vode, v kateri kuhamo preka-jene kose mesa, ni potrebno dodatno za~initi ali odišaviti in ne dodajamo tudi nobenih ostalih dodatkov, saj tako ohranimo naravno aromo in okus prekajene-ga in drugega suhega mesa.
Danes prekajene kose mesa lahko nadomestimo tudi z dietnimi mesnimi proizvodi. Ti izdelki so z manj maš~obe ali manj natrija. Živalske maš~obe pri nekaterih proizvodih zamenjamo z rastlinskimi olji, s tem izdelki pridobijo na koli~ini nenasi~e-nih maš~obnih kislin. Izdelki z manj maš~ob in manj natrija torej vsebujejo manj dodatkov in so manj slani.
Za praznike pripravljamo tudi bogatejši kruh - kruh z dodatki. Tako osnovnim sestavinam kruha pogosto dodamo še rumenjake ali cela jajca, sladkor, suho sadje, kot so rozine, in ga zgnetemo s pomo~jo toplega mleka. Testo je mehkejše in zato primernejše za oblikovanj e. In prav zaradi tega in lepše oblike pogosto tako zgneten kruh oblikujemo v pletenice. Če ga v prvi vrsti uporabimo kot okras ali darilo, pa med trakove vstavimo še pisanice.
Na velikono~ni mizi ne smeta manjkati potica in hren. Se ved-
Sadna potica s smetano
Potrebujemo: 50 dag moke, 2-3 dag kvasa, 1 rumenjak, 5 dag margarine, 5 dag sladkorja, {~ep soli, 1/41 mla~nega mleka, ma{~ba za peka~, dobtine za posip peka~a.
Nadev: 15 dag suhih fig, 10 dag rozin, 20 dag grobo sesekljanih orehov, 10 dag grobo sesekljanih mandljev, limonina lupina, 1 žlica cimeta, 15 sladkorja v prahu, 0,5 dl ruma.
Moki dodamo vzhajan kvas in ostale sestavine za testo ter zagnete-mo bolj trdo testo. Mlekoprilivamopostopoma, saj ni nujno, da vsega porabimo. Testo pokrijemo in ga damo vzhajat na toplo. Vzhajanega razvaljamo 1 cm na debelo v obliko pravokotnika. Potresemo s pripravljenim nadevom, zavijemo in damo v poma{~en peka~. Ponovno vzhajamo in pe~emo eno uro pri 180 do 200 C.
Priprava nadeva: suho sadje narežemo na drobno, dodamo grobo narezane orehe in mandlje, limonino lupino, cimet, rum in sladkor, dobro preme{amo in pustimo stati nekaj ~asa, da se sadje dobro napoji.
Ohlajeno potico potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo skupaj s tol~eno sladko smetano.
Avtorica: Marija Humek
no najpogosteje pripravimo orehovo potico z bogatim orehovim nadevom. Da nekoliko omilimo energijsko vrednost, lahko del orehov nadomestimo z lahkimi, fino naribanimi piškoti. Nekateri del orehov nadomestijo z navadnimi krušnimi drobtinami.
Orehovo potico pripravimo tako, da presejemo 60 dekagra-mov pšeni~ne moke. Lahko uporabimo mešanico ostre in mehke moke v razmerju ena proti ena. Moko presejemo tudi zato, da jo prezra~imo. Posebej damo v toplo mleko 3 dekagrame kvasa, žli~ko sladkorja in žli~ko moke, gladko premešamo ter postavimo na toplo, da kvas vzhaja. K moki dodamo 2 do 3 rumenjake, 3 žlice sladkorja, vanilijev sladkor in žlico limoninega soka. Prisipamo vzhajan kvas in prili-vamo 2 do 3 decilitra toplega mleka. Ko dobimo grobo testo, dodamo še 5 dekagramov staljenega masla in 2 žlici ruma. Testo temeljito zgnetemo in pri tem pazimo, da ne dobimo pretrdega in ne premehkega. Damo ga vzhajat.
Posebej pripravimo orehov nadev Vzamemo 35 do 40 dekagramov orehov, jim dodamo žlico masla in poparimo z dvema decilitroma vrelega mleka. Ko se nadev rahlo ohladi, dodamo malo soka limone, po želji rum, sladkamo z medom ali 4 žlicami sladkorja in odisavimo z mletim cimetom. Na koncu dodamo se trd sneg dveh beljakov.
Vzhajano testo razvaljamo za prst na debelo, ga premažemo s pripravljenim nadevom, trdno zavijemo in damo v pomascen pekač, kjer ponovno vzhaja. Preden damo potico peč, jo večkrat prebodemo z lesenim nabodal-cem, premažemo z razžvrkljnim jajcem in pečemo eno uro do eno uro in pol. Prvo polovico pečenja je temperatura 200 do 220° C, drugo polovico pečenja pa 150 do 180! C, odvisno od moči pečice. Pečeno potico vsi-pamo na pladenj, pokrijemo in počakamo, da se ohladi. Pred serviranjem jo potresemo s sladkorjem v prahu.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Duševno zdravje otrok
Mladi in mamila
V naslednjih tednih bomo rubriko o du{ev-nem zdravju oblikovali nekoliko drugače: mag. Bojanu [inku smo posredovali vpra{anja, ki smo jih prejeli v uredni{tvo v zvezi z vzgojo, du-{evnim zdravjem ..., on pa je pripravil odgovore.
Vprašanje:
V zadnjem času se starši najstnikov bojimo, da bi naši otroci zašli v svet mamil: zaradi družbe, zaradi tega, da bi bili "cool", zaradi mladostne radovednosti in še kateri razlogi bi se našli.
Kako naj starši ravnamo, da ne bi s svojim strahom pretiravali, izvajali neutemeljenih kontrol (testiranja doma ali v pooblaščenih institucijah), pa da bi vendarle vedeli, da je z našim otrokom vse v redu? Je bolje verjeti otroku in v sebi ohraniti neki dvom (ter si mogoče zatiskati oči pred resnico) ali je bolje oditi z njim na testiranja na prisotnost mamil, pa izgubiti otrokovo zaupanje, češ da mu
nič več ne verjamemo?
***
Družina v {ir{em smislu je vedno najpomembnej{i dejavnik preprečevanja odvisnosti.
Vedeti moramo, da je najvažnej{i odnos v ožji družini, odnos med partnerjema, med star{ema. Ta dva se včasih med seboj izrazito dopolnjujeta, včasih pa tudi izrazito tekmujeta. Seveda je dobro, da je tako, saj njun način spora-
zumevanja ne sme biti vedno enak in dolgočasen. Koje njun odnos ustrezen, so tak{ni največkrat tudi odnosi med preostalimi družinskimi člani.
Ko odgovarjam na zastavljeno vpra-{anje, moram opozoriti, da se ne samo star{i, temveč tudi ljudje na splo{no lotevamo stereotipnega razre{evanja težav. V konfliktnih situacijah z otroki se tudi star{i prepogosto odzivamo vedno enako, čeprav s tem največkrat ne dosežemo ničesar, temveč otroka leprizadenemo in užalimo.
Nujne so torej tudi spremembe v načinu vzgoje, pri tem pa moramo tvegati, saj le tako lahko kaj spremenimo. In ravno za spremembe, "drugačnost", se večina na{ih otrok, ki uživajo psihoaktivne snovi prej ali slej odloči.
Kot osnovno vodilo nam star{em mora biti vedno odločitev za spremembo družinskega sloga, kljub tveganju in s tem za bolj kvalitetno življenje družine - k temu pa mora prispevati vsak družinski član, nikakor pa ne samo tisti, ki je trenutno "črna ovca" - na{ otrok, ki ga sumimo, da uživa psihoaktivne snovi.
Star{i se vedno spoprijema s strahom za otrokovo zdravje in njegovo prihodnjo usodo, posebej {e, ker se zlorabe drog med otroci povečujejo in se spreminjajo tudi njihove navade, kot star{i pa o tem vemo premalo in ne znamo preprečiti preteče nevarnosti.
Pa vendar lahko naredimo marsikaj, saj so v družini čustvene vezi najmoč-nej{e in ravno zaradi teh lahko najbolje pomagamo svojemu otroku. Zato morajo biti čustvene vezi z na{imi otroki čim bolj močne. Otrokom moramo vcepljati, kaj je dobro in kaj je slabo, postaviti je
treba pravila obna{anja in jih dosledno izvajati. Omejitve morajo biti jasno začrtane, a včasih vseeno tudi prožne. Jasno mora biti, kak{ne so sankcije, kadar se jih kateri koli od družinskih članov ne drži. Tak{ne omejitve prina{ajo otroku varnost in mu sporočajo, da nam zanj ni vseeno. Seveda moramo znati svojega otroka predvsem poslu{ati. In če znamo na{e otroke poslu{ati, nikoli ne bomo razmi{ljali o tem, da jih moramo preizkusiti v neki ustanovi, če so v njihovih organizmih psihoaktivne snovi oziroma če nam lažejo ali ne.
Ker se v družini oblikujejo pogledi na to, kak{no obna{anje je primerno in kak-{no ne in tudi preko tega vrednote, je privzgajanje le teh v družini zelo pomembno. Otrok, ki se namreč odloči, da ne bo pil alkoholnih pijač in užival ilegalnih drog, je to običajno sklenil, ker je prepričan, da so droge (ilegalne in legalne) škodljive. To prepričanje pa temelji na sistemu vrednot, ki vladajo v določeni družini. Družinske in družbene vrednote dajejo otrokom oporo oziroma potrebno moč, da rečejo "ne" takrat, ko so tik pred skušnjavo, ali se naj predajo škodljivemu pitju opojnih pijač ali uživanju nevarnih drog ali ne. Otrok s trdnimi družinskimi in družbenimi vrednotami ne bo popustil pred mamljivo, minljivo skušnjavo!
Naslednjič pa bi nadaljeval z odgovorom na postavljeno vprašanje, saj menim, da je pri vzgajanju družinskih vrednot potrebno dati veliko težo, da nam, staršem ni treba biti v dvomih glede tega, ali naš otrok uživa drogo ali ne, da ga slišimo in mu verjamemo, toda le če tudi on nas sliši in nam verjame, zaupa!
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
V vrtu
V vigredi ozeleneli in razcveteli vrtovi
V toplih spomladanskih dneh so ozele-nele trate, vzniknili zgodnji posevki zelenjave in zacvetelo je sadno drevje ter okrasne drevnine. Vsa narava je zaživela, {e posebej uspe{no pa se razvija in raste vrtno rastlinje, ki ga skrbno negujejo in obdelujejo roke marljivih vrtnarjev.
V SADNEM VRTU so odcvetele marelice, cvetijo češnje, po nekaj dneh pa bodo zacvetele breskve. Sadno cvetje, čar sadnih vrtov in mesto, iz katerega se bodo razvili plodovi, je produkt botaničnih lastnosti sadne vrste in rastnih razmer minulega leta. Iz tega razloga na rodovitnost sadnega drevja v leto{njem letu ne moremo več vplivati, z nego in obdelavo pa odločilno vplivamo na kakovost pridelanega sadja. Med mnogimi ukrepi in opravili pri vzgoji sadnega drevja in pridelavi dobrega sadja je rez sadnega drevja. Medtem ko je zimska rez jablan, hru{k in drugih vrst pe{karjev, lupinarjev in grmičastega jagodičevja že opravljena, pa se pri kosčičarjih šele pričenja. Za rez bre-
Cvetoča breskova vejica
skev je najprimernejši čas, ko mine nevarnost spomladanskih pozeb, ko prično brsteti, končati pa jo moramo, ko je nekaj cvetov že odprtih. Rez breskev je v osnovi podobna rezi vinske trte. Breskve namreč rodijo na enoletnih poganjkih, ki rastejo iz dveletnega lesa, zato ob spomladanski rezi odberemo najbolje prezimele rodne šibe, dolžine 50 cm in debeline navadnega svinčnika. Na drevesu pustimo 20 do 40 takšnih rodnih šib, ki naj bodo po krošnji enakomerno razporejene, da se ne zasenčujejo. Pod njimi režemo mladike na čep z dvema ali tremi očesi, iz katerih vzgojimo nadomestni les za obraščanje drevesne krošnje in rod v naslednjem letu. Stare, izrojene in slabo razvite vejice in mladike izrežemo pri osnovi. Rane, nastale pri rezi v tem času, ko je drevo že vzbrstelo, se najlažje celijo in zaraščajo.
V	OKRASNEM VRTU nadaljujemo s setvijo enoletnic. Nekatere, kot so: rudbekije, žametnice in podobne manj občutljive že sejemo na gredice, kot dokončni posevek, ki ga po vzniku razredčimo na primerno razdaljo. Okrasno vrbo ivo, forsitijo, dren in podobne drevnine takoj po cvetenju obrežemo, da bodo nemoteno rastla in se razvijala nova brstna cvetna stebla za naslednjo cvetno obdobje. Na pomladne ohladitve manj občutljive sejance enoletnic že presajamo na prosto, vendar morajo biti rastline v naprej postopoma utrjene. Okrog poletnih cvetočih okrasnih grmovnic, predvsem pa vrtnic, lahko potrosimo topna gnojila z večjo vsebnostjo kalija, kijih s plitvim rahlanjem vdelamo v zemljo, sočasno pa preprečimo rast kalečih plevelov.
V	ZELENJAVNEM VRTU večino vrst zelenjadnic že sejemo neposredno na gredice. Ker je zemlja še sorazmerno hladna, pa tudi slane se še lahko pojavijo, posevke prekrijemo z varovalno prekrivko. Zgodnjim posevkom graha pravočasno postavimo oporo, za kar lahko uporabimo palice, drevesne veje ali mreža. Pregoste sejančke zelenjadnic - ko so spoznavni - oplejemo in razredčimo.
Miran Glušič, ing. agr.
24-Četrtek	25-Petek	26-Sobota	27-Nedelja
28-Ponedeljek	29-Torek	30-Sreda	
Novi Peugeot partner kombi
Z nogami trdno na tleh in z glavo v oblakih
Sanjate o tem, da bi v svoje življenje vnesli novo dimenzijo?
omogoča stabilnost na cestišču tudi v primeru spodrsavan-ja ali razbremenitve enega od pogonskih koles.
Pasivna varnost
Za varnost potnikov na prednjih sedežih skrbijo varnostni pasovi s pirotehničnimi zatego-valniki in omejevalniki zatezne sile ter dve prednji varnostni blazini (za sovoznika opcija pri izvedenki XR) prilagodljive prostornine, 60 l na voznikovi strani in 100 l na sovoznikovi strani. Sovoznikovo varnostno blazino lahko izklopite, če želite na prednji sedež namestiti otroški sedež. Različice z dvojnimi bočnimi drsnimi vrati je mogoče opcijsko opremiti s prednjimi stranskimi varnostnimi blazinami. Zadnja sedežna klop je na osrednjem in stranskem desnem prostoru opremljena s pritrditvami Isofix, ki omogočajo blokiranje otroških sedežev, zasnovanih v skladu s tem standardom.
Različice
Kombi XR: je opremljen z dvema motorjema: 1.4 (1360 ccm prostornine) in 1.9D (1868 ccm prostornine). Privlači s svojo dinamično podobo in odličnim kompromisom med uporabnostjo in ceno. Notranjost cobalt predstavljajo no-
ARGUMENT MOČI.
MOČ ARGUMENTA.
Peugeot 307 s svojo zasnovo in tehnologijo Siri obzorja avtomobilizma. Svojo izjemnost dokazuje z argumenti, ki mu jih zlepa ne zmanjka: S povi^ino vetrobranskega stekla 1,46 m^ je rekorder v svojem razredu. Sistem MM, ki usklajuje delovanje avtomobila z razmerami na cesti, omogoča popoln nadzor. Prednja sedeža z aktivnim naslonjalom občutno zmajšujeta možnosti poškodb hrbtenice. Omejena serija Peugeot 307 s klimo že od 3.419.000 SIT.
SAMOZAVEST SERIJSKO.
SPC TOPLAK s.p. - Dežno I d, 2286 Podlehnik - tel.: 02 788 40 50
Da bi sanjali, je dovolj, da odprete oči! Novi peugeot partner vas bo zapeljal in vam razkril svojo osebnost že na prvi pogled: prednji del z visokim odbijačem in žarometi velikih dimenzij poudarjajo trpežnost in kompaktnost. Novi partner v sebi združuje vse odlika vozila za prosti čas.
Zunanjost
Prednji del novega partnerja stilsko nekoliko spominja na terenska vozila. Povečan čelni del ter na novo oblikovani elementi, kot so žarometi, pokrov motornega prostora, blatniki
XT, s petimi okenci odkriva pogled v nebo.
Udobje
Voznik razpolaga z variabilnim servovolanom, ki nudi dragoceno pomoč pri parkiranju. Kazalec vzdrževanja na kombinirani instrumentni plošči pove število kilometrov do naslednjega servisnega pregleda, pri dizelskih različicah pa je instrumentna plošča opremljena tudi s kazalcem nivoja motornega olja, tako da slednjega ni treba preverjati z odpiranjem pokrova motornega prostora. Zadnja klop je deljiva
tranje obloge v prevladujoči modro-črni barvni kombinaciji, ki jih je enostavno čistiti in so primerne za družinsko rabo. Servovolan, tretja zavorna luč, varnostna blazina na voznikovi strani, stranska drsna vrata na desni strani, volan, nastavljiv po višini, deljiva zadnja klop in še marsikaj so del serijske opreme.
Kombi XT: je opremljen z motorjema 1.6 16V (1587 ccm prostornine) in 2.0 HDi (1997 ccm prostornine). Kot opcija je na voljo streha zenith s petimi okenci. Serijska oprema obsega: servovolan, varnostni blazini na voznikovi in sovoznikovi strani, dvojna drsna stranska vrata, daljinsko centralno zaklepanje, električni dvig prednjih stekel, električno nastavljivo vzvratno ogledalo na sovozni-kovi strani in ogrevani vzvratni ogledali, tonirana stekla ... Notranje oblazinjenje lahko naročite v kombinaciji titane, mandarina ali cedre.
in okrasna maska prispevajo k močnejšemu vtisu moči in robustnosti in k dinamiki partnerja.
Notranjost
S skrbneje dodelano notranjostjo se partner bolje prilagaja zahtevam uporabnikov. Potniški prostor je zelo radodarno odmerjen, nudi možnost dvojih drsnih stranskih vrat in bogato opremo za udobje in varnost. Notranjost odlikuje er-gonomija in pester izbor notranjih prevlek. Nova armaturna plošča je prilagojena vozilom za prosti čas in je opremljena s številnimi odlagalnimi prostori. Praktična streha zenith, ki je opcijsko na voljo pri izvedenki
v razmerju 2/3 - 1/3 in opremljena z vzglavniki. V partnerju je tudi veliko odlagalnih prostorov. Za prtljago je namenjenih od 624 dm3 do 2800 dm3 (pri zloženi zadnji klopi).
Aktivna varnost
Izpopolnjeni sistemi vzmetenja zagotavljajo večjo stopnjo udobja ter hkrati omogočajo boljši oprijem na cestišču. V prednji del vozila so vgrajene dodatno hlajene kolutne zavore velikih dimenzij (266X26mm). Različica partner vagabund pa je opremljena še s polzapornim diferencialom, ki zagotavlja pogonsko moč koles na cestiščih s slabšim oprije-mom. Tovrstna oprema vozilu
Predstavljamo vam
Peugeot 106 sport in pop art
Zunanjost
Kovinska barva, tonirana stekla in odbijači v barvi karoserije tvorijo urbani videz Peugeota 106. Športna eleganca, ki se neustrašno giblje po mestnih ulicah.
Notranjost
Stilsko oblikovana pregledna armatura in prostornost avtomobila poskrbijo za varno in prijetno vožnjo. Medtem ko je notranjost različice pop art v kombinacijah sive, rdeče in modre s črno, pa se sport kaže v črnem oblazinjenju merlin.
Zmogljivosti
Močan 1124 ccm motor s 60 KM požene peugeota 106 do največje hitrosti 165km/h. Pospešek 0-100 km/h doseže v 15,4s.
Udobje
Pod prefinjeno kompaktno zunanjostjo se skriva do podrobnosti načrtovana popolna notranjost peugeota 106, ki vašo pot do želenega cilja naredi udobno in prijetno.
Pripravil: Miha To{
Novost v Peugeotovi servisni mreži - Peugeot rapide
Prvi trije hitri servisi so odprli svoja vrata v Celju, Mariboru in Ljubljani.
S hitrim tempom, ki ga vsiljuje sodobni ćas, se je podjetje Peugeot Slovenija odločilo uvesti za stranke svoje prodajno-servisne mreže novo storitev - hitri servis, t. i. Peugeot rapide. Gre za servis, ki opravlja enostavnejše posege na vozilih, njegove glavne prednosti pa so:
-	prilagojen delovni čas: od 7h do 18h od ponedeljka do vključno sobote;
-	hitrost: poseg na vozilu se opravi v času, krajšem od ene ure, brez predhodnega naročanja;
-	vnaprej znana cena - vanjo sta vključena storitev in strošek nadomestnih delov - prilagojena konkurenci na lokalnem trgu.
Prednost, ki jo nudi hitri servis, je tudi osebni odnos med stranko in sprejemnikom - mehanikom. Stranko, ki pripelje na servis brez vnaprejšnjega naročanja, sprejme mehanik, ji izda delovni nalog, sam opravi popravilo in ji preda vozilo. Vse to manj kot v eni uri.
Tudi prepoznavnost servisa je ena izmed prednosti, saj je Peugeot rapide jasno viden z glavne ceste z direktnim dostopom. Cenik vseh operacij je viden že na vhodu v servis. Prvi trije hitri servisi so že odprli svoja vrata, in sicer v Mariboru (Levin), Celju (Avto Celje) in Ljubljani (Modri lev). Vsi trije so sestavni del obstoječih Peugeotovih servisnih delavnic, z razliko, da delujejo samostojno in neodvisno od preostalih servisnih aktivnosti. Seveda so v Peugeotove hitre servise vabljeni lastniki vseh znamk vozil, ne le znamke Peugeot.
Peugeot assistance
Peugeot assistance je mobilna garancija, dostopna 24 ur na dan.
Peugeot Slovenija vam v obdobju garancije Vašega vozila zagotavlja brezplačno pomoč vsak dan v tednu. Storitve Peugeot assistance vključujejo:
-	vleko vašega vozila do najbližjega pooblaščenega servisa;
-	popravilo vozila;
-	izposojo nadomestnega vozila;
-	nastanitev za čas, ko se opravljajo dela na vašem vozilu, in omogočitev nadaljevanja vaše poti.

Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
			
AUDI A6 2,8 quattro	1994	1.590.000	- Brezplačen
AUDI A4 2,6 TIPTRONIC	1997	2.400.000	preizicus
CHRYSLER VOY 3,3 LE	1996	2.000.000	-105točl(
FIAT PALIO WEEKEND 1,2	2000	1.360.000	Icontrole
FIATPUNTO 1,2 16VELX3V	2000	1.650.000	na vozilu
KIA SPORTAGE 2,0 IVIRDi	1998	1.680.000	- Tehnična
KIA SPORTAGE 2,0 MRDi	1999	2.390.000	icontrola
SEAT LEON 1,4/16V 5V	2000	1.950.000	po 2000
RCLIO PRIVILEGE 1,4 16V	2001	1.990.000	prevoženih
R LAGUNA 1,8 RT	1995	1.200.000	l(ilometrih
R LAGUNA 1,8 16V GRANDT	2001	3.650.000	- Pomoč na cesti.
R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT	2001	4.750.000	vieica ali
R IVIASTER FURGON 2,5 D	1998	1.800.000	popravilo
RIVIEGANE CABRIOLET 1,6	2001	3.120.000	- 3 mesečna tehnična
Testno vozilo			garancija
			(za določena vozila)
			
ESPACE EXP 2,2 Dei	2002	5.700.000	
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: brest, ranta, oskar, sopara, Bikar, SB, kokodajs, zeliščar, izabela, modroslovec, seladon, korevt, Haba, obiranje, Kaker, Aren, VL, Al, Erlih, Nial, rt, niz, os, vina, scanina, industrije, oka, Ilir, Kaas, orant, MA, koka. Ugankarski slovarček: ALIBUNAR = mestece v Bana, vzhodno od Vr{ca, ANABENA = modrozelena morska alga, ARAV = želva iz območja Amazonke, tudi tartaruga, EVEL = reka v francoski Bretanji, ISRAEL = ime ameriškega dramatika in filmskega scenarista Horovitza, KAR = slovenski hokejist (Luka, 1984), KEBRLOVA = češka alpska smučarka (Lenka), lOLA = hči kralja Evrita iz grške mitologije, ROLBA = stroj za čiščenje in glajenje ledu.
lOVORI SE ...
... DA so najkelnarco gostje iskali z merjenjem utripa na stegnih, velikosti ko{aric, miganja z boki in zapeljivega zavijanja oči. Sedaj so v zadregi, kako se lotiti kelnarjev.
... DA so gostje prav zaradi velike noči že po-gruntale metodo: kak{en hren ima!
... DA bo Ptuj gostil kirurge sedmih držav. Enkratna priložnost, da v prometu, parkiranju, turizmu, gospodarstvu, politiki, kulturi in {e kje naredijo carske reze.
... DA je mestni župan
svojem nastopu dobil v dar novo metlo. Včeraj si jih je lahko kupil {e več.
... DA se bodo LTO-ji in LTO-jevke znova preselili v letno rezidenco. Zaradi poletja, ne zaradi navala turistov.
... DA so obmeja{i s svojimi izku{njami SOPS spremenili v SPOS: Slovenska Policija Ogroža Slovence.
... DA je novozapreglim županom poteklo 100 uvajalnih dni. Sedaj bo treba začeti vleči, sicer jih bo udaril volilni bič.
... DA so sladkosti te dni aktualnega hrena in jajc državljani in državljanke čutili vsak po svoje. Nekateri so se že zredili, drugi(e) se {e bodo.
... DA smo Slovencipri-čakovali, da bomo imeli v Evropi red in mir. Pa so na{i vrli politiki takoj v začetku pokazali, da se lahko prepiramo tudi ob prisotnosti vesoljne EU.
Aforizmi
by Fredi
Tudi nepismeni so izpisali
svoje strani zgodovine.
***
Volitve so najdražja igra na srečo.
V nekaterih gostilnah dobi{ vino, ki ni bilo zgolj kr{čeno, temve~ je prejelo vse
zakramente.
***
Le kako si ne bi belil glave, ko
pa so me očrnili do temena!
***
Zasmeh ni za smeh.
***
Na stoječih seks stoji.
***
Grdi raček ima možnosti, kaj
pa grdi labod?
***
Za kmeta so koline najlep{e "razpravljanje".
Lujzek / Dober den vsoki den
Sedim pod lipo, ki je odprla svoje liste, na braj-dah so vsoki den boj debele oke, čre{ja že cvete, sliva tudi, vse je zeleno. Gledam z brega v grabo. Slovenci živimo v provem raju, ki se ga sploh ne zavedamo in ga premalo cenimo. Ko gremo kon na izlete, vsi silimo v tujino, na drugi stroni pa {e svojih sosednjih krajov ne poznamo. Prepev-lemo tuje pesmi in poslu{amo tujo muziko, pozoblamo pa na svoje lepe domoče pesmi in spremlajočo muziko.
V mislih man tisto nostalgično pesem na{ega pevca Kopitara, ki se spresuvle, ali bo jegov vnuk {e sploh slovenske pesmi pel? Vete, dragi moji državlani in farani, to sploh neje hec, pač pa kruta resnica, kak bi rekla moja Mica. Zaj, ko bomo gro-tali člani tote zloglasne Evropske unije, so in bodo tota vpro{anja {e boj aktualna, kak bi rekli v političnem jeziki. V na{ih {olah je skoro več vučnih vur za tuje jezike kak pa za
materinsčino. Jaz spostuvlem tisti rek, ki provi: Več jezikof znaS, več veljaš; seveda pa ob tem ne smemo zapostovlati slo-veščine in tudi ne narečnih jezikof, kak so prlesčina, halos-čina, kujlekščina, lukarščina in drugi narečni jeziki za spora-zumevaje.
Naš oča so že negda rekli, da ma vsoka vas svoj glas. Jaz se zadevam in zavedam, da to, kaj vam jaz pišem, sploh neje prleščina, pač pa mešanica slovenščine z bližnjimi narečji ali kak bi boj po domočem rekli zgučovaji ...
Če glih je gnes, ko vam pišem toto pismo, vejki svetek vejka noč je pač treba delati, če že nič drugega živino nafojtrati in seveda tudi žegen iz kor-peca poskusiti. Da nebi soma z Mico toga delala, sma povobila k sebi soseda Juža in jegovo Zefiko, ki sta loni noji povo-bila na žegnane dobrote. Ja, sosedi si pač moramo pomo-gati v dobrem in hujdem, saj vete, kak radi rečemo, da je dober sosid najbojša žlohta, ki ji provimo tudi raztrgana plohta.
Lepo vas podavlja Vaš LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 24. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko, do 9.00). 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 18.15 in 18.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva (Za ljudi odprtih src). 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.00 Skupna oddaja. 18.30 Poročila. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). PETEK, 25. aprila: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Novice (še ob
5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napoved-nik prireditev in Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.40 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
SOBOTA, 26. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole
- Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in POPULARNIH 10 (Jankom Bezjak in David Breznik). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). NEDELJA, 27. aprila: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
PONEDELJEK, 28. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30,
15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjž-nih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška, bistriška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman -Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kaj-zovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). TOREK, 29. aprila: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00,
15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Š_port. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO (Sredi življenja - Marija Slodnjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (radio Celje). SREDA, 30. aprila: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 Po Slovenskih goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
Horoskop
OVEN
V službi bodo nastale težave. Kaj hitro se lahko pripeti, da ste žrtev zlorabe ali pa prevare, toda ~e boste odreagirali mirno in pokon~no, se bo vse izrazilo v mnogo blažji obliki.
BIK
Petek bo vaš dan, saj boste z malo truda lahko dosegli veliko. Zaljubljenci boste ta dan doživeli veliko romantike, vezani biki pa boste uživali v družinski sre~i.
DVOJČEK
^^ Pred vami je čudovit in romantičen teden. Samski f	dvojčki se boste zaljubili,
vezani pa boste poglobili svojo vez. Kupite si tisto, kar si že tako dolgo želite!
RAK
V	teh dneh boste imeli ogromno energije. Zelo aktivni boste, da vas bo kar nemogoče dohajati, zato le izkoristite svoj
potencial in naredite ~imve~. Za ljubezen bo ~as v soboto.
LEV
Vaše misli bodo usmerjene k zaslužku. V drugi polovici tedna lahko pri-~akujete pozitivne spremembe v službi (novo delovno mesto ali pa celo napredovanje). Najlepše se boste imeli v nedeljo!
DEVICA
Pred vami je pomemben teden, saj se vam napovedujejo spremembe v službi. Nove priložnosti bodo kar same prihajale, zato bodite pozorni, da ne boste kakšne izpustili. V ~etrtek boste zelo sre~ni.
TEHTNICA
V	tem tednu bo "vroča tema" preurejanje. Kar preve~ "udarno" se boste lotili sprememb. Malo popazite na svoje zdravje, ki ni ravno najboljše. Priporo~ljiv je obisk zdravnika.
ŠKORPIJON
Zelo živahen teden, v katerem vam bo zmanjkovalo ~asa za vse, kar si boste zaželeli narediti. Dan za poslovne in druge dogovore je petek, v torek pa vas ~aka romanti~en ve~er.
STRELEC
Vaše družabno življenje bo nenadoma in polno zaživelo, saj se vas bodo spomnili prijatelji, ki so na vas vsaj navidezno že pozabili. Najboljša dneva bosta sobota in sreda.
KOZOROG
Na poslovnem področju boste polno zaposleni, tako da boste v drugi polovici tedna začutili utrujenost. Takrat se morate ustaviti in se odpo~iti. Za ve~er v dvoje sta najboljša sobota in sreda.
VODNAR
Srednje ugoden teden je pred vami. Premike lahko pri~akujete le na poslovnem podro~ju. Zelo živahen bo petek, osebno pa se boste imeli najprijetneje v nedeljo.
RIBI
Zelo naporen teden bo, saj boste naleteli na pere~ problem glede financ. Morali boste poravnati dolgove, ki ste jih odlagali. Ugoden dan za vas bo ponedeljek.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.

ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BARVli^ FOTOKOPIRANJE il
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Ptuj Drava s tremi koraki pred Aluminij
Samo en dogodek lahko pritegne na mestni stadion na Ptuju preko 1600 gledalcev. To je seveda največji lokalni derbi 2. slovenske nogometne lige med Ptujem in Aluminijem iz Kidričevega. Petnajst minut pred začetkom tekme je bila tribuna že polna, navijači enih in drugih pa že popolnoma na trnih.
Delna odločitev o zmagovalcu je padla že kmalu po začetnem sodnikovem žvižgu. V peti minuti je namreč Aleš Čeh zastreljal upravičeno dosojeno enajstmetrovko za Aluminij. Psihična prednost, ki na takšnih tekmah lahko igra odločilno vlogo, je v tem trenutku prešla na stran gostiteljev. V prvih 45 minutah to še ni bilo tako očitno, saj je Aluminij igral svojo začrtano taktično igro, v drugem delu pa so nogometaši Ptuja ta faktor dodobra izkoristili. Poleg tega je imel trener Drave Silvo Berko srečno roko pri menjavah, saj sta tako Boris Klinger kot Jakob Poštrak vnesla v igro veliko dinamike. Gole je Aluminij prejemal po napakah ožje obrambe, saj so vsi trije ptujski strelci žogo samo potisnili v mrežo iz neposredne bližine poleg statične obrambe Kidričanov. Na drugi strani je obramba Ptuja, razen začetne napake, delovala skoraj brezhibno. Izkušnje Emila Šterbala in dobra forma vratarja Damjana Goloba so bili dovolj za rutinsko opravljeno delo.
Po tem kolu so se Ptujčani prvič v tem prvenstvu znašli pred Kidričani, ki so zdrsnili na četrto mesto. Domžale so tako rekoč že novi prvoligaš, drugouvrščena ekipa iz Grosupljega (v tem kolu poraz proti Dravinji) pa ima samo še točko prednosti pred Dravo. Iz ozadja nevarno preti ekipa Bele krajine, ki je v spomladanskem delu od 18 možnih točk osvojila kar 16 (Ptuj 14, Aluminij 7). Med temi štirimi ekipami je potrebno iskati kandidata za drugo mesto, ki zanesljivo vodi v 1. ligo. Psihološka prednost je sedaj na strani Ptuja, v najtežjem položaju pa so Kidričani, ki so doživeli tri poraze v zadnjih štirih krogih. Kako dolgo lahko Ptujčani nizajo dobre rezultate in kako hitro si bodo opomogli Kidričani, sta vprašanji, ki si jih trenutno najpogosteje zastavljajo navijači enih in drugih.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 24. KROGA: Vega Olimpija - Rudar Velenje 1:1 (0:1), CMC Publikum - Gorica 0:0, Maribor Pivovarna La{ko - Mura 4:2, Dravograd - Ljubljana 2:2 (2:1), ERA [martno - Primorje 1:2 (1:0). V tem krogu je bil prost Koper.
1. VEGA OLIMPIJA	24	13	7	4	44:21	47
2. CMC PUBLIKUM	24	13	7	4	44:23	47
3. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO	24	12	7	5	36:27	43
4. ERA [MARTNO	24	9	9	5	33:31	36
5. KOPER	23	10	6	7	30:28	36
6. PRIMORJE	23	10	4	9	32:33	33
7. LJUBLJANA	24	7	6	11	33:47	27
8. DRAVOGRAD	24	6	7	11	28:29	25
9. GORICA	24	4	10	10	23:35	22
10. MURA	24	5	6	13	28:39	21
11. RUDAR VELENJE	24	5	4	15	24:36	20
12. KOROTAN	11	2	4	7	7:14	3
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 21. KROGA: Ptuj Drava - Aluminij 3:0 (0:0), Dravinja -GPG Grosuplje 1:0 (0:0), Nafta - Jadran 0:2 (0:0), Goriška brda - Krško Posavje 0:0, Izola - Triglav 0:1 (0:0), Domžale - Železničar 8:1 (2:0), Bela krajina - Križevci 4:2 (1:1), Livar - Zagorje 1:2 (1:1)
1. DOMŽALE	21	17	4	0	58:18	55
2. GPG GROSUPLJE	21	12	4	5	41:26	40
3. PTUJ DRAVA	21	11	6	4	40:19	39
4. ALUMINIJ	21	11	5	5	36:26	38
5. BELA KRAJINA	21	9	8	4	35:29	35
6. JADRAN	21	9	5	7	31:27	32
7. IZOLA	21	8	4	9	31:31	28
8. ZAGORJE	21	6	7	8	36:33	25
9. LIVAR	21	7	4	10	17:25	25
10. KRIŽEVCI	21	7	3	11	36:37	24
11. KRŠKO POSAVJE	21	4	12	5	24:32	24
12. TRIGLAV	21	5	8	8	20:26	23
13. GORIŠKA BRDA	21	6	5	10	22:31	23
14. DRAVINJA	21	7	2	12	19:32	23
15. NAFTA	21	5	3	13	25:41	18
16. ŽELEZNIČAR	21	2	4	15	14:52	10
Nogomet • 2. SNL
Po derbiju sta vlogi zamenjani
Ptuj Drava -Aluminij 3:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Klinger (59), 2:0 Krepek (78), 3:0 Majcen (85).
PTUJ DRAVA: Golob, Emeršič, D. Krajnc, Toplak (Klinger), Šter-bal, Korez, Zajc, Velečič (Poštrak), Majcen, Krepek, Jedenič.
ALUMINIJ: Dukarič, Koren, To-polovec, Sambolec, Pekez, Štebih, Perkvoič, Rakič, Fridauer (Panik-var), A. Čeh, Dončec (Kramber-ger).
Dogodek sezone - derbi dveh sosedov je privabil na stadion nad 1600 gledalcev, ki so bili priča izredno fair igri.
V prvem delu smo videli previdno, enakovredno igro s pol-priložnostmi, če izvzamemo 4. minuto, ko je Korez Fridauerja v kazenskem prostoru nepravilno zaustavil in sodnik Šart iz Pre-valj je pokazal na belo točko. Aleš Čeh je zapravil priložnost in žoga je odletela ob vratnici v avt. To je gostiteljem dalo poleta, da so si priigrali nekaj priložnosti, ko je Jevdenič močno streljal in je Du-karič odbil v kot, nekaj zatem pa je njegov strel odletel ob vratnici v avt.
Priložnost Dončeca v nadaljevanju je smelo preprečil Golob in žogo odbil. V 35. minuti je sodnik sprožil val protestov, ko je bil pred vrati gostov zrušen Emeršič,

Sž_
Foto: Jože Mohoric
V tej akciji igralec Ptuja Aljaž Zajc ni zatresel mreže, je pa moral vratar Aluminija Andrej Dukarič v drugem polčasu kar trikrat pobrati žogo iz mreže.
Emil Sterbal (Ptuj Drava)
toda sodnikova piščalka je ostala nema.
Prve minute nadaljevanja je za goste nevarno streljal Pekez - na srečo domačih mimo vrat. Da je bilo čutiti v prvem delu v vrstah domačinov praznino v srednjih vrstah, je spoznal tudi trener Silvo Berko, ki je v 50. minuti poslal v boj Poštraka in okrevanega Klingerja, ki sta poživila napad. Tako je v 59. minuti Klinger po lepi podaji Koreza dosegel zadetek, s tem pa je igra oživela, inci-ativa je bila na strani domačinov, kar je pogojevalo številne strele, zlasti Korezovega v 64. minuti, in Majcenov lok, ki ga je vratar s skrajnimi močmi izbil v kot.
Tudi Štebihu se je ponudila priložnost za spremembo rezultata in posredovanje Goloba, ki je v padcu z glavo odbil žogo v polje. Pritiski domačinov so se vrstili in plod tega je bilo zvišanje vodstva, ko je Krepek zatresel mrežo po podaji Poštraka z desne strani. Tudi Čehu se je ponudila priložnost, toda domača obramba je
bila na mestu. Končni rezultat je dosegel Majcen, ki je žogo, podano od Poštraka, usmeril mimo nemočnega vratarja gostov.
Ob tem, da smo videli zasluženo zmago Ptujčanov, smo tudi našteli 7 kotov za domačine in 3 za goste, sodnik pa je 13-krat ocenil prekrške domačinov in 29-krat gostom. Rumeni karton pa so si "prislužili" Emeršič in Korez za domačine ter Sambolec in Štebih za goste.
Ptujčani so s to zmago olepšali praznične dni številnim navijačem ptujskih modrih.
anc
Izjavi trenerjev obeh ekip po tekmi
Silvo Berko (Ptuj-Drava):
»Zmaga proti sosedom iz Kidričevega je pokazala, da ima nogomet na Ptuju svojo težo, da je center zanimanja športne javnosti. Če se na stadionu zbere toliko gledalcev, kot se jih je v soboto, potem temu ni kaj dodati. Drava dobro funkcionira v vseh segmentih in
potem je za mene kot trenerja in nogometaše veliko lažje. Zmanjšali smo zaostanek za Grosupljim na samo točko, vse derbije imamo na Ptuju, vendar se vsi skupaj zavedamo, da bomo morali dati vse od sebe, da uresničimo želeni cilj. saj nihče pred nami ne bo samovoljno pokleknil, ampak ga bomo morali premagati na igrišču. Breme uspeha bo postajalo vedno težje, vendar mislim, da smo ga sposobni prenesti.«
Miran Emerši~ (Aluminij): »Začetek je bil za nas zelo dober. Če bi izkoristili enajstmetrovko pri rezultatu 0:0, potem bi bilo vse drugače. Imeli smo svoje priložnosti, vendar smo v drugem polčasu popustili. Še sedaj ne vem, kako smo lahko tako poceni dobili zadetke. Domačini so ponujeno izkoristili in na koncu zmagali. Kar pa se samega nogometnega vzdušja tiče bi dejal, da je bilo enkratno, saj se tudi marsikateri prvoligaš ne more pohvaliti s takšnim obiskom.«
DK
Rokomet • 1. SRL
Osmo mesto nedosegljivo
CIMOS KOPER -VELIKA NEDELJA
28:25 (17:11)
VELIKA NEDELJA: Gotal 3, Tro-fenik 1, Cvetko 1, Potočnjak, Bezjak 5, šoštarič 1, Planinc 5, Kokol 1, Belec, Poje 4, Šantl 1, Rezar, Kumer 3.
Rokometaši Velike Nedelje so na srečanju predzadnjega kroga v 1. SRL gostovali v Kopru, kjer so merili moči z domačim Cimo-som. Srečanje je bilo zelo pomembno za oba nasprotnika, saj je odločalo o osmem mestu, ki še vodi v končnico tekmovanja. Samo srečanje je bilo enakovred-
no, vendar pa gostje iz Velike Nedelje niso bili najbolj "pri strelu", saj je domači vratar skozi vso srečanje zbral kar 23 obramb.
V	prvem polčasu je bila igra dolgo časa izenačena, vendar pa so si v zaključku tega dela srečanja domačini priigrali visokih šest zadetkov prednosti.
V	drugem polčasu so gostje lovili visoko prednost domačinov ter le uspeli nekoliko znižati vodstvo domačih. Za preobrat jim je zmanjkalo časa in tako so pomembne točke za nadaljevanje tekmovanja v končnici ostale v Kopru.
Danilo Klajnsek
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA
REZULTATI 21. KROGA: Cimos Koper - Velika Nedelja 28:25 (17:11), Mobitel Prule 67 - Pivka Perutninarstvo 49:33 (26:13), Gorenje - Slovan 42:22 (22:12), Inles - Trimo 25:30 (14:11), Termo - Rudar Trbovlje 29:23 (17:11). Srečanje: Prevet - Celje Pivovarna La{ko je bilo odigrano sinoči.
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	20	19	0	1	38
2. MOBITEL PRULE 67	21	19	0	2	38
3. GORENJE	21	16	0	5	32
4. PREVENT	20	13	2	5	28
5. TRIMO	21	10	2	9	22
6. RUDAR TRBOVLJE	21	9	1	11	19
7. TERMO	21	7	4	10	18
8. CIMOS	21	7	3	11	17
9. VELIKA NEDELJA	21	6	1	14	13
10. INLES RIKO	21	6	1	14	13
11. SLOVAN	21	3	3	15	9
12. PIVKA PERUTNINARSTVO	21	1	1	19	3
Foto: DK
Samo Miklavc, odbojkar Maribor Stavbarja
»Tudi v prihodnji sezoni sem pripravljen igrati v Mariboru!«
Za 28-letnim državnim reprezentantom je prva sezona v dresu Maribor Stavbarja IGM.
Pred začetkom sezone je udarilo kot strela z jasnega. Samo Miklavc se vra~a na slovenska odbojkarska igri{~a. Po dveh odli~-nih sezonah v Italiji in [paniji so ga v svoje vrste presenetljivo uspeli zvabiti Maribor~ani. 28-letni od-bojkar je tudi v mestu ob Dravi dokazal, da je iz pravega testa. S svojim znanjem ter izku{njami je prispeval velik delež k "preporodu gradbincev".
»Osebno sem z razpletom državnega prvenstva zadovoljen. V kon~nici smo izlo~ili dve kvalitetni ekipi. Najprej Svit, ki nas je v rednem delu državnega prvenstva kar dvakrat premagal, v polfinalu pa se najboljše moštvo po rednem delu - Salonit. Kar se ti~e finalnega obra~una proti Kamni~anom je šlo res za pravi spektakel: veliko število gledalcev, zanimive tekme. Odigrali smo pošteno do zadnje žoge, dali smo vse od sebe. Skoda, da v odlo~ilnih trenut-
kih nismo imeli ve~ vedno potrebne sre~e.«
Na koncu se je izkazalo, da so Mariborčani največji osmoljen-ci sezone. Kljub kvalitetnim igram namreč niso uspeli osvojiti niti enega naslova.
»Neuspeh v pokalnem tekmovanju je posledica psihičnega padca. Za pripravo na finalni turnir je bilo premalo ~asa. To so v finalu občutili tudi Kamni-čani. Posku{ali smo se odpoči-ti, zbrati, toda ni nam uspelo in morali smo se posloviti že v po-finalu.«
Tako Miklavc v svojo zbirko naslovov ni uspel dodati {e ene lovorike. Doslej jih je na slovenskih igri{čih zbral kar 10. S Salonitom je bil namreč petkrat državni ter pokalni prvak.
»Predvsem smo bili takrat bistveno bolje psihično pripravljeni. Že na začetku sezone smo imeli jasne cilje - osvojiti naslov državnih ter pokalnih prvakov.
Samo Miklavc (desno)
Glede na izenačenost ekip je psiha ključnega pomena, brez tega si težko najboljši.«
Kljub temu mu bo igranje v mestu ob Dravi ostalo v lepem spominu.
»Bilo je zelo pozitivno. Maribor ima namreč vse. Gledalce, ki imajo radi odbojko, dobro dvorano, po mojem mnenju eno najboljših v Evropi. Ce bo še uprava naredila svoje, so tukaj pravi pogoji za vrhunski klub. Tudi sam sem pripravljen še naprej pomagati, saj si Maribor zasluži, da postane vodilni odbojkarski center v državi.«
Sicer pa se Miklavcu pogodba z Mariborčani izteka. »Kje bom nadaljeval kariero, še ne vem. Na prvem mestu so seveda Mariborčani, dobil pa sem že nekaj zanimivih ponudb iz Slovenije in tujine. V vsakem primeru se bom odločil hitro, verjetno že naslednji mesec.«
Kljub koncu klubske sezone, Miklavc {e ne bo od{el na zasluženi počitek. Danes se je namreč priključil pripravam reprezentance, ki bo v prihodnjih tednih odigrala nekaj pomembnih tekem.
Aleš Tihec
KMN Vitomarci ERA Petja
Vitomarci v prvo ligo
Malonogometaši Vitomarcev Era Petlja so v drugoligaški konkurenci osvojili naslov prvaka ter si pridobili pravico nastopa med najboljšimi v državi, kako naprej?
V izjemno uspe{nem letu za KMN Vitomarci Era Petlja smo ob koncu sezone opravili kraj{i pogovor s predsednikom Darkom Roj-som ter se pogovarjali o preteklih in prihodnjih aktivnostih v tej us-pe{ni malonogometni organizaciji.
Kako bi vi ocenili to izjemno us-pe{no sezono?
"Lahko rečem, da smo v tej sezoni realizirali zastavljene cilje na tekmovalnem področju. V sezoni 2002/2003 smo osvojili naslov prvaka v 2. SLMN, pokalni prvaki MNZ Ptuj, mladinska ekipa je postala prvak MNZ Ptuj, na{a igralca Dejan Kraut in Danilo Kurnik sta v mesecu februarju nastopila na evropskem prvenstvu v malem nogometu. Omeniti moram {e na{e fenomenalne navijače, brez katerih bi bila pot do uspehov veliko težja."
Va{a"domača" dvorana je Center na Ptuju, kako to da ste izbrali prav Ptuj?
"Ja, res igramo domače tekme v Ptuju, ki je nam oddaljen cca. 20 km, saj v svojem kraju žal nimamo telovadnice, gotovo pa bo lažje v prihodnje, ko bo v Jur{incih zgra-
Kolesarstvo
Osem kolesarjev iz profesionalne ekipe KK Perutnine Ptuj
se je udeležilo vecetapne dirke v Italiji - 33. Settimana Ciclistica Lombarda. Skupno je nastopilo 136 kolesarjev iz 17 profesionalnih kolesarskih ekip. Ob polnem tekmovalnem tempu se je trener ptujskih kolesarjev Srečko Glivar odločil, da bodo počivali Rado Ro-gina, Branko Filip in Valter Bonča. Ptujčani so vedno dobro motivirani in predvsem pripravljeni, saj želijo zasesti čim višje mesto med
jena telovadnica in verjamem, da bomo uspeli najti skupni jezik z ljudmi iz Jur{incev ter zaigrati veliko bližje Vitomarcem."
Nam lahko na kratko predstavite va{o člansko ekipo?
"Mo{tvo vodi g. Darko Križman, ki je veliko bolj poznam kot slovenski malonogometni selektor, v ekipi nastopa 15 igralcev, večina iz domačega kraja in Slovenskih goric, v klubu pa sta tudi dva reprezentanta Kurnik in Kraut, ki se vozita iz Maribora. V prihodnji sezoni se želimo {e okrepiti z dvema kakovostnima igralcema ter vratarjem, bomo pa se verjetno prisiljeni komu zahvaliti za sodelovanje, saj preseči kvoto 15 igralcev v klubu, ne bi bilo dobro."
Kako vi vidite nastopanje v l.ligi, kak{ni so va{i cilji v novi sezoni?
"Sezona, ki prihaja, je gotovo prelomna za klub, saj vstopamo v elitni malonogometni razred, kamor bi želel vsakdo, vendar je prostora le za deset najbolj{ih mo{tev v državi, lahko smo ponosni, da smo del malonogmetnega zemljevida Slovenije. Predvsem pred upravo kluba je zahteven projekt, zagotoviti sredstva za nastopanje
profesionalnimi ekipami TT3. Tisti, ki so kdaj bili na kakšni kolesarski dirki v sosednji Italiji, pa dobro vedo, da tam ni popuščanja, kakor tudi, da so vse proge zelo zahtevne. In prebijati se v tako v ospredje je vsekakor velik uspeh. Prvo, sicer 151 kilometrov dolgo progo so kolesarji prevozili v ugodnih razmerah. Dejan Podgornik je bil v skupini enajstih kolesarjev in na koncu je zasedel sedmo mesto., Sašo Sviben je končal na šestnajstem mestu. Druga etapa je bila
Foto: Matija Brodnjak
KMN Vitomarci ERA Petlja v nepopolni zasedbi (manjkata re-prezenta Kurnik in Kraut, ter trener Darko Križman).
v 1. ligi, pripeljati dovolj sponzorjev in donatorjev ... Na veliko žalost ni nobenega razumevanja s strani lokalne skupnosti (občine), pa čeprav smo edina organizacija, ki promovira občino po vsej državi, pomeni to na{im občinskim možem isto, kot vse ostale ljubiteljske dejavnosti (dru{tvo gospodinj, KD ...) - zelo zaskrbljujoče, vendar resnično. V tem trenutku
vse preveč obveznosti sloni na nekaj posameznikih, ki pa v tem ritmu življenja, ki ga živimo danes, le s težavo peljemo stvari uspe{no naprej. Prepričan sem, da bomo uspeli klub dvigniti na vi{ji nivo in zaigrati v 1. ligi malega nogometa, kar bo izjemno darilo ob 20-letnici kluba, ki jo praznujemo v letu 2004."
P. G.
vožnja na kronometer, ki je bil bolj vzpon in je Ptujčani niso najbolje končali. Proga ni odgovarjala sedmouvrščenemu iz prve etape Dejanu Podgorniku, zato pa se je bolje odrezal Mitja Mahorič, ki je zasedel dvaindvajseto mesto.
V tretji etapi so v cilj v drugi skupini prikolesarili Tomislav Dan-čulovič, Mitja Mahorič, Boštjan Mervar in Massimo Demarin. V četrti etapi, ki je bila dolga 153 kilometrov, ni bilo večjih presenečenj, pa tudi pobegov ne. Nekaj se je sicer poskušalo, vendar pa so bili ubežniki hitro ujeti, tako da je
bila dirka precej monotona. Mitja Mahorič pa je bil najbolje uvrščen kolesar Perutnine Ptuj in pristal na šestnajstem mestu. Zadnja, peta etapa, ki je bila dolga 157 kilometrov, je pomenila tudi konec nastopov na dirki po Lombardiji. Najboljši v skupnem seštevku med kolesarji Perutnine Ptuj je bil Mitja Mahorič, ki je končal na osemnajstem mestu, ekipno pa so bili Ptujčani na sedmem mestu.
Nedvomno je to uspeh, vendar pa bodo točke UCI-ja morali loviti kje drugje.
Danilo Klajnšek
Sportne novice
GOLF
PTUJ - Na ptujskem golf igri{ču je potekal zanimivi turnir v golfu. Kot je že običajno na teh turnirjih nastopa veliko tekmovalcev in tekmovalk.
REZULTATI: NETO SKUPNO (0-20): 1. Benjamin Ko{at 43, 2. Pavel Vrabec 39, 3. Matjaž Strdin.
NETO (21-30): 1. Danilo Vosta-tek 41, 2. Stanislav Peter 41, 3. Hilda Pi{ek 39.
NETO (31-DI): 1. Bo{tjan Les-kovar 36, 2. Da{a Stra{ek 37, 3. Borut Peter 36
Najbližji udarec črti: Emil Šar-kanj 63 cm; udarec najbližje zastavici Zvonko Baumhakl 51cm.
Danilo Klajnšek
KARATE-DO II. Kase-Ha turnir
V	soboto, 12. aprila, je na Keblju nad Oplotnico potekal II. Kase-Ha turnir v karateju.
Zbralo se 72 tekmovalcev iz karate klubov Oplotnica, Slovenske Konjice, Maribor, Markovci in Ptuj.
Karate-Do klub Ptuj so zastopali .Aljaž Valič, Kristjan Potočnik, Samo Krajnc, Evelin Potočnik, Luka Benčič in Katja Valič. Tekmovali so v različnih kategorijah v ka-tah in dosegli izjemen uspeh. Prvo mesto so osvojili Aljaž Valič, Kristjan in Evelin Potočnik ter Luka Benčič, Katja Valič je osvojila drugo mesto, Samo Krajnc pa tretje. Skupaj so karateisti Karate-Do kluba Ptuj osvojili {est odličij v katah, Katja Valič pa je prejela tudi posebno nagrado, pokal za najmlaj{o udeleženko tekmovanja.
Markovski klub so zastopali: Kaja VRBNJAK, Maja ČUŠ, Miha ČUŠ, Žan PUKŠIČ, Nejc JANŽE-KOVIČ, Špela HORVAT, Ale{ HORVAT, Uro{ HORVAT, Tilen BEZJAK, Žiga HORVAT, Rok ŽGANJAR, Miha VRTIČ, Gregor VRTIČ, Bo{tjan ŠAMPERL. Tekmovalci so se pomerili v {portnih borbah in katah. Markovski karateisti so se zopet izkazali in dosegli odlične rezultate.
Rezultati Markovčanov: 1. mesto v KATAH sta osvojila: Maja ČUŠ in Miha ČUŠ, 2. mesto v KATAH so osvojili: Ale{ HORVAT, Rok ŽGAN-JAR in Gregor VRTIČ, 2. mesto v BORBAH je dosegel: Rok ŽGAN-JAR, 3. mesto v KATAH so osvojili: Kaja VRBNJAK, Nejc JANŽEKOVIČ, Špela HORVAT, Miha VRTIČ, 3. mesto v BORBAH so dosegli: Nejc JANŽEKOVIČ, Špela HORVAT, Uro{ HORVAT, Bo{tjan ŠAMPERL.
Na tekmovanju so markovski karateisti osvojili 14 odličij v katah in borbah. Organizator tekmovanja je {e posebej nagradil dva njihova člana za borbenost na tem tekmovanju. Odlikovana sta bila Rok ŽGANJAR s srebrom in Špela HORVAT z bronom.
Turnir na Keblju je bil drugi v okviru Karate-Do zveze Kase-Ha Slovenja. Zvezo sta leta 2002 ustanovila Karate-Do klub Ptuj in Karate-Do klub Markovci, ki 3. maja v {portni dvorani Center na Ptuju organizirata drugi karate-do seminar. Vodil ga bo Rajko Le{nik s Švedske, ki je asistent Taiji-ja Kase-ja, nosilca črnega pasu 10. DAN. Seminarja se bodo udeležili {tevilni klubi iz Slovenije in sosednje Hrva{ke.
Vsi, ki bi si seminar radi ogledali, ste 3. maja med 10. in 14. uro lepo vabljeni v {portno dvorano Center na Ptuju.
UR
ŠAH
Ptujske novice
V	mesecu aprilu se je nadaljevalo tekmovanje za dru{tveno prvenstvo v hitropoteznem in po-spe{enem {ahu.
Na turnirju v pospe{enem {ahu je sodelovalo kar 26 igralcev. Zmagovalec je postal Viktor Napast, ki je samo zaradi bolj{ega rezultata po sistemu Bucholz prehitel drugo uvr{čenega Martina Majcenovi-ča, ki je bil ves čas v vodstvu, ob koncu pa je s hitrim remijem v poslednji partiji slabo taktiziral. Oba sta dosegla po 6 točk. Na naslednja mesta so se uvrstili : Jože Čič, Boris Žlender in Viktor Pernat s 5 točkami, Miroslav Mihalič in Karel Žajdela s 4,5 točke in Miran Karlj, Janko Bohak, Robert Mihalič, Zlat-ko Ro{kar in Damir Žerjavič s 4 točkami itd.
Po {tirih turnirjih je v vodstvu Viktor Napast s 58 točkami (4 turnirji) pred Jožetom Čičem z 41 točkami (4 turnirji) in Gregorjem Podkrižnikom 40 točkami (2 turnirja).
Na turnirju v hitropoteznem {ahu za mesec april je zmagal mojster Gregor Podkrižnik pred Viktorjem Napastom na drugem in Du{anom Majcenovičem in Zlat-kom Ro{karjem na tretjem do četrtem mestu.
V skupnem se{tevku po {tirih turnirjih vodi mojster Gregor Pod-križnik s 60 točkami pred Viktorjem Napastom z 59 in Robertom Mihaličem s 40 točkami.
Velikonočni turnir v Spuhlji
Na tradicionalnem velikonočnem turnirju, ki ga vsako leto priredijo prizadevni {ahisti {ahovske sekcije Spuhlja, je sodelovalo 20 udeležencev. Udeležba je bila letos zaradi slabega obve{čanja nekoliko slab{a kot sicer. Na turnirju je zmagal Viktor Napast s 7,5 točke, ki je ponovno zaradi bolj{ega rezultata po sistemu Bucholz prehitel Du{ana Majcenoviča, ki je dosegel enako {tevilo točk.
Na naslednja mesta so se uvrstili: Jože Čič in Janez Vrbančič s 6 točkami, Zlatko Ro{kar in Igor Ili-jaž s 5,5 točke , Martin Majceno-vič, Bojan Lubaj in Boris Žlender s 5 točkami ter Du{an Klajderič in Milo{ Ličina s 4,5 točke.
Janko Bohak
KOLESARSTVO
KK BIKE EK - Haloze 2002, je minuli vikend organiziral klubski kronometer v dolžini 12,5 kilometra, katerega se je udeležilo 35 kolesarjev in tudi nekaj kolesark. Dokaj razgibano traso s štartom v Podlo-žah in ciljem v Črešnjevcu je prvi prevozil Miha Vantuk.
Danilo Klajnšek
KOLESARJENJE
Turistično društvo Polenšak
je v nedeljo, 13. aprila, organiziralo rekreativno kolesarjenje v dolžini 35 km na relaciji Polen{ak-Savci-Trnovci-Gomila-Senčak-Bodkovci-Rotman-Polen{ak. Udeležilo se nas je 35 rekreativcev različnih starosti. Najstarej{a udeleženka je {tela 72 let, pa je kljub temu uspe{no premagala pot.
Po dveh kraj{ih postankih smo se ustavili v Senčaku, kjer sta nas pričakala člana TD Anica Polen{ak in Franc Munda z družino. Tam smo se okrepčali in pripravili za nadaljnjo pot.
Postanek je bil nekoliko daljši, zato smo izvedli tekmovanje - POLŽEVO VOŽNJO s kolesom - na katerem je zmagal ter prejel nagrado gostitelja Tomaž Plohl iz Bratislavec pred Marto Kukovec iz Lasigovec in Slavkom Šoštarič ml. iz Slomov
Na poti proti Polenšaku smo se večkrat ustavili in se brez poškodb proti večeru vrnili na štartno mesto. Kljub utrujenosti smo bili vsi zadovoljni ter si ob slovesu obljubili - vidimo se na naslednjem kolesarjenju, verjetno že v mesecu maju.
Jože Kekec
Nogomet
Stojnci in Hajdina miroljubno
Vodilna trojka v 1. MNZ uspešna, Zavrč že četrti, Grajena premagala Apače.
3. SNL SEVER
REZULTATI 19. KROGA: Kozjak Radlje - Vransko 2:0 (1:0), Krško Posavje - Pohorje 0:5 (0:2), Šoštanj - Mons Claudius 8:1(4:1), Središče - Fužinar 2:1 (0:1), Ma-lecnik - Bistrica 1:0 (0:0), Paloma - Šmarje pri Jelšah 1:0 (1:0), Stojnci - Hajdina 0:0.
1.	POHORJE	19 12 3 4 43:20 39
2.	ŠOŠTANJ	19 10 7 2 44:16 37
3.	BISTRICA	19 11 3 5 37:25 36
4.	PALOMA	19 10 6 3 30:19 36
5.	ŠMARJE PRI JEL. 19 9 3 7 29:29 30
6.	SREDIŠČE	19 8 4 7 43:37 28
7.	KOZJAK RADLJE 19 8 3 8 21:25 27
8.	MALEČNIK	19 7 5 7 33:35 26
9.	KRŠKO POSAVJE 19 7 5 7 27:31 26
10.	STOJNCI	19 7 4 8 29:18 25
11.	HAJDINA	19 7 4 8 32:36 25
12.	VRANSKO 19 5 4 10 19:24 19
13.	FUŽINAR	19 3 4 12 26:47 13
14.	MONS CLAUDIUS 19 0 3 16 20:71 3
POVPREČNI IZKUPIČEK
V 19. krogu 3. SNL sever so ligaši iz našega področja zabeležili povprečni izkupiček. Največ pozornosti je veljalo srečanju v Stojncih med domačo ekipo in ekipo Hajdine. Oboji nujno potrebujejo točke, zato so igrali bolj previdno, verjetno pa so oboji zadovoljni s točko, Hajdinčani celo bolj, saj so jo osvojili na gostovanju. Pomembno zmago so dosegli nogometaši iz Središča in to v zadnjih trenutkih srečanja. Izkušnje Saše Habjaniča so bile odločilne za nove tri točke, ki pomenijo nekaj bolj mirno igro v nadaljevanju prvenstva. S tem porazom se je zraven Mons Claudi-usa dokončno potopil tudi Fužinar.
Nogometaši Bistrice so doživeli v Male-čniku še eno razočaranje v drugem delu prvenstva in tako je vrh, na katerega so odkrito štartali, vedno bolj daleč in bodo morali res marsikaj spremeniti, če želijo drugo leto igrati v drugoligaški konkurenci. Zaenkrat so vse bolj daleč od tega.
STOJNCI - HAJDINA 0:0
STOJNCI: Klinger, Sluga, Purgaj (od 46. B. Bezjak), Meznarič, Vilčnik, D. Bezjak, Arsič, Kupčič (od 86. Milošič), Riž-nar (od 88. Strgar), Znidarič, Čeh. Trener: Dušan Čeh.
HAJDINA: Brodnjak, Gaiser, Frangež, Hotko, Krajnc, Črnko, Bezjak (od 80. Princl), Bauman, Jurišič, Pihler, Petrovič (od 86. Premužič). Trener: Branko Krajnc.
SREDIŠČE - FUŽINAR
2:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 Novkovič (28), 1:1 Ha-bjanič (38. iz 11m), 2:1 Habjanič (91. iz 11m).
SREDIŠČE: Polak, Kaloh,Zerjav, Zadra-vec, Ivančič, Pintarič (od od 57. Miljevič), Habjanič, Prapotnik, Novak (od od 75. Aleksič), Lesjak, Kolenc (od 40. Rajh). Trener: Miran Rakovec.
FUŽINAR: Lampret, Klarič (od 46. Kri-čej), Božič, Tušek, Plaznik, Ičanovič, Jer-lah, Verček, Novkovič, Kokol (od 46. Barišič), Hodnik. Trener: Zoran Gluho-vič.
MALEČNIK - BISTRICA
1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Blagus (72). MALEČNIK: Ristov, Gajser, D. Partlič, Novoselec, Mitov, Nešič, Makari, G. Partlič, Kotnik (od 70. Mustafa), Blagus, Bosilj ( od 64. Dvoršak). Trener: Ervin Vidovič.
BISTRICA: Kračun, Šel, Skale, Šaba-novič, Peša, Horvat, Stražišar, Papotnik (od 46. Primožič), Sirc (od 68. Regoršek), Vrenko, Topič. Trener: Neven Ivetič.
3. SNL vzhod
Rezultati 19. kroga: Tromejnik - Od-ranci 2:2 (2:1), Beltinci - Hotiza 2:2 (0:1), Črenšovci - Tišina 0:1 (0:1), Kema Pucon-ci - Turnišče 0:0, Panonija Gumi center - Bistrica 0:2 (0:1), Apače - Bakovci 1:4 (1:1), Veržej - Čarda 0:1 (0:0).
1. BELTINCI	19	10	5	4	37:19	35
2. ČARDA	19	10	5	4	34:24	35
3. BAKOVCI	19	8	8	3	33:17	32
4. TIŠINA	19	8	7	4	32:22	31
5. TROMEJNIK	19	9	4	6	43:34	31
6. ČRENŠOVCI	19	8	5	6	34:28	29
7. TURNIŠČE	19	7	7	5	30:25	28
8. VERŽEJ	19	9	1	9	31:35	28
9. ODRANCI	19	8	3	8	32:32	27
10. BISTRICA	19	6	8	5	23:19	26
11. APAČE	19	6	5	8	22:30	23
12. HOTIZA	19	6	3	10	30:42	21
13. KEMA PUCONCI	19	4	4	11	19:38	16
14. PANONIJA	19	0	3	16	7:42	3
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 15. KROGA: Podlehnik - Slovenja vas 2:1, Videm - Holermuos Ormož 0:3,. Gorišnica - Mark 69 Rogozni-ca 0:0, Dornava - Skorba 3:1, Gerečja vas Unukšped - Pragersko 5:2, Zavrč - Tržec 3:2.
1.	HOLERM. ORMOŽ 15 9 3 3 27:17 30
2.	PODLEHNIK 15 9 2 4 25:21 29
3.	GEREČJA VAS U. 15 8 3 4 40:29 27
4.	ZAVRČ	15 6 6 3 23:21 24
5.	SKORBA	15 6 5 4 38:29 23
6.	PRAGERSKO 15 6 5 4 25:21 23
7.	GORIŠNICA 15 5 5 5 19:15 20
8.	SLOVENJA VAS 15 4 6 5 17:28 17
9.	VIDEM	15 4 4 7 24:28 16
10.	DORNAVA 15 3 6 6 25:29 15
11.	MARK 69 ROGOZ. 15 4 2 8 31:36 14
12.	TRŽEC	15 2 1 12 20:40 7
VIDEM - HOLERMUOS ORMOŽ 0:3 (0:1)
STRELCA: 0:1 Jambriško (32), 0:2 Prapotnik (50), 0:3 Jambriško (76).
VIDEM: Trafela, Kokol, Topolovec, Hro-vat, Bračič, Koprek, Šipek, Ostroško, Ovčar, Ciglar, Bedrač. Trener: Franc Pani-kvar.
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Trstenjak, Goričan, Tušek, Jurčec, Rajh, Plohl, Jambriško, Govedič, Gašparič (Ropoša), Prapotnik (Kolarič). Trener: Darko Lah.
PODLEHNIK - SLOVENJA
VAS 2:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Beloševič (16), 2:0 Vinko (32), 2:1 Zupanič (74).
PODLEHNIK: Grabrovec, Lesjak( Podgoršek), Frlež, Topolovec, Polajžer, Emer-šič, Zeleznik, Vinko, Beloševič (Toplak), Koren, Milošič. Trener: Dušan Hvalec.
SLOVENJA VAS: Matjašič, Pulko (Sarki-čevič), Predovnik, Erhatič, Levstik, Šterbal, Lenart, Ekart, Krajnc Zupanič), Gerečnik, Huzjak (Metličar). Trener: Alojz Podhos-tnik.
ZAVRČ - TRŽEC 3:2 (1:1)
STRELCI: 1:1 M. Kokot (30), 1:1 Zu-panič (38), 1:2 Zupanič (53), 2:2 Zunec (63), 3:2 Gabrovec (73).
ZAVRČ: Cestar, Prelog (R. Kokot), Cvetko, Liber, Gabrovec, Zunec, Serec, Pon-grac, Golob, S. Kokot, M. Kokot ( Breznik). Trener: Milivoj Jamnik.
TRŽEC: Šibila, Zelko ( Bratušek), Kole-dnik, Emeršič, Metličar, Šeliga, Skrbinšek, Mlakar, Pečnik, Zupanič, Nahberger. Trener: Janez Pečnik.
GEREČJA VAS UNUKŠPED - PRAGERSKO 5:2
(2:0)
STRELCI: 1:0 Klajderič (36), 2:0 Vrba-nec (43), 2:1 Dirnbek (47), 3:1 Mertelj (60), 4:1 Mohorko (63), 5:1 Klajderič (82),5:2 Dirnbek (82).
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Toplak (Brencl), Sagadin, Slaček, Vajsbaher, B.Krajnc, Kaisesberher, Vrbanec, Mohorko, Klajderič, Mertelj (Gorše), Ladinek (G. Krajnc). Trener: Ivan Ornik.
PRAGERSKO: Petrovič, Justinek, Kralj, Znuderl, Leskovar, Čelan, Lončarič, Dirn-bek, Kokol (Breznik), Debevec (Kmetec), Robar (Krajnc). Trener: Zvonko Kocjan.
GORIŠNICA - MARK 69 ROGOZNICA 0:0
GORIŠNICA: Roškar, Lapornik, Janže-kovič, M. Bezjak, Šmigoc, G. Bezjak, Bro-dnjak, Bohl, Šterbal (Kovačec), Simonič (Krabonja), Ciglarič. Trener: Gorazd Šket.
MARK 69 ROGOZNICA: Pšajd, Cajn-ko (Kolarič), Hvalec, Dokl, Vauda, Kurbus, Kralj, M. Lah, Markeš, Polanec, Kukovec ( T. Lah). Trener: Martin Potočnik.
DORNAVA - SKORBA 3:1
(1:1)
STRELCI: 1:0 Flos (10), 1:1 Klaneček (43), 2:1 Novak (53), 3:1 Klajžar (88).
DORNAVA: Kekec, Florjanič, Flos, Jurič, Hunjet, Hrga, Rakuša (Klajžar), Kvar, Trunk, Cvetko (Arnuš), Krampelj (Novak). Trener: Ivan Zajc.
SKORBA: Šmigoc, Vogrinec, Perko, Cvikl, F. Klaneček, Škerget (Haunholter), Horvat, Turk, Šijanec, Mlakar, D. Klaneček (Lenartič). Trener: Jeza Darko.
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 15. KROGA: Lovrenc - Le-skovec 4:1, Hajdoše- Markovci 5:1, Grajena - Apače 2:0, Bukovci - Spodnja Polskava 2:1, Boč - Cirkulane 1:0, Zgornja Polskava
-	Podvinci 3:2.
1.	BOČ	15 11 2 2 40:18 35
2.	BUKOVCI	15 9 3 3 38:23 30
3.	GRAJENA	15 8 4 3 31:17 28
4.	APAČE	15 8 4 3 23:17 28
5.	HAJDOŠE	15 8 3 4 41:28 27
6.	CIRKULANE 15 5 5 5 22:23 20
7.	PODVINCI	15 5 3 7 42:31 18
8.	MARKOVCI	15 4 5 6 28:33 17
9.	ZG. POLSKAVA 15 3 6 6 27:33 15
10.	LOVRENC	15 4 1 10 21:37 13
11.	SP POLSKAVA 15 3 3 9 28:50 12
12.	LESKOVEC 15 1 3 11 18:49 6
LOVRENC - LESKOVEC 4:1 (1:0).
STRELCI: 1:0 Lamperger (36), 2:0 Medved (48), 3:0 Lamperger (50), 3:1 Krajnc (69), 4:1 Kozel (75. avtogol).
BOČ - CIRKULANE 1:0 (0:0).
STRELEC: Medik (74).
HAJDOŠE - MARKOVCI
5:1 (3:0).
STRELCI: 1:0 Petek (8), 2:0 Šadl (15), 3:0 Kaučevič (43), 4:0 Kaučevič (50), 5:0 Vogrinec (79), 5:1 Prelog (84).
ZGORNJA POLSKAVA -PODVINCI 3:2 (0:1).
STRELCI: 0:1 Petrovič (40), 1:1 Topolovec (56), 2:1 Polajžar (59), 3:1 Polajžar (69), 3:2 Petrovič (83).
GRAJENA - APAČE 2:0 (1:0).
STRELCA: 1:0 Rojko (42), 2:0 Kokot (76).
BUKOVCI - SPODNJA POLSKAVA 2:1 (2:0).
STRELCA: 1:0 Kos (36), 2:0 Kos (44), 2:1 Jevšenak (59).
LIGA VETERANOV MNZ PTUJ
REZULTATI 11. KROGA: Prepolje -Dornava 1:1, Tržec - Polskava 3:2, Apače
-	Videm 2:1, Savaria Rogoznica - Hajdina 0:0, Markovci - Gorišnica 0:0.
1.	HAJDINA	11 7	4	0	30:7	25
2.	GORIŠNICA	11 5 3	3	23:11	18
3.	POLSKAVA	11 4 6 2	21:12	18
4.	SAVARIA ROGOZ. 11 4 4	3	29:13	16
5.	APAČE	11 4 4	3	21:12	16
6.	MARKOVCI	11 3 4	4	15:32	13
7.	TRŽEC	11 3 3	5	11:30	12
8.	PREPOLJE	11 3 2	6	19:24	11
9.	VIDEM	11 3 2	6	13:27	11
10.	DORNAVA 11 2 3 6 20:34 9
2. SLOV. MLADINSKA LIGA VZHOD
Rezultati tekem 19 . kroga: Aluminij - Pohorje 8:1, Zreče - M.U. Šentjur 3:1, Bistrica - Ormož 2:0, Kozjak Radlje - Drava Asfalti 1:7, Železničar - KrŠKo Posavje 1:1, Kovinar Mb - Nafta 1:4, Era Šmartno - Nissan Ferk, tekma bo v četrtek, 24. 4.
3. NISSAN FERK	18 11	6	1	54:8	39
4. KOVINAR MB	19 11	5	3	62:22	38
5. KRŠKO POSAVJE	19 12	2	5	65:32	38
6. ERA ŠMARTNO	18 11	3	4	53:18	36
7. DRAVA ASFALTI	19 10	4	5	53:23	34
8. BISTRICA	19 8	3	8	59:40	27
9. M.U. ŠENTJUR	19 6	1	12	33:66	19
10. POHORJE	19 4	2	13	29:52	14
11. NAFTA	19 4	0	15	38:80	12
12. KOZJAK RADLJE	19 3	3	13	14:59	12
13. ORMOŽ	19 2	2	15	16:131	8
14. ZREČE	18 0	1	17	7:94	1
1. ALUMINIJ	19	16	1	2	71: 11	49
2. ERA ŠMARTNO	18	15	1	2	91:10	46
3. DRAVA ASFALTI	19	13	2	4	56: 24	41
4. NISSAN FERK	18	13	1	4	60: 21	40
5. ŽELEZNIČAR	18	11	4	3	55: 24	37
6. KRŠKO POSAVJE	19	11	3	5	57: 27	36
7. NAFTA	19	11	0	8	52: 42	33
8. POHORJE	19	7	1	11	39: 54	22
9. BISTRICA	19	5	5	9	25: 52	20
10. KOVINAR MB	19	5	1	13	22: 58	16
11. ORMOŽ	19	4	3	12	28: 77	15
12. KOZJAK RADLJE	19	3	2	14	23: 86	11
13. M.U. ŠENTJUR	19	2	2	15	13: 59	8
14. ZREČE	18	1	2	15	13: 60	5
2. SLOV. KADETSKA LIGA VZHOD
Rezultati tekem 19 . kroga: Aluminij - Pohorje 3:0, Zreče - M.U. Šentjur 0:2, Bistrica - Ormož 6:1, Kozjak Radlje - Drava Asfalti 0:3, Železničar - Krško Posavje 2:1, Kovinar Mb - Nafta 7:0, Era Šmartno - Nissan Ferk, tekma bo v četrtek, 24.4.
1.	ŽELEZNIČAR 18 16 1 1 83:12 49
2.	ALUMINIJ	19 15 3 1 80:9 48
ST. DEČKI NZS VZHOD
Rezultati tekem	20. kroga: .Aluminij
: Mura 1:4, Jarenina	: Kovinar 4:2, Dravograd : Nafta 2:0, Rudar : Drava .Asfalti 0:1, Železničar MB : Maribor Branik 2:1, Kuglerplesk Publ : Era Šmartno 9:1, Krško : Korotan 0:3
1.	KUGLERPLE. PUBL 20	17 2 1 69:6 53
2.	MARIBOR BRANIK 20	15 3 2 65:10 48
3.	RUDAR V. 20	15 2 3 62:10 47
4.	DRAVOGRAD 20	14 1 5 64:31 43
5.	MURA 20	12 2 6 55:28 38
6.	ŽELEZNIČAR MB 20	10 2 8 26:30 32
7.JARENINA	20	9 3 8 45:32 30
8.	DRAVA ASFALTI 20	9 3 8 23:27 30
9.	ALUMINIJ 20	5 3 12 30:41 18
10.	KRŠKO 20	5 2 13 19:35 17
11.	ERA ŠMARTNO 20	4 2 14 12:76 14
12.	NAFTA 20	4 1 15 21:63 13
13.	KOVINAR 20	3 3 14 22:66 12
14.	KOROTAN 20	3 1 16 14:72 10
DK
Kickboks • Svetovni pokal
Nadja in Matej Sibila, Marcel Fekonja, Sabina in Sandi Kolednik ter Milan Korotaj zmagovalci
V dvorani UŠC Leona Štruklja v Mariboru je bilo ob koncu minulega tedna tekmovanje v kikboksu. Odvijala se je ena od tekem za svetovni pokal v semi, light in full kontaktu ter glasbenih katah. Nastopalo je 210 tekmovalcev in tekmovalk iz 13 držav, kar je veliko manj kot so prireditelji pričakovali. Med njimi jih je bila skoraj polovica iz slovenskih klubov. Tekmovanje je bilo odprtega značaja, tako da so ob kikboksarjih nastopali tudi tekvan-doisti, boksarji in drugi. Največ uspeha so imeli predstavniki slovenskih klubov, ki so osvojili kar 20 prvih mest. Matej in Na-dja Šibila ter Marcel Fekonja, nosilci zlatih obličij s svetovnega prvenstva pred dvema letoma v Mariboru, so tudi tokrat dokazali, da so zasluženo v vrhu tega športa.
Dobri dosežki so razveselili tudi selektorja reprezentance Vladimirja Sitarja: » Nastopalo je 32 reprezentantov, glede na oslabljeno konkurenco vsi niso imeli možnosti prikazati tega, kar znajo. Večina jih je dobro izrabila tekmovanje in dokazala dobro pripravljenost. Na nadarjenost je opozorilo nekaj mlajših tekmovalcev in tekmovalk. Vesel sem, da so se naši fantje izkazali tudi v full kontaktu, kjer doslej nismo imeli uspehov. Ob koncu maja bo reprezentanca nastopila na tekmovanju za
Milan Korotaj (Ormož)
Foto: FS
Foto: FS
Matej Šibila (Ptuj)- na zmagovalnih stopničkah
svetovni pokal v Piacenzi v Italiji in po njej bom določil reprezentance za oktobrsko svetovno prvenstvo v Parizu.«
Na tekmovanju je nastopalo tudi 15 tekmovalcev iz Ptuja in Ormoža. Posebej so se izkazali:
SEMI KONTAKT:
Nadja Šibila (1. mesto nad 65 kg), Matej Šibila (1. mesto do 94 kg), Sandi Kole-dnik (1. mesto do 63 kg), Sabina Kolednik (1. mesto do 50 kg), Jurček Horvat (2. mesto do 57 kg) - vsi Ptuj.
LIGHT KONTAKT:
Nadja Šibila (1. mesto nad 65 kg), Marcel Fekonja (1. mesto do 69 kg), Boštjan Kralj (3. mesto do 79 kg) oba Ptuj, Milan Korotaj (2. mesto do 63 kg - Ormož)
FULL KONTAKT:
Milan Korotaj (1. mesto do 63 kg - Ormož), Boštjan Gašljevič (3.mesto do 63 kg), Robi Kolarič (3. mesto do 75 kg), Da-mir Hasanagič (3. mesto do 81 kg), David Rupnik (3. mesto do 86 kg) - vsi Ptuj.
V absolutni kategoriji članic v semi kontaktu je Nadja Šibila osvojila prav tako 1. mesto in tako postala najuspešnejša tekmovalka tekmovanja.
Franc Blodnjak
Odbojka • 1. državna odbojkarska liga
Odbojkaricam Benedikta četrto mesto
Odbojkarice Benedikta so letos v svoji prvi sezoni v prvi državni odbojkarski ligi naredile izjemen vtis, saj tudi najve~ji optimisti niso pri~akovali, da bodo varovanke Zorana Kolednika igrale v kon~ni-ci. V rednem delu so v 18 krogih dosegle 39 to~k, kar je zadostovalo za ~etrto mesto. V kon~ni v pol-finalu so bile 3-krat premagane od ekipe Hit-a iz Nove Gorice. V boju za tretje mesto pa so odigrale dve tekmi z ekipo Sladki greh iz Ljubljane. Prvo v Ljubljani, kjer so izgubile z rezultatom 3:2.
Drugo tekmo so odbojkarice Benedikta (Raj{pova, [tumperova, Hauptmanova, [auperlova, Hol~e-va, Črešnarjeva, Krajn~eva, Šijan-~eva, T. Borkova, J. Borkova, Lon~ari~eva, Šauperlova) odigrale v sredo, 16. aprila v športni dvorani v Lenartu. Ljubljan~anke so bile tudi na tej tekmi mo~nejše in so zmagale z rezultatom 1:3 in tako osvojile 3. mesto v kon~nici.
Doma~inke so v zadnji tekmi nastopile brez obeh Ameri~ank (Coolter Brook in Rundle Brook), ki sta že odpotovali, kljub temu pa so se dobro upirale gostjam iz Ljubljane. Prvi niz so z rezultatom 25:23 dobile doma~inke, tudi drugi niz je bil enakovreden, a se je zaklju~il v korist gostujo~e ekipe, ki je dobila tudi tretji in ~etrti niz,
Strelstvo
Odbojkarice Benedikta so v svoji premierni prvoligaški sezoni osvojile ~etrto mesto.
v katerih sta namesto Ameri~ank v ekipi Benedikta zaigrali mladi osnovnošolki Jasmina in Tamara Borko. Po tekmi pa so Ljubljan-~anke prejele medalje za doseženo tretje mesto.
Trener Zoran Kolednik ocenjuje sezono: »Sezona je bila več kot uspešna, na koncu nam ni uspelo zmagati v polfinalu in tudi ne sedaj v malem finalu, čeprav smo glede na situacijo prikazali dobro igro. Tudi ko smo bili kompletni, nam je zelo malo zmanjkalo proti ekipi Hit Nova Gorica. Sezona je bila zelo uspešna in moramo biti zadovoljni, kajti tudi najve~ji op-
timisti tega niso pri~akovali.« Na vprašanje, ali se Američanki vračata, pravi: »Jaz upam, glede na pogovore, ki smo jih imeli, naj bi. Pa tudi ekipa si želi, da bi ostala takšna, kot je bila to sezono in še s katero igralko na mestu napadal-ke. Da bi lahko naredili korak naprej, rabimo močnejšo napadalko. Če pa ne ti dve igralki - čeprav bi bilo najbolje zaradi ekipe, da bi nadaljevali to delo - pa v skrajnem primeru upam, da prideta drugi dve. V vsakem primeru potrebujemo dve tujki.«
Zmago Šalamun
Za Kidričani sanjska sezona
Ob zaključku sezone z zračnim orožjem moramo izpostaviti odlične rezultate ekipe Kidričevo-Tenzor v streljanju s pištolo.
Skozi vso sezono so s konstantnimi rezultati dominirali v državnem okviru in zmagali v vseh 7 krogih državne lige.
Osvojili so naslov ligaškega državnega prvaka v ekipnem točkovanju, k temu pa je Boštjan Simonič dodal še naslov ligaškega prvaka med posamezniki.
Z državnega prvenstva so strelci prinesli srebrne kolajne kot ekipa, Boštjan pa je bil neprizanesljiv do svojih tekmecev in premagal vso konkurenco ter osvojil naslov državnega prvaka.
Boštjan Simonič in Cvetko Lju-bič sta prispevala kar 12 nastopov za izbrano državno reprezentanco in si s potrjenima mednarodnima normama zagotovila nastope na mednarodnih tekmovanjih evropskega kakor tudi svetovnega nivoja. Pred njima ostajata še dve tekmi za svetovni pokal in zatem, glede na presojo selektorja Roberta Teržana in pokazano formo, še evropsko prvenstvo novembra na Švedskem.
Ker pa ekipa nista samo Boštjan in Cvetko, naj predstavimo še Jurčeka Lamota in Simona Simo-niča. Oba sta veliko prispevala k ekipnim uspehom, čeprav sta se med posamezniki odrezala nekoliko slabše. Jurček je v sezono štar-tal nekoliko slabše in proti koncu s 16. mestom na državnem prvenstvu dokazal, da je odličen strelec. Ker je v dobri strelski formi, z zanimanjem pričakujemo tekme z malim kalibrom.
Simon je po dobrem začetku sezone "zabredel" v rezultatsko krizo, kar je bila posledica poškodbe desne roke in izostanek treninga.

3S- ,
. 'f
ř I o>II i ! v o	ti 'a

Strelci ekipe Kidričevo-Tenzor

Priložnost pa bo vsekakor poizkušal najti na malem kalibru in potrditi, da so slabi rezultati le prehodnega značaja.
Z velikim zanimanjem pa smo spremljali edino "puškarsko" zasedbo v naši ožji okolici. Za ekipo Kidričevo-Tenzor tekmujejo Aleš Ivančič, Aleksander Zelko in Go-razd Maloič. V kategoriji ml. mladincev pa se jim je pridružil Gregor Kmetec.
Skozi sezono so stopnjevali rezultate in zmagali v III. ligi. S tem so si priborili kvalifikacije za II. ligo, kar pa pomeni, da jih v bodoče, seveda ob uvrstitvi v 2. ligo, čaka ostrejša konkurenca. To pa lahko za seboj potegne tudi boljše rezultate.
Letos se jim njihov prvi nastop na DP ni posrečil, čeprav so bila njihova pričakovanja (ekipno med deseterico) realna. Na koncu so pristali na 19. mestu. Dobro pa se je odrezal Gregor Kmetec, ki je v
svoji konkurenci, kljub slabi zadnji seriji, zasedel 26. mesto. REZULTATI Z DP: Posamezno: 1. Boštjan Simonič 669,0 (571), 11. Cveto Ljubič 557, 32. Simon Simonič 547
Ekipno: 2. Kidričevo-Tenzor 1675 Liga 7. krog:
Posamezno: 1. Cveto Lljubič 581, 6. Boštjan Simonič 568, 22. Simon Simonič 547
Ekipno: 1. Kidričevo-Tenzor 1696 LIGA SKUPNO: Ekipno: 1. Kidričevo -Tenzor 105 točk
Posamezno: 1. Boštjan Simonič 3995 krogov PUŠKA DP
Ekipno: 19. Kidričevo-Tenzor 1668
Posamezno: 54. Gorazd Maloič 564, 74. Aleksander Zelko 555, 81. Aleš Petrovič 549
26. Gregor Kmetec 354
DK
Ljutomer • Prve letošnje kasaške dirke
Sest zmag gostiteljev
V organizaciji kasaškega kluba Ljutomer so minulo nedeljo potekale uvodne letošnje kasaške dirke.
Foto: MS
Dave MS (Marko Slavič ml., Ljutomer - levo) je v najhitrejši dirki dneva premagal Dena MS (Marko Slavič, Ljutomer - desno).
V sedmih točkah sporeda je nastopilo 51 kasačev iz šestih slovenskih in enega srbskega kluba, med 1500 gledalci pa je bila prisotna tudi številna delegacija iz Srbije in Črne gore na čelu s predsednikom Kasaške zveze Srbije in Črne gore Banetom Juriši em. Gledalci so v sončnem vremenu spremljali številne zanimive dirke, v ospredju pa so bili po pričakovanju gostitelji, ki so zmagali v šestih od sedmih točk sporeda. Prednjačila sta Marka Sla-viča (oče in sin), ki sta dobila tri dirke, v najhitrejši dirki dneva pa je Dave MS (Marko Slavič ml., Ljutomer) s kilometrskim dosežkom 1:15,4 presenetljivo premagal zmagovalca lanskega derbija
ter najhitrejšega kasača na slovenskih hipodromih Dena MS (Marko Slavič, Ljutomer). Na tokratnih kasaških dirkah so trije kasači slavili prvič v karieri in sicer Fanta II (lože Hojs, Ljutomer), Lucijan (Stanko Sraka, Ljutomer) in Dallas MS (Marko Slavč, Ljutomer).
Naslednje kasaške dirke bodo v nedeljo, 27. tega meseca, na mariborskem hipodromu v Kam-nici, na ljutomerskem hipodromu pa bodo kasači znova nastopili 4. maja.
Zmagovalci uvodnih kasaških dirk sezone na ljutomerskem hipodromu; prva dirka, 3- do
12-letni kasači z zaslužkom do 50.000 tolarjev, 1600 m: Fanta II (lože Hojs, Ljutomer) 1:18,9; druga dirka, 3- do 12-letni kasači
z zaslužkom do 110.000 tolarjev; 1600 m: Lucijan (Stanko Sraka, Ljutomer) 1:19,8; tretja dirka, 3-do 12-letni kasači z zaslužkom do 230.000 tolarjev, 1600 m: Dallas MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:21,4; četrta dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 350.000 tolarjev, 1600 m: Racy Vita (Martin Mars, Po-savje Krško) 1:19,7; peta dirka, 3-do 12-letni kasači z zaslužkom do 550.000 tolarjev, 1600 m: Sami Boy (Andrej Antolin, Ljutomer) 1:17,8; šesta dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 1.300.000 tolarjev, 1600 m: Davos MS (Marko Slavič ml., Ljutomer) 1:17,1; sedma dirka, 3- do 12-letni kasači, 1600 m: Dave MS (Marko Slavič ml., Ljutomer) 1:15,4.
Miha Soštarič
Pričetek šole golfa v soboto, 3.5.2003.
Prijave se zbirajo na recepciji igrišča.
GllŠif I
2251 Ptuj, Mlinska 13, tel.;-^386(2)788 91 10, fax;+386(2)78891 ll,E-mall;golf@golfinvest-ptuj.si
RADIOllITEDNIK
Direktor: Božidar Dokl Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35.
v
Štajerski
J J r \
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc
Pomočnica odg. urednika:
Liljana Vogrinec Urednik športnih strani: Jože Mohori~ Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribari~ Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohori~ Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Jože Bra~i~, Majda Goznik, Viki Klemen~i~ Ivanuša, Franc La~en, Martin Ozmec Lektor: Boštjan Metli~ar
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16.
Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naro~nina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.
Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~-ko 25. ~lena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89.
E-mail uredni{tva: tednik@ amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8'98,e»l04;3
Odgovorni urednik: Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredništva: (02) 749 34 25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat Telefon studia (za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E.mail:
nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga: Simona Krajnc Pavlica Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39 narocila@radio-tednik.si Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 27. KROGA: Dravograd - Gorica, Ljubljana - Rudar, CMC Publikum - Mura, Sport Line Koper - ERA Šmartno, Maribor Pivovarna Laško -Primorje. V tem krogu je prosta ekipa Vega Olimpija.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA: Aluminij - Izola, Železni~ar - NK Ptuj Drava (nedelja ob 16.30), Zagorje - Domžale, Krško Posavje - Nafta, Jadran Pivovarna Mahni~ - Bela Krajina, Križevci - Livar, Triglav - Dravinja, GPG Grosuplje -Goriška brda.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - SEVER
PARI 20. KROGA: Vransko - Paloma, Šmarje pri Jelšah - Male~nik, Bistrica - Središ~e, Fužinar - Stojnci, Hajdina - Šoštanj, Mons Claudius - Krško Posavje, Pohorje- Kozjak Radlje - vsa sre~anja v soboto ob 17.00 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 20. KROGA: Odranci - Panonija Gumi center, Bistrica - Kema Pu-conci, Bakovci - Črenšovci, Čarda - Beltinci, Hotiza - Tromejnik, Turniš~e -Apa~e, Tišina - Veržej (vse tekme v nedeljo, 27. 4., ob 16.30 uri).
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 16. KROGA: SOBOTA OB 17.00: Mark 69 Rogoznica - Gere~ja vas Unukšped, Pragersko - Podlehnik, Slovenja vas - Dornava; NEDELJA OB 10.30: Skorba - Videm; NEDELJA OB 17.00: Holermuos Ormož -Zavr~, Tržec - Gorišnica.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 16. KROGA: SOBOTA OB 17.00: Cirkulane - Lovrenc, Spodnja Polskava - Grajena, Apa~e - Hajdoše, Markovci - Zgornja Polskava; NEDELJA OB 11.00: Leskovec - Bukovci; NEDELJA OB 17.00 Podvinci -Bo~.
LIGA VETERANOV MNZ PTUJ
PARI 12. KROGA - ČETRTEK OB 17.30: Gorišnica - Tržec; PETEK OB 17.30: Dornava - Rogoznica, Hajdina - Apa~e, Videm - Markovci, Polskava
-	Prepolje.
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
PARI 22. KROGA: Velika Nedelja - Inles Riko (sobota ob 19.00), Slovan
-	Mobitel Prule 67, Pivka Perutninarstvo - Termo, Rudar Trbovlje - Cimos Koper, Trimo - Prevent, Celje Pivovarna Laško - Gorenje.
1. B SRL - MOŠKI
PARI 21. KROGA: Gorišnica - Chio Kranj (sobota ob 19.30), Ormož -Istrabenz plini (sobota ob 20.00), Gorica Leasing - Dol TKI Hrastnik, ~rno-melj - Pekarna Grosuplje, Sevnica - Dobova, Novoles - Mitol Pro Mak.
1.	B SRL - ŽENSKE
PARI 9. KROGA KONČNICE: Mercator Tenzor Ptuj - Polje (petek ob 19.00), Velenje - Keting Ajdovš~ina, Zagorje - Inna Dolgun.
2.	SRL - MOŠKI
PARI 21. KROGA: Drava Ptuj - Mokerc (sobota ob 17.00), Sviš - Šmartno 99, Radovljica - Gr~a Ko~evje, Arcont Radgona - Ajdovš~ina, Atom Krško - Cerklje, Krim - Razkrižje.
KOLESARSTVO
Kolesarski klub BIKE EK - HALOZE 2002 bo 2. maja, s pri~etkom ob 15.00 uri organiziral vožnjo na Bo~. Dolžina proge je 10,5 kilometra, start pa bo ispred Štatenberga.
Danilo Klajnšek
VELIKI PRVOMAJSKI TURNIR V ŠAHU
šahovsko društvo Ptuj prireja 3. maja, s pri~etkom ob 9.30 uri, v gasilskem domu, Natašina pot 1a, veliki nagradni prvomajski šahovski turnir v pospešenem šahu s tempom igre 15 minut za partijo po igralcu. Ljubitelji šaha vabljeni!
JankoBohak
STRELSTVO
V po~astitev dneva upora proti okupatorju, 27. april, organizira Strelski klub Ptuj veliko republiško strelsko tekmovanje z revolverjem in pištolo velikega kalibra, ki bo v soboto, 26. aprila, ob 9.00.
Zaradi dela na streliš~u v Babosekovi grabi bo tekmovanje na streliš~u v Mariboru, kjer se pri~akuje prek petdeset ekip. Turnir je hkrati tudi prvo kolo državne lige. V po~astitev dneva upora tretji~ zapored SK Ptuj in trgovsko podjetje Star organizira tekmovanje za pionirje III Turnir Star.
SI
KARATE
Karate sekcija TVD Partizan Ljutomer pripravlja to soboto, 26. aprila v športni dvorani OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru šesti mednarodni karate turnir »Ljutomer Open 2003«. Organizatorji turnirja, ki ga pripravljajo v okviru prireditev »Leto športa« ob stoletnici obstoja Murskega Sokola
-	sedanjega TVD Partizan Ljutomer, pri~akujejo okrog 300 tekmovalcev. Tekmovanje v katah se bo pri~elo ob 10., športne borbe pa ob 12. uri.
KASAŠKE DIRKE
Kasaško društvo Kamnica je zaradi premajhnega števila prijavljenih ka-sa~ev predstavila dirke za nedolo~en ~as. Na mariborskem hipodromu bi se kasaške dirke morale odvijati to nedeljo, 27. aprila, vendar je bilo do dolo~enega roka (torek, 22.04.2003) prijavljenih le 20 kasa~ev, zato so bili primorani dirke odpovedati. V okviru Kasaške zveze Slovenije bodo naslednje kasaške dirke tako 4. maja 2003 na ljutomerskem hipodromu.
MŠ
Rokomet • 1. B SRL (ž)
Mercator Tenzor - Zagorje 34:20 (17:5)
Mercator-Tenzor: Lakiceva, Šin-cekova, Šijanceva 3, Puckova 3, Radekova 6 (2), Černejeva 8, Potočnikova, Ramšakova 3, Brumnova, Hameršakova 2, Kelenčeva, Podvr-škova 1, Majnikova 1, Raukovičeva 7. ^
Že po prvih minutah so gostiteljice pridobile prednost nekaj zadetkov. Te so dosegale s protinapadi, ki jih gostje niso mogle ubraniti.
Trener Hebar je v igro poslal tudi Šijančevo, ki je po nekaj mesecih mirovanja zaradi poškodbe ponovno uspešno zaigrala. Razigrala se je tudi "veteranka" Černejeva, ki je dosegala zadetke kot v "mladih" letih.
V nadaljevanju smo bili priča nepremišljeni igri Ptujčank, ki so
jih gostje pošteno izkoristile, in če bi jim še uspevali zadetki iz najstrožjih kazni, bi bil rezultat zelo tesen. Izredno razpoložena vratar-ka Lakičeva je izvajalke sedemme-trovk spravljala v obup, saj jih je od 11 kar 7 ubranila.
Na srečo so se gostiteljice pravočasno zbrale, igra je ponovno stekla, uspešno so zaključevale napade v obrambi pa pravočasno zaustavljale gostje, da ni bilo še več sedemmetrovk, ki sta jih sodnika J. Cvetko in B. Kavalar iz Celja morala dosojati.
Drugi del igre je bil zelo tesen in Ptujčanke si tega ne bi smele dovoliti, saj jih do končnega cilja ločita le še dve tekmi, ki ju vsekakor morajo dobiti.
anc
Judo turnir v Srednji Bistrici
Na turnirju v Srednji Bistrici pri Lendavi so uspešno nastopili mladi judoisti iz JK Juršinci.V konkurenci letnikov 1993 in mlajših so se dobro odrezali, saj sta Barbara Rižnar (do 29 kg) in Benjamin Marin (do 40 kg) osvojila prvi mesti; druga mesta so osvojili: Julija Hrga (do 29 kg), Patrik Kokol (do 30 kg), Jan Horvat (do 35 kg) in Katarina Horvat (do 38kg) ; tretja mesta so osvojili: Gregor Vesenjak (do 30 kg) in Tomaž Slodnjak (do 38 kg), peta pa je bila Urška Rižnar (do 29 kg).	(Danilo Klajnšek)
Strelstvo
SK Ptuj zmagovalec državne lige za mladince
Kon~ano je tekmovanje v državni ligi za mladince v streljanju z zra~-no pištolo. Ekipni zmagovalec je SK Ptuj v sestavi: Simon Fras, Sebasti-jan Molnar in Simeon Gonc.
Mladinci Ptuja so si zraven pokala ekipnega državnega zmagovalca v slabih petnajstih dneh priborili še pokal ekipnega ligaškega zmagovalca. V ekipni konkurenci se ve~ ni dalo dose~i.
SI
SD Juršinci prvaki državne lige med mlajšimi mladinci
S sedmim krogom državne lige za mlajše kategorije, se je v Ljubljani kon~ala sezona streljanja z zra~nim orožjem v državnih ligah. V disciplini zra~na pištola so mlajši mladinci SD Juršinci še drugi~ zapored osvojili skupno zmago med ekipami. V zadnjem kolu so s 1046 krogi osvojili drugo mesto, zmagala pa je ekipa SD Domžale s 1048 krogi. Posamezno so juršinski strelci dosegli naslednje rezultate: prvo mesto je osvojil Simon Simoni~ s 366 krogi, drugo mesto je zasedel Rok Pu~ko s 365 krogi, Gregor Moleh je z osebnim rekordom 346 krogov zasedel 6 mesto, Simon Druzovi~ pa s 315 krogi dvajseto mesto.
Med dekleti je Nina Pavlin s 312 krogi zasedla 4 mesto. V skupnem seštevku lige med posamezniki, je Simon Simoni~ s sedmimi zmagami že tretjo sezono zapored slavil skupno zmago, na stopni~kah se mu je z drugim mestom še najbolj približal klubski tovariš Rok Pu~ko, tretje me-
sto pa je osvojil Rok Ivanc iz Grosupljega. Med dekleti je v skupnem seštevku Nina Pavlin zasedla tretje mesto.
Zaklju~ek tekmovalne sezone bo za juršinske strelce v nedeljo, 27. aprila, ko v zadnjem krogu gostijo tekmovalce, ki tekmujejo z zra~no pištolo v mednarodni "FIRST" ligi. Tekmovanje bo potekalo v ve~na-menskem prostoru Oš Juršinci s pri-~etkom ob 10 uri.
P. D.
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
PARCELO v Belskem Vrhu in 1 ha gozda v Medribniku prodam. Tel. 041 396-514._
V POSLOVNEM centru Drava, Osoj-nikova 9, Ptuj (nad A-banko) prodamo lokal v izmeri 43,32 m2. Informacije na tel. 748-14-90.
HIŠO NA Ptuju in garsonjero kupim. Tel. 041 633-798._
DVOSTANOVANJSKO hišo v Ormožu prodam, v račun vzamemo stanovanje v Ormožu. Tel. 33-26-609 ali 041 978-306.
PRODAM hišo z manjšim vinogradom, Gorenjski Vrh 13 pri Zavrču. Tel. 761-20-81 ali 753-55-31.
MLADA DRUŽINA najame 1- ali 2-sobno stanovanje na Ptuju ali hišo v okolici. Tel. 031 230-684, 040 716-043.
RAZNO
^uronautic
-	te~aj in izpit za voditelja ~olna, 23. - 25.05., izpit: 7.06.
-	te~aj in izpit Gmdss, 12.in 15.05., izpit: 17.05.
Prijave na tel.: 02/7801150, GSM: 041/359-505 oz. Bevkova 3, 2250 Ptuj

Vrhunska Ameriška kolesa FELT GT SCHWINN že od 52.000,00 sit naprej. Velika izbira CESTNIH, BMX in OTROŠKIH koles. Na voljo že poletna kolesarska konfekcija CASTELLI.
Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel. 771 2241 ali 041 226 522.
RADIOlllTEDNIK
nabiralnik@radio-tednik.si www.radio-tednik.si
IMaročite
Štajerski
z brezplačno prilogo
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

I NAROČILNICA ZA
ŠtajerskiTWaUtli
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Podravski gospodarski kompas, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
I Ime in priimek:. I Naslov:_
Pošta:.
Davčna številka:
I I I I I
I Telefon:_
I Datum naročila: .
I Podpis:_
I
RADIO TEDMK Ptuj i.... Raiieva 6 2250 Ptuj
OBČINA PODLEHNIK
Na podlagi 5. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 39/99, 46/01 in 81/02) ter Odloka o istovetnosti simbolov Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 24/02-VII. točka) Komisija za priznanja Občine Podlehnik
objavlja
RAZPIS
za zbiranje predlogov za priznanja Občine Podlehnik 1.
Razpis se daje za naslednja priznanja Občine Podlehnik, ki bodo podeljena ob občinskem prazniku:
1.	zahvalna listina Ob~ine Podlehnik
2.	priznanje Ob~ine Podlehnik
3.	zlata plaketa Ob~ine Podlehnik
2.
Pogoji za dodelitev priznanja:
Podeli se lahko posameznikom, skupinam, organizacijam in skupnostim, podjetjem, društvom, zavodom ter drugim pravnim osebam za življenjsko delo oziroma za izjemne uspehe na posameznih podro~jih življenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu Ob~ine Podlehnik.
3.
Drugi podatki, ki morajo biti zajeti v vlogi:
4.	vrsta priznanja,
5.	natan~ni podatki (naslov, datum rojstva - ustanovitve),
6.	kdo je pobudnik,
7.	za katero podro~je se predlaga,
8.	v predlogu za podelitev priznanja morajo biti zajeti naslednji kriteriji (utemeljitev):
9.	opredelitev življenjskega dela, posebne zasluge in izjemni dosežki,
10.	dolgoletno in uspešno delo pri izvajanju in krepitvi organiziranosti,u-sposobljenosti in pripravljenosti, pomembni dosežki na razvojnem in raziskovalnem delu, hrabra dejanja ali drugi izjemni rezultati,
11.	prikaz dosedanjega dela, izraz sedanjih rezultatov in prikaz razvojnih možnosti za izraženo dejavnost,
12.	pomen dejavnosti in podelitev priznanja, za rezultate dela v ob~ini, RS ali tujini.
Pri pobudi je potrebno upoštevati kriterije zastopanja in predstavljanja ob~ine, vrhunske rezultate na dolo~enem podro~ju dejavnosti. V predlogu morajo biti natan~no in kronološko opredeljeni uspehi in posebej predstavljene izjemnosti doseženih rezultatov. Predloge je potrebno posredovati najkasneje do 10 maja na naslov: OBČINA PODLEHNIK Komisija za priznanja in odlikovanja Podlehnik 9 2286 PODLEHNIK
ŽUPAN Vekoslav Fric
Jercator
[]í]D[p©[H]uúa[ítb©Q PODD^
Ormoška cesta 30, Ptuj
PRIREDmiE V APRILU 2003
torek. 29. april ob 16.00 uri
GAME OVER &

Pred prvomajskimi počitnicami bo treba še na koncert dveh najbolj popularnih izvajalcev pri nas
skupine GAME OVER in SEBASTIANA!
Ne zamudite!
s flMvelbMnajboljS sosed
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 787 75 12
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.o.o., Canki[|eva 21, Mailbor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnili predpisov v ponedeljek 28.4.2003
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ TRNOVSKA VAS
-	ob 17.30 vpis pred OŠ VITOMARCI
-	ob 18.00 vpis pred OŠ JURŠINCI
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
šTARTd.o.o., PERS0N0VA1, PTUJ	Vabljeni!
Strgar Majda s.p., Šbiki38, 2250 Ptuj, tel.: 02/ 751 51 81
- Športna konfekcija za otroko in odraslo: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,... - šivanjo po mori (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za močnojše postavo.
W VINOTEKA
Odpiram itts:
delavnik: od 7 do 19 ure, sobota: od 7 do 12 ure
MPC
999,00 SIT 199,00 SIT 199,00 SIT 330,00 SIT
PLAČAŠ 5, DOBIŠ 6
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju
Vinarski trg 11, Ptuj JSOktk^Kur,^ Tel.: 02 78 798 27 AKCIJA:
PENINA POETOVIONA 0.75L SIRUPI PETOVIA1/1
HALOŽAN 0,5L (nepovratna embalaža) ODPRTA RDEČA VINA
LAŠKI, ŠIPON, HALOŽAN, RENSKI R., BELI PINOT o,75L

Umbuška C. 2, Umbuš (kompleks Maries) tel. 02 429 20 00, www.ferina.si
Roietarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. ■Maistrova 29,2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski o.) tel.; 02 780 67 10
Možnost plačila na obrolte, gotovinsid popust _In popust za upol<oience_

1
TROCAL
TROJNO TESNENJE
Izdelujemo in montiramo:
PVC OKNA, VRATA
ROLETE in ŽALUZME
(Evropska kakovost s cert. št. c 1688/98-520-2 SiST 1018 ZAG, Ljubljana)
Ivan Arnuš
s.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576
INSXAPOSOJIIA
[ Garancija: plača, pokojnina, kartice T
.....mf:.....

F
I
ill
za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit ni ovira.
VIVA posredništvo In trgovina, IVIatej Praprotnik s.p., Piviiova ul. 19,2250 Ptuj, p.e. Caibva 4,2000 Maribor
tel.: 02/25 25 152, GSM: 041/325 923
Vsak četrtek ob 20.00 uri
n
7
SMS
13 Navlhanks - Ti, ti naviiianka	4
12 Modrijani - Ajda na polju	3
11 Vesele Štajerke - Sreča se vrne	13
10 Alpski kvintet-iVIali raj	1
09 Peter Fink - Morska pravijica	7
08 AnjaBurnIk s prijatelji-Hupe	2
07 Štrk-IVloj muzikant	6
06 Sicer-Dolina mojih sanj	5
06 Storžič -Le za trenutek	12
05 Kraški kvintet-Burja in teran	11
03 Dvojčici z Janezom - Pet krat po deset	10
02 Veseli planšarji - Ko grem na vrh gora	8 01 F. Potočar s Podllpškiml fanti - Pojdi sanjam naproti 9
Glasovanje s sporočili SMS:041/818-666
Za POSKOČNIH 13 od20.00 do 22.00 Za VEUČASTNIH 7 od 22.00 do 24.00
1	Karmen Stavec - Lep poletni dan
2	Slapovi - Dol na Kreto
3	Boštjan Konečník - Špilaj, Boštjan, špilaj
4	Lukas - Zvončki in trobentice
5	Karmen - Ti si angel moj
6	Luciano - Potek
7	Nataša - Vračam so
Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666
Poskočnih 13
Glasujem za: _
Veličastnih 7
Glasujem za: _
MEOAMARKETINa d.o.o..p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado založbe MANDARINA prejme:
Milena Fergula, Jastrebci 14,2276 Kog
Prireditvenih
vabimo@radio-tednik.si
Gledališče J Koncerti j
hajdina
četrtek, 24. aprila, 20.00, POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO, KD Hajdina; v prosvetni dvorani Hajdina.
MAJÎPERK
Nedelja 27. april, 16.00, ŽUPANOVA MICKA, dramska sekcija KD Podlehnik ; v dvorani v Maj{-perku.
PTUJ
Od petka, 25. aprila do nedelje, 27. aprila^ REVIJA ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN; v gleda-li{~u na Ptuju
Petek, 25. april, 13.00, VESOLJE IN JAZ, gledali{ki studio Gimnazija Ptuj. 16.00, RODOLJUB IZ AMERIKE, KPD Stoperce. 18.00, VAJA ZBORA, gledali{ka skupina PD »Franceta Pre{erna« Videm. 21.00, ŠTIRJE LETNI ČASI, DPD Svoboda Majšperk; v gledališču Ptuj.
Sobota, 26. april, 16.00, VIDEO KLUB, KUD Vitomarci, gledali{ka skupina Kalimero. 18.00, BUTAL-CI GREMO NAPREJ, KD Skorba. 20.00, MAKSEK, KPD »Franček Kozel« Cirkulane; v gledali{~u na Ptuju.
Nedelja, 27. april, 10.00, TRANSVESTITSKA SVATBA, KD Draženci. 14.00, TO IMAMO V DRUŽINI, KUD Vitomarci: v gledališču na Ptuju.
VELIKA NEDELJA
Petek, 25. april, 19.00, KRALJ V ČASOPISU, pripravljajo učenci dramskega krožka OŠ Velika Nedelja; v dvorani zadružnega doma v Veliki Nedelji.
MARIBOR DRAMA
Petek, 25. april, 19.30, MILO ZA DRAGO, Shakespeare-Keszeg; VelDvo SNG MB, za izven, premiera.
Sobota, 26. april, 19.30, MILO ZA DRAGO, Shakespeare-Keszeg; VelDvo SNG MB, dramska sobota in izven.
Torek, 29. april, 19.30, MILO ZA DRAGO, Shakespeare-Keszeg; VelDvo SNG MB, dramski torek in izven.
MARIBOR BALET
Petek, 25. april, 20.00, SLOVENSKI GLASBENI DNEVI, koncert zbora opere in baleta SNG Maribor, dirigent Stane Jurgec, orgle Renata Bauer; Stolna cerkev Maribor.
Delavnice J
ORMO@
Petek, 25. aprila, 17.00, BRANJE ZA DUŠO - BIBLIOTE-RAPIJA, predavanje z delavnico organizira knjižnica Franca Ksav-ra Meška v sodelovanju z Gimnazijo Ormož, predaval bo Mirko Nidorfer; v prostorih Gimnazije Ormož.
Pohodi
Razstave
LOVRENC NA DR. POLJU
Sobota, 26. april, 19.00,p0-MLADNI KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA TALUM KIDRIČEVO, kot gost bo nastopil Mešani pevski zbor PD Cirkovce; v kulturni dvorani v Lovrencu.
MAJ[PERK
Sobota, 26. april, 19.00, LETNI KONCERT NARODNE PESMI,
skupaj z ženskim pevskim zborom iz Žetal; v dvorani TVI Majš-perk.
MARIBOR
Danes, 24. aprila, 19.30, DUET RITMO CLASSICO, v okviru 6. abonmajskega koncerta; v Kazin-ski dvorani SNG Maribor.
Kino
J
J
Sobota, 26. april, 6.30, IZLET NA LEPENATKO, z železniške postaje na Ptuju. Dodatne informacije na telefon 041 863 544.
Sobota, 26. april, 6.30, VELIKO KOZJE - LISCA, odhod z železniške postaje na Ptuju.Prijave v pisarni PD.
PTUJ
Od četrtka, 24. do nedelje 27. aprila, 18.00, 8 MILJ. 20.00, TOLPE NEW YORKA.
Od četrtka, 24. aprila, do nedelje
27.	aprila, 16.00, OSTRŽEK.
Petek, 25. april, 17.30, ČLO-VEČNOST-L/HUMANITE PREDSTAVA KPŠ.
MARIBOR
PARTIZAN, 24., 25., 28., 29. aprila, 18.00, 20.00 in 22.00, JOHNNY ENGLISH.
26. in 27. aprila, 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00, JOHNNY ENGLISH.
GLEDALIŠČE, 24., 25., 26., 27.,
28.	in 29. april, 16.30, BREZ POVRATKA 2; 18.30 in 21.00, REKRUT.
UDARNIK, 24., 25., 26., 27., 28. in
29.	april, 17.00, DRŽAVNA VARNOST; 19.00 URE DO VEČNOSTI; 21.30 SONČEVE SOLZE.
TV Ptuj )
Sobota, 21.00 in nedelja 10.00:
Glasbena oddaja »10 let Va-gabundov« na prireditvi kot gostje nastopajo priznani Slovenski glasbeniki. Poljudna oddaja Rudija Klariča »Kako biti zdrav in zmagovati«.
Srečanja J
DRA@ENCI
Petek, 25. april, 19.00, PETKOV KULTURNI VEČER, s pevci Kvartet 2x2, Kvintetom Dur iz Rogoz-nice in Moškim pevskim zborom Komunala Ptuj; v vaškem domu Draženci.
PTUJ
Petek, 25. aprila, 20.00, TAJVAN, potopisno predavanje; v CID-u na Ptuju.
Nedelja, 27. april, BLAGOSLOV KONJEV, pred cerkvijo Leopolda Mandiča.
VIDEM
Sobota, 26. april, 9.00, OGLED TURISTIČNE VASI HALONGA,
na območju vinsko turistične ceste; v dvorani občine Videm.
Revije
J
J
PTUJ
Petek, 25. aprila, 11.00, TRADICIONALNA RAZSTAVA, v
počastitev 50. obletnice izdaje pesniške zbirke Pesmi štirih. Dogodek bo popestril kvartet saksofonistov; v prostorih knjižnice Gimnazije Ptuj.
PTUJ
Danes 24. aprila, 18.30, 4. OBMOČNA REVIJA MALIH PEVSKIH SKUPIN IN MANJŠIH PEVSKIH ZBOROV; glasbena šola Ptuj.
Kibla
J
Petek, 25. aprila, 20.00, HM Office 2010, avtorja Staneta Špe-gla; v Multi Medijskem Centru KIBLA v Mariboru.
Mali oglasi
STORITVE
INŠTRUKCIJE iz matematike in angleščine za osnovne in srednje šole. GSM 041 753-321, Irena Veselič, s.p., Kraigherjeva 25, Ptuj
KOKOŠI nesnice, rjave, stare eno leto, za zakol ali nadaljnjo nesnost, cena 200 sit/kos, prodajamo. Meglič, Skorba 23.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356.
UGODNO prodajamo stenske obloke, debeline 12, 16 in 20 mm, bruna in talne obloge od I. do III. kvalitete, za večje količine dostava brezplačna. Tel. 03 57 62 345, 03 752-12-00, GSM 041 647-234, Tinles, d.o.o, Križevec 18, Stranice.
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190.
GSM in RTV servis na Ptuju Branko Kolarič, s.p., P.E. Gobčeva 23 - ob Mariborski cesti pri baru Mitrej. Tel. 041 677-507.
TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.
FRIZERSTVO "BRIGITA", prameni na sto načinov, nova volumen-ska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V Vojko Milen-kovič, dr. vet. med., s.p., Kettejeva ul. 11, Ptuj. Delovni čas: pon.-pet.: 9.-12. in 16.-19., tor.-sob.: 9.-12. Tel. 771-00-82; GSM 040 86 32 52.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
POPRAVILO TV aparatov, video-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj._
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla-šek 91, Podlehnik._
POSOJILO PO VAŠI MERI:- hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let:-gotovinska: podlaga OD, prosta 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetniško in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje
Prireditvenik
Pošljite vabila za objavo v prireditveniku Štajerskega tednika na elektronski naslov: vabimo@radio-tednik.si Objava je brezplačna!
z ' ř a v a : t u 'j y 0 3
"*! Mi,,:',,., ■■ ■—
JUN.
Filatelisticno društvo Ptuj in Pokrajinski muzej Ptuj Vas vabita na odprtje
filatelistične razstave Ptuj 03,
ki bo v četrtek, 8. maja 2003, ob 18. uri, v Miheličevi galeriji na Ptuju.
Razstava je posvečena 110. obletnici Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Ceno\na
revolucija
i od 23.4. do 4. 5.2003
M cene\e\


Sladoled na palčki Lumpi, 7D ml, vanilija s čokolado
Woitliei's0rigimil,125g Starek, gubljana

M- -.«y I,—
nasticiii Kozarei [kristalni vnrec], 200 ml, 50 kosov Noplast, Miren
Akcijska ponudba velja v vseh Mercatorjevih in franšiznih prodajalnah od 23. 4. do 4. 5. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107,1000 Ljubljana.
Brez dvoma Si,
MďCdtOl*.
'najbo^ši sosed
Mali oglasi
BELA TEHNIKA
NOVO*NOVO*NOVO*NOVO Trgovina Elektro - Partner Vida Per-narčič, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon 02/779-40-51, vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov na 6, 12 in 24 obrokov - na trajnik preko GA d.d., Ljubljana. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostranko A4 - 7,00 SIT, obojestransko A4-12,00 SIT,, vezava - 170,00 SIT. Obiščite nas!
DOM - STANOVANJE
GARSONJERO na Ptuju prodam ali oddam. Tel. 051 411-117._
NA BREZPLAČNO stanovanje sprejmemo moškega ali žensko za manjšo pomoč v gospodinjstvu. Tel. 031 592-049
PRODAMO 2,5-sobno stanovanje, I. nadstropje, v Ptuju. Tel. 041 791-040.
PRODAM triinpolsobno stanovanje, mansardno, v Ptuju. Tel. 041 44-99-43.
ŽIČNE MREŽE IN PRIBOR ZA OGRAJE: cinkane, plastificirane, farmer, panelne ... že od 199 sit/m2 (z DDV), tudi montiramo! Žično pletarstvo Rogina, Rajš-pova 15, Ptuj (Bivši Agis) 02 778-87-51 (od 7 do 17.00, sobota do 12.00).
KMETIJSTVO
PRODAM traktorsko škropilnico, 8 m, v zelo dobrem stanju in traktorski dvobrazdni obračalni plug (Land-berg). Tel. 766-01-01.
BIKCE, simentalce, kupim, in telico, simentalko, v 8 mesecu brejosti, prodam. Tel.: 041/263-537.
OKOPALNIK ZA sladkorno peso, šestvrstni, prodam. Tel. 02 578 87 84,
BCS KOSILNICO 127, tračni obračalnik 2250 in rotacijsko kosilnico 165 britev. Tel. 02 777 98-41._
ČEBELJE družine AŽ prodam. Tel. 041 926-528.
VINOGRAD v Janškem Vrhu prodamo ali damo v najem. Tel. 768-13-51._
Prodam ali menjam za hlevski gnoj vino, seno in otavo. Spodnji Velovlek 46, tel. 755 65-11._
PURANE IN PURICE, 6-tedenske, težke 2,20 kg, za nadaljnjo rejo, po 2000 sit za živalm prodajamo. Rešek, Starše 23, telefon 688-13-81.
RODOVNIŠKO kobilo, žrebico in žrebca - po izbiri, prodam. Tel. 031 592-049.
MLADE NESNICE, pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PIŠČANCE DOMAČE reje ugodno prodam. Ekart, Starše 85 b, tel. 027 688-30-21._
KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo prodamo. Cena za kos 150 sit. Farma Lahonci 47, Drago Kele-mina, tel. 719-49-01.
BIRO CVETKO, p.e.žabjaki, ptuj
telefon: 02 745 00 38, 080 13 02, 041 233 666
GOSTINCI POZOR:
Pooblaščeni prodajalec in serviser tiskalnikov STAR - micronics
Servis in prodaja birotehnične opreme
KONICA, KYOCERA-mita...
Kompletni potrošni material:
papir A4, 500 kom že od 663 SIT,
računski trakovi, termo trakovi, kartuše, tonerji...
Vsodelovan/u z D/G/7S SERVIS, Srečko CepuS, s.p., Tmovel/ska c. 2,3000 Cel/e Mojca Cvetko, s.p., Kraigheneva ulica 18,2250 Ptuj
PRODAMO kravo simentalko s teletom. Tel. 031 332-269.
TELICE, plemenske, za pripust na izbiro prodamo. Tel. 755-40-11.
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodamo. Tel. 719-25-01.
NESNICE, rjave ter grahaste, stare 16 tednov, prodam po 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, Cirkovce, tel. 792-35-71._
PRODAM tri breje krave in telico. Tel. 02 719 14 77._
PRODAM 20.000 kg koruze. Tel. 719-00-81._
SAMONAKLADALKO SIP 22 m3, silos kombajn Vihar 80 in obračalnik Favorit 220 prodam. GSM 041 968-395.
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p.
DELO
INFOKOMERC Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. po tel. 041 747-121.
RAZNO
KOI krape od 10 do 15 cm, zlate ribice in lokvanje (za okrasni ribnik) prodam. Tel. 031 259-525.
PRODAM 2500 kosov strešne opeke, zareznik, še nove. Tel. 031 287-139._
KUHINJO, spalnico in dve sobni lončeni peči prodam. Tel. 031 723-149
KUHINJO, komplet s štedilnikom in pomivalnim koritom, ter sedežno garnituro in spalnico prodamo. Boris Lacko, Nova vas pri Ptuju 90, tel. 041 813-722._
BUKOVA drva, metrska ali žagana, z dostavo prodamo. Tel. 03 582 72-12 ali 041 544-270.
BETONSKE zidake 20x40 in dva kubika embalirane mivke na Zgornji Hajdini prodamo. Tel. 031 288-021.
USNJENO GARNITURO prodam za polovično ceno. Tel. 779-52-51.
KUHINJO, rabljeno, prodamo. Tel. 751 04 21._
SVETUJEMO pri vseh vrstah finančnih poslov za pravne in fizične osebe. POSREDUJEMO pri nepremičninskih in premičninskih kreditih in leasingih. POSREDUJEMO pri odkupu terjatev. POSREDUJEMO pri raznih investicijah kot kredit ali naložbo kapitala. POSREDUJEMO pri leasingih avtomobilov, tovornega prometa, avtobusnega prometa, plovil, strojev, že kot lastnina ali kot nakup novega. REALIZACIJA HITRA, DOBA ODPLAČEVANJA OD ENEGA LETA DO PETNAJST LET, OBRESTNA MERA V EVRIH OZ. EOM. Zvezdana Hedžet Svit, s.p., Dobravska 15, 2000 Maribor, telefon 041 672-449.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
RADIOJIITEDNIK
Male oglase sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10
Suhodolčanova ul. 10 2204 IVIIKLAVŽ
Tel.: 02 629 23 78
•	MARKIZE (TENDE)
•	ALU ŽALUZUE
•	ROLOJI SOLUS
messecentergraz
30.4.-4.5.
od 9. do 18. ure
spomladanski sejem 03
s TEMATSKIM POUDARKOM NA
konjeništvu, letalstvu In KM
še prva bolečina ni minila, ie druga na nas se je zgrnila. Le srce in du{a vesta, kako hudo boli, ko vaju več med nami ni.
ZAHVALA
Prerano nas je zapustil oče, tast in dedek
Janez Obran
IZ ZABOVCEV 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrazili sožalja. Obenem se zahvaljujemo še g. župniku za cerkveni obred, PGD Zabovci in vsem ostalim gasilcem, pevcem, govornikom, zastavonošam, praporščakom, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: sin in hčerka z družinama
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORiTEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorišnica
Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10
Razpored dežurstev zobozdravnikov
26. 4. 2003 Gregor Kravos, dr. stom.
ZA Na tratah, Ptuj
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjsidh aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
Minili sta dve leti žalostnih dni, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža cveti, ki grenka solza jo rosi. Ljubil delo, ljubil si svoj skromen dom, a tiho, brez slovesa odšel si...
V SPOMIN
26. aprila minevata dve leti žalostnih dni, odkar si nas zapustil, naš dragi mož, o~e, dedek
Janez Ljubec
GIBINA 17, SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu: z lepo mislijo, cvetlico, sve~o ter molitvijo. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: tvoji najdražji
Zaman so bili dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi dragega moža
Ivana Štagarja
IZ SODINCEV 58
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sve~e in svete maše, meni pa izrazili sožalje in mi pomagali v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujem zdravstvenemu osebju bolnice Ormož, internemu oddelku Ptuj ter domu upokojencev Ormož.
Zahvaljujem se tudi govorniku za poslovilne besede g. Antonu Zumbarju, cerkvenemu pevskemu zboru, gospodu župniku Janku Štamparju za opravljeni cerkveni obred ter pogrebnemu podjetju AURA Ormož. Vsem še enkrat iskrena HVALA!
Žalujoča žena Neža
Cvetoča pomlad je prišla, sonce te toplo je grelo,ob žvrgolenju ptic srce ti je pelo... Zakaj tako nenadoma, tako hitro moralo se je zgoditi,tako hitro moral si nas za vedno zapustiti?
Tako hitro in tiho, brez slovesa odšel si ti, kar v spanju, spokojno, za vedno trudne si zaprl oči.
In zdaj vedno, ko pomladno jutro se rodi, v dan se zazremo s solznimi očmi.
Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je v 75. letu starosti nenadoma zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in pradedek
Franc Petek
IZ SOBETINCEV 14 A
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, skratka vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, sv. maše, vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrekli sožalje. Zahvala g. župniku iz Markovcev in g. župniku iz Dornave za opravljeni cerkveni obred, govornikoma za izrečene besede slovesa, pogrebnemu zavodu MIR, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, zahvala podjetju Talum iz Kidričevega in drugim, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega od blizu in daleč v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, skromno si živela in posloviti se nisi uspela, prej kruta smrt te je vzela, a v naših srcih večno boš živela.
SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 24. april
2001, ko smo izgubili drago ženo, mamo, sestro, taščo,
babico, prababico
Marijo Vrabl
MEZGOVCI OB PESNICI 29
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, prižigate sveče, podarite cvet, iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
24. aprila minevajo štiri leta žalosti, odkar nas je za vedno zapustil mož in oče
Zvonko Plohl
IZ DRA@ENCEV 21
Žena Emica in sin Andrej
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni.
ZAHVALA Ton~ek Toplak ml.
IZJURŠINCEV 73
Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega sina, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, družini Horvat, teti Micki in teti Matildi, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše ter izraženo sožalje.
Iskrena hvala g. župniku, govorniku za tople besede slovesa, pevcem, pogrebnemu podjetju in nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Maribor.
Žalujoči: tvoji najdražji
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in botra
Martina Krajn~i~a
IZ BUKOVCEV 108
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se mu prišli poklonit, ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrazili ustno ali pisno sožalje. Posebna zahvala je namenjena dr. Kostanjevcu ter vsemu osebju Kirurškega oddelka Bolnišnice Ptuj, Društvu upokojencev Markovci, Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi, g. župniku za opravljeni obred ter pogrebnemu zavodu MIR iz Vidma.
Za vse iskrena hvala.
Žena Marija ter otroci Janez, Jerica in Majda z družinami

+ 13. 4. 1993
Olga
SPOMIN
Solze se trudimo skriti, bolečino se trudimo zatajiti, a praznine za vama,
dragi starši, nikdar ne moremo zapolniti.
Mlakar
+ 22. 9. 1967
Jakob
IZ TR@CA 53
Vsem, ki postojite pri grobu, prižgete svečke, iskreno hvala.
Vajini najdražji
Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
SPOMIN
28. aprila mineva leto žalosti, odkar
nas je zapustil dragi mož, ati, dedek, sin, brat in svak
Janko Klinc
IZ LANCOVE VASI 15/A
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu ter prižigate sveče, iskrena hvala.
V žalosti: tvoja družina
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je ...
ZAHVALA
Ob izgubi
Simone
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje in sveče.
Hvala osebju internega oddelka in protibolečinski ambulanti SB Ptuj, zasebni ordinaciji dr. Lidije Letonja Jauševec, DURS Ptuj, bivšim sodelavcem, REHA, d.o.o., ženskemu pevskemu zboru Spominčice, ge. Stanki Premuš in ge. Betki Fras za poslovilne besede ter pogrebnima podjetjema MIR in Komunala.
Njeni najdražji
S svojim pridnim delom osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal. Nič več nasvetov tvojih ni in stiska tvojih rok. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, tasta, dedka in pra-dedka
Janeza Toplaka
IZ KUKAVE 65
(1922 - 2003)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše, nam pa pisno in ustno izrekli sožalje. Zahvala g. župniku za opravljen obred, govorniku Zvonku za besede slovesa, pevcem in zastavonošem, pogrebnemu podjetju MIR za opravljene storitve in godbeniku za odigrano TIŠINO.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Ivan in hčerka Marija z družinama
Ptuj • O razvojnih programih 19 občin
Pet razvojnih stebrov
V Narodnem domu na Ptuju so se 15. aprila sestali člani programskega odbora funkcionalno zaključene regije upravnih enot Ptuja in Lenarta, ki jo sestavlja 19 občin s tega območja, vodi pa dr. Roman Glaser. To so občine Dornava, Kidričevo, Ptuj, Hajdina, Markovci, Destrnik, Gorišnica, Juršinci, Lenart, Maj-šperk, Videm, Zavrč, Benedikt, Cerkvenjak, Podlehnik,^ Sveta Ana, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas in Žetale.
Črna
Najpomembnejša skupna naloga ptujsko-lenarske regije je skrb za okolje.
Foto: Črtomir Goznik
V 287 naseljih teh občin živi nekaj več kot 87 tisoč prebivalcev ali 4,37 odstotka vseh prebivalcev Slovenije, vse po vrsti pa z najmanj enim kriterijem sodijo v obmo~je s posebnimi razvojnimi problemi. Prizadevanja, da bi razvojno zaostalost presekali in se v bodo~e kvalitetneje razvijali, so jih povezala v funkcionalno zaključeno regijo, ki bo s pomo~jo stroke hitreje na{la prave odgovore za kvalitetnej{o bodočnost. ZRS Bistra Ptuj jih je v teh prizadevanjih povezala, županom devetnajstih občin pa so se pridružili tudi gospodarstveniki, predstavniki zavodov, ustanov in drugih organizacij.
Regijski regionalni razvojni program je predstavil vd. direktorja Bistre Ptuj doc. dr. Ale{ Gačnik. Povedal je, da je razvoj
grajen na petih razvojnih stebrih: razvoju člove{kih virov in socialno okolje, razvoju gospodarstva, razvoju kmetijstva, gozdarstva in podeželja, razvoju okolja, prostora, infrastrukture in naravne dedi{čine ter razvoju turizma in kulturne dedi{čine.
Kot je povedala tajnica programskega	odbora
ptujsko-lenar{ke regije Simona Ka{man, univ. dipl. ekon., je je bilo za vseh pet razvojnih področij izdelanih 398 projektov, za uresničevanje katerih bi potrebovali več kot 171,5 milijarde tolarjev Tega denarja v občinskih proračunih do leta 2006 ni mogoče zagotoviti, četudi bi uspeli kar največ sredstev za sofinanciranje pridobiti od države in EU.
Do jutri (25. aprila) imajo občine {e čas, da dopolnijo
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

obstoječe razvojne projekte ali predlagajo nove, ki so skladni z glavnimi programi in podprogrami, že opredeljenimi v stra-te{kem delu. V tem trenutku je že jasno, da bodo z razvojnimi sredstvi, ki jih bodo pridobili v to območje leto{njo jesen (denarja naj bi bilo po oceni med 150 in 200 milijonov tolarjev), do leta 2004 uresničili le dva projekta: prvi je za{čita podtalnice Ptujskega in Dravskega polja, v katerega naj bi se vključilo čim več občin (zdaj jih je pet), saj gre za za{čito pitne vode na večjem območju; drugi projekt pa je projekt Cero Gajke. Sicer pa je neposrednih regionalnih spodbud zelo malo, ve~ možnosti dajejo posredne spodbude, vendar dajejo prednost financiranju projektov, ki zagotavljajo gospodarski razvoj, razvoj podje-tnistva in ~loveških virov, razvoj infrastrukture pa ima prednost le v primerih, ko zagotavlja podporo gospodarstva in ~loveških virov.
MG
Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo pozneje.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo povečini jasno, le cez dan občasno zmerno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 7, najvi{je dnevne od 16 do 22 stopinj C.
Obeti
Štrner^ki	^^^^
LJ l/Li/l fL/ i Olvi' Z ničemer ljudje n^ pokažejo svojega značaja tako
jasno kot s tem, kaj se jim zdi sme{no.
Johann Wolfgang von Goethe
Štajerski
TEDNIK
kronika
Vlom v pisarno
Med 16. in 17. aprilom med 19.00 in 8.00 uro je neznani storilec vlomil v trgovino Por-celanka na Ptuju ter iz pisalne mize v pisarni odtujil 750.000 SIT gotovine, ve~ okrasnih in ro~nih ur neznanih proizvajalcev. S tem je povzro~il za 850.000 SIT materialne {kode.
Poiar v stanovanjski hiši
16. aprila med 9. in 10. uro je prišlo do požara na stanovanjski hiši A. H. iz Jurovske-ga Dola. Ogenj je izbruhnil na podstrešju prizidka, nakar je zajel celotno ostrešje stanovanjske hiše. Pri tem je bilo uni~eno skoraj celotno ostrešje ter opremljena soba v mansardi prizidka. Požar so prišli pogasit gasilci PGD Jurovski Dol in Lenart. Materialna škoda znaša okrog 4.000.000 SIT. Policisti vzrok požara še raziskujejo.
Nesreča pri pokanju
19. aprila se je pri pripravi eksplozivne snovi za pokanje poškodoval 23-letni M. S. iz Velike Varnice.
Nesreča zaradi neprilagojene hitrosti
19. aprila ob 16.15 uri se je na regionalni cesti izven Markovcev zgodila prometna nesre~a zaradi neprilagojene hitrosti. PE., star 60 let, doma iz okolice Ptuja, je vozil osebni avtomobil po navedeni cesti. Ko je pripeljal v blagi desni ovinek, je zapeljal izven voziš~a in s prednjim levim kolesom tr~il v betonski robnik. Pri tem je zgubil oblast nad vozilom, zato je vozilo odbilo v zrak, nato na bo~no stran, po nekaj metrih drsenja pa je tr~il v betonski propust in se hudo hude poškodoval.
AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
©raiK] Dca ws^T m DBaMJ!D[?M2)PDW0)W
^nfRAnrof
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni Mjníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Petra Kokol, Kraigherjeva 26, Ptuj - Domna; Sabina Dokl, Kokolova 7, Ptuj - Manjo; Andreja Drevenšek, Murkova 4, Ptuj - Svaruna; Brigita Polanec, Trnovska vas 51 - Amadejo; Simona Fridl, Volkmerjeva c. 29, Ptuj - Nino; Tanja Ciglar, Podvinci 113, Ptuj - Taro; Andreja Mesarec, Velika Nedelja 7 - Matevža; Karmen Arklini~, Stojnci 107/a, Markovci - Ines; Irena Toš, Vito-marci 84 - Lauro; Anita Grajfoner Petri~, Zg. Korena 15/a - Žaka; Dušanka Majcen, Potr~eva 20, Ptuj - Emanuela; Cvetka Muršec, Gomila 8, Destrnik - Ines; Karmen Koderman Vti~, Trubarjeva 6, Ptuj - Vida; Marjana Amon, Dobleži~e 12, Lesi~no - Gašperja; Silva Toš, Gabrnik 45, Juršinci - Tilna; Brigita Rozinger Glogov~an, Dravinjski Vrh 40, Videm - Evo; Nataša Zelenko, Vinarje 18, Zg. Ložnica - Marušo.
Umrli so: Pepica Kolenko, Mikloši~eva ul. 11, Ptuj, rojena 1918
-	umrla 11. aprila 2003; Rozalija Angela Furman, Breg 15, rojena 1918 - umrla 10. aprila 2003; Janez Obran, Zabovci 18, rojen 1940
-	umrl 12. aprila 2003; Anton Toplak, Juršinci 73, rojen 1970 - umrl 13. aprila 2003; Simona Bombek, Macunova ul. 3, Ptuj, rojena 1964 - umrla 14. aprila 2003; Angela Caf, rojena Šilar, Varda 4, rojena 1919 - umrla 5. aprila 2003; Matilda Šenveter, rojena Strah, Simoni~ev breg 6, Gornja Radgona, rojena 1920 - umrla 14. aprila 2003; Andrej Snedec, Pavlov~eva ul. 11, Ljubljana, rojen 1924 -umrl 10. aprila 2003; Adolf Klampfer, Kr~evina pri Vurbergu 131, rojen 1924 - umrl 11. aprila 2003; Gabriela Berli~, rojena Kova~, Čufarjeva ul. 23, Ptuj, rojena 1922 - umrla 10. aprila 2003; Martin Krajn~i~, Bukovci 108, rojen 1920 - umrl 13. aprila 2003; Blaž Cuš, Spolenakova ul. 11, Ptuj, rojen 1921 - umrl 16. aprila 2003.
d-o-o.
2273 PODGORCI, Osluševci 49 telefon +386 02 7130000, faks 7130005
branla.sagadln(gnla|erles-lrade.sl iiniiw.sta|erles-lrade.sl
■ laminat samo 990 SIT/m'	■ izmere
-	okenske police znižane do 30 %	■ montaže
-	okna, vrata	■ parketi
-	garažna vrata	■ laminati
NA PTUJU V SALONU
Draženska cesta 27, telefon: 788 52 80
TISA
c/.o.o-.
• TRGOVINA •VODOVOD
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
Fiat Stilo Multiwagon
zunaj kombi limuzina, znotraj enoprostorec
Dnevi odprtih vrat v petek, 25. in sobota, 26. aprila od 9-17h v našem prodajnem salonu. Vabljeni!
Avto Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj
telefon 02-782 3001, faks 02-780 5910
msMsaa
V petek bo precej jasno. V soboto bo {e sončno, čez dan se bo začela pojavljati kop-renasta oblačnost. Pihati bo začel jugozahodni veter.