novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE- Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-tnail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italv St. 8(1192) Čedad, Četrtek, 26. februarja 2004 naroči se na naS tednik •lui agv, ' g§*ÌS8 S. Leonardo, i conti non tornano V Kanalski dolini bo 5. marca “Dan slovenske kulture” Letošnji dan slovenske kulture bodo v Kanalski dolini praznovali na poseben način. Na slovenskem kulturnem srediSču Planika so se odločili, da bodo večer posvetili slovenski pesmi in besedi z obrobja slovenskega etničnega prostora in prisluhnili mojstrom slovenske besede od Trsta do Porabja. Skupaj z otroki, ki obiskujejo izbirne tečaje slovenskega jezika, bodo večer sooblikovali igralec in režiser Adrijan Rustia iz Trsta, Jurij Paljk iz Gorice, Miha Obit iz Benečije, pesnica Silvana Paletti iz Rezije, Petka Prelog z avstrijske Štajerske, Karel Hòlez iz Porabja ter MoSki pevski zbor Jepa BaSko jezero iz Loč na Koroškem. Kulturna manifestacija bo v petek, 5. marca ob 19. uri v občinskem kulturnem centru na Trbižu. "La situazione economico-finanziaria del Comune di S. Leonardo che emerge dalla gestione programmata per l'esercizio 2004 e per il triennio 2004-2006 è alquanto delicata e necessita di continui e tempestivi controlli sull'andamento delle entrate e delle spese correnti". Il giudizio, allarmante, del revisore dei conti Giuseppe Passoni è stato posto all'attenzione del consiglio comunale nella seduta del 18 febbraio. Duro il giudizio dell'opposizione, che ha parlato di "bilancio precario” dando voto contrario al documento contabile. La precarietà d'altra parte emerge dall'analisi del revisore. Risorse pari a 90.420 euro (relative al settore socio-assistenziale, si tratta del mantenimento in strutture di assistenza di due famiglie) non e-rano state messe in preventivo e l'amministrazione guidata da Giuseppe Sibau ha dovuto farvi fronte attraverso l'azzeramento delle indennità di carica degli amministratori per il periodo da marzo a dicembre 2004 e per i successivi due anni, la riduzione dei costi del personale e la previsione di non procedere a nuove assunzioni, nonostante stiano per scadere i contratti a tempo determinato di due u-nità. (m.o.) segue a pagina 4 Slovenci, avdicije na deželi V Četrtek, 19. februarja je v Trstu komisija deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine poklicala na avdicijo slovenske Člane deželne posvetovalne komisije za kulturne in umetniške dejavnosti Slovencev v Italiji. To zadnjo komisijo so z zakonom ustanovili leta 1991, ko je Italija pričela preko zakona za obmejna področja prvič sistemsko finansirati kulturne dejavnosti slovenske manjšine v Italiji. Komisijo so nekajkrat obnovili zaradi zapadlosti in sedaj je prav tako pred zapadlostjo. Spremenili so se tudi pogoji, saj se finansiranje za kulturne dejavnosti Slovencev v Italiji naslanja na zaščitni zakon št. 38 in ne na stari zakon za obmejna območja. beri na strani 5 Kosovelov patos v besedah in glasbi V nedieljo 22. “Dan slovenske kulture” v Spetru Srečko Kosovel se je rodil leta 1904 v Sežani. Stoletje kasneje, lahko reCemo da ni bil samo pesnik Krasa. Bil je Človek, ki je na svoj pesniški naCin, v tako kratkem življenju (umrl je leta 1926), prerokoval tisto idejo Evrope, ki se samo danes pojavlja v zavesti ljudeh. Prav je zato, da je bil v S-petru (v nedeljo 22.) kot drugje letošnji “Dan slovenske kulture” posvečen Kosovelu. Iz njegovega opusa sta avtorija Miran Košuta in Marko SosiC oblikovala izbor poezji, pisem in pesmi v prozi pod naslovom “Kjer se ljubezen izliva v sinje nebo”. Pesnika sta interpretirala i-gralca Lidija Kozlovič in A-leš ValiC, ki sta prinašala v-sakdo po svoje pesniško dimenzijo in Čustveno stanje. Besede in glasba - pianistka Mojca SiškoviC je poosebjala pesnikovo sestro Karmelo, sopranistka Matejka Bukavec in jazz pevka Kristina O-beržan sta interpretirala Kosovele poezije - sta opremljala dolgo in ne lahko pot do i-skanja resnice. Jasno je bil tudi v predstavi stilistične spremembe v delih pesnika: zaCetne pesmi, ki so nastajale pod vplivom nove romantike, so pretežno impresionistične (Nikla Panizon je poosebljala prisotnost večine žen v pesnikovem življenju). Iz impresionizma je kmalu prešel v ekspresionizem, usmerjen v i-skanje moralnih vrednot, v skladu z idejami tedanje politične in kulturne levice (Aleš Kolar je bil beraC, simbol materialne revščine in duhovne odprtosti). V zadnjem ob- Blumarji na trgu Sv. Marka i Tist v Benetkah je adan od narbuj imenitnih pustov. Ljudje hodijo od povsierode gledat maškere, ki so ries lepe an elegantne, imajo pa nimar manj skupnega s pustom, s tistim, ki je vezan na kmetuško življenje an tudi s tistim, ki so ga pred starim uganjal v Benetkah. Zatuo se lahko zastopi, kuo so zbudil interes vsieh vitalni blumarji iz Čarnega varha, ki so jih vsi gledal an fotografai turisti iz delega sveta. Takuo so an po beneških potieh an targih poslušal “..blum, blu m, blum... blumarji" (beri na str. 12) Igralci predstave “Kjer se ljubezen izliva v sinje nebo", na levi del publike v špetrski dvorani dobju pa je pisal pesmi, ki se idejno od ekspresionizma bistveno ne odmikajo, zato pa jih odlikuje bistveno dru- gačen, kar zadeva tradicionalno verzno obliko, skrajno radikalen pesniški naCin - konstruktivizem. Predstava je odlično premestila Kosovelov patos na publiko, besede so ostale v zraku, misel o odhodu in slo- vesu od doma je postala misel prezgodnje smrti, ki pa ne utegne utišati pesniški glas, niti eno stoletje kasneje. novi mata]ur četrtek, 26. februarja 2004 2 Kaj se skriva za polemiko med tržaškim in furlanskim liderjem Dly-Cecotti, gre le za kavarno? Aktualno Videmski župan Sergio Cecotti nadaljuje s svojo polemiko proti predsedniku deželnega sveta FJK tržačanu Ric-cardu Illyju. Razlogi za polemiko so navidezno obrobnega značaja, verrjetno pa prikrivajo daljnosežnejše razloge in načrte. Tako je Cecottija razjezilo imenovanje svojega bivšega sodelavca in podžupana Itala Tavoschija, ki je svojčas presedlal k desnosredinski koaliciji, nato pa gaje ponovno nagradila levosredinska stran z imenovanjem na čelu ustanove Aiat. Se bolj je Cecotti udaril po mizi, ko je slišal o namenih Dežele, da bi spremenila ustroj družbe Agra Promo, ki med drugim upravlja znamenito videmsko kavarno Contareno. Gre za zgodovinsko zbirališče v bližini občinske palače, ki pa očitno moti nekatere zasebne lokale. Contareno vodijo sedaj preko družbe Agra Promo večinski javni družabniki, to je javne uprave. Illy naj bi želel spremeniti strukturo matičnega podjetja ter v Agro Promo privabiti velike konzorcije, kot so vina Doc, San Daniele in Montasio, skratka, “težke” člane združenja Unioncamere. Javne uprave, začenši z Občino Videm, bi se znašle v manjšini. Cecotti in furlanski strokovnjaki pa dokazujejo, da bi zgodovinski lokal zašel s privatizacijo matične družbe v stečaj. To se je namreč že enkrat zgodilo, saj gre za lokal, ki je reprezentančnega in ne le trgovskega značaja. Glede nelojalne konkurence središča, ki uživa privatno podporo napram zasebnikom, pa predsednik združenja Ascom Marzo Zoratti predla- ga, naj bi v Contareni ustvarili izložbo najboljšega, kar v Furlaniji proizvajajo na kmetijskem in kulinaričnem področju (vina, pršute, sir, med itd.). To bi bilo vabljivo tudi za turiste in ne bi motilo zasebnikov. Zadeva je le na videz obrobna, saj bi lahko tudi v Trstu razpravljali o tem, če ne bi bilo pravilno z javnimi družabniki okrepiti dejavnost in obstoj nekaterih znamenitih kavarn. Cecottija pa moti, da Illy posega v izrazito videmska in furlanska vprašanja mimo Občine Videm in njenega župana. Dejstvo je, da Cecotti ustvarja lastno stranko. Furlani doživljajo narodni preporod. Podprli so levo sredino in Illyja, ne trpijo pa izrazito menedžerskih predsednikov pristop in njegovo težnjo po naglih odločitvah. Sergio Cecotti Trenje med Cecottijem in Illyjem je danes še v mejah polemik, ki jih je možno zajeziti. Deželna levosredinska uprava pa mora računati, da sta na furlanskem obzorju dve vedno pomembnejši imeni. Eno je Cecotti, ki ne bo nikoli sodeloval s koalicijo, kjer je Nacionalno zavezništvo, vendar je zmeren in ugleden. Desna sredina pa ima v svoji sredi predsednika Pokrajine Videm Marzia Strassolda, ki je prav tako umirjen in vpliven. Vsekakor gre za osebnosti drugačnega kova, kot je bila Alessandra Guerra. S temi dejstvi bo moral računati tudi Illy, saj Furlanija ne bo trpela niti znaka, da ji skuša Trst diktirati ritme življenja... (ma) Pismo iz Kima Stojan Spetič “Vsi politiki kradejo. Kaj naj si drugače mislimo o poslancu, ki ni nikoli delal v svojem življenju, sedaj pa ima hišico v gorah in barko?” Avtor izjave je, kot dobro veste, Silvio Berlusconi v Atenah. Prva reakcija na njegovo trditev, je samoumevna in spontana. Kotel se špota ponvi, kot pravijo pri nas. Navsezadnje se mora prav črni Vitez zagovarjati pred sodniki zaradi nepoštenosti. Nikomur še ni odgovoril na vprašanje, kdo mu je dal začetni kapital, saj si ga ni prislužil s prepevanjem francoskih šansonov na turističnih križarjenjih po Sredozemlju. Vendar je tak način polemike zgrešen. Berlusconiju take izjave ne uidejo iz ust, saj jih dobro premisli in spretno izbira kraj, kjer jih izreka. Ima torej daljnosežen cilj. Berlusconiju namreč gre za nohte, ve, da tvega poraz in s tem konec svoje politične kariere, ko še ni povsem poskrbel za svoja podjetja in družino. Predvsem še nima dosmrtne imunitete, brez katere bi nekega dne bil prisiljen bežati na Bermude ali v Hamameth, kot njegov rajni prijatelj Bettino Craxi. Ne more se pohvaliti z uspehi, niti z uresničitvijo danih obljub. Ne preostane mu drugega, kot da očmi nasprotnike in nič hudega, če malo blata ošprica tudi zaveznike, ki mu ne dajo miru s svojimi zahtevami. Tako je črni Vitez vrgel dve kosti, naj jih narod gloda. Bogatejšim slojem je rekel, da so moralno upravičeni, če ne plačujejo davkov. Naj torej kradejo državi, ki ne bo imela denarja za socialne storitve. Revnejšim pa je vrgel kost “antipolitike”, po stari (in lažni) modrosti, da je politika umazana kurba, kjer so vsi enaki, nepošteni in goljufi. Pesem, stara stoletja, da bi ljudstvo odbijali od aktivne politike. Protislovje je v tem, da Berlusconi ne pove, zakaj se torej zaganja v milanske sodnike, ki so preganjali politike, ki so kradli in prejemali podkupnine. Da niso politiki pošteni misli najbrž tudi marsikdo med bralci. Celo Primorski pes bevska, da zaslužijo preveč. In vendar bi se morali vprašati, čemu se mladi otepajo političnih funkcij, kolikor je le mogoče? Najbrž zato, ker vedo, da je politika za nekatere tudi trud, žrtvovanje, stres. Berlusconi bo nadaljeval svojo kampanjo proti politiki, ker hoče prepričati ljudi, da je bolje, če jim vlada nekdo, ki je že sam bogat in ima ducat vil, da o razkošnih jahtah sploh ne govorimo. Zato želi spremeniti ustavo, da bi poslej imel premier vso oblast v rokah. Zato nam prišepetava, naj ne gremo volit, če je politika tako umazana. Opozicija je že sedaj šibkejša, ker del volil-cev ostaja doma. Ce se jim pridružijo še drugi, nam bo “pošteni” črni Vitez vladal do konca desetletja in še čez. Nuovo direttore al Servizio regionale per le lingue minori Marco Stolfo è il nuovo direttore del servizio regionale per le Identità Linguistiche, Culturali e per i Corregionali all'Estero. Lo ha nominato la Giunta regionale nei giorni scorsi. Prenderà il posto della dott. Adriana Janežič. Marco Stolfo, 34 anni, è d'origini friulane ma nato e residente a Torino. Attualmente è funzionario all'Assessorato alla Cultura della Regione Piemonte. Laureato in Scienze politiche all'Università di Torino, con la tesi "Livelli internazionale, statale e regionale della tutela delle minoranze linguistiche. Il caso Friuli", successivamente ha svolto il dottorato di ricerca approfondendo il tema della tutela delle lingue minoritarie nel processo di integrazione europea. Collaboratore di numerose riviste, anche nella nostra regione, conosce le lingue tedesca e slovena oltre, ovviamente, al friulano. Volilno leto in razpoloženje Slovencev Slovenski mediji so v teh dneh dali veliko pozornost javnomnenjskim anketam o volilnem razpoloženju Slovencev. Vstop v volilno leto in politična razprava o izbrisanih se v februarskem polit-barometru izražata tudi v naklonjenosti posameznim političnim strankam. Glede na meritve v januarju je podpora Ropovi LDS z januarskih 21 padla na 17 odstotkov, medtem ko je Janševa SDS z januarske 15-odstotne podpore skočila na 16-odstotno. Močno se je povečal delež neopredeljenih - z 41 na 46 odstotkov. Podrobnejši pregled pokaže, da podpora SDS narašča že od lanskega decembra, ko je to stranko podpiralo 11 odstotkov sodelujočih v anketi. Narašča pa tudi podpora Slovenski ljudski stranki, ki jo februarja podpira pet odstotkov sodelujočih v raziskavi, čeprav ne dosega novembrskih 11 odstotkov. Pahorjeva ZLSD in SMS ostajata na ravni večmesečne podpore. Podporo že od decembra lani izgubljajo LDS (decembra 25, januarja 21 in februarja 17 odstotkov), Nova Slovenija z decembrskih petih na februarske tri odstotke in Slovenska nacionalna stranka. Zbrane podatke nekoliko popravlja opredeljevanje do strank v zvezi z bližnjimi volitvami v evropski parlament, kjer je LDS obdržala primat, SDS pa v istem preseku izgublja podporo, namreč z januarskih 17 je februarja padla na 15 odstotkov. Združena lista ostaja na januarski ravni (šest odstotkov), izgublja pa tudi NSi (januarja pet, februarja pa tri odstotke podpore), SMS (januar tri, februar dva odstotka) in SNS (januar štiri, februar pa tri odstotke podpore). Oboje kaže na več smeri pretokov: na povečan delež neopredeljenih, predvsem na račun LDS, na povečano podporo SDS iz skupine neopredeljenih, v januarju pa še posebej iz skupin privržencev NSi in SNS. Prvak SDS Janez Janša Ob tem pa seje v Sloveniji razvnela polemika po menjavi na čelu Telekoma. To dejstvo je povzročilo nova zaostrovanja med vrhovoma vse bolj izenačenih vodilnih strank, kažejo raziskave javnega mnenja. Najprej je predsednik SDS Janez Janša obtožil LDS škodljivega političnega kadrovanja, ki je preseglo vse meje, in za to posredno obtožil predsednika sveta LDS Gregorja Golobiča, ki naj bi po njegovem sam priznal, da je bil glavni kadrovik tranzicije. Po Janševih besedah je Golobič zaposlen v podjetju, ki ima glavne posle sklenjene s hčerinskimi podjetji Telekoma, kar “sklene verigo”. “Tudi če imaš vlado, to še ne pomeni oblasti v tej državi, bistven je nadzor nad velikimi podjetji,” poudarja Janša. Golobič mu je kasneje odgovoril, da v nadzornem svetu Telekoma ni članov LDS, ne stranka ne on pa naj ne bi bila vmešana v zamenjavo. Janši je skušal vrniti, da je najboljši primer političnega kadrovanja imenovanje Marjana Podobnika na čelo Telekoma leta 2000, ko je bil Janša predsednik vladne kadrovske komisije. Golobič je poudaril, da cilj LDS ni prevzemanje nadzora nad državnimi podjetji. Dodal je še, da ni resnična trditev, da naj bi že pred mesecem dni napovedal menjavo v Telekomu, saj naj bi zanjo izvedel po seji nadzornega sveta, (r.p.) Quanti finanziamenti da Bruxelles? Posto europeo Il membro sloveno della Commissione europea Janez Potočnik, attualmente ministro per le questioni europee, si occuperà delle politiche comunitarie legate all’allar-gamento dell’UE. Lunedì 23 febbraio si è incontrato con Giinter Verheugen, il commissario europeo di cui sarà stretto collaboratore a partire dal prossimo 1 maggio. Denaro europeo Secondo calcoli approssimativi per il periodo 2007 -2013 la Slovenia dovrebbe ottenere da Bruxelles 2,6 miliardi di euro per lo sviluppo regionale e la coesione. Tutti insieme i dieci paesi in via di adesione dovrebbero ottenere per lo stesso periodo di sette anni la somma di 140,2 miliardi di euro, molto di meno di quanto riceveranno i quindici. I membri attuali dell’UE infatti nello stesso periodo 2007 - 2013 per lo sviluppo regionale e la coesione riceveranno 173,8 miliardi, pari al 51,7 per cento di tutta la posta che è destinata a ridurre le differenze di sviluppo al proprio interno. Contatti con l’Albania II presidente albanese Alfred Moisiu è stato nei giorni scorsi in visita ufficiale a Lu- biana dove si è incontrato con il presidente della repubblica Janez Drnovšek. Al centro dell’attenzione i buoni rapporti tra i due paesi e soprattutto le possibilità di collaborazione, ancora tutte da sfruttare, in economia, nel settore turistico e per quanto concerne gli investimenti di aziende slovene in Albania. All’ordine del giorno anche la questione del Kossovo. Vescovi preoccupati La commissione Giustizia e pace della Conferenza episcopale slovena ha manifestato grande preoccupazione per la proposta di riforma del regime fiscale che, a suo giudizio, peggiorerà sensibilmente la situazione delle famiglie slovene con più bambini. Anzi secondo i vescovi sloveni “avrà conseguenze catastrofiche per la sopravvivenza del popolo sloveno e per la sua identità”. L’ultimo catechismo Lunedì 23 febbraio hanno presentato a Lubiana il catechismo per gli alunni sloveni che frequentano la nona classe. Si intitola “Costruiamo il futuro” ed è stato edito dalla Conferenza episcopale slove- na presso la Mohorjeva družba di Celje. Gli oltre 100 mila ragazzi della scuola dell’obbligo che in Slovenia frequentano la dottrina hanno ora a disposizione tutta la serie completa dei catechismi e quaderni di lavoro. Pallacanestro europea? Delusi perché al campionato europeo di pallacanestro del 2003 in Svezia la nazionale non si era classificata nei primi otto posti, gli sloveni della Košarkarska Zveza Slovenije hanno deciso di impegnarsi in modo più deciso. E non solo facendo tornare i tre atleti sloveni che giocano nel NBA (Rašo Neskerovič, Boštjan Nachbar e Primož Brezec) perché partecipano alle qualificazioni del prossimo anno per il campionato europeo del 2005 a Belgrado. Ora intendono agire in modo più decisivo anche sul piano organizzativo. Si fanno sempre più insistenti infatti le voci secondo cui la Slovenia sta preparando la propria candidatura per ospitare il Campionato europeo del 2009. Rapporti indiani Il ministro degli esteri sloveno Dimitrij Rupel ha inaugurato nei giorni scorsi l’ambasciata slovena a Nuova Delhi in India. Četrtek, 26. februarja 2004 VESNA LESKOVIC - DINO DEL MEDICO bardo JESTI PO NAŠIN lusevera ANTICHE RICETTE DELL’ALTA VAL TORRE Invito a tavola a Lusevera A Vesna Leskovic e Dino Del Medico dobbiamo un altro bel libro sulla cucina locale, questa volta specifico per il comune di Lusevera. “Bardo - Jesti po našin” è il titolo di questa pubblicazione che a distanza di un anno segue alla prima pubblicazione (bilingui l'una e l'altra) dal titolo "Dežela frike in gubance", "Dalle valli del frico e della gubana" dedicata alla tradizione culinaria della S la-via friulana in cui gli autori a-vevano presentato antiche ricette di 15 comuni partendo da Resia, passando per le valli del Torre, Nimis, Attimis, Faedis, le valli del Natisone fino a Pre-potto. Ora l’attenzione si focalizza sulla vai Torre che è straordinariamente ricca di piatti sem- “Boj za ljubezen” v Kobaridu Kdor je zamudu Dan emigranta lietos, ima spet parložnost, edinstveno priložnost videti gledališko dielo Alda Klodiča "Boj za ljubezen", ki ga je zrežiru Marjan Bevk. Predstavo, v kateri se prepletata in dopolnjujeta beseda in beneška pesem, bodo ponovili v soboto 28. februarja v kinodvorani v Kobaridu. Predstava se začne ob 20. uri. plici e spesso poveri, ma molto originali, e soprattutto genuini ed appetitosi. Molto spesso quelle presentate dagli autori sono pietanze che ormai appaiono raramente sulle nostre tavole, sono però una valida alternativa alla cucina di tutti i giorni e interpretati in chiave moderna possono rappresentare una marcia in più per gli o-peratori turistici locali. La particolarità del libro di Vesna Leskovic e Dino Del Medico sta nel fatto che è allo stesso tempo un tipico libro di ricette con la descrizione dei piatti, la definizione degli ingredienti e dei procedimenti, ma anche un'attenta ricerca di carattere etnologico che ci permette di apprendere molto sulle consuetudini e lo stile di vita della comunità. Prezioso è anche dal punto di vista lessicale per la parte scritta nel dialetto sloveno delle valli del Torre. Nel libro gli autori hanno raccolto 153 ricette e spaziano dai piatti più popolari e semplici ma anche molto, molto gustosi come il "poZganek" o la polenta "ocikana" ai piatti a base di selvaggina (lepre, camoscio - divja koza e cervo - jelen). A rendere ancora più gradevole la pubblicazione ci sono molte vecchie fotografie che raccontano il paese di Lusevera di un tempo. Alla pubblicazione del libro, edito dalla cooperativa Most di Cividale, hanno contribuito il Comune di Lusevera ed il Comprensorio montano Torre - Natisone - Collio. Dobra ilustratorka in zrela slikarka V Beneški galeriji do 20. marca razstavlja Luisa Tomasetig V Beneški galeriji v Spetru smo v petek 20. februarja imeli priložnost prisostvovati izjemnemu kulturnemu dogodku. Po sedmih letih spet razstavlja svoje slike Luisa Tomasetig, ki se je s svojim veC kot petnajstletnem kakovostnem delu uveljavila v slovenskem in italijanskem okolju kot zelo občutljiva in nadarjena ilustratorka, mi pa smo jo vzljubili za njen poseben ekspresionistični pristop. V Beneški galeriji smo videli nekatere ilustracije za otroke, že znane in objavljene, videli smo tudi najnovejša dela, ki opozarjajo na novo smer raziskovanja in umetniškega ustvarjanja bolj ab- straktnega, ki ni vezano na pripoved ali tekst. Skratka poznali smo ilustratorko, od- krili smo še zrelo slikarko. Večer je bil zanimiv tudi, zato ker je predstavitev pote- kala neobicjano in sicer v obliki dialoga med samo umetnico in Alvarom Petriči-čem, ki so ga posneli kak dan pred otvoritvijo razstave. V filmu smo od same umetnice lahko slišali, kak moCan odnos ima do ljudskega pripovedništva, ki ima zanjo bogatejšo večplastno vsebino od vsakega avtorskega besedila. In še njena Zelja ustvariti ilustracije, ki naj zaživijo samostojno in šele iz njih naj pisatelj Črpa navdih za besedilo. Na vprašanja in spodbude Al-vara PetriCiCa je Luisa spregovorila tudi o umetniški poti, ki jo je sama prehodila in o likovni umetnosti nasploh. Film nam je ponudil tudi vpogled v njen atelje, v prostor, kjer riše in živi, kar je dopolnilo in obogatilo pripoved o njenem ustvarjanju. Ko so se luCi spet prižgale in so si številni obiskovalci ponovno zaCeli ogledovati slike, je v Beneško galerjio udrl najprej glas harmonik in takoj zatem skupina veselih beneških mašker, ki so ustvarili veselo pustno atmosfero. (jn) Parte a S. Pietro il corso di sloveno: lezioni, ma anche film e visite guidate Giovedì 26 febbraio, alle 18, nella biblioteca comunale di S. Pietro al Natisone inizia il corso di lingua e cultura slovena organizzato dall’Istituto per l’istruzione slovena -Zavod za slovensko izobraževanje in collaborazione con la biblioteca comunale, il comune di S. Pietro e il circolo di cultura sloveno “Ivan Trinko”. Questo il calendario delle lezioni, della durata di due o-re ciascuna: 26 febbraio, 4,11,18 marzo, 1,8,15,22 a-prile, 6,13,27 maggio. Il corso, diretto a chi ha u-na conoscenza di base della lingua, sarà tenuto da Cinzia PeCar. Nell’ambito del corso si svolgeranno alcune iniziative pubbliche: l’incontro con Rudi Simac, autore del testo “Tako se je začelo na Soci” del quale verranno letti alcuni capitoli nel corso delle lezioni, sabato 13 marzo alle 18; una rassegna di fdm in lingua slovena presso la sala consiliare del comune (il 25 marzo “V leru” di Janez Burger, il 29 aprile “Ekspres ekspres” di Igor Sterk, il 20 maggio “Šelestenje” di Janez Lapajne). Previste anche alcune visite guidate: preceduta dalla presentazione del libro su SreCko Kosovel “Ikarjev sen” in programma venerdì 12 marzo a Cividale dal circolo “Ivan Trinko”, sabato 13 si terrà la visita a Tomaj, paese dove Kosovel visse gran parte della sua esistenza. Il 23 a- prile si farà visita alla biblioteca di Caporetto, il 21 maggio a quella di Tolmino. Il corso costa 50 euro (10 euro di quota associativa più 40 euro di contributo per il corso). “Čarobna prihaja n V soboto 28. februarja bodo na Trbižu, v srednjeveški trdnjavi, odprli etnografsko razstavo "Čarobna nit - Ljudska noša Slovencev od Trsta do Kanalske doline", ki jo je zasnovala in postavila folklorna skupina Stu ledi iz Trsta. Razstava je potovala po vsem slovenskem prostoru v deželi Furlaniji-Juljiski Krajini, bila je postavljena med drugim tudi v Reziji in Čedadu, in bo zaključila svojo pot na Trbižu. Pobudo sta dali Slovensko kulturno središče Planika in Urad za jezikovne skupnosti in mednarodne odnose pri odbomištvu za kulturo Občine Trbiž ob sodelovanju NSK in ZSKD. Otvoritev bo v soboto ob 18. uri in na njej bo sodelovala tudi zenska pevska skupina Stu ledi. Umetniška delavnica v Beneški galeriji Beneška galerija bo spet prizorišče kulturno-umetniške pobude, namenjene otrokom. V soboto 28. februarja od 14.30 do 17. ure bo umetniška delavnica, laboratorij z Luiso Tomasetig. Namenjena je otrokom, ki hodijo v osnovno šolo. Luisa bo odprla ciklus delavnic, saj ji bo 27. marca sledila Tatiana Flore-ancig. Aprila in sicer 24. aprila bo umetniški laboratorij za otroke vodila Claudia Raza. Sklenil bo krog Moreno Tomasetig 22. maja. Za vpisovanja in informacije obrnita se na Beneško galerijo (0432 -727332), po sledečem urniku: 11 - 12.30 / 16.30 - 18.30, razen ob nedeljah. Naši paglavci Ivan Trinko ZIMSKI VEČER - 8 Vrata zaloputnemo in za-ročamo. Otroci so jokali in se tiščali starejših. Vsi smo bili iz sebe. Prebedeli smo vso noC, kajti nihče ni hotel iti spat. Sosedovi so nam povedali natančno, kaj se je gajalo pri njih. Govorili smo in ugibali, kaj more to biti in pomeniti. Vsi smo bili mnenja, da se je moralo kaj hudega zgoditi stricu Čudaku in da on daje znamenje. Drugi dan smo videli, da je zid stal cel in nepoškodovan. Vse te novice so se hitro razširile po vasi in vsi so prihajali gledat in vpraševat.. Ker strica tudi zjutraj ni bilo domov, so zaCeli popraše-vati, ali ga je kdo videl. In tako se je zvedelo, da ga je nekdo videl, ko je še Cez polje po poti, ki pelje v Veliko Planjo. Seveda so ga šli takoj iskat in po dolgem iskanju so ga dobili mrtvega. Padel je bil in se zavalil pod stezo. Dali so vedeti županu in kaplanu in proti veCeru so ga prinesli domov. Cez dan ni bilo slišati ropotanja, a zveCer je zopet začelo, da ni bilo mogoče prenesti. Vsi vašCani so prišli zaporedoma poslušat. Domaci pa so šli klicat gospoda. Prišel je z bukvami, nekaj pomolil iz njih, nato je še poškropil prostor z blagoslo-vjeno vodo in potem ni bilo nikoli več slišati. “Jejeca! Jaz se bojim!” je rekla skoraj jokaje Rezika. “Kaj se boš bala! Saj je že kakih petdeset let, odkar se je to zgodilo, in potem se ni nikoli vec slišalo kaj takega.” Jo tolaži stara mati. “To je pravljica! Ali je res?” vpraša Zef. “Viž ga! Kaj ti bom v starih letih kvante pravila? Saj sem slišala in videla in drugi tudi z mano. Vprašaj Kosmatinovega Matijo in Strnadovega Filipa. Oba sta živa in ti lahko povesta.” “Bogve, da bom vprašal! Pred dvema letoma je umrl pri vojakih Skubinov Jakob in ono noC, ko je umiral, so natanko slišali v njegovi sobi, kakor, da bi bila zaropotala palica na tla. Noben se ni zavzel za to, Ceš, mačka jo je zdrla. Pa potem niso dobili nobene palice v sobi. Naslednji dan pa je prišla brzojavka, da je fant umrl. Znamenje je bilo.” Medtem ko je Zef pravil o Skubinovem, je PepiC neopažen smuknil iz sobe. Za 2e- fom je hotel nekaj povedati Miha, pa komaj je odprl usta, kar se zasliši rezko in razločno tuk! tuk! tuk! nad izbo. Otroci so vpili prestrašeni. Rezika je prebledela in se zatekla k mami. Ciril se je pritisnil k oCetu, drugi so se drug k drugemu primaknili. Starejši pa so se za hip začudeno in molCe pogledali. In glej, zopet tuk! tuk! tuk! “Kaj vraga!” je vzkliknil oče. “Ali nas bo doma strašilo?” Toda nekaj se mu je zazdelo; pogledal je v pic (kot), kjer je prej poslušal PepiC, potem pa se je pobral ven, šel tiho gori in zalotil krivca, ko je že tretjič tolkel. Prijel ga je krepko za uha in ga pripeljal v izbo. “Evo ga! Zasačil sem stra- šilo, tukaj ga imate.” “Ah! oh! uh! ih!” so vprek zavpili otroci in se zagnali vanj ter ga zaCeli obdelovati z drobnimi pestmi. “Viš ga, vampa! Kaj mu je prišlo v glavo!” reče mama. “Boš pa videl, kadar bo tebe strašilo, pretvora.” “Mene ne bo; se ga ne bojim. Straši bojazljivce in pijance.” “Pa te bo, pa te bo, ker si tako prevzeten,” dostavi teta Urša, ki je ves Cas molčala in poslušala v kotu. “Naj ga! Prav bo imelo, ker straši druge,” reCe Rezika. “Me ne bo in me ne bo! Zdaj pa molčite vsi. Naj pove zopet Zef kako.” “Se eno, še eno!” prosijo otroci. - gre naprej - Aktualno S. Leonardo, casse comunali a rischio ZELENI LISTI Zgodovina in strokovni pristop Pomislimo le na najrazličnejše “zgodovinarje”, ki so Veduta di Zamir, nel comune di S. Leonardo dalla prima pagina La giunta insomma ci rimette di tasca propria e rinuncia ad assumere nuovi dipendenti, ma la domanda da porsi è: cosa accadrà se dopo le elezioni comunali, in primavera, l'attuale amministrazione lascerà posto ad un'altra? Non è l'unica spada di Damocle a pesare sui destini del Comune di S. Leonardo. Una sentenza del Tribunale di U-dine del 9 gennaio scorso, comunicata al Comune dopo l'approvazione del bilancio da parte della giunta, intima all'amministrazione il pagamento di 192.933 euro. Si tratta della famosa richiesta di risarcimento danni fatta dalla famiglia Podrecca in seguito ad una procedura di e-sproprio per i terreni che si trovano nei pressi del campo sportivo comunale di Scrut-to. Alla somma vanno aggiunti gli interessi e le spese legali. Il Comune sta ora valutando se la sentenza sia appellabile presso la Corte d'Appello. In caso contrario, l'amministrazione si troverebbe davvero a rischio "bancarotta". In consiglio, da parte della lista che appoggia Sibau sono arrivate critiche alla precedente gestione, ma il capogruppo dell'opposizione ha chiarito che l’esproprio risale al 1988, quando a guidare il Comune era la Democrazia cristiana attraverso Renato Simaz. E a questo proposito, il revisore dei conti consiglia alla giunta di "valutare urgentemente con il legale di fiducia la sussistenza di eventuali responsabilità al fine di individuare possibili richieste di risarcimento del danno a favore del Comune in caso di definitiva soccombenza". Solo sfiorato invece il te- ma dell’inchiesta sui due allevamenti di conigli. Il capogruppo dell'opposizione Beppino Crisetig ha presentato un'interrogazione chiedendo "se il sindaco, in questi anni, abbia predisposto o fatto dei controlli negli stabilimenti per la corretta gestione degli stessi, quali provvedimenti intende prendere per la salva-guardia della salute pubblica e quali passi vorrà adottare per tutelare l'immagine della nostra comunità". Sibau ha risposto ripetendo in sostanza le dichiarazioni rilasciate la scorsa settimana al "Novi Matajur": il sindaco ha sollecitato l'Arpa, inutilmente, perché vengano fatti dei controlli. Altro potere, ha detto, non ha. Ma dell'argomento di certo se ne discuterà ancora, in consiglio comunale e non solo, (m.o.) Na eni izmed tolikih bolj ali manj pomembnih okroglih miz je zgodovinar mlajše generacije zatrdil, da zgodovinarji niso nevtralni, da imajo svoja politična prepričanja in da je nepošteno, če jih skrivajo. Menim, da velja to za zgodovinarje, sociologe, matematike in zobozdravnike. Zgodovinopisje je seveda bolj občutljivo na politične opredelitve, kot je nanje matematika. Toliko bolj je občutljiva politična zgodovina, in še prav posebno polpretekla, kajti z njo pride zgodovinar najlažje do medijev in preko njih v izrazito politično območje. Specialist zgodovine Asircev in Babiloncev, bo manj pogostokrat vabljen na okrogle mize in citiran v medijih, kot je to zgodovinar, ki piše o nacizmu, fašizmu, o komunizmu, o padcu Sovjetske zveze, o fojbah in eksodusu. Razumljivo je, da se ljudje bolj ogrevajo za vprašanja, ki niso še arheologija in ki se navezujejo na politiko. Prav pri teh vprašanjih pa ima zgodovinar dolžnost, da dela s strogo metodo, da upošteva vsa njemu razpoložljiva dejstva in da se odreka izvenstrokovnim komentarjem, razen če ni jasno, da ne nastopa kot znanstvenik. Objasnil bom to dolžnost. V prejšnjem stoletju smo bili vsi po malem (nekateri pa v velikem) žrtve ideološkega zgodovinopisja ter celo antropologije in jezikoslovja. dokazovali, kako beneški Slovenci niso pravi Slovenci, kar je še najočitneje držalo za Rezijane. Debele knjige so pisali zato, da so zanikali obstoj določene skupine ljudi s svojimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi. Cilji so bili politični. So bili upravičeni? Smo bili z njimi zadovoljni? Drugače bi bilo, ko bi ti zgodovinopisci upoštevali vsa možna dejstva, segali v druge discipline, si pomagali z resnim jezikoslovjem ter primerjali svoje dosežke s tistim, kar je nastajalo v Sloveniji in drugje. Ne bi bilo to delo resnejše? V italijanskih, v Trstu in Gorici pa tudi slovenskih, šolah se je do nedavnega (kako je danes, ne vem) pouk zgodovine omejil le na določene elemente in se je kvečjemu zaustavil pri prvi svetovni vojni. Učencem in dijakom ni bilo dano širiti lastnih obzorjih. Celo o Rimu smo poslušali pravljice o Cezarju in Hanibalu, nič pa nismo izvedeli o rimskem življenju, o običajih, o strukturi zakonov in oblasti, o Spartaku, o Imperiju itd. Zapomnili smo si nekaj banalnih fraz tipa “kocka je padla" (il dado è tratto) in konec. Svetost velikega Rima je bila za določeno uradno italijansko nacionalno zgodovinopisje nedotakljiva in mitizirane podobe so nam prihajale med šolske klopi. Tu- di to je bila politika. Nas je vzgajala ali manipulirala? Socialistična Jugoslavija je bila zelo pazljiva na zgodovinopisje. Stroka je doživljala posebno kontrolo. Ljudje so dobivali zelo jasne podobe o tem, kdo je na pravi in kdo na zgrešeni strani. Vse je bilo črno-belo. Zamolčani pa so bili zločini, ki jih je opravljala zmagovita stran, to je komunistična partija. Tudi tržaški in gori-ški Slovenci smo vedeli le za polovične resnice in to glede vrste pomembnih vprašanj. Zgodovinopisje je bilo last politike in njene propagande. Vse to se pozna še danes, ko z veliko težavo spregovorimo o nekaterih kočljivih vprašanjih. Gre za dokazljive stvari, ki se tičejo tako tistih, ki so bili za Jugoslavijo, kot tistih, ki so bili proti. Ideologizirana in spolitizirana zgodovina deluje pri marsikomu kot blokada, ki onemogoča oseben in skupinski razvoj. Gre za resne stvari, ki imajo prav tako resne posledice. Danes se piše že zgodovina o osamosvajanju Slovenije in o zadnjih balkanskih vojnah. Bo to zgodovinopisje metodološko čvrsto in bo upoštevalo različne podatke in poglede ali pa je in bo še enkrat zaznamovano z izrazito pristranskimi in “popularnimi" pogledi? Res je torej, da ima lahko zgodovinar svoje politične poglede in svoja čustva (kvalunkvist jih nima). Je pa odgovoren za svoje delo in mora paziti, da s svojimi političnimi pogledi ne zasenči dogodkov in dokumentov, ki obstajajo, a se ne vklapljajo v njegove poglede. Konec koncev zgodovinarji ne smejo iti v nek arhiv tako, da že vedo, kaj bodo v njem našli in kakšno tezo bodo povlekli ob zklajučku zgodbe, ki jo bodo napisali. E il Comune paga... Oltre 90 mila euro sono un peso economico non indifferente per un piccolo Comune come quello di S. Leonardo. Come è possibile che una simile spesa - riferita all’assistenza di due famiglie con due persone ciascuna - non sia stata preventivata prima e, soprattutto, debba pesare solo sulle casse comunali? “Probabilmente si tratta del decreto di un tribunale, e quindi c’è l’obbligo del Comune di intervenire” fanno sapere dagli uffici dell’Ambito socio-assistenziale del Cividalese. “E’ anche vero - aggiungono - che esiste un fondo di solidarietà per queste situazioni. Riguardo il 2004 bisogna però ancora capire quanti finanziamenti giungeranno dalla Regione agli ambiti, fondi che poi gli amministratori destineranno ai vari casi. Al momento però il Comune può fare solo questo, pagare”. Il Tempietto longobardo di Cividale si candida per diventare sito UNESCO L'iniziativa partita dal vicepresidente Mortai è stata appoggiata da tutto il consiglio regionale Il patrimonio storico e culturale di Cividale del Friuli e del Tempietto longobardo sono stati al centro di una riunione informale tra il Consiglio regionale del Friuli Venezia Giulia, rappresentato per l’occasione dal Vice presidente Carlo Monai e dal Capo deirUfficio di Gabinetto, Roberto Vicario, e la dottoressa Silvana Rizzo, responsabile dei siti UNESCO presso il Ministero per i Beni e le Attività Culturali. A seguito dell’ordine del giorno per il sostegno della candidatura del Tempietto Longobardo nella Lista permanente dei siti UNESCO, presentato dallo stesso Monai e votato dal consiglio regionale lo scorso 26 novembre all’unanimità, e da un’analoga mozione votata dal Consiglio comunale di Cividale lo scorso 30 gennaio, questo appuntamento ha rappresentalo l’occasione per approfondire la collaborazione tra il Ministero e la nostra Regione per l’appoggio dei siti candidati al World Heritage. Dal 3 al 6 marzo prossimi la cornice del castello di Mi-ramare ospiterà l’incontro tra i rappresentanti UNESCO di dieci Paesi, tra i quali l’Italia, la Grecia, la Turchia, l’Albania, Cipro, Malta ed i Paesi nati dal dissolvimento dell’ex Repubblica Federativa di Jugoslavia. L’appuntamento rappresenterà sicuramente una grande opportunità non solo per la visita del sito di Aquileia, già protetto dall’UNESCO, ma anche per far conoscere agli autorevoli ospiti le altre candidature del Tempietto di Cividale del Friuli e della città fortezza di Palmanova. Solo per ragioni puramente logistiche ed organizzative la comitiva non potrà visitare l’altro sito d’interesse, rappresentato dalla Valle del Vajont, anch’esso ricompreso in una più ampia mozione votata dal Consiglio regionale il 26 novembre scorso. Pismo uredništvu Vsak ponedeljek berem vaš časopis Prekmurje leži na skrajnem severovzhodu Slovenije, čez reko Muro v trikotniku med Avstrijo, Madžarsko in Hrvatsko. Tukaj je tudi občina Turnišče, kamor nam vedno pošiljate tednik Novi Matajur. VaS časopis vedno prebiram vsak ponedeljek. Je zelo zanimiv in za bralca vsestransko bralen časopis. Iz njega se da razbrati duSa Slovencev videmske pokrajine, za katero smatram, da je podobna nasi -prekmurski. 2e deveto leto prebiram Novi Matajur in kot Zupan Občine Turnišče čutim dolžnost, da se Vam zahvalim da ste mi približali Življenje ljudi vaSe in naSe pokrajine. Ker nam računa za časopis nikoli niste izstavili mi ne preostane drugo, da vam izrečem hvaležnost in Vas lepo pozdravljam! Zupan občine Turnišče Jože Kocet V uredništvu smo bili zelo veseli tega pisma, pa ne samo za pohvalne besede, ki jih je naš prijazen bralec namenil našemu delu, čeprav ne skrivamo zadovoljstva, ko nam pravijo, da se iz poročanja našega tednika da razbrati sicer zapletena stvarnost Slovencev na Videmskem. Zelo nas veseli, da sledijo prizadevanjem slovenske manjšine v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini tudi v Sloveniji, celo na njenem skrajnem robu na meji z Madžarsko. To ni nikoli bilo in tudi danes ni samo po sebi umevno. Zato prav lepa hvala za pozornost. četrtek, 26. februarja 2004 La battaglia per saivare ciò incontro al Ristori con 1’assessore Pecol Cominotto - Un documento della Margherita che rimane dell’ospedale di Cividale pare non avere fine. Delle prospettive del nosocomio, viste nell’ottica degli indirizzi che intende dare la Regione al settore della sanità, si parlerà in un incontro pubblico programmato per martedì 2 marzo, alle 18.30, nel teatro Ristori di Cividale. Interverranno l’assessore regionale alla sanità Gianni Pecol Cominotto, il presidente del consiglio regionale Alessandro Tesini, il vicepresidente Carlo Monai ed i consiglieri Giorgio Baiutti, Kri-stian Franzil e Giancarlo To-nutti. L’ospedale dì Cividale e la Regione, le prospettive e le nuove proposte L’iniziativa viene dal gruppo consiliare “Cittadini per il presidente” e segue la sottoscrizione da parte di vari esponenti politici che si riconoscono in “Intesa democratica” di un documento sull’ospedale di Cividale proposto Sabato 28 febbraio a S. Pietro Pro loco Nediške doline, un incontro per aderire L’invito è a tutte le associazioni culturali, sportive, del tempo libero, economiche, artigianali, turistiche operanti nel territorio delle Valli del Natisone, oltre che ai singoli cittadini. L’incontro organizzato dalla Pro loco “Nediške doline - Valli del Natisone” per sabato 28 febbraio, alle 11, nella sala consiliare di S. Pietro, servirà a spiegare quanto è importante l’adesione, singola o di associazione, alla Pro loco per dare alle Valli del Natisone un futuro di sviluppo e salvaguardia del proprio territorio. Il progetto di costituzione della Pro loco ha le sue radici nella costituzione del comitato “Radar ne hvala - no grazie”. Vinta la battaglia contro l’installazione di un radar sul Matajur, il comitato ha ideato e proposto un progetto di sviluppo denominato Piano strategico di rinascita economica, sociale e culturale delle alte Valli del Natisone. Il consiglio regionale il 17 dicembre 2003 ha approvato all’unanimità un ordine del giorno che impegna la Giunta regionale ad accordare ai Comuni delle Valli ed alla Comunità Torre-Natisone-Collio (per interventi nei medesimi territori comunali) la priorità nell’assegnazione dei fondi regionali che si rifanno alle domande di contributo presentate, anche da privati, nell’ambito delle leggi di settore per l’attuazione del Piano. Il valore globale del Piano è di 2 milioni di euro all’anno per un totale di 10 milioni di euro disponibili attraverso uno strumento operativo individuato proprio nella Pro loco da poco costituita, che ora cerca nuovi affiliati, nuove forze per poter proseguire nella propria opera. da alcuni operatori del settore come Stefano Pustetto e Paolo Moratti. Ma recente è anche una dura presa di posizione del sindaco Attilio Vuga contro la possibile chiusura del laboratorio di analisi, prospettiva non certo auspicata contenuta nel programma annuale per il 2004 dell’Azienda Ospedaliera S. Maria della Misericordia firmato lo scorso 30 dicembre dal direttore generale Bragonzi. Una chiusura che si tradurebbe “in un risparmio di risorse senza che questo intacchi minimamente il servizio svolto per la popolazione”. La questione è però tutt’altro che definita, chiarisce ora il vicepresidente del consiglio regionale Monai: “La preoccupazione aveva fondamento nel momento in cui Bragonzi aveva elaborato quel progetto, che però necessita dell’approvazione in sede politica Il vicepresidente del consiglio regionale Monai, sotto una manifestazione prò ospedale regionale che non c’è ancora stata. In questo senso ho avuto rassicurazioni da parte dell’assessore Pecol Cominotto e del direttore generale Barbina: nulla è ancora definito. Lo spostamento a Udine del laboratorio di analisi non è un’opzione percorribile perché comporterebbe difficoltà gestionali e non risponderebbe alle necessità dei cittadini del Cividalese”. Sarà comunque questo uno dei temi dai quali ci si attende, nell’incontro di Cividale, una risposta chiara da parte dell’assessore regionale. Intanto anche la Margherita di Cividale, assieme ai circoli del comprensorio, si muove presentando agli orga- ni provinciali e regionali il “Documento sulla condizione socio-sanitaria del Cividalese”. Il rilancio delle funzioni dell’ospedale, secondo la Margherita, deve essere funzionale ad una visione complessiva che scongiuri il rischio di provvedimenti solo temporanei e ne assicuri lo sviluppo perché funzionale ad un cammino che coinvolge l’intera regione. Si sottolinea la necessità di rendere il nosocomio cividalese un centro regionale privilegiato di attrazione per il day surgery con il trasferimento completo di questo servizio dal S. Maria della Misericordia di Udine. La Margherita propone inoltre un potenziamento dei ser- vizi di diagnosi ed una maggiore integrazione delle diverse attività svolte, istituendo per questo un coordinatore unico per i servizi offerti dalle due aziende, la S. Maria della Misericordia e l’Asl del Medio Friuli. Per quanto riguarda il territorio, il documento esprime la proposta del sindaco di Corno di Rosazzo, Ornella Zucco, per l’istituzione di ambulatori infermieristici di comunità, mentre particolare rilievo è riservato all’iniziativa di Bruna Dorbolò, sindaco di S. Pietro al Natisone, per l’avvio di una sperimentazione di “soggiorno assistito” destinato a periodi transitori post acuzie localizzato in strutture alberghiere decentrate, nelle quali sia prevista un’assistenza infermieristica integrata che potrebbe sostituire l’assistenza domiciliare. La soluzione risolverebbe i problemi di malati post acuti che vivono in situazioni di difficoltà, dovute all’età a-vanzata o alla parcellizzazione dei nuclei familiari, e che potrebbero essere ospitati in un ambiente accogliente e conosciuto perché “vicino”. L’attenzione della Margherita del Cividalese è infine rivolta agli aiuti alle famiglie che assistono i propri cari, al sostegno della terza età ed alla partecipazione dei cittadini alle scelte socio-sanitarie. Nesmiselno zasliševanje za katero je dala pobudo desnica, leva sredina je pa nanjo pristala Avdicije predstavnikov slovenskih organizacij v deželni komisiji * i i tim ir 111 m 11 Ulil !i lllll IUK Deželni svet Furlanije Juljiske krajine v Trstu s prve strani Verjetno bi bilo potrebno, da komisija dobi tudi nove in bolj razčlenjene naloge, kot je ta, da samo svetuje, komu naj Dežela daje podpore in koga naj sprejme v seznam organizacij “a capitolo”. Na avdiciji je svetovalce predvsem zanimalo, zakaj so slovenski komisarji odsvetovali podpore Gombačevi SGPS in Forumu za Benečijo, kar dokazuje omejenost organa. Avdicija bi imela torej smisel, ko bi člani deželnega sveta spraševali za prihodnost. Pa ni bilo tako. Zal so slovenske predstavnike Pav-ščiča, Jazbeca, Cerna, Pavlina in Maverja spraševali glede porazdelitev sredstev za leto 2004 in o organizacijah “a capitolo”. Med svetovalci deželnega sveta pa so bili zastopniki vseh strank ter tudi slovenski svetovalci Dolenc, Spazzapan, Cancia-ni in Bruna Zorzini-Spetič. V prvem krogu so torej odgovarjali slovenski komisarji, Pavšič pa je predstavil seznam 320 organizacij, ki so včlanjene v SKGZ in SSO. Zavalovalo je sicer v “krogu”, ko so “zasliševal-ci” spraševali predsednika SGPS Gombača, Marijo Ferletič in predstavnika Foruma za Benečijo Ferruccia Clavoro. Predvsem Gombač je strosil vrsto obtožb na račun domnevnih malverzacij, ki da jih opravljata SKGZ in SSO z javnim denarjem. Nacionalno zavezništvo se je oprijelo teh besed in sprožilo proces kontrole, ki ga bo bo morala Dežela sedaj opraviti. To pomeni vsaj dodatno zamudo pri izplačevanju sredstev. V krog avdicij so prišle na vrsto tudi nekatere organizacije, ki so v deželnem seznamu. V bistvu pa je težko razumeti, zakaj je do avdicij prišlo. Zanjo je dala pobudo desna sredina, leva sredina pa je predlog sprejela z vsemi pastmi vred. Nekateri slovenski člani komisije, ki svetuje porazdelitev sredstev iz Rima, so nam posredovali grenek občutek, da so bili neupravičeno na “zatožni klopi”. Zakaj je torej težko dojeti smisel takšne avdicije in lahko razumeti nelagodje vprašanih? Razlog je preprost. Slovenske organizacije že več kot desetletje pošiljajo na Deželo prošnje za prispevke, ki morajo vsebovati Statut organizacije, obračune in dokumentarno gradivo. Dežela lahko redno opravlja inšpekcije. Civilni zakon zahteva od vsakega društva, da ima Statut, člansko knjigo in vsakoletni občni zbor, kjer člani odobrijo bilanco. Vsako društvo, tudi najmanjše, mora imeti svoj nadzorni odbor. Krovni organizaciji SKGZ in SSO sta organizaciji organizacij, vanje so torej včlanjene organizacije, ki pa nikakor ne morejo biti le na papirju. Deželni uradniki in svetovalci so imeli ves čas (misli-frio na vse obdobje, odkar se delijo sredstva), da preverijo obstoj organizaciji, njihovo delovanje, članstvo itd. Celo dolžnost so imeli, saj odloča ob zaključku o sredstvih deželni odbor! Resnega dela pa nihče ni še opravil, drugače bi ne razumeli, kako je bilo mogoče, da so prejemale sredstva organizacije, ki nastopajo v javnosti zgolj preko stališč in mnenj njihovih predsednikov. Nič pa se ne ve o njihovem delovanju ali pa o številu članstva, ki naj ga predsedniki zastopajo. Same avdicije bi morale slo- neti na jasnih podatkih in ne le na političnih mnenjih. In privesti bi morale do konkretnih rezultatov. Deželna vlada ima namreč čisto določene dolžnosti. Prva je ta, da posreduje organizacijam, ki delajo, predujem. To je dosegel Miloš Budin z deželnim zakonom. Predujem pa se je ve- dno bolj spreminjal v normalno in zamudniško izplačilo. Nato mora odbor urediti urad za Slovence in Furlane ter mu dati vodjo. Organizacije in ljudje ne morejo čakati na izid natečaja za omenjeno mesto. Nadalje bi bilo prav obogatiti vlogo posvetovalne komisije in dati priznanje krovnima organizacijama SKGZ in SSO. Drugače ne bomo nikoli vedeli, katere organizacije so danes najbolj raprezentativne in katere ne. Zakoni, začenši z zaščitnim, pa omenjajo omenjeno raprezentativnost, ki pa ni bila doslej formalno definirana. V tem smislu lahko vsaka skupina nastopi kot “najbolj raprezentati-vna”. Skratka, če smo volili novo deželno upravo zato, da bo učinkovita in prijaznejša do Slovencev, si pričakujemo, da bo tako in da se ne bo ponavljala stara pesem, ko morajo slovenske organizacije prositi politike za pomoč in romati na banke za posojila. Pa tudi stalna institucionalna negotovost šibi manjšinske organizacije in demotivira kulturne delavce. Prenehajmo torej s temi dejanji in časi! (ma) Naš domači Dol Par Muoste so bli Kozaki k’so ustavjal Nie imi e la še 25 li et an drug dan se je imi eia ženit Na 9. febrarja, zadnje lieto druge uiske, Tonina Uo-grinkna gor z Velikega Garinikà, naša mama, je bla z-guoda ustala an šla od duoma za narest permanent. Nie imiela še 25 liet an drug dan se je imiela za Zenit z Bepcjan Cekovin dol z Malega Garmikà, naš ocja. Pa priet, ku prid du Čedad, dol par Muoste, so bli Kozaki k’ so ustavjal. Brez viedet, ka’ jo čaka, se je ušafala za-parta tu veliki izbi od te par-vega hrama, na Cepamo, cja po tin kraj mosta. Med vsien, jih je bluo 100, če ne vic, je poznala rancega Franca Maudarnjakova dol s Platea, k’ je stau blizu urat an Angelino Jakopinovo k’ je miela moža k’ je stau zaries slavo an usedno jih nieso pustil napri... Sa’ se nie vic uarnù damu, buožac, zak je umaru malo dni potlè. Atu notar teli judje so bli, vsi prestrašeni an obupani, brez viedet, ki bo z njin. Adni so molil, adni so jokal, adni so klel. Glih vsake sorte so bli atu. Tonina je muCala an molila tu sebè. Nunac Maudamjaku se j’ je parbližu: “Oh Toninca, višno, de tel žlah bomo pisal Vse armariCe, vse vrataca, vse žakjace, povsierode je špegala, al uSafa ki za njo. Ki? Ji nie Slo migu vse pru. Tisto vičer nie bluo obe-dnega doma, se je skuhala vi-Cerjo an potlè se stegnila na divan: vas za njo! Je nucala telecomando, ku tek na nič druzega diela ciel dan, od adnega do druzega kanala... Nič ji nie Slo pru dokjer... nie vič udariala an odparla je vse armariče, vse vrataca, Se tu turbo od čeče je pokukala če je ostalo kiek od južne... Kaj zan zluodi, de nie pru nič tle v teli his? Je vpraSala sami sebe an sami sebe odgu-orila, de ho korlo začet zaries spežo runat. Je spet legnila na divan, ku tek je parsiljen; se obračala, se prekladala s harbatan ankrat ča unkrat san, postra-jala kuSine, dol noge, gor noge. .. nie miela meru. Tu nje pamet je začela gledat po armaričah a! uSafa ki; nič nie tarkaj vajalo. Pru tisto vičer, ki se jo je takuo troStala se veselit, nič. Pru tel krat, ki je bla zaries mogla, dokjer... dokjer se je zmisinla, de ta par kruhu je niek... se j’ pobuskalo an je bla že ta na pr e štoru, kruh odložen čah kraju an ta na sred na liepa gubanca se ji je smejala: ku ne usta zasmeja-ne se ji je zdiela tista fleto, ki je manjkala, grazdujace, pi-njuoli an cuker gor po nji, se ji je pariela te narbuj dobrà rieč na sviete... pru nji, ki kartolino gor z NemCje, an jih bomo vprašal ’al je bla dobra gubanca?4, zak tuo k’ viden, se bojin, de na bo obedne poroke jutre... pa gubanco, ki dieš, jo snemo usedno priet al potlè. Ce ne rata suha, kene ti?” Od osme zjutra je bla za-kloštrana atu notar, z vsien te družin. Samuo okuole štierih popudan se je parkazu na prag an Kozak. Je biu an maj-han možač, ku ranik Piskul, tek gaj’ poznu! (Ist ne!), ma-du an nomalo gobast: je biu podoban zluodju! Oči so se vse obarnile pruot njemu, obedan nie uagu še sapat... “Duo vie, ki eje od nas. Duo vie, ki bo sadale...”. Strašnuo na glas je preguoriu an smejal se j’, ku tek k’ vie, de je on tist buj mocjan an de te druz nieso še ku sieršCe. Ranik Maudamjak gaj’ še kajSankrat jo nie Se marala ne. Z nuožan je odriezala 'no lepo fleto an se usednila go na kandrejo hvaležna an potolažena. Je odriezala Se an koSčič, -je nomalo težka, pa po farda-mano uonja. Se Škripanje nuota, ta na tontu ji nie nadlie-govalo. Se je zmisinla na majlian fora n, ga vetegnila uon, par-žgala, počakala, de se ugreje an diela not no fleto - to tl ečo. Tenčas se je skuhala komi Ico. Kar je odparla foran, tajSan duh se je spustu po ci- dobro zastopu an takuo je vsien poviedu: “Tel človek je jau, de Ce je kaka žena, de je imiela otroka manj, ku tri dni od tega, jo pustjo damu.” Se-vie, de tuole je biu vetegnu uon Kozak samuo za se špo-dielat an za obupat šele buj tele buoge judi: jo nie bluo obedne altvane. Paš kuo je bla mogla. Kozaka tuole tar-pinCanje ga j’ pru mazalo. Strepuo se je zasmejau an je šu proC, naveličan. Ne dugo potlè se j’ uarnù, nimar s ti-stin strupenin nasmiehan na ustah. “Če kajšan se ima jutre oženit, ga pustimo fraj.” Tonina je bla du koncu, med te parvin ujetih. Ta na kamane od šiglarja je obdržala maslo zak ga j’ miela za-menit du Čedade za kupit če-rieulje za žembo. NiC nie bla Cula an se nie bla ganila. Nunac Maudamjaku pa jo j’ poklicu: “Tonina, puj tle.” an pruot Kozaku je jau: “Daj jo tle, tala Čeča ima glih jutre za se ženit.” Kozaku se je nasmieh strašnuo uejefu na gobcu: maCka je imiela za utec miš an tuolega se nie čaku. Sele donašnji eli hiš: je takuo lepuo uonja-la, ku k je bla dobra. Počaso je pila komilco -lekar puojden spat - je misin-la, an gledala gjornal. Z no roko strani preganjala, s to drugo pinjuole an grazdujace ta na tontu. An gu usta basala. Je obarnila zadnjo stran, ki gubane e jo je bluo ku samuo an bobič. - Ka vaja tuole pustit, se posuši an na bo nič vič vajalo. Prazan tont je sam na mizi majal v ta mi. Ona je spala an se obračala tu pastiej: te pravega sna nie mogla ušafat, pa sanje so jo dotekle an morà jo je začela pestat, peStat dokjer... Se je zbudila vsa potnà, potipala trebuh, tard ku ka-man. Mora ja, ciela sladka gu-bančica. Marina Cernetig dan, kar nan tolo zgodbo prave, naša mama se zaries strese: Kozak je začeu klet, arjut an škripat zobe, de so se dlake uzdigovale tuole čut. Je biu takuo slavo ostu, kuk de b’ ga bil na muoC oplaterju. Tonina je hitro dala maslo Romildi Maudamjakovi, k’ je bla tud ona du koncu izbè, ji je dala an rinko zak je bla prevelika an jo j bla muorla preluožt (pa drug dan jo j’ pamesla takuo, k je bla, zak se nie upala jo nest prekladat). Ben, judje nieso uagal glih nic ree grede, ki Tonina se je fulila med njin an je šla Naco vam bom pravla ’no pravco, ki san jo ušafala v starih bukvah. Al znata, de Nediža ankrat je bla ’no rieko šaroko ku Po? proC, fraj, Cast bod’ Bogu an Mariji Devic. Pa nie bluo vic cajta, an kuraže, an moči za iti pruot Čudadu, takuo, nagla ku nimar, jo j’ zaCela tue go pruot dolinah. Pa Kozak ji je zarju: “Hej”, ona se je ustavla na žlah. Duo vie dost misu tu glave tu an maglenj. An kar se je obarnila ga je vidla, de se ji je špodielu z rokan. Hitro po pot se je ustavla samuo gu Gorenji Miersi, kjer je nardila parvi - an zadnji krat (!) nje življenja, messo in piega (permanente pa še manj!). Kar ji je povie- an velike vasi, dol pod Zluo-djovin Muostu, kar so zagledal Matajur so zaCela uekat: “Oooh, kuo je lepuo!” an takuo ciel cajt. dala, kar ji je bluo ratalo, nič ji nie obrajtala an ku de b’ na bluo zadost, še kafe ji je skuhala na varh! Ben osmo uro zvičer je tu-klo tu lieškin turme, kar par nogah, z žekam, se vie, je paršla gor na Kries. Tel je an prestor med Velikin an Malin Garmikè, kjer se pru lepuo vide okuole an okuole, go pruot gorah an davje dol, deleč, du dolino. Atu jo j’ bla na taka grozna rieC zadiela, de se je spustila, kleCe, na tla, za zmolit na glas ’no uro noCi. “Buog an svet križ Božji, var-teme od vsieh Strahi an od vsieh nasrec, na dušic an na teles. De b’ paršla zdrava an vesela damu.” Suze so se ji toCile brez meru, molitev je ratala jok. Se klecat se nie vic upala an se je usedenla brez obedne moči an brez vic glasu na zemjo. Tu tami je Cula klicat: “Tonina, Toninaaa”, nje mama ustrašena an objokana jo j’ gledala an Čakala. An Giovanni an Bepo čeku so bli šli vprašat, Ce se je bla varnila damu... Pa obedan nie viedu nic od nje cieu dan. Nje mama jo j’ pejala damu, pod paško, ku otroka. Jo j’ vprašala tuole an te druge, pa Tonina nie še imiela moči odguorit. Tist vičer naša mama je šla zadnjo v Uogrinknovo hišo grede k, na strane, du Malin Garmikè, pred Cekovo hišo so se Cul judje veselit, uriskat an piet grede, ki naviediC so napravjal purton. Andreina Trusgnach la an hitro se pobrala nazaj. Judje so bli nomalo zaskar-bjeni an gledal oblake že čarne. Pruot Muostu barka je zaCela plesat zatuo, ki Ponedi-ščak je moCnuo popihnu. Uoda se je uzdignila an fu-rešti judje so zaCel stat slavo. Se jim je zdielo, de na nikdar pridejo dol do Čedada. Kar so zagledal HudiCu muost je bluo takuo slavo, de so bli vsi pru prepričani, de so hudiCa videl. Barka se je spregovala ankrat na an kri, ankrat na te drug an judje so se parjemal kamar so mogli za ostat po koncu. Sadale so uekal: “Oooh, kada fini?” an tu an žlah je fi-nilo. Barka je zaletiela tu an velik kaman: “Aaaa, uuu, oooh pomajta nam!” Vse je uekalo an grede judje so padal du Nedižo. An takuo so se odparle tud vrata barke an vsi maloni so se vetaCil do uodo. Judje so jih ulovil za ustat gor na uod, ki je bla moCna. Cedajci gor na vso tisto konfužjon so parletiel na po-muoč, jih uon potegnil, jim dal za pit, za se preobleč an jih pošjal damu s karocan. Te narbuj veliko dielo je bluo pa pobrat uoz uode vse malone, ki so bli zgradili an velik zid tu uodi. Takuo se je končala moja pravca: al se vam na huduo zdi, de donas Nediža ima takuo malo uode?” Kmma Golles Domnu u i Na nji so plavale velike barke, ki so uozile ljudi an blaguo dol iz muorja gor do Slovenije. An dan na barki je bluo puno judi, ki so tiel videt ka-kuo so lepe Nediške doline. Gor na barko so se nabasal du Ogleju za videt od blizu veso-ke gore ku Matajur an Stol an tiel so iti daj gor do Robiča, odkod seje barka uarnila. Pe-jali so se gor skuoze majhane Emma Golles an nje mama Marina Cernetig Kar barka se je ustavla judje so šli dol ojez barko se sprehajat an takuo so not nabasal tarkaj malonu, de barka se je znižala tu uodi. Malone so prodajal du Laškem. Kar so konCal basat barka je zatulila an judje so hitro parletiel. So tarkaj pravli, kuo je lepuo an kuo so bli veseli, de nieso videli, de nebuo je ratuvalo sivo. Barka je še dvakrat potuti- Liepa gubanca se ji je smejala Nediža ankrat je bla rieko šaroko ku Po Naš domači izik novi mata]ur četrtek, 26. februarja 2004 7 Na sienca se je natenila vsak popudan tza dno hišo etu je blo hladno, tako te stare žene, se so spraujale tu to “salo” s ničan nareta. Pod lindo te hiše, so bli dua čjantona polenjena an otroc so etu sediel, t star so pamesli za sabo njeh stou. Tu te sience so ble kuhane an pečene Mjuta, nuna Beta, teta Nuta, nuna Vigja... an drue Zenè. Te žene so uaruale otročiče njeh neviestan, k so ble na diete. Te mali o tej ure so spale, njeh anjuci varuhi paj so predli, šivali škarpete, podplietal hlače, ol so kozlal fažou od manil pa-nole al so druza djelal. Kr kak teh otruok je zakriču, nja nona je letiela ou solar zibat za ni spe zaspie. Če ni vejalo a je or uze-la, previla an pmesla dou sienco pulpnat. Ja nison miela žej none, tako te starčice so ble use me none. Pravjo, d kr son bla mikana son bla na šimjeca, k je use čula, vi-dala an prenardila, če maj sem mola. Me none so miele obute dne kotle doue, dou na tla, so ble ubrane tu pasu, zuor so miele jopin od dan mikah golet scibo-ri prečavalgan ts prej. Or na no-uah so mjele hlače ounaste an rošaste škarpete. Tu ten oblačile so ble tej ne velike pipine, nomalo modraste, če črno, ma liepe uselih. Or na laue so miele faclete rožaste zvežene dou pod brado, ol tje zat, tej no škufeco, kaka je miela piče uoržene te tna te na laue. Tla ten se so vidale uon dn pendoliče aurene... tej te k so šenkale kak bot Sv. Maije al sv. Ane. Ja an Elsa tu te sjence smo gijale d hišico: smo kuhale, jedle, prale... Smo miele na ten čjantone naše pipine uon z ble-ka, lozo an balo. Ma sestra, k je bla ubi veli-ka, je gijala d’ bece, d’ bakala, d’ tradment... tako je pršla da-mou zlo potna an trudna. Usak človek tje pred nami je jau nja: “Eh, uan gre liepo, uan gre lie-po, tu sjence: to je živlenje! Ja... ja...: čes ben prit še ti tje na našo, boš vidu! liepo k je... ” Teta Nuta je tiela pravit nje pravce, kar je tiela ona; ne kr jo smo prašale mi. Je znala ne liepe pravce. Nuotr se so blodile lesice, od medveda, modrasi, ouk... Nan ni nahala ni letimo nahlo... nas je uekala če smo nardile kako znarbo, al smo oskomile dno kolielo. Po nje nas je še učila!... Ja, an ma sestra k smo uori-le: “ti” našo čjače an naše manie usak bot, k nas je čula je mu rt, . gl *-,5vr" Bruna Balloch e una veduta di Subit Tu sience, lieta nazaj Dan star mož je hodu an pravu nja praveco an mi za njim tej te mišice La prima volta l’ho sentita leggere un suo racconto nel dialetto sloveno di Subit diversi anni fa, durante la presentazione del Trinkov koledar con il quale aveva collaborato. Di Bruna Balloch mi aveva colpito il garbo con cui ci faceva entrare nella realtà di un tempo del suo paese, il gusto per la costruzione del racconto di chi conosce l’arte della scrittura ma che è anche caratteristico della ricca tradizione orale slovena. E soprattutto la lingua, quel dialetto sloveno del Torre dal quale è scomparsa la “g”, si è invece mantenuta la “č” (una “t” molto dolce) ed ha una ricchezza lessicale ed espressiva rara. Per me è stata una scoperta inaspettata. Poi col tempo mi sono resa conto che non è soltanto interessante sentire o leggere i suoi testi, sia in sloveno che in i-taliano, scritti sulla spinta di un amore ostinato, come dice Bmna Balloch, per il suo paese. E’ occasione di arricchimento anche conversare con lei. “Il primo incontro con la Sette anni dì “Mlada Lipa 99 lingua slovena scritta me l’ha fatto gustare mio padre”, ricorda Bmna. “Aveva un “Citanska slovenska” e mi leggeva storie bellissime. Avevo provato a leggere anch’io ma l’impressione era molto diversa. Preferivo ascoltare lui”. Un altro ricordo è legato agli anni del collegio in cui erano finiti molti ragazzini di Subit, distrutta dai tedeschi che avevano bruciato anche la scuola. “Se non ci fosse stato il terremoto, ti farei vedere i diari che scrivevo.'Quando avevo qualcosa da ridire sulle suore scrivevo sempre in sloveno”. Proprio quel distacco, la nostalgia di casa hanno alimentato in lei tanto attaccamento per il suo paese e la sua cultura. Poi il racconto si snoda per i paesi delle Valli del Torre dove ha insegnato, “baruffando con l’italiano visto che la popolazione scolastica conosceva il po nas’n”, facendo la supplente anche al “maestro rosso”, come veniva bollato il prof. Cerno, peraltro conosciuto molto più tardi. Poi la partecipazione con i suoi alunni a diverse edizioni del concorso Moja vas. Bruna Balloch negli ultimi anni ha scritto e pubblicato con la collaborazione del circolo I-van Trinko ben 7 fascicoli della Mlada Lipa, una pubblicazione tanto modesta quanto ricca di contenuti, materiale etnografico, storico e linguistico. Da che cosa nasce quest’iniziativa? “Dalla volontà di ricordare, di far ricordare”, spiega. “Lavoro perché rimanga la memoria. Nessuno ha detto niente del mio povero paese. Persino Baudoin de Courtenay, che pure ne ha scritto, non ci è mai stato. A Subit purtroppo non sappiamo difendere quel poco che abbiamo e che è una grande ricchezza. Con le offerte che raccolgo poi aiutiamo le perso- ne in difficoltà dell’Africa, del Burundi”. Mlada lipa è molto apprezzata, molte sono le persone che suggeriscono a Bruna temi ed argomenti. Negli anni è cresciuto anche il numero degli informatori. La scelta del nome è legata alla “Stara lipa, il tiglio grande e maestoso che stava accanto alla chiesa e sotto la quale c’era la banka dove facevano le sosiednje e decidevano delle questioni del paese. La consideravano al pari dello stato”, spiega Bmna Balloch. “Vieni a casa ti chiama la lipa (prid da-mu te kliče lipa)” aveva gridato la madre, chiamando a casa dai campi un giovane contadino a cui era arrivata la cartolina per il servizio militare. Questo mi ha scosso e commosso”. Poi la vecchia lipa era diventata pericolosa ed era stata tagliata. Ora accanto alla chiesa ne cresce una giovane e rigogliosa. L’augurio è che Mlada lipa possa crescere e germogliare ancora a lungo. E grazie Bmna. (jn) nardila no litanijo:- ja, bratar, ja sestra... nan je lazatala nazaj. Se je uperjala za jen ni uormo “vi”. Te nune so saldo mlaskale tki: - Son debla! so uorile an so kladale ou usta no skorjo siera, dan koščič kmha ol no burjo. So miele dno košo obiešeno oo pod podan ou njeh Camere an nuotr so miele ser... dno mor špuojo... kakajaje... kafe an cuker... za njeh potriebo. Kej ta maltrinja, kej te poti, k so prepeštale te boe žene, an ta koša je bla tej dan buhloni zatuo k so nardile: Buoh obar lošti roke etu nuotr. Tu sakete so miele še dno škatlico leseno, k je miela dan pokroučič an nuotr je bieu tobak za duhat: Zinzilio, Sante Auguštine od Mentolin. Kr se so naordale so pustle djelo tu krile an so poduhale no prežo: se so vecihale an... “me je pm šklarila lauo ta preža!” so uorile. Zat so ložle ta tobakar an tabakjero, potn k so ponudle prežo še družen. Z no prežo, kaubot, so napravele ženitke njeh nevodan, k nieso viedal za nič. Ah nance me, samote! Kr sò ponudle prežo nune Vigje son šla še ja za jo piknet ma šej škatlce nie bo vič: - Te se če ulit kri uon z nosa! Otroci ne smiejo duhat! - so uorile. Ta k nje duhala je miešala lauo an uorila: - Je dan vicih še te... dan grt vicih! - - Se ubi hrt vich je teh tje, viš! - an je kazala tje u te stare može, k so bi ubi tje od nas. Oni so špkale za nardit kake orodje za djelo an so pipale to-škane an čikal... Ja son ložla roko tu saketo an jo son uon ve-tinila zaprto. S to desno son po-toukla tu to druo, son odprla dva pauca na sred, son uzela dno prežo an son poduhala mu-oj tobah - ka ni blo - : se son še ja večihala an zat son šla uoku ponujat še družen mo prežo. Me none se so smejale. So uze-le prežo še ta od mene an so uorile, de muoj tobak je buojši ko njeh. - Tu te sience te stare nan so pravele Buog vie, k tej pravic, tako etu je blo pouno otruok poslušat. Se naordan, k dan popoudan je počnu dno pravco dan star mož: je stau tje na koncu uas. Je mu dno kucno tje čez ramana, no škifo or na laure an palco tou roke. Ta praveca je bla šaroka an doua: ni mola prit na konac, je biou kasan, kasan za pravt, tkej k mi smo potiskale za ni re naprej: an zat... kan je šu? an zat?... smo uorile. Sonce je blo žej baso an te starac se je uzdinu za jeti včetjo kuhat, kje biu sam. Nan ni jau: - Bješta damou, otroci, rat za nas ni bo rod. Je hodu an pravu nja praveco an mi za njin tej te mišice, k so šle za ten k je odu flauto... Uoku nja smo ble: ja, ma sestra, Elsa, Alda, Italo an druzje otroci. Smo stopnile tu nja hišo an se smo ložle uoku onjišča, t na no mizo. Onj je biu zaunet. Te nu-nac je poparu pepul, je uzeu pih an je pihu.. .Bujada je bla žiua. Je luožu or listje, veje to suhe, an je pihu doz, k mu je jelo. Je obiesu kotu za čedenač, an je pokriu za ni prej zaureje uoda, an zad je sednu na dan stu th onjišču še on. Kr naša mama se je uomila damou od diela an nas ni obrie-dla tu hiše je sajala nuot an uon an nas je ledala an klicala: maj-dan se nje odlasu. Seje uštrašla. Tako je šla or na orico an je po-čnela burlat: - Mafijca, Bruna! - Nič. - Od Bmna, Mafijca! - je spe klicala. Je paršla nuna Beta an ji je poviedala, kjer mormo biet. Te-bot je vepulila uon z veja dno šibo an je šla k je žgala tje čez Klanac, tk je stau te star, k nas je “zapeju”. Je udarla tu hišo an nas je obriedla uoku onjišča, k smo šnje čakale konac od te pravece. Te star je pravu an kuhu nja pu-lentco. Naša mama k je bla bmna se je odahnila nas vidat tle, ni nucala šibe čefih rank pre Genjo je jau: Kr nas ne bouja uzamte šibo, šiba rahlo prleti an močno poščpi!, je spiela ja dan “nantekrišt” an nas je vepodila use damou, kar nas je blo. Enje rat, se bojin d še tle, kak, uzome šibo an me spožene damou, pejdan bot. Tako to praveco brez konca, uan jo povien dmo lieto, če bo teu Buog. Bruna Balloch “Dan je tuoj, nuoč je naša” Te stari ranci, Bepo an Vi-zja Cekovi gor z Malega Gar-mikà, okuole 150 liet od tegà so intiel puno puno sena po tleh du Lebarnic. Tala je ’na velika sanožet za 11 sanosie-ku, kjer so runal pet kopi. Tist dan so bli zbral senuo kupe samuo na veliko... an je kazalo za daž! Bepo je biu v prekletih, dobrò, ki ga nie azneslò samuo študierat, ki dost diela je bluo še za narest... Sa je biu Su damu vičerjat, ki je bluo Zc pozno, pa nie ^luo ki... pm se nie mu pota-*azt na obedno vižo. Hitro je stuoru luožt otroke spat an po- klicu Vizjo: “Poskarbi, gremo nazaj dol, pogled kajšan luht se kaže, nie ki, ntanku tiste, ki je suhuo an blizu stožja bi teu ometat tu kopo... muormo manku tiste narest, čene nan ga ščede!” Takuo je šlo, de so se uamil du Lebamico. Luna jin je sveltila an oni dva, buoge samote, so se maltral vic kuk na sviete so mogli. Kar kopa je bla že malo-ntanj za obutat, Vizja je jala: “Cuj Bepo, ist na morem zaries vic. Pujnto, kar bo bo, tist Buog, ki ga zntoče ga an posuši.” Pa Bepo je odguoriu: “Ne pa, ist cjen ovart senuo, muo-ran narest tolo kopo... nie ki.” Vizja gaje še vprašala: “Puj an ti Bepo, puj damu.” Pa nie bluo moč ga prepriet. Takuo je le napri, sam an par ume, gor an dol po liesencah tolo senuo nosu an peštu. Dotekla gaj j’ vic ku deseta zvičer, luna je le svetila. Kar tu an žlah je začeu čut nieke glasuove, moške an ženske, oku sebè. “Nuoc ima sojo muoc”, so mu pravli. “Dan je tuoj, nuoc je naša.” Kar so ga vidli naobiunin strašenega, de dobrò, de ga nie doletielo pokoncu, so mu pa li-euš poviedal: “Če si biu jau ’Bi teu rad narest kopo, če mi bo Buog pomau1, te niesmo bli strašli... se na smie ree: 'Ist cjen, al pa muoran’. Je prešerno. Muora pa vse tu božjove roke diet, an zmislise, potlè, ki zuoni ’no uro noči, na bod uonè, na stuoj vic dielat, biež damu! Nuoc je naš cajt!”. Bepunu se mu j’ bluo garlo zaparlo od strahu, nie mu še sapat, slina seje bla posušila tu usteh, uha so ble nategnjene an oči so se obracjale za videt če kiek skočne uon od kakega kraja. Tu an žlah je zabmsu vile cja za kopo an je splu go po briegu, brez se še oglednit... an malomanj brez se osapnit. Gor doma, šele ganjen, je po-viedu, kuo gaje strašilo. An od tekrat, fardamano tuo, če je vic dielu ponoc, an nie pustu tud’ dmzin dielat ponoc. Od tekrat se je navadu, on, an ciela družina na guorit vic: ist cjen, muoran, muoraš. Pa le-puo: “Bi teu, če mi bo Buog pomau; bi rad; z božjo voljo; naj bo, kar je božja voja...”. An takuo napri. An ga nie vic strašilo!!! ... Cast Bogu! Davide Tomasetig Terske L’allargamento, il ruolo delie minoranze, la politica locale, il lavoro Uno sguardo da Platìschis verso la nuova Europa Pochi mesi ci separano da un avvenimento di portata i-nimmaginabile per la nostra gente: il 1° maggio segnerà un momento storico eccezionale non solo perché l’Unione europea allargherà i suoi confini ad altri paesi, ma perché unirà transnazionalmente, sotto lo stesso tetto, le minoranze slovene d’Italia, Austria e Ungheria, ricomponendo con la Slovenia il territorio nazionale. I popoli europei, le lingue e le culture avranno così spazio per svilupparsi i-déalmente con prospettive e-conomico-culturali alettanti, senza limiti divisori o confini statali, convivendo in pace e sicurezza nella comune casa europea. Tutto dicembre fino all’Epifania sono rimasto nella Slavia e in particolare a Plati-schis (Plestišča), nel comune di Taipana, in virtù della mia nuova situazione di pensionato. Dal 1962 per motivi di lavoro, mai in questo periodo dell’anno (che in altri tempi, anche dell’immediato dopoguerra, segnava il ritorno degli emigranti stagionali) sono rimasto così a lungo al mio paese. Ho cercato di trascorrere questo congedo a contatto con la realtà cui è confrontata giornalmente la nostra gente, dividendo con essa cose e situazioni. Ho appreso così varie notizie e vissuto realtà sconcertanti anche per uno come me che, dall’estero, ha cercato di seguire il difficile cammino della Slavia friulana. L’Italia, verso le popolazioni slovene assoggettate e incluse nei propri confini, ha esercitato da sempre un potere duro e inflessibile. E quindi un autentico miracolo che questa minoranza, dopo aver subito soprusi e umiliazioni, sia sopravissuta e abbia mantenuto le proprie caratteristiche senza sostegni statali se non quello dell’obbligatorietà scolastica italiana. Nella provincia di Udine, lo storico riconoscimento della minoranza slovena con l’inserimento della nostra a-rea nell’ambito della normativa di tutela (che ha posto fine alla secolare discriminazione) la dice lunga. I risultati sono sotto gli occhi di tutti. A tre anni dall’entrata in vigore della legge, lo stillicidio degli sloveni continua tranquillamente. Non si è visto, come sarebbe dovuto essere, lo Stato italiano soccorrere e aiutare queste popolazioni. Nessuna celerità o slancio nell’attivazione di quei canali e strumenti didattico-finanziari per parare, almeno in parte, torti e degrado. Nessuna concreta autonomia decisionale o attenuazione fiscale per abbattere la burocrazia, la marginalità e la dipendenza. Nessun cantiere per il completamento e miglioramento della situazione viaria insufficiente e pericolosa che esclude, nel comune di Taipana, il transito dei moderni pullman da e verso la Slovenia. Nessuna legge che finanzi la ripresa dei lavori di ristrutturazione abitativa e ripristino territoriale lesionati dal terremoto del 1976 per completare, finalmente, la ri-costruzione. Nessuna opportunità di lavoro in loco. Nessuno sviluppo appoggiato da Una veduta di Platischis (Platišče) tratta dal sito www.platischis.it, sotto una strada interna con sullo sfondo la chiesa Roma e messo a bilancio (eppure ci vorrebbe così poco!). Nessun incoraggiamento per incontri e seminari transnazionali a livello specialistico per risolvere i proverbiali ritardi nei confronti di realtà limitrofe. Nessuna preoccupazione se Platischis (fino dopo la prima guerra mondiale sede comunale) abbia un servizio pubblico "corriera" bisettimanale e si trovi a 8 km dal municipio e dalla posta e 20 da Nimis (primo paese in cui trovi un negozio alimentare, una farmacia, una banca). Poche e contrastanti informazioni finora sui cambiamenti ai valichi di seconda categoria dopo il prossimo 1° maggio. Trieste e Udine rimangono sorde alle disperate insistenti grida di allarme e aiuto del sindaco Elio Berrà. Degrado morale e materiale impoveriscono e immobilizzano pesantemente il comune di Taipana e la Slavia. Le tradizioni natalizie coi propri riti secolari in 25 anni sono irrimediabilmente scomparse dopo l’introduzione nelle chiese slovene di messe e funzioni nella lingua italiana. Nel periodo di tempo di una generazione, i riti in latino e sloveno (profondamente radicati) sono scomparsi cancellando un patrimonio d’inestimabile valore. Durante le festività di fine anno ho seguito le varie cerimonia religiose celebrate da preti e diaconi, in un italiano sforzato e fiacco tanto da mettermi a disagio. Mai più il rapimento e l’estasi di quell’insieme spontaneo, naturale che sgorgava all’unisono dalle bocche (voci) esercitate dei credenti nella comune espressione del canto o preghiera. La predica poi, in italiano e friulano, come se il celebrante si rivolgesse a friulani, per me è stata una sorpresa. Ma da quando in qua il friulano entra nelle nostre chiese, a Platischis. Oltre alla non considerazione del patrimonio religioso latino e sloveno, prerogativa di noi tutti fino agli anni Sessanta, ho sentito canti italiani nuovi che sapevano "di fuori posto". In poco meno di un quarto di secolo si è riusciti a cancellare dalle menti e dai cuori una secolare cultura religiosa. Noi tutti (al cento per cento) esclusi i pochissimi forestieri, ci confessavamo in sloveno e sapevamo le principali preghiere come: il Padre nostro, l’Ave Maria, il Salve Regina, il Credo, il Gloria, ecc. indifferentemente in sloveno e latino ma non in italiano a eccezione di alcuni "antichi" canti oggi in disuso. E terribile pensare di esserci incamminati sulla peggiore delle strade: quella della sottomissione e dell’annientamento linguistico, gettando al vento un millenario inestimabile tesoro al quale altre minoranze più accorte di noi si tengono saldamente aggrappate. Eppure il plurilinguismo e le tradizioni, soprattutto quelle apprese da giovani, sono patrimonio unico d’"élite". Brutto da costatare ma è la tragica realtà: i giovani sloveni si esprimono in italiano e friulano. Mi è capitato di dialogare con conterranei, io nel dialetto piatiscano, loro (che 10 sanno meglio di me) in friulano o italiano. Eppure Platischis nella sua storia vanta personalità coraggiose che si sono strenuamente battute per la propria lingua, cultura e tradizioni, cercando di preservare e rafforzare con la loro tenacia e caparbietà l’originaria essenza del loro "dna". Così facendo (anche se 11 paese natio e il territorio che lo circonda siano pregni di antica storia immortalata nella toponomastica, detti e abitudini slovene che nulla hanno in comune col friulano o italiano) questa nefasta tendenza prevarrà. Ricordo, alla fine della Seconda guerra mondiale, forse era il 1949, io bambino sui 10 anni, in compagnia di mia madre mi trovavo in Friuli. Da Nimis ci recammo a Sedi-lis a fare visita ad amici di mia madre. Rimasi meravigliato che in tutte le quattro cinque famiglie visitate si parlasse in dialetto sloveno che tranquillamente comprendevo. Mia madre mi spiegò allora che a Sedilis, essendo un paese sloveno, era logico che le persone che vi abitavano si esprimessero così. Mi disse anche che a Cergneu, Monteprato e qualche altro paese che non ricordo, forse era Cialminis?, si parlasse sloveno. Torlano invece, mi spiegò, era un paese friulano e a Nimis c’erano famiglie slovene. Il lavoro e le residenze in Friuli della nostra gente (che rimane a contatto con quella realtà) nonché i friulani che hanno acquistato case da noi portandosi dietro le loro abitudini hanno contribuito alla decadenza e sottomissione dei beneciani che si adattano facilmente alla situazione (data l’innata facilità linguistica) e rispondono educata-mente in friulano se interpellati da essi piuttosto che ribellarsi e sfoderare il proprio orgoglio. Credo che la Slavia friulana sia l’unico caso europeo dove si è perso il corag- gio di essere se stessi. Da parte mia cerco di comportarmi correttamente: quando devo rispondere a un friulano a casa sua (nel suo territorio) cortesemente mi sforzo di parlare in friulano o altrimenti in italiano, nella Slavia (a casa mia) uso esclusivamente l’italiano. Questo per far comprendere all’ospite che, per rispetto, quando non si conosce la lingua del posto ci si deve esprimere sempre ed esclusivamente in italiano (lingua ufficiale) altrimenti si commetterebbe una stoltezza. Oggi certe encomiabili posizioni come quelle del sindaco di Taipana Elio Berrà e del suo sostituto Carlo Sedola, da sempre sostenitori della minoranza slovena e del maggior peso da dare alla montagna mediante propri rappresentanti nei direttivi che contano come il Comprensorio montano, vengono delusi dal negato appoggio degli altri rappresentanti che sposano in blocco le vecchie abitudini del sistematico dirottamento verso la pianura degli aiuti destinati alla montagna. Que- sto incomprensibile atteggia- | mento, per interessi campanilistici o "personali", danneg- ] già il futuro rinnovamento e sviluppo della Slavia costringendo al ripensamento di certe convinzioni. Per il bene più prezioso che è l’unità e la solidarietà tra la nostra gente per una concreta ripresa, simili atteggiamenti non devono attecchire. Qui desidero mettere in guardia i cittadini di minoranza sulla scelta dei candidati alle prossime elezioni amministrative. Si sa che nei Comuni i sindaci e le rispettive amministrazioni sono gli strumenti primari per l’attuazione o meno dei provvedimenti previsti dalle norme di legge. Se essi hanno dubbi sulla minoranza slovena o non si sentono partecipi con essa e sono inclini a personalismi cliente-lari, ripicche, testardaggini, arrivismi e mancano di volontà, comprensione e diplomazia, sono da escludere assolutamente. Ormai i partiti o gli schieramenti (destra e sinistra) contano sempre meno trovandosi, anche a destra, diversi convinti sloveni. Quello che conta di più è l’integrità morale e la capacità di agire e fare per la propria comunità. Seguendo l’esempio della prò loco "Nediške doline" anche le altre amministrazioni in cui vive la comunità slovena si attivino per trovare o-biettivi e programmi di sviluppo comuni. Soltanto così si potrà gustare, in prima persona, senza balzelli burocratici, il fresco dolce sapore della nascente nuova primavera,, slovena. Oltre a quelle già individuate dalla Pro loco delle Valli del Natisone, altre idee si potrebbero concretizzare con la collaborazione di e-sperti e, perché no, di emigrati delle nostre valli ricchi di esperienze. Importante è dare la massima fiducia ai giovani che stanno scalpitando, perché loro soltanto sono e saranno i veri protagonisti del futuro della Slavia e quindi del prosieguo delle antiche tradizioni. Un’ultima considerazione che indirizzo alle autorità competenti: il rilascio di permessi di lavoro in Regione dovrebbe favorire (come si fa qui da noi, dove giornalmente circa 50.000 italiani varcano il confine per recarsi al lavoro in Svizzera) soprattutto i lavoratori a noi più vicini che sono i pendolari o frontalieri sloveni. I motivi sono chiari: 1° perché sono le persone più affini a noi; 2° perché sono lavoratori e artigiani capaci di cui la Regione Friuli-Venezia Giulia ha bisogno per il proprio sviluppo; 3° perché contribuirebbero (con stipendi sindacali) oltre che al benessere della Regione che se ne avvantaggerebbe, anche alla riduzione dell’infame sfruttamento della manodopera estera; 4° perché peserebbero solo marginalmente sulle istituzioni e strutture italiane come la casa, ecc. perché alla fine del loro turno di lavoro rientrerebbero tranquillamente in Slovenia riducendo i motivi dell’attuale disagio e delinquenza magari dopo aver fatto la spesa in Italia. Pio Cencigh-Hodin V Nabrežini so odprli okno na beneško realnost Publika, na varhu “Benečani" s predsednico Vero Tuta Ban “Benečija na obisku”. To je bil naslov kulturne prireditve, ki jo je 14. februarja, ob slovenskem kulturnem prazniku, priredilo kulturno društvo Igo Gruden iz Nabrežine. Lani so imeli v gosteh Rezijane in srečanje z njimi so nabrežinci sklenili z izletom v dolino pod Kaninom. Letos so se odločili odpreti okno na beneško ustvaijalnost in realnost, ki jo bodo kasneje tudi obiskali. Prireditev, na kateri je lepo prišel do izraza beneški kulturni utrip, je zasnovala Marina Cemetig, ki je tudi povezovala program. Najprej je na oder stopil mlad gojenec špe-trske Glasbene šole, harmoni-' aš Pietro Sittaro, ki je z beneškimi vižami ustvaril pravo atmosfero za pripoved o današnjem kulturnem ustvarjanju. Nato je Davide Clodig nastopil z nekaterimi svojimi avtorskimi pesmimi, na kar sta prišli na vrsto Lidia Zabries-zach in Teresa Trusgnach od Beneškega gledališča. Zmolile sta beneški rožar, v katerega so se vmešavale tudi “pravce” iz vsakdanjega življenja. Po teli molitvi so nabrežinci lahko poslušal še drug rožar, Ma- rina Cemetig an Anna lussa sta poviedale še njih, ki je zlo poseban, saj so v njem zbrane vse “prošnje”an štrafinge po beneško. Slišal seje potem tudi mlad glas pridne Emme Golles, ki je poviedala, kduo an kake so krivapete. Na koncu je spet zaigral na harmoniko Pietro Sittaro. Slovenski kulturni praznik v Nabrežini je bil tudi priložnost za prikaz sodobnega ustvarjanja v Benečiji na likovnem in umetniškem področju. Le v soboto 14. febmaija so namreč odprli skupinsko razstavo, na kateri je sodelovalo 17 ustvarjalcev in mar- sikdo med njimi se je udeležil tudi otvoritve. Razstavili so svoja dela Gianni Balus, Silvana Butterà, Giovanni Carlig, Adolfo Corredig, Lorena De Angelis, Manuela Iuretig, Lidio Macorig, Paolo Manzini, Sandra Manzini, Mario Mas-sera, Gianni Osgnach, Marco Predan, Piero Sniderò, Luisa Tomasetig, Moreno Tomase-tig, Nadia Tomasetig in Silvano Zompicchiatti. 2e ta bežen seznam opozarja na pluralnost likovnih govoric in izrazov, ki zaobjemajo vse ali skoraj vse zvrsti od ilustracije, do predmetnega oblikovanja. Imiel smo tri otroške koledarje . “ *» *4. Jo krivapeta ta z Mokbe Je Uciaia ku hudič, Se takuo bal,