Št. 21c.
V Gorici, 19. junija 1915.
Leto VI.
„Novi Čaw4* izhaja : ob četrtkih popoldne.
Rokopisi naj se pošiljajo do srede zjutraj na uredništvo v Gosposki — ulici št. 6, drugo dvorišče. —
Odgovorni urednik : Anton Šinigoj. Tiska „Narodna Tiskarna11 v Gorici.
NOVI tflS
===== „N«vi Čas“ stane : ===== 8 vinarjev,
dolder je vojska v naši deželi. Prodaja se v Knjigarni K. T. D. in po trafikah.
---------- Oglasi	po dogovoru. -----------
Upravništvo je v Gosposki ulici št. 6
drugo dvorišče.
Lastnik : Konsorcij »Novega Časa« v Gorici.
BOJI OB NAŠIH MEJAH.
Boji ob Soči.
Deset mesecev se je že naša država nahajala v silovitih bojih na severu in na jugu deset mesecev je hlinila Italija prijateljstvo, na tihem pa se je pripravljala, dal bi v ugodnem tenutku padla po nas in nas pomandrala. Ko je mislila, da smo mi na koncu svojih moči, da smo že popolnoma izčrpani, in ko je mislila^, da je ona sama vse uredila, pa je nam vojsko napovedala — izdajsko, verolomno, kakor kaj takega v zgodovini ni mogoče dobiti. Mislila je napraviti samo vojaški izlet ali sprehod v Avstrijo in z največjo lahkoto zasesti Gorico, Trst, Pulj in vse kar spada zraven in se tukaj vstanoviti za zmerom.
Toda zmotila se je. Jutri bodo že štirje tedni, kar je vojsko napovedala, njene čete pa niti koraka niso napravile preko onih mest, ki jih naši vojaki drže! Niti e-nega koraka! In kjer so ga poskušale, bile so krvavo razbite in krvavo vržene nazaj. Naša Soča pripoveduje, da leže ob njenih desnih bregovih že na tisoče trupel italijanskih vojakov pokopanih in nepokopanih; celi dolgi vlaki pa so laške ranjence odnašali od njenih bregov v Italijo nazaj.
Laška vojska se je lotila z naj večjo silo ravno naše Goriške. Seveda v Italiji bi pač radi čim preje vriskali in razobešali zastave, da je Gorica zavzeta, da je Trst zaseden, da je Pulj nam iztrgan. Pa ne gre! in prepričani smo, da ne bo šlo nikdar. Naši vojaki, čijih navdušenje, odločnost in hrabrost občudujemo dan za dnem, jim tega veselja ne bodo privoščili nikdar. Raje stokrat umreti kakor pa to' Bog jih na njih velikih potih čuvaj in vodi od zmage do zmage nad verolomno in izdajsko našo sosedo Italijo. —
Zanimalo bo pač vse, kako so se ravno ob Soči razvijali dosedanji boji. Bili so sprva samo boji prednjih čet, a so v zadnjem času zavzeli zmerom večje in ljutejše oblike. Boji so se že vršili na celi črti ob Soči: od Bovca v Triglavskem pogorju do Tržiča ob morju.
Sprva so Italijani imeli zelo lahko. Meja sama, kakor je zarisana v zemljepisnih kartah, ni nikjer utrjena. Takoj drugi dan po vojni napovedi je sovražna kavalerija iz bližnje Palmanove prišla v Strassoldo v Furlaniji; četrtek, 27. maja so Lahi zasedli Gradež i. t. d. Istega dne so prekoračili mejo tudi na drugih krajih.
I	)o tu je šlo vse gladko, saj niso imeli o-pra-viti z našimi vojaki. Vse drugače pa je postalo, ko so se njim približali!
Soboto 29. maja je poročal generalni štab: pri Kobaridu en sovražen bataljon razpršen, pri Pia veli sunek sovražnega oddelka vržen nazaj, severno od Gorice pet sovražnih naskokov odbitih.
Pri Gorici so bili tako odbiti, da niso več skušali napadati do torka H. junija; tedaj je našo pozicijo pri Gorici napadla ena cela laška infanterijska divizija, ki je štela 12.000	15.000 mož. Italijani so bili
vrženi med težkimi zgubami nazaj. Umikati so se morali pod šrapneli naših topov. Pri tem so pustili sami več svojih topov na mestu. Isto usodo so doživeli s svojimi napadi pri Gradiški in 1 ržiču. Generalni štab povdarja, da so se v teli bojih posebno vojaki dalmatinske deželne bi odlikovali. Lahi so zgubili ta dan več kot 4000 mož. Ena tijili baterija je bila popolnoma uničena. Dosegli niso ničesar.
Še enkrat so severozapadno od Gorice v petek dne 11. junija poskušali svoj napad, toda bil je krvavo od naših vojakov razbit. Stotine laških vojakov ]e obležalo mrtvih pred našimi kritji. U-mikali so se v velikem neredu, kjer so se, kakor je bilo ugotovljeno, drug drugega
obstreljevali. Naši vojaki so našli 80 proč vršeni laških pušk in 15.000 patron. Od tedaj pri Gorici mirujejo.
Zelo hude napade so priredili pri Pla-veh, da bi poskušali priti na levi breg Soče in morda od tam napraviti zagozdo v naše čete med Tolminom in Gorico. Ker so iineli silno važne namene, zato so ravno pri Plaveh bili njih napadi skrajno srditi in trajajo navzlic ogromnim zgubani nepretrgoma dalje. Pričeli so tukaj napadati, kakor rečeno, že v petek 28. maja. Ponavljali so svoje napade naprej, posebno prejšnji teden.
Ko so v sredo 9. junija skušali priti čez Sočo pri Plaveh, se jim je to popolnoma ponesrečilo. Naslednje dni 10. 11., in 12. tega meseca so se tukaj spet vršili večji boji. Generalni štab poroča, da so Italijani v petek 11. t. m. prišli čez Sočo na levi breg, toda bili so čez breg strmoglavljeni nazaj. Bojev se je udeleževala cela ravenska brigada. V soboto 12. t. m. in v nedeljo 13. t. m. SO' se boji ponovili. 12. t. m. so našteli naši vojaki pred svojimi pozicijami več kot 1000 mrtvih Italijanov. 13. t. m. zvečer so Lahi spet poskus ponovili, toda bili so zopet odbiti in zgubili pri tem več kot 400 mrtvih vojakov. Boji pri Plaveh so silno krvavi in zelo srditi. Gre pač za važno mesto. Milu pri Plaveh še vedno ni, kakor se glasi poročilo generalnega štaba.
Zelo hudi boji so bili v okolici Kobarida. Ze v pondeljek dne 31. maja poročajo o njih uradna poročila. Sovražnik si je izsilil pot na levi breg Soče in skušal preplesti pobočje Krna. Naslednje dni se vršijo za posest tega pobočja srditi boji. Toda sredo 2. jun. so z velikimi zgubami vrženi nazaj. Pri tem je bil tudi težko ranjen znani vojni hujskač proti Avstriji Marchese Necrotto bersaljerski polkovnik. Umrl je na svojih ranah v Vidmu 4. junija.
V nedeljo. 6. jun. so bili na tem pobočju zopet pobiti. Naši vojaki so našli ob njem 300 sovražnih trupel. Toda boji se na Krnu nadaljujejo, 7. t. m. so morali Italijani vas Krn zapustiti ter se umakniti v nižje dele. Od tedaj ni več tam slišati o večjih bojih.
Pri Tolminu so bili 5. junija 4 italijanski bataljoni krvavo vrženi nazaj. Naši so pri tem zajeli 3 častnike in 50 drugih vojakov.
V okolici Bovca se je v sredo 2. junija našim četam posrečilo priti sovražniku za hrbet in mu pri tem povzročiti precejšno škodo; unčili so mu tren in taborišče. Pri tem je sovražnik zgubil 50 mrtvih vojakov.
Tudi v Furlaniji so Lahi naše postojanke srdito napadali, dasi ne tako hudo, kakor v Gorah. Prvi spopadi so se vršili pri Tržiču v nedeljo dne 30. maja. Lahi so hoteli priti preko Soče, a so jih naše patrulje zapodile nazaj. Nadaljni sunki so bili v torek 8. junija pri Gradiški in Zagradu, ki pa niso imeli nobenega uspeha za Lahe. Boji so se ponovili naslednje dni pri Gradiški, Zagradu in pri Roukih, toda Lahi so bili vedno pobiti. V četrtek 10. t. m. sc je našim pri Gradiški posrečilo celo zajeti enega laškega častnika in 110 vojakov. Drugega se v Furlaniji do sedaj ni še zgodilo. Vendar je pa tudi tam pričakovati večjih dogodkov.
O bojih v zraku in na morju bomo poročali pregledno pri drugi priliki.
Kakor vdimo, nas potek dosedanjih bojev ob naši meji mora napolniti z naj-boljšami nadanii na bodočnost. Položaj ]e pri nas izboren. Lahi, ki so že zdavno pričakovali zmag in največjih uspehov, morajo sedaj po preteku štirih tednov vojske samo konštatirati, da zaželjenih uspehov ni nikjer. Naprej niso mogli nikamor do sedaj, vdobili pa so ob skalah naših gor samo smrt in krvave glave! Smrt in krvave glave naj donašajo naše gore in naši hrabri vojaki njih vrstam še naprej!
Prestolonaslednik nadvojvoda Karl Franc Jožef* na Vipavskem.
V	sredo 18. t. m. zjutraj je došel Nj. cesarska Visokost naš prestolonaslednik na Vipavsko. Med naše hrabre čete 'e prišel, da bi pregledal njih vrste, da bi jim pokazal, kako malo se jim je treba bati zavratnega sovražnika v Italiji. V Ri-lenberku ga je pozdravil v imenu Goriške g. nam. svetnik Rebek. Živo se je zanimal za našo lepo Gorico ter za usodo našega prebivalstva. Ljudstvo je mirno in nerazburjeno mu je odgovoril c. kr. nam. Svetnik, kar je prestolonaslednika zelo veselilo. Domačega g. župnika Strancarja 3e natančno izpraševal o naših vipavskih razmerah sedaj v vojskinem času, o načinu kako se ljudstvo preživlja, o vinski letini i. t. d. Z županom je gojvoril v češkem jeziku, ki ga zna izborno. Ljudstvo je bilo kar očarano o prijaznosti in ljubkosti, s katero se je prestolonaslednik med njim pokazal. Globoko ginjeni so bili vsi, ko so videli, kako prijazno je prestolonaslednik nagovoril one vojake, ki so bili v njegovi navzočnosti radi izkazane hrabrosti v prejšnjih bojih odlikovani. Dal ie vsakega k sebi poklicati in mu častital k odlikovanju. Ob 9h se je prestolonaslednik odpeljal proti Šempetru. Bila je slišati od Brd pokanje topov, prestolonaslednik pa sredi vojaštva in našega ljudstva, ki mu ]e vdano iz celega srca in pripravljeno, za cesarja in dom vse žrtvoval! »Ne bejte se!« je rekel!,Ne, ob Tvoji strani se mi ne bojimo ničesar!
Svetovtia vojska.
Avstrljsko-ruska vojska.
Zelo razveseljive novice prihajajo iz Galicije, kjer postaja ruski poraz z vsakim dnem večji. Naše čete napredujejo s tako naglico, da so Rusi že začeli izpraz-njevati glavno mesto Lvov.
Dne 13. t. m. so naše čete po zavzetju mesta Zaleski prestopile v južnovshodni Galiciji bukovinsko in galliško mejo ter u-drle v rusko ozemlje Besarabije; v teh bokih so zajeli naši 1500 sovražnikov. Po napadu ruskih armad na od nas zavzeto mesto Sienava so naši 'vojaki v naskoku zavzeli vsa opirališča severovshodno od tega mesta, ki leži na severu v srednji Galiciji. Pri tem je bilo ujetih 3500 Rusov. Tudi na poljsko-gališkem bojišču- so nemške in naše čete napredovale. Severno ou Prasnica smo zavzeli več ruskih postojank in ujeli 650 sovražnikov. V naslednjih dneh so naše armade korakale od zmage do zmage. Pri Močiški zapaduo od Lvova so bili Rusi vrženi nazaj ter zgubili pri tem 16.000 ujetnikov. Bogurno, severovshodno od Zurawno, je bilo zavzeto. Z vedno večjo silo so naše armade podile sovražnika nazaj ter mu pri tem zadajale ogromne zgube. V naslednjem priobčujemo uradni telegram, ki govori o teh velikanskih zgubah Rusov: Dunaj dne 16. junija: Ne glede na obupne protinapade v Galiciji, niso mogli Rusi vzdržati napade združenih armad. Zasledovani energično od naših zmagoslavnih armad se Rusi u-tuikajo P^d Cawlu Lubacovvu in Javvo-iowu. Na jugu ceste [voski je armada Bohin-F.rmoUi to noč v naskoku zavzela ruske pozicije na celi fronti in zasledovala sovražnika onostran črte inest Sadow, VVisznij in Rudki. Na jugu Dnjestra se vršijo boji za prehode čez reko. Boji v teku iunija so prinesle bogati plen: Od 1. do 15. junija je bilo zajetih 108 častnikov in 122.300 mož, 53 topov 187 strojnih pušk in 58 inunicijskih voz.
Avstrljsko-srbsko bojišče.
Težišče srbskih operacij se je obrnilo proti Albaniji, kjer se Srbi pomikajo proti mestu Drač severno v Albaniji. Na av-
strijsko-srbski strani ni bilo ta teden razim malih prask nobenih bojev.
Tudi s Črnogorci je po večini mir. Le enkrat so se Črnogorci preoblekli v naše uniforme in napadli naše vojake, ki so iih pa spoznali in popolnoma pobili.
Boji med Nemci in Francozi.
Tu še vedno napadajo samo Francozi iu ž njimi zvezani Angleži. Boji so neverjetno hudi in krvavi, a Francozi in Angleži niso do sedaj dosegli prav nikakih večjih uspehov. Pač so bili na več mestih krvavo odbiti nazaj in so pri tem zgubili več važnih krajev. Pri Ypres so sicer Angleži porinili Nemce nazaj, pri la Bassee so pa bile štiri angleške divije z velikanskimi zgubami poražene.
Vofska z Italijo.
Ze kmalu en mesec je vojska z Italijo, a do danes so prišli Lahi samo do tjh. kjer ni bilo nobenega naših vojakov. Italija polaga veliko važnost na goriško črto;
3 spoznamo iz tega ker se nahaja kralj in ves generalni štab laške armade na tej črti.
Naša uradna poročila o teh bojih se glase:
Dne 12. junija. Posamezni boji kakor tudi artilerijski boji ob Soči trajajo dalje. Doslej so se Italijani na vzhodnem bregu reke ustalili le pri Tržiču in Kobaridu, na točkah, ki leže pred našo bojno fronto. Včeraj so nasprotni oddelki ob jutranji zori prišli pri Plaveli na višine vzhodnega brega, a so bili zopet vrženi nazaj.
Dne 13. junija. Ob* Soči so se oba zadnja dneva posebno pri Plaveh vršili resnejši boji. Dne 11. t. m. tam podVzeti poskus ravenske brigade, da bi pridobila vshodne obrežne višine, se je končal z u-mikanjem sovražnika. Včeraj zjutraj so Italijani vnovič prekoračili reko. Po lju-tih bojih se je posrečilo našim četam, da so sovražnika, ki se je neprestano ojačeval, vrgle nazaj in svoje postojanke, pred katerimi je ležalo nad 400 mrtvih Italijanov, trdno obdržale v rokah.
Dne 14. junija. V bojih pri Plaveh ]e pustil sovražnik preko 1000 mrtvili in zelo veliko ranjenih pred našimi postojankami. Včeraj so naše čete pozno zvečer odbile nov napad kakor vse prejšnje. Italijani nio mogli na fronti ob Soči nikjer prodreti.
Dne 15. junija. Nov poskus Italijanov, priti do naših pozicij pri Tolminu in Plaveh, so ostali brez uspeha. Včeraj je bil na posameznih oddelkih soške fronte mir. Neka po italijanskem parlamentarju izročena prošnja, radi pokopa mrtvih o-genj ustaviti, je bila iz vojaških vzrokov odklonjena. (Očividno so zahtevali Lahi predolgi rok za pokopavanje svojih mrličev, da bi lahko pri tej priliki ob enem iz-teknili naše pozicije. Opom. ttred.) Na koroški meji so štajerski črnovojnki vzeli mali Pal vzhodno od prelaza Ploeken ter odbili tri italijanske protinapade na to obmejno goro. Na tirolskem obmejnem o-zemlju napravlja nasprotnik poskuse priti na naše pozicije in vzdržuje brezuspešen artilerijski ogenj. Na neki obmejni točki je prisilila naša orožniška straža brez lastnih izgubo neko laško stotnijo, da se je umaknila. Pri tem je ujela 58 Lahov.
Dne 16. iunija. Italijani so poskušali na različnih mesti prodreti našo črto, a so bili povsod vrženi nazaj. Tako ob Soči pri Plaveh in ob meji Koroške pri Ploeken in na Tirolskem pri Peutelsteinu.
Dne 17. junija.. Na fronti ob Soči so odbile naše čete ponovne napade pri Plaveh z težkimi izgubami za sovražnika. Na pobočju Krna s« nadaljujejo boji. Napadi na Tirolskem pri Tilliach v okrožju Tfon, pri Luchenstein in zapadno od Folgarlc so bili odbiti.
❖
Seveda ti neuspehi laških čet zelo neugodno uplivajo na laško javnost, kar se spozna iz prikritih poročil laškega časopisja. Tako pripravlja laški vojaški list »Preparazione« javno mnenje na težave
ob nadaljnem prodiranju italijanskih sil in j opozarja na neugodni zemljepisni položaj , ob meji. Posebno je italijansko ljudstvo zelo pobito, ker načelnik generalnega štaba ne priobčuje dnevnih poročil o poteku dosedanjih bojev, temveč izdaja le tu pa tam poročila, ki pa so zelo brezpomembna opravičila dosedanjih neuspehov. Pač se pa v Italiji veliko govori o hudih bojili pri Tolminu, a ob enem zamolčujejo vse laške zgube, kojih objavo je notranje mi-nisterstvo sploh prepovedalo. Značilno je, da na podlagi vseh teh laških uspehov ce-
lo	rusko vojaško glasilo prorokuje, da bodo znale Avstrija in Nemčija o pravem času nastopiti tudi proti Italiji ter da isto čaka tedaj prav gotovo uničujoč, poraz. Ravno tako sodi večina nevtralnih držav. Zaupajmo v hrabrost naših krepkih vojakov, da se bo to kmalu tudi res izvršilo.
Veliko govoric in celo strahu je povzročilo zadnje dni razmerje med Nemčijo in Ameriko. Trdilo se je celo, da poda Amerika Nemčiji ultimatum vsled potopa angleške ladije »Lusitanija«, pri kateri priliki je prišlo ob življenje tudi nekaj nad sto ameriških državljanov. Gotovo so se naši sovražniki tega celo veselili, ker so tla, a iz vsakega tega ne bo nič. Pač pa je nota, ki jo je amer. vlada izročila Nemčiji v tej zadevi še precej bolj prijazna, kot se je pričakovalo, ter zahteva samo dokaze od nemške vlade, da je imela »Lusitanija« na krovu res vojni materijah Da, celo ponuja nem. vladi posredovalno vlogo med Nemčijo in Anglijo, da zadnja dovoli uvoz živil v Nemčijo in Avstrijo.
Zasedanje hrvaškega sabora.
V	pondeljek dne 14. junija se je zbral hrvaški sabor v kratko zasedanje, da reši več važnih zakonskih načrtov. Po prečkanju kraljevega reskripta pozdravi predsednik sabora dr. Magdič zbrane poslance. Pred vsem se je spominjal v svojem govoru ljubljenega vladarja, ki je kot ustavni vladar v svoji ljubezni do hrvaškega naroda tudi v sedanjem vojnem času sklical sabor. Poslanci pri tem vstanejo in navdušeno kličejo živijo Njegovemu Veličastvu. Predsednik naglaša, da je cel hrvatski narod navdušen za vojsko. Našo besedo zvestobe, nadaljuje predsednik, vršimo tudi danes, ko je verolomni bivši zaveznik z oboroženo roko posegel po našem morju, po naši zemlji, v kateri prebivajo v večini Hrvati in Slovenci, po zemlji, katero je Hrvat vedno imenoval svojo domovino. Ta sovrag gre v imenu narodnega načela tako daleč, da hoče zasužnjiti velik del kulturnega državnega naroda, kateri noče biti suženj nikomur. Hrvatski narod je že čez tisoč let državni narod, ki je vedno branil svojo svobodo in se je vzdržal v vseh prilikah in nepri-likah življenja in znal obvarovati svojo domovino. Znal bo to storiti tudi v današnjih težkih razmerah.
To dokazujejo! na stotisoče broječe hrvatske čete, ki so postavljene na bojne poljane, kjer se bore z junaštvom brez primere in z izredno žilavostjo. To dokazujejo neštete žrtve v tem boju padlih hrvaških junakov, katerih se spominjamo s ponosom in posebno hvaležnostjo in katerim naj narod ohrani časten spomin. Z ozirom na vse te ogromne žrtve, ki jih doprinaša hrvatski nared za srečen izid vojne, moram izraziti neporušljivo prepričanje celega tega sabora, ki je pred-stavitelj naših političnih in narodnih teženj, da bodo doprinešene žrtve rodile blagoslovljen sad, da se uresniči ona nepreklicna in stalna zahteva hrvaškega naroda za narodno ujedinjenje v eno edinstveno lastno državno telo na temelju narodnega načela ter požitivnega in zgodovinskega prava! To odgovarja narodnim željam in zahtevam kakor tudi interesom dinastije in monarhije. Sedanji čas zahteva, da se vse naše državne sile združijo v službi enega cilja in ta je zmaga našega orožja. Za ta cilj moramo delati, o-krepiti skupno moč in po potrebi tudi zatajiti strankarski interes; iskati moramo
ono, kar nas v službi domovine spaja iri se odpovedati onemu, kar nas razdaja. Prvi korak za to naj nam bo, da zaupno in udano pozdravimo svojega premilost-ljivega in ljubljenega kralja in vladarja, naše hrabre čete in njihovega vrhovnega poveljnika nadvojvodo Friderika!
Med navdušenimi klici vseh poslancev in galerije je bil ta lepi govor sprejet, ki kaže, da vlada sedaj med bratskim hr-vatskim narodom edinstvo in prijateljstvo, a ob enem tudi kaže, da se je v teli časih cel hrvaški narod postavil na stališče nam sorodne stranke prava, ki zahteva da se vse dežele, kjer prebivajo Hrvati in Slovenci morajo biti združene v eno samostojno državo pod slavno vladioi habsburških vladarjev! V tem smislu je bil tudi iz sabora odposlan pozdravni telegram Njegovemu Veličastvu cesarju in kralju Francu Jožefu L, ki se glasi:
Adresa sabora vladarju.
Njegovemu Veličanstvu kralju Francu Josipu I.
Dunaj.
Izvršujoč po zakonih dežele in po milosti Vašega Veličastva svoj ustavni posel v teh težkih časih je sklenii danes v svoji prvi seji sabor kraljestev Hrvatske, Slavonije in Dalmacije eno-dušno in z navdušenjem, pozdraviti svojega preljubljenega vladarja in kralja tri deliti z njim težave in skrbi, zatrjujoč Mu, da bo hrvatski narod v svoji tradicionalni zvestobi in udanesti neomajno vztrajal pri kralju, dinastiji in domovini in žrtvoval vse za zmago našega orožja.
Hrvatski narod je prepričan o zmagi in upa, da bodo doprinešene žrtve vseh narodov povzdignile slavo habsburške monarhije, a hrvatskemu narodu rešile o-groženo domovino; junaštvo pa in žrtve hrvatskih čet in naroda bodo jamstvo, da se zgodovinsko ločeni njeni deli po vojski pripoje materi deželi in se s tem omogoči, da hrvatski narod združen in enoten v monarhiji, izpolni popolnoma nalogo, katero tnu nalaga zgodovina, kultura, njegov narodni obstoj in moč ter interes vse monarhije.
Bojno pozoi išče proti Italiji.
K raznim številnim bojnim pozon-šem se je sedaj pridružilo vsled nezvestobe Italije novo pozor išče, ki utegne obsegati dele Tirolske, Koroške, Kranjske ter Primorske. Neposredno prizadeti bodo gotovo južna Tirolska, južna črta Koroške, cela Primorska in Dalmacija. V Italiji pridejo v poštev province Gornje in Srednje Italije.
Naša meja gre od Švice do Pontaflja preko gorovja Judikarij, Tridentinskih, Fasanskih in Karniških planin nepretrgoma po visokem gorovju. Še le zapadno od Soče se visoko gorovje pričenja umikati od porečja Soče ter se od Gorice naprej spremeni v kraško planoto in dalje v I-stersko gričevje. —
L Na celi fronti obvladujemo mi prelaze. Na Tirolskem so prehodi iz Italije avstrijsko ozemlje sledeči; iz doline reke Ade preko Bormia do prelaza S t i I f-ser; od Val Carnoniea čez Ponte di I-e-gno do prelaza T o n a 1 e; od Brescie čez Rocca d’Anfo in jezero Idro do avstrijske meje pri Ladro n e; ob Gardskem jezeru v Rivo in Torbo le; skozi ozko dolino A d i ž e do Avie in Ale.
Nadaljui važni dohodi so: Od Viceu-ze preko sedla F u g	a z z a	proti	Roverc-
tu, kakor tudi preko	Arsicra	skozi dolino
Astico na planoto Lava r 011 e; od Bas-sana ob železnici skozi dolino Brente čez Pri m o I a n o v dolino S u g a n a, vzhodno od tod v F i e r a d i Pri m i e r o. Od Belluno vodijo težki dohodi skozi dolino C o r d c v o 1 e v Motno in P i c-v o, pa tudi skozi dolino Pieve v C o r t i-
11	o d’A m p c z z o, L	a n d r	o	ter	na sedlo
K r e u z b e r g.
2. Na Koroškem so najvažnejše ceste iz doline Tlimenta (Tagliamento) na prelaz Plbcken; dalje po dolini Bele (Fella) na Pon tat'el j in Nabor je t ter po dolini Raceolana na Prodih Tu stopimo na Goriško.	(Konce	prih.)
Kje si deželni odbor?
Vsi brez izjeme se čudijo, da deželnega odbora ni v Gorici. Casi so taki, da bi ravno on moral ostati do zadnjega na svojem mestu, ker bi ravno sedaj mogel ljudstvu največ pomagati z delom in svetom. Ostale so drugače na svojih mestih v Gorici vse oblasti navzlic sovražni bližini, navzlic šrapnelom in granatom. U-stal je prevzvišeni g. knezo-nadškof; ostal je stolni kapitel; ostal je načelnik okrajnega glavarstva v Gorici, c. kr. nam. svetnik Rebek; ostal je c. kr. policijski nadkomisar baron Winkler; ostal je načelnik mestne uprave conte Dandini In tako dalje. Edini, ki manjka je naš deželni odbor...
Nihče ne more razumeti zakaj je u-bežal, ne, recimo do Ajdovščine ali Sežane ali Postojne ali Ljubljane, ampak skozi celo Kranjsko in Štajersko gori do Dunaja — na konec sveta!
Tukaj iščejo naši ljudje, ki so odgnani od svojih domov, dobrih nasvetov in zavetja, a oblasti, ki bi jim v prvi vrsti morala iti na roke, ni nikjer. Deželni odbor je ubežal in ni ga nazaj! Ljudje pa tavajo kot v temi okrog.
Prihajajo ženske po 6 ur peš iz naših Gor v mesto, da bi si kupile moke in hrane, pa ne morejo vdobiti ne enega ne drugega. Deželni odbor, ki bi v težkih časih moral ostati na domačih tleh, da bi bednemu ljudstvu pomgaal d o m a, je pa daleč v tujini.
Vsi vprašujejo, zakaj je bežal. Dočirn izkazujejo drugi, ki so ostali na svojih mestih, ravno s tem svojim činom popolno zaupanje našim hrabrim četam, kaj naj sodimo c deželnemu odboru, ki si upa iz tujine gledati na našo zemljo? Toliko dela na korist ljudstvu in deželi bi imel ravno sedaj, pri aprovizaciji, pri skrbi za begunce in njih zapuščene domove. Pa je tam gori na Dunaju--------
Umevno je, da vzbujajo te okolnosti povsod pravično ogorčenje, toliko bolj, ker je dežeiii odbor avtonomna oblast. Avtonomna oblast! Pa prva, ki je zbežala in je ni več nazaj!
Zgodovina bo znala res trpka in grenka dejstva pripovedovati, ko bo slikala v prihodnjih časih o priliki sedanje^ vojske razmerje deželnega odbora do dežele ...
Novice.
Pod predsedništvotn nam. svetnika Rebeka se je ustanovil te dni v Gorici odbor, ki ima nalogo skrbeti, da bo mesto Gorica in okolica zadostno preskrbljena z živežem in drugimi gospodinjskimi predmeti. Ta komisija je že dosegla, da je prišel te dni en vagon sladkorja, kar je zelo zadovoljivo, ker se je v zadnjem času pokazalo že precej občutno pomanjkanje istega in so bile cene zelo visoke.
V	najbližjem času dojdejo še drugi vagoni.
Žrebanje efektne loterije »Slovenske straže« je vsled nerednih poštnih razmer, ki ovirajo pregled pa deželi prodanh srečk, preloženo. Vršilo se bo dne 26. oktobra t .1. ob 6. uri zvečer.
Zagotovitev žita in žitnih pridelkov za prihodnje leto je v najboljšem teku. iz tele Avstrije prihajajo poročila, da bo letošnja žetev na žitu dobra, samo rž je na nekaterih bolj suhih krajih trpela. Da se pa pridelek kolikor mogoče jednakomer-110 razdeli na vse kraje in vse sloje ljudi, je vse odvisno od tega, da ne pokupijo kakor prejšna leta ves pridelek razni bogati špekulanti, ki bi cene žitu neznosno višali, kakor so delali v preteklem letu. Na drugi strani se pa tudi mora gledati in skrbeti, da se zaloge žita ne porabijo prezgodaj, ker bi ga sicer v poznejšem času popolnoma zmanjkalo kakor se je deloma to letos zgodilo, ko je moralo neb roj pekarij zapreti svoje obrate vsled nedostaja-nja moke. Da se vsem temu že o pravem času opomore, sc je vršilo dne 7. t. 111. na Dunaju posvetovanje zastopnikov poljedelskih društev in vlade, ki so skle-! nili naslednje: »Ves pridelek na žitu naj vlada začasno zaseže, v kolikor ga domači gospodarji ne rabijo za Svojo domačo
rabe. Ustanovi naj se na Dunaju osrednji odbor, ki bi imel namen, da se pridelek e-nakomerno razdeli po vseli deželah. Poleg tega naj se v vsakem okrožju ustanovijo odbori iz zastopnikov vlade in poljedelcev, ki naj ugotovijo koliko žita se pridela v dotičnem okraju, da ukrenejo v primeri s tem potrebne korake. Ti odbori bi imeli tudi pravico zaseči vse zaloge žita, v kolikor presegajo potrebo dotične-ga okraja. Zasežejo pa naj naslednje vrste žita: pšenica, rž, oves, ječnem, sirk in stročne pridelke: fižol, grah in lečo. Dovoli naj se samo prodajo semenskega žita in še to le tedaj, če okrajno glavarstvo! izda za to posebno dovoljenje. Seveda se morajo določiti tudi maksimalne cene za vse te pridelke.«
Upajmo da bo vlada o pravem času poskrbela, da ne pridemo v prihodnjem letu v take stiske, kot so vladale do sedaj.
»Lega nazicnale« razpuščena. To društvo, ki je imelo namen iztrgati kolikor mogoče veliko slovanskih otrok na jugu sl Gvensko-h r vaškem u narodu, je od vlade razpuščeno. Imelo je v ta namen ogromnih dohodkov, najmanj letnih 60.000 kron, od kojih je prispevalo mesta Trst letnih 30.000 kron.
Izvoz krompirja iz Goriške se bo tudi letos izvrševal kakor druga leta. »Gospodarska zadruga« v Vrtojbi je že stopila v zvezo z Dunajsko občino in upanje je, da bodo naši goriški kmetovalci imeli tudi letos s svojim krompirjem precej zaslužka. V teh časih lahko spoznajo okofi-čanski kmetje, kakega velikanskega pomena je za nje zadružniško podjetje, ki stremi samo za tem, da omogočuje svojim članom, prodaja nje pridelkov nepo sredno brez vsakega posredovanja prekupčevalcev.
Novice jz mesta.
Pomanjkanje kruha v Gorici. Ze več
časa v Gorici sploh ni vdobiti kruha. Pekarne so zaprte. Pristojne oblasti naj bi v tem oziru kaj primernega ukrenile.
Na Placuti se je 15. t. m. obhajal god sv. Vida, tudi tu je vladal popolen mir. Pritrkvanja ni bilo, pa tudi jutri »sagre« ne bo, ki je bila na Placuti pri tej priliki vedno tradicionalna.
Goriška zveza posluje vsak dan od 9.—12. prcapoldne in od 3.—5. popoldne, Centralna posojilnica pa vsaki dan oid 10. do 12. dopoldne.
Med laškimi ujetniki, ki so jih pripeljali v Gorico, se je nahajal tudi znameniti laški slikar Aristide Sar tori o. Slike v laškem parlamentu v Rimu so vse njegovo delo. Znan je tudi kot velik nasprotnik Nemcev. V vojski je služil kot poročnik v rezervi. Dne 2. t. m. je šel na čelu neke patrulje proti našim četam; toda patruljo so naši zapazili ter jo uničili. Poročniku je bil konj ubit, 011 sam pa v stegno po puškini krogli ranjen. J ako je prišel v naše roke in goriško bolnišnico.
Sv. Anton. Kdo se ne spominja tradi-cionelnega slovesnega pritrkovanja ob priliki praznika sv. Antona dne 13. t. 111.? Letos je to odpadlo. Ljudje pa so se vse-jedno spominjali prejšnjih časov. Cerkev sv. Antona je bila vedno natlačeno polna.
Nevarnost šrapnelov v gorovju. Boji v gorovju so zelo nevarni, posebno nevarni so pa šrapneli. V Galiciji, kjer so ruski šrapneli zelo pogosto udarili na mehka tla, če niso bile čete ravno blizu, niso napravile nobene škode. Na našem goratem ozemlju ob laški meji pa zadenejo laški šrapneli zelo pogosto na skale in učinek je potem dvojno nevaren. Mnogo vojakov je ranjenih od drobcev skal. Ali naši vrli fantje in možje, ki zaslužijo podporo in dobrohotnost od vseh strani, vzdržujejo do konca. Naša ljubezen, naša hvaležnost in naše radodarne roke naj veljajo njim povsod in vselej.
»i*	motno, zavreto, se popravi kako
VinO ludi odvzame duh po plesni ali mufi. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo »Novega Časa".
Knjigarna Katoliškega tiskovnega društva
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo knjig, papirja, tiskovin itd. ter zagotavlja svoje cenjene odjemalce točne postrežbe.