Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'h leta 90 din, za 'U leta 45 din, mesečno 15 din; za ino-
TRGOVSKI LIST
Številka 104.
ča in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino« industrijo, obrt in denarništvo
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčir čevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
fvhsin vsak ponedeljek, unaia sredo
Ljubljana, sreda 15. septembra 1937
Cena
posamezni številki din
VSO
kako morajo postopati, da ne do-žive poslovnih neuspehov. Skoraj po vseh sklenjenih trgovinskih pogajanjih pa so naši izvozniki in uvozniki morali konstatirati, da so bili o rezultatu pogajanj informirani prepozno in da so zato po nepotrebnem imeli tudi težke izgube.
Če bi pa bili v naših trgovin-
Pred novimi trgovinskimi pogaianii
V Dubrovniku so se te dni začela trgovinska pogajanja z Nemčijo, v Pariz pa se je odpeljala naša delegacija, da vodi trgovinska pogajanja s Francijo. Tako v naši dubrovniški ko tudi naši pariški delegaciji so sami uradniki ministrstev in Narodne banke.
Stara zahteva gospodarskih krogov, da se pritegnejo k trgovinskim pogajanjem tudi zastopniki gospodarskih stanov, je bila znova prezrta.
Čeprav smo prepričani, da bodo člani naših trgovinskih delegacij z vnemo branili pri pogajanjih interese naših gospodarskih stanov, moramo vendarle naglasiti svoje obžalovanje, da so tudi to pot naše delegacije sestavljene čisto biro-kratično. Kajti nobenega dvoma ni, da bi pritegnitev praktičnih gospodarskih ljudi zelo olajšala delo delegacije, saj bi ji tako bile na razpolago izkušnje, ki jih v ministrstvih živeči ljudje, pa čeprav bi bili teoretični strokovnjaki, nikdar ne morejo imeti. Zlasti ob koncu trgovinskih pogajanj gre vedno za kompenzacije, ki jih ena stranka dovoli drugi. Le prepogo-
sto se zgodi, da so te medsebojne višjega naslova: voditelj kompenzacije popolnoma ekviva-1 naroda. In to je bil pred-lentne, v praksi pa se potem le prevečkrat izkaže, da je njih ena kovrednost le teoretična in da prejetih kompenzacij ni mogoče iz-koristiti.
Ta nevarnost je zlasti velika pri pogajanjih z gospodarsko močnej-lbil trdno in globoko pre-šimi in bolj urejenimi državami, pričan. Predsednik Masa-kakor sta Nemčija in Francija. ryk ni poznal nobene po-Večja gospodarska sila teh držav lovičarske resnice, ni podaje vsaki kompenzaciji, ki jo pri- znal strahu pred izgubo znamo eni od teh držav, verjet- popularnosti, ni bil dosto-nost, da bo stoodstotno izkorišča- pen za kompromis na na, dočim je na drugi strani vedno škodo resnice in pravice dvomljivo, če bomo ta uspeh mo- Izpovedoval je vedno le gli doseči tudi mi. Še bolj pa je to, kar je smatral za pra-vidna naša neenakost, če upošte- vilno in nastopil je vedno varno n. pr. nemški in naš upravni v obrambo onih, katerim se je de-aparat. Tam aparat, ki zna do kon- hala krivica. Masarykova dejanja ca izvesti vsako svojo zamisel, pri niso bila nikdar v nasprotju z nje-nas pa aparat, ki bo morda gledal govimi besedami, etični zakoni so na natančno izvajanje doseženili imeli pri Masaryku absolutno ve-ugodnosti ali pa tudi ne.	ljavo
( e bi pa sodelovali pri trgovin- y p0ju zaradj pristnosti kralje skih pogajanjih udi naši praktični dvorgkih Tokopi/ov je prvič do gospodarski ljudje, bi ti mogli ta- kazal> da ne gpada y vpgt<> onih koj povedati, katere dogovorjene I politikoV) ki se opravičujejo, da
skih delegacijah tudi zastopniki naših gospodarskih organizacij, se ta napaka ne bi zgodila, ker bi pač ti vedno sproti in zadostno informirali naše gospodarske organizacije. Ti zastopniki bi pač imeli interes na tem, da pravočasno informirajo prizadeta podjetja, dočim birokrati tega interesa nimajo.
Iz vseh teh razlogov moramo znova in z vsem poudarkom izreči svoje obžalovanje, da se še vedno sestavljajo naše trgovinske delegacije brez praktičnih gospodarskih ljudi. To tem bolj, ker zaradi tega tudi nimajo naše trgovinsko delegacije onega zaupanja, ki bi ga morale uživati. Pozicija naših trgovinskih delegacij je s tem
oslabljena, ker tudi nasprotna stran ve, da se ne pogaja z delegacijo, ki bi bila zastopnica naših gospodarskih organizacij, temveč samo z delegacijo, katere stališče bo veljalo, dokler bo na vladi oni, ki je delegacijo imenoval. Takšna delegacija mora zato biti cenejša — a žal le na račun našega narodnega gospodarstva.
Predsednik-Osvoboditelj in ustvariteli češkoslovaške države
Tomaž G. Masarvk - umrl
Praga, 14. septembra. ČTK. Prezident-Osvoboditelj češkoslovaškega naroda in ustvaritelj češkoslovaške republike dr. T. G. Masarvk je davi ob 3. po daljšem bolehanju umrl na gradu Lanu v visoki starosti 87 let.
Voditelj češkoslovaške-a naroda, predsednik |Masaryk je umrl. Težko, če je danes še kje na svetu mož, ki bi imel takšno pravico ko predsednik Masaryk do naj-
| sednik Masaryk v resnici in naravnost v idealnem smislu besede.
Predsednik Masaryk je govoril svojemu narodu | vedno le to, o čemer je
ugodnosti bi v resnici lahko izko-1 riščali in katere bi ostale le pridobitve na papirju, da ustvarijo videz enakih uspehov in ugodnosti.
namen posvečuje sredstvo. V boju proti nekulturnemu predsodku o židovskih ritualnih umorih je še okrepil sloves politika, ki tudi v najbolj kočljivih vprašanjih govori
A še iz drugega razloga moramo resnico in ki nastopa v obrambo
obžalovati, da so naše trgovinske delegacije sestavljene le iz birokratov. Dostikrat se čujejo upravičene pritožbe, da manjka naši trgovinski politiki enotnost, da se namreč oficialna trgovinska politika ne krije s težnjami naših go-
preganjanega, pa če bi mu tudi ves svet to zameril. In dosleden tej absolutni vdanosti resnici je ostal Masaryk do konca svojih dni in zato je užival po vsem kulturnem svetu največje spoštovanje. Visoko nad vsemi drugimi politiki
spodarskih stanov.^ Ta neenotnost jn drzavniki se je dvigala podoba
na
občutno slabi našo pozicijo svetovnih trgih, ker se naši izvozni in uvozni predpisi ne krijejo vedno z interesi naših izvoznikov in uvoznikov. Z aktivnim sodelovanjem naših gospodarskih ljudi pri trgovinskih pogajanjih bi se ta napaka zelo zmanjšala in morda tudi odpravila. Tako pa ostaja kar naprej in tudi kar naprej škoduje naši zunanji trgovini.
Nadaljnja posledica te napake pa je, da tudi ni mogoče uspehov trgovinskih pogajanj tako, kakor bi bilo želeti, delegacije vedno pravočasno informirajo svoje trgovske kroge, da ti tudi za prehodno dobo vedo,
predsednika — filozofa Masaryka Zlasti pa so se pokazale vse nje gove izredne sposobnosti, vse njegove nenavadne vrline v času boja za osvoboditev češkoslovaškega naroda. Nihče ni s tako doslednostjo in s tako prepričevalnostjo delal za razbitje Avstro-Ogrske ko Masaryk. Njegova velika naobraz-ba, njegovo veliko znanje jezikov, njegova značajnost — vse to mu je pridobilo pred svetom ugled, da
izkoristiti Pe mogel z lISPehom brarniti pra' Tuje
vice svojega naroda in mu priboriti zopet politično svobodo. Za časa svetovne vojne se je izkazal Masaryk kot borec, ki ne pozna nobenih ozirov za lasten interes, temveč ki živi samo ideji in njeni zmagi. Zaplenili so mu skromno premoženje, zaprli njegovo ljubljeno hčer Alico, toda Masaryka to ni strlo, temveč nadaljeval je svojo borbo, dokler ni zmagal in proglasil 18. oktobra 1918 ustanovitev češkoslovaške republike.
V tej borbi pa je znal Masaryk tudi združevati vse sile svojega naroda. Težka nesoglasja so dostikrat nastala med češkimi borci za svobodo, toda vedno je znal Masa-ryk s silo svojega prepričanja, s svojimi argumenti in avtoriteto ta nesoglasja premagati. Tako zlasti spor med starodružiniki in češkoslovaškimi legionarji v Rusiji.
A ne samo vodnik, tudi učitelj svojega naroda je bil Tomaž Ma-saryk. Njegova predavanja na Mali strani v Pragi so bila za akademsko mladino dogodek. Cele generacije je vzgojil Masaryk in nje gova zasluga je, če je češko javno življenje bilo na tako visoki stopnji. A ne samo češkoslovaško mladino, tudi na našo mladino je vplival Masarvk in vsa gibanja, ki so nastala pri nas pred vojno, so imela svoj izvir v Masarykovih predavanjih in spisih.
Jugoslovani pa smo Masaryku dolžni še posebej največjo zahvalo, saj je bil v najbolj hudih časih pred in med aneksijsko krizo Masajk naš prvi zagovornik, naš pravi advokat. Masaryk je bil tisti, ki je razkril škandal Friedjungovega procesa, Masaryk je bil tisti, ki je preprečil, da se veleizdajniški proces ni izpremenil v justični umor, Masaryk je bil tisti, ki je branil jugoslovansko stvar pred dunajskim parlamentom in pred velikim svetom. Simpatije kulturnega sveta nam je pridobil Masajk in bistveno drugače bi se razvijali dogodki za nas, če ne bi bilo Masaryka. Jugoslovanski narod teh velikih zaslug Masaryka ne bo nikdar pozabil.
Žalostni običaj je, da ljudje gledajo na svet iz druge perspektive, kadar so v opoziciji in borbi, in iz druge, kadar so na vladi. Predsednik Masaryk ni imel smisla za to napako. Kot predsednik republike je ostal isti demokrat, kakor je bil takrat, ko se je kot politični preganjanec boril za svoj narod. Visoko mesto ni premotilo filozofa, ki je ostal do zadnjega zvest svojim idealom in sebi. Historična za sluga Masaryka je, da je Češko-lovaška ostala demokratična država, pa čeprav so povsod okrog nje zavladali drugi režimi. Z vzgojo in z idejnimi argumenti, ne pa s silo, je deloval Masaryk.
Po tem načelu je reševal tudi manjšinsko vprašanje na Češkoslovaškem. Za mnoge je bila kaj zapeljiva misel, da bi sedaj Čeho-slovaki, ko so postali gospodarji svoji deželi, vrnili Nemcem in Madžarom milo za drago in postopali proti njim tako, kakor so Nemci in Madžari pred in med vojno postopali proti Čehom in Slovakom. V Masarykovi Češkoslovaški ti instinkti niso mogli zmagati, tem več zmagala so načela demokracije. In ta načela so pripomogla, da so danes tudi Nemci zastopani v češkoslovaški vladi in da more Češkoslovaška računati tudi na lojalnost svojih nemških in madžarskih državljanov. Pravilnost Masa rykovih idej se je tudi tu izkazala Cel program je pomenil za Čeho-slovake Masaryk in visoko nad vsemi strankarskimi boji je Masa-rykova osebnost združevala češkoslovaški narod. Zato pa je užival predsednik Masaryk vso ljubezen svojega naroda, ki ni videl v njem le svojega učitelja in vodnika, tem več svojega očeta. Masarykova smrt pomeni zato za češkoslovaški na rod najtežjo izgubo, ki pa jo bo češkoslovaški narod baš s pomočjo
Masarykovih idej ter njegovih zgledov prenesel.
Poseben zakon je sklenil češkoslovaški parlament, da je bil predsednik Masaryk zaslužen za svoj narod. Mi Jugoslovani bi mogli dostaviti, da je bil zaslužen tudi za jugoslovanski narod. Vsi pa, ki verujejo v ideale humanitete, ki spoštujejo etična in moralna načela, ki so nasprotni nasilju, pa bi mogli dodati še, da je bil Masaryk zaslužen za človeštvo.
In zato ni smrt predsednika Masaryka samo težak udarec za češkoslovaški narod, temveč za vse človeštvo. Zato pa se tudi povsod, kjer so še v časti najvišji ideali človeštva, klanjajo spominu velikega državnika-filozofa, zato žaluje ob njegovem grobu ves kulturni svet.
Večna slava spominu in delu velikega Masaryka!
•
Že pred desetimi dnevi so prišle prve vesti o bolezni predsednika Masaryka. Kmalu pa je nastalo v zdravstvenem stanju predsednika Masaryka zboljšanje, da so že vsi mislili, da je nevarnost minila. V nedeljo pa je nakrat pritisnila pljučnica in od takrat so začele življenjske sile predsednika vidno pešati. V ponedeljek zvečer je nastopila agonija, srce je bilo vedno slabejše in ob pol štirih je prenehalo to zvesto in plemenito srce biti. Predsednik Masaryk je umrl.
Vest o njegovi smrti se je takoj razširila po vsem svetu. Iz vseh krajev sveta so začele prihajati sožalne izjave. Med prvimi je bila tudi globoko občutena sožalna izjava kneza-namestnika Pavla.
Praga se je takoj odela v črno in po vsej Češkoslovaški je nastalo splošno žalovanje zaradi smrti nepozabnega voditelja češkoslovaškega naroda.
Prav tako pa tudi v Jugoslaviji. Že v torek popoldne so razobesili po vsej Jugoslaviji črne zastave in ni ga Jugoslovana, ki ne bi sočustvoval z bratskim češkoslovaškim narodom.
Tudi iz vsega drugega sveta prihajajo v Prago neprestano sožalne izjave. Na seji skupščine ZN se je spominjal nevenljivih Masarykovih zaslug predsednik Aga Kan, skupščina pa je počastila njegov spomin z enominutnim molkom.
V tem pa se že delajo v Pragi priprave za pogreb predsednika Masaryka. Določeno je, da bo pogreb v torek. Takrat se bo Češkoslovaška poslovila od svojega tvorca in voditelja.
MM			mw—	PVPif	p:	■	H?	5!P	m	m	PPjnMn
		511			m	Srlra	M	Im	Ml		
|
Vprašanje socialnega zavarovanja trgovcev
Trgovinski odsek osješke zbornice je razpravljal o dnevnem redu bližnje vsedržavne konference naših gospodarskih zbornic. Posebno pažnjo je posvetil odsek vprašanju socialnega zavarovanja trgovcev, o katerem bo tudi referiral delegat odseka na konferenci zbornic. Ker so bile nekatere zbornice mnenja, da se socialno zavarovanje trgovcev ne bi moglo izvesti zaradi previsokih prispevkov, ki bi jih morali plačevati trgovci, zlasti manjši, je že prej sklenil, da se izdela podroben elaborat s preglednimi tabelami o višini prispevkov, ki bi se morali plačevati. Ta elaborat je bil sedaj od nekega strokovnjaka tudi izdelan ter bo o njem razpravljala beograjska konferenca zbornic, ki naj tudi odloči, na koliko kategorij bi se razdelili trgovci z ozirom na ta elaborat. Beograjska konferenca naj bi nadalje sklenila, katere vrste socialnega zavarovanja trgovcev naj bi se uvedle. Osješka zbornica bo na beograjski konferenci zahtevala, da se vsa pripravljalna dela za socialno zavarovanje trgovcev izvedejo čim prej, da bi se to zavarovanje začelo čim prej tudi izvajati.
Upati je torej, da se vprašanje socialnega zavarovanja trgovcev vendar enkrat premakne s svoje mrtve točke in da bodo končno tudi trgovci zavarovani vsaj za primer bolezni.
češkoslovaško-jugoslovansko gospodarsko sodelovanje
Te dni je bila v Beogradu prva seja Češkoslovaško - jugoslovanske trgovinske zbornice. Po seji je bilo izdano naslednje oficialno sporočilo:
Skupni odbor je v popolnem soglasju določil celoten načrt skupnega delovanja obeh zbornic, da se gospodarsko sodelovanje obeh držav utrdi v vseh smereh. Objektivni pogoji za to sodelovanje so zelo ugodni, polje za delo pa zelo široko tudi pri popolnem upoštevanju interesov češkoslovaškega gospodarstva in jugoslovanske industrije. Dolgoletno delo praške zbornice je našlo popolno razumevanje tako pri jugoslovanskih ko tudi pri češkoslovaških gospodarskih ljudeh. Tudi beograjska zbornica je bila deležna pri svojem začetnem delu enakega razumevanja. Skupni odbor je zato prepričan, da bo delo obeh zbornic tudi v bodoče olajšano, kar bo le v korist za gospodarstvo obeh držav. Skupni odbor bo v bodoče bolj pogosto zasedal, da bo mogel čim uspešneje kontrolirati izvajanja načrta ter da se bo ta po potrebi hitro izpopolnil in zboljšal.
Delo odseka za kontrolo državnih dohodkov
Iz odseka za kontrolo državnih dohodkov se uradno objavlja:
Kakor znano, dela letos ustanovljeni odsek za kontrolo državnih dohodkov že v velikem obsegu. Poostreno je nadzorstvo nad vso finančno službo, storjeni pa so tudi že odločni ukrepi za normalen dotok državnih dohodkov. Popolnoma razumljivo je, da je odsek posvetil posebno pažnjo onim virom dohodkov, ki so dali zaradi upravnih težkoč pri izvajanju učinkovitejše kontrole manj dohodkov. Gre pa tu za milijonske zneske, ki bi morali priti v državno blagajno. Gre pa tudi za to, da vsi dolžniki V vsej državi na enak način izpolnjujejo svoje obveznosti do države. Ne gre tu le za davke. V pristojnost tega odseka spada vse, kar zanima državni fiskus. Zato se zanima za vse resore, stika za državno imovino, pazi na plačilno moralo poslovnega sveta, z eno besedo: z budnim očesom spremlja vse pojave v državi, ki so v zvezi s finančno službo. Odsek je odkril že velike vire dohodkov ter dosegel, da sta minister za pravo-
sodje in notranji minister izdala vsem organom, ki so bili od teh odkritij prizadeti, stroge naloge. Ker gre tu za težke milijone, vodi kontrolo po svojih delegatih sam finančni minister, kar daje jamstvo za popoln uspeh odsekovega dela. Sedaj se kaže v praksi tendenca, da se bolj izkoristijo sedanji viri dohodkov in da se ne iščejo vedno novi davki. Takšna praksa bo posebno dobrodošla gospodarskim krogom.
Mnogo, silno mnogo se pri nas govori o tem, kako treba pomagati kmetu. Dejansko pa se za kmeta silno malo stori in prav tako tudi malo za dvig kmetske proizvodnje. Posledica tega je, da pada uporaba umetnih gnojil leto za letom, ker so umetna! gnojila za kmeta predraga, nihče pa ne skrbi, da bi kmet prišel do umetnih gnojil poceni. Podobno je tudi z modro galico, ki je postala za našega kmeta mnogo predraga, zbog česar kmet premalo škropi, da peronospora uničuje naše vinograde. Zelo potreben in umesten je bil zato članek, ki ga je objavil zadnji »Trgovački vjesnik« in ki ga tu ponatiskujemo. »Trgovački vjesnik« pravi:
Letos sta peronospora in rjavica uničile v mnogih krajih vinograde. Nesporno je, da je modra galica samo obrambno sredstvo proti rja-vici, ne pa zdravilo. Takšnega zdravila žal ni ter so ostala vsa prizadevanja znanosti v tej smeri brezuspešna. Če je torej vinograd ogrožen od rjavice, potem se more njeno širjenje preprečiti samo z najbolj temeljitim in najbolj skrbnim škropljenjem. Nikakor ne zadostuje, da se vinogradnik zadovolji s tri ali štirikratnim škropljenjem na leto, temveč mora škropiti vselej, kadar vremenske razmere to zahtevajo.
Letos je bilo v juniju večinoma toplo in vlažno vreme, ki je silno ugodno za razvoj rjavice. V takšnem vremenu je bilo tr,eba najmanj tri do štirikrat toliko škropiti ko sicer, ko se pojavlja ta bolezen le malo ali sploh ne. Letos pa se je premalo škropilo, kar dokazuje tudi relativno majhna poraba modre galice v primeri s potrošnjo v drugih letih, zlasti pa se je premalo potrošilo modre galice z ozirom na slabo vreme.
Nastaja vprašanje: zakaj se je malo škropilo? Imamo izvrstno modro galico, saj se v naši državi proizvaja najbolj čist baker v Evropi. Zato je tuja modra galica sla-bejša od naše, ker je naš baker boljši. Pri nas proizvajana modra galica je poleg tega stalno pod kontrolo kmetijskega ministrstva ter se vsaka pošiljka modre galice prej kemično preizkusi, preden pride v promet. Pa tudi že na zunaj se vidi, kako dobre kakovosti je naša modra galica. Ni torej glede kakovosti prav nobenega razloga, da se ne bi uporabljala naša domača modra galica. Če se ne uporablja, je kriva temu samo visoka cena.
Današnja cena modre galice je naravnost horendna. Na borzi, t. j. v velikih količinah velja 6'65 din za kg. V nadrobni trgovini velja seveda zaradi mnogih drugih stroškov znatno več. Sedaj si more vsakdo izračunati, koliko kilogramov modre galice je potrebno za eno jutro vinograda. Samo za epo škropljenje bi moral plačati vinogradnik več sto dinarjev, za večji vinograd pa bi bili potrebni tisočaki. Ali pa more danes vinogradnik toliko žrtvovati za modro galico? Prav v tem pa je tudi vzrok, da je bilo letos uporabljene sorazmerno manj modre galice kakor prejšnja leta in da sta zato tudi peronospora in rjavica uničile toliko vinogradov.
Japonska gospodarsko ne vzdrži dolge vojne
Po vesteh iz Nankinga so tamoš-nji politiki prepričani, da so japonski vojaški voditelji mnenja, da mora Japonska v kratkem doseči odločilno zmago ali pa se japonski vojni načrt ne bo mogel izvesti. Kitajci so prepričani, da Japonci dolgotrajne vojne ne bi mogli vzdržati. Ze pred izbruhom vojne s Kitajsko je morala Japon-
Samo po sebi se postavlja tudi vprašanje: zakaj je pri nas modra galica tako draga, ko pa smo država, ki kar slovi po svojem bogastvu na bakru, ki ga izvažamo v tujino v velikanskih količinah? — TVornice modre galice pravijo, da se je modra galica podražila predvsem zato, ker se je za trikratno povišala cena bakra, baker1 pa je glavna surovina za proizvajanje modre galice. Če ostane cena bakru ista, potem se ne more znižati cena modre galice, pravijo tvornice. Zato zahtevajo, da se znižajo prevozni stroški, poslovni davek in trošarina na vinogradniške proizvode.
Tu pa je treba pripomniti: Država kot koncesionar za izkoriščanje bakrenih rudnikov, od katerih so najvažnejši borski, ki so imeli lani par sto milijonov din čistega dobička ter se bo ta letos še povečal, bi morala najti sredstva, da bi se baker za proizvajanje modre galice pocenil. A ne samo to. Država bi morala tvornicp modre galice strogo nadzirati ne samo glede kakovosti modre galice, temveč tudi glede njene cene. Dosedaj se je namreč trdilo v naši javnosti in se še trdi, da je cena modre galice tako visoka, ker ima obstoječi kartel kemičnih tvornic monopolni položaj v nagi državi in more
Brez ozira na zahtevo slovenske javnosti, da se reši ljubljansko kolodvorsko vprašanje z uresničenjem inž. Dimnikovega poglobitve-nega načrta, nadaljuje ljubljanska železniška direkcija s svojim načrtom, pa čeprav ima ta le zasilen značaj.
Tako je te dni izdelala načrt novega kolodvorskega poslopja, ki bi se naslanjalo na sedanjo carinarnico. Ta načrt je bil predložen tudi tehniški sekciji akcijskega odbora za rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja. Na seji tehnične sekcije je bil načrt temeljito predelan ter — odklonjen. Inženirji so namreč našli na tem načrtu toliko napak, da nikakor ni bil sprejemljiv. Tako bi imeli po tem načrtu potniki silno daleč do vlakov, poleg tega pa bi se križale poti odhajajočih in prihajajočih potnikov, kar bi seveda silno oviralo nemoten promet. Inženirji pa so navedli še celo vrsto drugih hib, da je bila soglasna sodba, da je načrt neizvedljiv.
Tej sodbi se je pridružil tudi gradbeni odsek, ki je odklonil stavbeno dovoljenje za ta načrt. Gradnja novega kolodvorskega poslopja je bila nameravana v Začetku oktobra, vendar pa se vse poslopje ne bi v celoti zgradilo, temveč v etapah, morda tudi šele v dolgih letih, kolikor bi pač bilo železniški direkciji kreditov na razpolago.
Pri tej priliki pa bi omenili še nekaj. Rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja je zadeva, ki se tiče vse Ljubljane in vse Slovenije. Saj danes ne trpe zaradi zaprtih prehodov na TVrševi in Gosposvetski cesti samo Ljubljančani, temveč vsi, ki se z avtomobilom vozijo skozi Ljubljano. Ker pa se kolodvorsko vprašanje tiče
ska plačati na dan 20 do 25 milijonov jenov za vzdrževanje vojske. Sedaj pa so se izdatki Japonske povečali najmanj za štiri- do petkratno. Poslabšanje japonskega gospodarskega položaja je najbolj vidno iz rastočega števila konkur-zov in prisilnih poravnav. Tudi več velikih tekstilnih podjetij je zašlo v konkurz. Na londonski borzi je padel v zadnjem času tečaj japonskih deviz za 15 odstotkov.
zato določati cene, kakor hoče. Zato bi bilo potrebno, da se zagotovi naši državi baker po normalni ceni, ne pa po ceni, ki velja na svetovnem trgu, ker se proizvodnja bakra pri nas ni od lanskega leta prav nič podražila, temveč je samo narasla cena bakru na svetovnem trgu. Od tega imajo korist samo lastniki bakrenih rudnikov, naš narod pa prav nič. Zato se cene bakra pri nas ne bi smele določevati po cenah na svetovnem trgu, temveč mnogo niže, ker se je proizvodnja pri relativno manjših stroških znatno povečala. Nadalje pa je treba kontrolirati ceno galice v tvornicah, katerim pa je treba omogočiti ceneno nabavo bakra. In ko se vse to stori — in v interesu našega vinogradništva bi se to moralo storiti — potem bo tudi cena modre galice nizka in potem bo mogel kmet modro galico ku-kovati in škropiti vinograde tako kakor treba. Potem ne bo delala več škode peronospora in vinogradnik se bo mogel ubraniti rjavice, da bo na jesen tudi pridelek dober in izdaten. Blagostanje bo prišlo nad naš narod.
Tem izvajanjem pač ni treba dostaviti nič drugega, kakor da je res tako in, da je že zadnji čas, da dobi naš kmetovalec poceni umetna gnojila in modro galico!
vse javnosti, zato je tudi edino pravilno, da se vsi načrti za rešitev tega vprašanja razpravljajo pred vso javnostjo. Kakor je dal inž. Dimnik svoj načrt v javno diskusijo, tako naj da svojega tudi železniška direkcija. Tako se bo tudi v resnici videlo, kateri načrt je boljši. Javna diskusija je najboljša preizkušnja za vsak načrt in zato naj se tudi vsak načrt predloži v javno diskusijo. Zlasti pa načrti, ki so tako važni, kakor so načrti za preureditev ljubljanskega kolodvora! Nikakor ne gre, da bi se takšni načrti reševali le za zeleno mizo.
Sicer pa moramo znova opomniti na to, kar se je reklo na prvi anketi akcijskega odbora. Vsi, ki se poslužujejo železnice, so njeni klienti in zato je le prav in pravilno, če se železnica na njih želje ozira. Če pa vse ljubljansko prebivalstvo zahteva izvedbo načrta inž. Dimnika, bi bilo samo želeti, da bi tudi železniška uprava to željo upoštevala, zlasti še, ko so se tudi vsi inženirji in železniški strokovnjaki izrekli za ta načrt. Železniška uprava bi si s tem pridobila simpatije javnosti, kar ji kot velikemu gospodarskemu podjetju gotovo ne bi bilo v škodo.
«	barva, pleska in
7p	y	Oj	IIrpjl	kemično »nail
LG	f	£,*#	UlUll	ob|ekei klobuke
itd. Škrob! In svetlolika srajce, ovraf 'tike in manSete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-8. Selenbnrgova ni. 8 Telefon it 22-72.
Folilične vesti
Za zasedanje Zveze narodov, ki
se je pričelo v ponedeljek, je vla- i dalo v evropski politični javnosti ! največje zanimanje, kar dokazuje tudi to, da se je udeležilo skupščine več ministrskih predsedni- ; kov ter okoli 20 zunanjih ministrov. Sedanja skupščina Zveze ; narodov^ mora rešiti predvsem dve zelo kočljivi in težki vprašanji: špansko in kitajsko. Ni pa ver-; etno, da bi se Zveza narodov odločila za odločne ukrepe, temveč bo najbrže po svoji stari navadi dala samo obema tožiteljicama t. j. valencijski vladi in nankinski, priliko, da pred svetovno javnost-, o osvetlita svoje zahteve in si s tem pridobita svetovno javno mnenje.
Sejo skupščine je otvoril predsednik Negrin, ministrski predsednik valencijske vlade. Nekateri so se bali, da bo Negrin izkoristil svoj položaj za oster napad na nasprotnike republikanske špani-; e. Ta strah pa se je izkazal kot neupravičen ter je Negrin govoril samo kot predsednik skupščine, ne pa tudi kot delegat valencijske vlade. V svojem govoru je naglasil, da Španija še vedno upa v Zvezo narodov in zato tudi v njene roke polaga svojo usodo, kljub vsem težavam je Zveza na- ; rodov še dokazala svojo življenj- j sko silo, ko je znala preprečiti splošni evropski oboroženi konflikt in ko je dosegla mirno rešitev francosko-turškega spora.
Po Negrinovem govoru je bilo prečitano pismo etiopskega cesarja, ki piše, da ni poslal na sedanje zasedanje nobenega svojega delegata, ker ni na dnevnem redu nobena točka, ki bi direktno zanimala Etiopijo.
Daljša razprava se je razvila zaradi protesta Francove vlade proti pripustitvi zastopnikov valencijske vlade, iker da sta pod oblastjo generala Franca dve tretjini Španije, pod oblastjo valencijske vlade pa samo ena tretjina. Skupščina pa je ta protest zavrnila, ker je valencijska vlada še vedno zakonita zastopnica Španije.
Nato je bilo prečitano poročilo verifikacijskega odbora, ki ugotavlja, da je na skupščini zastopanih 52 držav. Skupščine se nista udeležile samo Etiopija in Italija. Nato je bil soglasno izvoljen za predsednika indijski delegat Aga Kan.
Je to prvič, da je bil predsednik skupščine Zveze narodov izvoljen soglasno.
V Ženevi so se sestali delegati držav Male antante, da se dogovore glede sestanka Male antante, ki bo te dni v Ženevi. Na konferenci MA se bodo obravnavala naslednja vprašanja: Splošni mednarodni položaj, kako reformirati Zvezo narodov, špansko vprašanje in utrditev nevtralnosti, gospodarsko sodelovanje držav MA z drugimi podonavskimi državami in oboroževanje Madžarske.
Sporazum v Nyonu je bil podpisan in se bo začel danes izvajati.
Francoski tisk piše z velikim zadovoljstvom, da je bil dosežen na konferenoi v Nyonu tako hitro sporazum. V enakem smislu piše tudi angleški tisk.
Litvinov je na konferenci v Ny-onu silno ostro napadel Italijo ter ji kar odkrito očital piratstvo. »Frankfurter Zeitung« piše, da pomeni sprejem sklepov na nyon-ski konferenci brez sodelovanja Nemčije in Italije neprijateljski akt.
Angleška križarka »Malaja« je zaplenila v Egejskem morju podmornico takoj nato, ko je ta potopila ruski parnik. Angleži nacionalnosti podmornice še nočejo izdati.
Britanski mornariški strokovnjaki so prišli do prepričanja, da sta, bile od podmornic, ki so napadle angleško križarko »Havock«, dve potopljeni. Dokumenti o teh napadih so trenutno v Nyonu ter se preiskujejo od strokovnjakov, a ne bodo nikdar objavljeni.
Japonci so zbrali pred Šanga-jem velikanske sile ter je njih pehota s pomočjo tankov in artilerijskega ognja prešla v napad, ki so ga pa Kitajci s strojnicami zavrnili. Izgube Japoncev so bile zelo velike, vendar pa so napad obnovili ter so se končno morali Kitajci umakniti na drugo in že pripravljeno obrambno črto. Pred svojim umikom so spustili Kitajci pred Vusungom več min v zrak, da so imeli prodirajoči Japonci velikanske izgube. Rdeča kitajska vojska, ki se je priključila nankin-ški vojski, je prodrla že v provinco šansi. Med japonskimi četami pred šangajem razsaja še nadalje kolera ter je že več sto vojakov umrlo.
Volitve po novi ustavi v ruski Centralni sovjet bodo v decembru.
Peronospora
modra
Nespreiemliiv načrt
Denarstvo
Japonska in Rusiia
Premoč Rusiie postaia vedno boli očitna
Francoski frank še vedno] slab
Po zadnji devalvaciji franka je ] bil njegov tečaj čvrst ter je znašal
mesece dolgo 132 do 133 fr. za en | Japonci okoli Pekinga mnogo večje
vojaške sile in mnogo več vojnega materiala, kakor bi ga potrebovali, začel frank nenadno padati ter je da igtro kitajski odpor. Na drugi
Napetost med Japonsko in Rusijo postaja vse večja in vsak hip more izbruhniti nova rusko-japon-ska vojna. Tuji vojaški strokovnjaki tudi že poročajo, da so zbrali
padel na 136 do 140 frankov za en angleški funt. Medtem je padel frank še nadalje, da je postal enak češkoslovaški kroni. Posledica tega je bila, da je nastala nervoznost na deviznem trgu in da so začeli ljudje kupovati devize. Ta nervoznost je bila še povečana zaradi napete zunanje politične situacije, zlasti sredozemske ter vojne na
strani pa prihajajo tudi vedno nova poročila o ruskih vojnih pripravah.
Znani pa so tudi razlogi, zaradi katerih je pripravljena stopiti Japonska v vojno z Rusijo. Japonski gospodarski magnati hočejo na vsak način postati gospodarji bogatih naravnih zakladov severne Kitajske in Mandžurije. Vojaški
Daljnem vzhodu. Nastal je strah krogi pa hočejo pridružiti svoji
pred vojno in trgovci ter industri alci so si hoteli nabaviti devize, da bi mogli tudi v bodoče kupo vati surovine po starih cenah. Končno pa je nevarnost na deviz-
državi 200 milijonov Kitajcev in vse Mongole ter ustanoviti novo cesarstvo mongolskega plemena pod japonskim vodstvom. Edino Rusija pa bi mogla te japonske
nem trgu povečal še zadnji izkaz ragune prekrižati. Danes, ko še ni
Francoske banke, iz katerega je bilo razvidno, da se je začela vla
Rusija gospodarsko popolnoma obnovljena, smatrajo japonski gene
da zopet zatekati k Francoski I rap ge za mogoče, da s-tro ruski
banki. Predjemi v.lade so narasli od 1,7 na 3,1 milijarde frankov ter bodo v kratkem narasli na 4 do 5 milijard frankov. A tudi notra-nje-politični dogodki so se razvijali tako neugodno, da se je povečal strah pred novim padcem franka. Posebno usodno pa je bilo,
obraniti japonskega napada, je bila obnova sibirske železnice. Veliko sibirsko ozemlje je imelo eno samo železniško magistralo, a še ta proga je bila v silno žalostnem stanju. Rusi so začeli progo obnavljati, zgradili so drugi tir, istočasno pa začeli graditi železnice v Mongolijo. V kratkem času so zgradili pet velikih železnic, in sicer: od Semipalatinska v Uljasutaj (Mongolija), ki je dolga 2000 km, železnico Sergiopol—Cajzan (710 kilometrov), Sergiopol—Čugudžak (400 km) in Bijsk—Djarkentule (450 km). Kitajski Turkestan je bil s tem zvezan z glavno sibirsko magistralo. Poleg tega so zgradili 900 km dolgo železnico iz Vrhne-udinska v Urgo. Zgrajena pa je bila tudi transbajkalska železnica.
Tudi Japonci so zgradili več novih železnic v Mandžuriji ter mnogo avtomobilskih cest. Vendar pa niso razvili tako velike delavnosti ko Rusi.
Poleg tega pa se Rusi trudijo, da tudi gospodarsko dvignejo vse sibirske kraje in tudi arktične, ker
so tu silno bogata ležišča cele vrste rud. Vsa Sibirija je eno samo bogato polje surovin. Rusom se je nadalje posrečilo, da so zvezali skoraj vse glavne sibirske reke s kanali. Kako zelo skrbe Rusi tudi za najbolj severne kraje, dokazuje to, da vzdržujejo letala tudi pri
sa predno so znali izkoristiti v tehniki vse možnosti njegove uporabe. V devetdesetih letih se je razvila industrija kuhinjske posode iz aluminija in je ostala ta proizvodnja dolgo časa glavno področje uporabe bele kovine. Zaradi dobre provodnosti elektrike so ga začeli nato uporabljati v elektrotehniki, kjer je v marsičem nadomestil baker. Z izdelavo jedilnega pribora iz aluminija so pričeli po letu 1900. Velika napaka tedanjega čistega aluminija je bila njego-
zračno službo med Irkutskom in Jakutskom.
mrazu 60 stopinj Celzija redno va premajhna trdota. Zato so za-
I čeli preizkušati, kako bi dosegli pri aluminiju z dodatkom drugih Dočim je Japonska gospodarsko kovin večjo trdoto. To se je po-organizirana saino od zgoraj, je srečilo leta 1909. kemiku Alfredu Rusija organizirana po načrtu ter Wilmu, ki je iznašel takozvani ima vse surovine doma, da more dur-aluminij, s čimer je bilo mo-vzdržati tudi dolgotrajno vojno. V goče uporabljati aluminij tudi pri ta namen je Rusija zgradila v Si- konstrukcijah večjega obsega, na biriji in na Uralu velikanske tvor- primer avionskih motorjev in nice, v katerih more izdelovati vse končno avionov sploh, vojne pripomočke. Končno pa je Po svetovni vojni se je uporaba upoštevati še to, da se je položaj aluminija v tehniki tako razvila,
Japonske zbog vojne s Kitajsko znatno poslabšal, ker je odpor Kitajske mnogo močnejši, kakor pa se je pričakovalo, ter bi Japonska vstopila v vojno z Rusijo že koli-
da je njegova proizvodnja celo zaostajala za njegovo potrebo. Danes je njegova uporaba tako vsestranska, da menda ni niti enega tehničnega področja, kjer bi se ne
odpor primeroma lahko. Vsako le to odlašanja pa bi zelo otežkočilo japonsko zmago.
Poleg tega pa vabijo Japonce tudi na rudah silno bogati sibirski vzhodni kraji. Japonci upajo, da bi tu našli svinec, železo, baker, petrolej, žito, gozdove in premog.
da je prenehal intervencijski fond polagoma se je Japoncem posre-s svojimi nakupi. K temu koraku gilo> da so si zgradili izvrstne stra-pa se ni odločil, ker bi mu pri- tegične pozicije, da morejo tudi manjkovalo sredstev, temveč zato, upati na Uspeh uresničenja svojih ker se je bal, da bi po nepotreb- namer< y Kurdskih otokih, Marnem izgubil svoj denar. Interven- gaiskih otokih, Formozi imajo pro-cijski fond zato ni hotel braniti ^ vzhodu močno pozicijo, z osvo-franka ter se je postavil na sta- javijo Koreje in Mandžurije ter lišče, da je intervencija predraga I 9evernih kitajskih provinc pa bi in da naj oni, ki hočejo imeti de- veg njdl imperij postal zaokrožena
vize, tudi sami skrbe, kako pridejo do njih. Poleg tega pa je bila vla-
celota. Poleg tega je Japonska vse te pokrajine militarizirala ter jih
vMupua v vojm, *	vT	uporabljala bela kovina. Po iz-
kor toliko izčrpana, nn i i e | jcugnj£Q1 v zadnjih letih pa razvoj
njegove uporabe še dolgo ne bo
ruske sile popolnoma sveže.
Naš letošnii na Dunai
da mnenja, da je nadaljnja deval-1 istoča.sno začela gospodarsko silno
vacija franka bila francoskemu gospodarstvu samo v korist, ker se bo povečal izvoz. Pač pa je intervencijski fond interveniral v
izkoriščati, da je postala Japonska iz uvozniške izvozniška država.
Spretno izkoriščajo Japonci tudi gospodarsko rivaliteto Anglije in
korist rent, da te ohranijo svoj te-1 združenih držav Sev. Amerike, a Čaj. Tečaj rent je za Francijo važ-1 tudi neraz,položenje ameriških
nejši ko tečaj franka.
Stanje Narodne banke
magnatov proti Rusiji, ki jim ne pusti izkoriščati ruska naravna bogastva. Zato Japonci tudi neneho-
Izkaz Narodne banke z dne 8. ma opozarjajo na komunistično ne septembra navaja te izpremembe varnost ter opominjajo evropske (vse številke	v	milijonih din):	in ameriške sile, kakšna silna ne-
Podloga se	je povečala	za	9*2	varnost bi nastala za ves civilizi-
na 1.692'2.	rani svet, če bi še Kitajska prišla
Devize izven	podloge so	se	po-	pod vpliv sovjetske Rusije. Ta po-
Znani bilten »Izveštaji jugosla-vensko-avstrijske trgovinske komore« na Dunaju od pretekle sobote poroča obširneje o letošnjem izvozu našega sadja na Dunaj. Iz njega posnemamo:
Izvoz naših češpelj se je pričel 16. avgusta. Do konca meseca jih je prišlo na Dunaj okrog 220 vagonov. Ali dočim so doma plačevali češplje po din 1*70 do 2 za kilo, so dosegale na Dunaju le ceno do 36 grošev ?,a prav dobro blago, za srednje dobro samo do 32 grošev. Ker znašajo vsi stroški do dunajskega trga polnih 15 grošev, moremo izračunati, da je bila ta kupčija slaba.
Začetek septembra je prinesel majhno zboljšanje, kajti letina pri nas je slaba, tako da prihaja na Dunaj le 12 do 15 vagonov na dan, dočim je bilo lani štirikrat toliko. Cene so zrastle na Naschmarktu do 46 grošev. Večina pa je bila prodana od 36 do 46 grošev. Vsega je prišlo do sobote na Dunaj okrog 380 vagonov. (Lani že nad 1000 v tem času.) — Blago je pri-
večale za 33*8 na 733*1.
litika tudi ni brez uspeha in vele-
Vsota kovanega denarja se je sile ne bi nasprotovale, če bi se
zmanjšala za 6*4 na 362’5.
posrečilo Japonski, da Rusijo po-
Znatno so zopet nazadovala po- tlači in prepreči njen nadaljnji
sojila, in sicer za skupno 11'8 na j 1.589*6.
razvoj. Pri tem pa velesile tudi upajo, da bi se v tem velikem bo-
Nepremičnine izkazujejo za 0*5 ju tudi Japonska sama iztrošila.
povišano postavko v višini 161 9 Razna aktiva so se povečala za 63*9 na 1.664*1. Druge postavke ..a aktivni strani so skoraj brez iz-prememb.
Takoj po Kitajski bi torej po ja ponskih računih morala priti na vrsto Rusija. V ta namen Japon ska že prodira v Mongolijo ter se pripravlja, da od tu udari na Ir-
za 3*3 na 5.860*3.
Obveze na pokaz so narasle za 86*3 na 2.209*4. Razna pasiva so se zmanjšala za 3*5 na 306*8
Obtok bankovcev se je zmanjšal kntsk. Stalno izziva Japonska Rusijo, povzroča obmejne incidente ter zahteva nato zadoščenje. Doslej je Rusija vedno ta zadoščenja tudi dajala, v zadnjem času pa teh ne Celotno kritje se je znižalo na I daje več, kakor dokazuje primer z 26*94 odstotka, samo	zlato	kritje	zaplenjenimi japonskimi	ribiškimi
pa na 26*45 odstotka.	ladjami. Toda če je	Rusija preje
„	vedno popuščala, ni	to	delala iz
Kuponi 7°/o investicijskega	po-	slabosti, temveč da	je	mogla še
sojila se začno izplačevati 15. sep- naprej nemoteno nadaljevati s temtora. Izplačevali se bodo ku- svojim obnovitvenim delom. Pri poni št. 32.	tem pa je imela Rusija še drug
Nova transa 5#/«nih obveznic za cj]j ^ja vsak nagin je hotela pri-
itVnoaktobra.b°Jer toa p*va tonil™ simpatije obmejnega prebi druge* polovjce' tmilijardnega po- valstva in vseh narodov, ki so pri-sojila za javna dela. Vse posojilo šli pod oblast japonskega imperia-se bo razpisalo samo v naši dr-11 jzma a]i bili od njega ogroženi
,	.	.	Sprejemala je njih sinove v svoje
Ua^zakon 'Tdtoto* kontoli folf> ustanovila za njih posebne fa
vseh institucij, ki so pooblaščene, kultete ter podpirala te narode z
da sprejemajo hranilne vloge, orožjem, da bi mogli braniti svojo
Kontrolorji so državni uradniki, SVobodo. Japonska pa je venomer
ki so podrejeni nadzornemu ura- ,., orožiem da so morali ti du za kontrolo kredita v Rimu, rožljala z orožjem, aa so moran u
Angleške zavarovalnice so skle- narodi smatrati Japonce za svoje
uile, da od 30. septembra dalje ne neprijatelje.
bodo več sprejemale zavarovanj	nrohlem ki sa ie mo-
za ladje, ki plujejo skozi Sredo- N^večji problem, ki ga je mo
zemsko morje.	I	rala rešiti Rusija, da bi se mogla
bajalo na Dunaj skoraj vseskozi v dobrem stanju. Le nekaj vagonov je bilo že prezrelih in zato so češplje že nekoliko trpele. Pako-vanje je letos dobro. Najbolje se prodajajo koški po 12 kilogramov
I zaključen in imenujejo splošno I aluminij kovino bodočnosti.
Trgovinski register
Vpisale so se naslednje firme: Brata Vlaj, trgovina z manufak-turnim in modnim blagom na | drobno. Družbena oblika: javna
iv v • i	v
»Politika« od ponedeljka v d J kgovska družba. Družbenika: Šte-
1 fan Vlaj m Janez Vlaj, oba trgovca v Ljubljani. Družbo zastopa vsak družbenik samostojno.
»Interpromet«, generalna trgovska agentura, Gabrenja Slavko. Obratni predmet: trgovska agentura s špecerijskim in kolonialnim
pisu z Dunaja potrjuje gornje podatke. Dostavlja pa, da kmetje prodajajo v glavnem le po zadru gah in ne več samostojno, kakor v prejšnjih časih. To se je izkazalo varneje. Konkurenca Madjarske in
Bolgarije je letos skorai izgmila^ blagom, manufakturo, železnino in Nase blago se izvaza v enotnih ko- f> >	.	’	.	.
1 elektrotehničnim materialom.
ških, na katerih je natisnjeno ime: Jugoslavija (izjemoma v latinici).
Lastnik: Slavko Gabrenja, trgo-
Iz soseščine hočejo delati konku- ve° v	..
renco s koški, na katerih natiska- Klemenčič Berta & Ko, »Moiko«, vajo oznako: »tip Bosnia«. Mnogi m°da in konfekcija. Obratni pred-pa kupujejo odrabljene naše koške me^: i^elovanje in prodaja mod-
in jih polnijo s konkurenčno robo, ki je očitno slabejše vrste.
nega in konfekcijskega blaga vseh vrst ter trgovina z manufakturo,
Zadnji teden je prihajalo že sme- k” ^ usnjenimi izdelki. Jav-derevsko grozdje, ki je jako lepo ™ trgovska družba. Družbenika:
, ■ ■ , ’ Qt- qq _r„ Klemenčič Valter, trgovec m Kle-
Berta, Šivilj/v Ljubljani.
šev. Troškov je do 35 grošev na kilo. Računajte, kako se je to izplačalo.	—ag
iz zgodovine
Aluminij, ki je bil še pred par desetletji le malo znana kovina, se danes vsestransko uporablja in je neobhodno potreben za celo vrsto proizvodov moderne industrije.
Že leta 1722. so prišli do odkritja, da se nahaja v zemlji razen že znanih kovin še neka dotlej neznana kovina. Razni raziskovalci so se sicer trudili, da bi jo začeli pridobivati, toda njihov trud je bil dolgo brez praktičnega uspeha. Šele Friedrich Wohler je našel leta 1827. pravi postopek za proizvodnjo kovine na ta način, da je spravil pare aluminijevega klorida in natrija med seboj do reakcije. S tem je bila odprta pot za ostale raziskovalce. In v resnici so bili doseženi že v petdesetih letih preteklega stoletja veliki uspehi v načinu proizvodnje bele kovine. Tako sta Bunse in Deville že leta 1854. pridobivala aluminij potom elektrolize v tekočem stanju iz aluminijevega in natrijevega klorida.
Dokler niso iznašli pravilnega postopka za pridobivanje aluminija, je bila ta kovina zelo draga. Prvi kilogram aluminija je bil razstavljen na pariški svetovni razstavi leta 1858. in je stal 2400 mark. Zaradi novih izkušenj v postopku pridobivanja kovine se je povečala proizvodnja aluminija od 750 kg v
Firmo zastopa samostojno javni družbenik Valter Klemenčič. Samostojna prokura se je podelila Dori Klemenčič, trgovčevi soprogi v Ljubljani.
Lončar-Raška-Stare Manufaktura »Trio«. Obratni predmet: manu-
letu 1892. že par let nato na650 fakturna trgovina. Javna trgovska
4- rt» 1	^/\nnp»wt/v-n%\/v	rt	An	Alfi	A	I
ton letno. Sorazmerno s povečano proizvodnjo je padala tudi cena kovine, in sicer je stal leta 1889. kilogram aluminija samo še 38 mark.
Pred 50 leti, leta 1887. je izbolj
družba. Družbeniki: Julij Lončar, Oton Raška in Radovan Stare, vsi v Ljubljani. Družbo zastopata po dva družbenika skupno.
Eksportna trgovina Mirko Marš, družba i o. z., Ljutomer. Obratni
šal kemik Kiliani elektrolitični |predmet: trgovina in izvoz sadja postopek za pridobivanje alumini- jn jzvoz deželnih pridelkov. Osnov-ja tako zelo, da je bila odtlej orno- na giavnica 100.000 din, polovica gočena proizvodnja v velikih gjavnice je vplačana. Poslovodje: množinah. Center te proizvodnje Angela Marš, hišna posestnica v je postala že naslednje leto Švica, Ljutomeru, Mirko Marš, trgovec kmalu pa so se ustanovile tvorni- }n Albin Damjan, zasebnik, oba v ce aluminija tudi v Združenih dr-1 Ljutomeru. Družbo zastopa vsak žavah Sev. Amerike, v Franciji, poslovodja samostojno.
Angliji, Norveški in drugod. So- Pevec Amalija, Ormož. Trgovi-razmerno z vedno večjo proizvod- na ^ mešanim blagom (vključno njo je padala tudi cena kovine, in I poljske pridelke, sadje in jajca na sicer v letih 1891—1900 od 5 na debelo). Imetnik: Amalija Pevec, 2 marki za kilogram, lani pa, ko I trgovka v Ormožu, je znašala svetovna proizvodnja aluminija 358.000 ton je padla cena na 1*44 marke za kilogram na nemškem in 1*20 marke na sve tovnih tržiščih.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 15. sept,embra objavlja:
Postopek pridobivanja čistega Uredbo o gospodinjskih šolah aluminija potom elektrolize iz Razglas o proglasitvi proge Dr. boksita je že od leta 1908. neiz- Krekove ceste za dovozno cesto k premenjen, za proizvodnjo 1 tone železniški postaji Maribor, oro-čistega aluminija je treba prede- ški kolodvor — Razne razg ase solati 4 tone boksita.	Nč in uradov ter razne druge
v . I objave.
Zaradi majhne specifične teze in 1______________—---------------——
nizke cene je mogoče aluminij vse-	Vsak trgovec mora	biti
stransko uporabljati v tehniki.	Twmu«biMi
Kljub tem pa je trajalo precej ča-|naf0CniK||irgOV9Kegaii>ia
Skoraj 100.000 Hudi
obiskalo	v
Zaključno poročilo o letošnjem Ljubljanskem
velesejmu
Nad 100.000 zavarovancev v avgustu I*o podatkih OUZD
Po izkazu OUZD za avgust je v primeri z lanskim avgustom naraslo število moških zavarovancev za 8688 na 66.853, ženskih pa za 2219 na 35.549, da je skupno naraslo število zavarovancev za 10.907 na 102.402. Kakor je razveseljivo, da je število zavarovancev zopet enkrat preseglo številko 100.000, tako pa moramo žal ugotoviti, da z ozirom na naravni prirastek ta številka še vedno ne zadovoljuje in da je še vedno mnogo ljudi brez posla.
Zboljšalo se je zdravstveno stanje, da je odstotek bolnikov nazadoval za 0‘36 na 2'56%.
Povprečna dnevna zavarovana mezda se je dvignila pri moških za 1‘22 na 26'71 din, pri ženskah za 0'99 na 19'07 din, skupno pa za 1'26 na 24'05 din.
Celotna dnevna zavarovana mezda je zaradi večjega števila zavarovancev in višjih mezd narasla za 378.091 na 2,463.193 din.
Od aprila 1937 se povprečna dnevna zavarovana mezda stalno dviga ter je narasla od 23'02 na 24'05 din v avgustu.
Iz vseh teh številk se vidi, da je vsaj skromno zboljšanje pri zaposlitvi delavstva v Sloveniji vendarle nastopilo.
Zunanja trgovina
Po poročilu Zveze vinogradnikov
v Sofiji bo dala letošnja bolgarska trgatev samo 1‘5 milijona hi vina, kar je za 40% manj ko lani. Slaba trgatev je predvsem posledica velike škode, ki jo je povzročila vinska bolezen rjavica.
Avstrija je znižala takso za uvoz koruze za prehrano od 7 na 6 šilingov, da bi s tem olajšala uvoz koruze in preprečila uporabo rži za krmo.
Nemčija je odkupila večino konzerv, ki jih je izdelala madžarska tvornlca v Kečkemetu. Med drugim je bilo poslano v Nemčijo 500 vagonov konzerv paradižnikov.
20. septembra bo v Bruslju sestanek mednarodnega kartela za fino pločevino. Kartel bo v glavnem razpravljal o cenah, ki so po njegovem mnenju prenizke. Pričakovati je zato splošno povišanje cen za fino pločevino.
švicarski izvoz je v avgustu nazadoval za 7,3 na 104 milijone šv. fr., uvoz pa za 7,6 na 134 milijonov šv. fr. Nazadovanje v avgustu pa je le sezonskega značaja.
Iz Londona poročajo, da je te dni odplulo več parnikov iz črnega morja. Skupno je bilo na te parnike natovorjeno 100.000 ton pšenice.
Sovjetska Rusija je znova otvo-rila v Rotterdamu svojo agenturo za prodajo žita. Iz tega sklepajo, da bo Rusija večino svojega žitnega izvoza dirigirala v Rotterdam.
Avstralija bo prepovedala izvoz železne rude. Prepoved bo trajala, dokler ne bo ugotovljeno, če ima Avstralija dovolj železne rude za lastno potrebo.
Dobave - licitacije
Dne 1. oktobra bo v pisarni »Eparhijskega upravnega odbora na Cetinju« ofertalna licitacija za prodajo večje množine raznega lesa.
Dne 2. oktobra bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 50.000 kg kartona.
Dne 4. oktobra bo pri Upravi barutane v Kamniku licitacija za dobavo 60.000 kg parafina.
Razpisane so ofertne licitacije za dobavo svežega govejega mesa za potrebe vojaštva za čas od 1. oktobra t. 1. do 31. marca 1938 in sicer: dne 13. septembra v intendan-turi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani in Slov. Bistrici, dne 15. septembra v Mariboru in Boh. Beli, dne 17. septembra v Ptuju, Novem mestu in Mojstrani.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Letošnji jesenski velesejem, njegova 41. prireditev, pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II., je bil otvorjen po notranjem ministru dr. Antonu Korošcu v navzočnosti kraljevega odposlanca bri-gadnega generala Dodiča, bana dr. Natlačena in velikega števila dostojanstvenikov. Ta jesenska razstava je dokazala vso močno voljo našega gospodarskega in kulturnega sveta, da prikažeta vsak zase vso krepko silo in željo po ustvarjanju ali vsaj obdržanju dosedanjega, tako da je bil gospodarski značaj velesejma navzlic številnim specialnim razstavam tudi sedaj krepko podčrtan, kar dokazuje predvsem tudi razmeroma ugoden kupčijski rezultat, osobito v pohištveni in stanovanjski opremi, strojih, radio-aparatih, pečeh in najrazličnejših sezonskih predmetih.
Glavno obeležje letošnji jesenski prireditvi pa je dajala razstava slovenskega novinarstva, prirejena v proslavo 1401etnice Vodnikovih »Lublanskih Noviz« in 301etnice organizacije slovenskega poklicnega novinarstva. Obsegala je ta razstava naslednje oddelke: V treh paviljonih pisane in tiskane no-vine s kulturnohistoričnim pregledom, novinoznanstvom, statistično obdelavo ter poročevalstvom z najmodernejšimi pripomočki, lastno tiskarno z uredništvom, upravo in ekspeditom, ki je izdajala lasten list »Ljubljanske Novice«. Drug oddelek je obsegal novine v podobi, zgodovino naše grafike in ilustracije od prvih začetkov preteklih stoletij pa do današnjega dne. Razstavljena je bila moderna grafika, fotografija, njena zgodovina in višek naše umetniške fotografije s prikazom vseh reprodukcij tehnik in z moderno klišarno v obratu. Radio oddajna postaja je oddajala pdte novine s pripadajočimi narodnimi pesmimi in mori-tati, prav tako pa govorjene novine z dnevnim poročanjem razdelitve glavnih strok. »K« paviljon pa je nudil žive slike s filmskimi žurnali in poučne filme o nastajanju no-vin. Največji uspeh, ki ga je ta razstava dosegla, je izjava svetovne avtoritete profesorja dr. Karla d’Estra, ki je rekel, da bo imela od razstave velike koristi tudi mednarodna znanost, predvsem pa bo povečala ta razstava ugled Slovencev pred zunanjim svetom. Podobne izjave je prejela razstava od vseh odličnih znanstvenikov iz raznih držav, ki so razstavo obiskali. Organizirali so razstavo z največjo ljubeznijo do svojega stanu ljubljanski poklicni novinarji kot del Jugoslovanskega novinarskega udruženja s sodelovanjem sorodnih strok, oblasti, zavodov itd.
Etnografsko-misijonska razstava »Indija« je bila pač prva tako velike razsežnosti in preglednosti, kar jih je bilo do sedaj prirejenih. Prikažala nam je nesebično delovanje naših misijonarjev v Indiji in nam pokazala to daljno ogromno deželo v narodopisnem in verskem oziru. Razstavo so organizirali in jo vzorno opremili jugoslovanski misijonarji Družbe Jezusove.
Zveza gospodinj, ki išče vedno nova pota za izboljšanje položaja naših žen in mater, je pokazala v svoji letošnji razstavi »Materi za
otroka« vse, kar more koristiti materi pri njenem težkem delu z ozirom na prehrano, obleko, igračo in vzgojo otroka v predšolski doei. Tvorila je ta razstava v vseh svojih podrobnostih lepo zaokroženo celoto in dosegla s številnim obiskom v obilni meri gotovo tudi svoj namen.
Klub ljubiteljev cvetic je razstavil najlepše poznopoletno cvetje in skupno z njim so nastopili po daljšem presledku razstavljanja naši akvaristi s številnimi akvariji. Tudi ljubljanski ornitologi in metuljarji so nam z bogatim gradivom pokazali svoje delo.
V umetniški razstavi smo videli 155 del sedemnajstih naših slikarjev in kiparjev.
Jesenski velesejem je počastila s svojim obiskom 10. septembra Nj. Vel. kraljica Marija. Ogledala
Doma in po sveto
V soboto so sc sestali v Beogradu šefi srbijanske združene opozicije. Na konferenci so bili: Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič, Miša Trifunovič, Milan Grol in dr. Milan Gavrilovič. Na sestanku je poročal dr. Lazar Markovič o svojih zagrebških obiskih in posvetovanjih. Listi poročajo, da bodo v kratkem odnošaji med beograjsko in zagrebško združeno opozicijo razčiščeni). Beograjska združena opozicija 'bo baje izdala proglas na narod, v katerem bo razložila svoje odnošaje z Zagrebom. Voditelji beograjske združene opozicije so baje nezadovoljni, ker da se dr. Maček pogaja tudi z vladnimi krogi.
Med voditelji srbske združene opozicije je bil dosežen sporazum ter bodo vse tri skupine predložile dr. Mačku enotne predloge.
»Hrvatski dnevnik« z vso odločnostjo demantira vest »Vremena«, da bi prišlo med federalisti v Osijeku do razkola. Neresničnost te vesti da je najbolj jasno dokazal veliki nedeljski shod bivše HSS v Osijeku.
Delegati bivše socialistične stranke so na konferenci v Celju sprejeli resolucijo, v kateri pravijo med drugim, da ostajajo zvesti svoji tradiciji in da zato zahtevajo, da so vsi Jugoslovani združeni v eni državni zajednici, ki se mora organizirati na temeljih državljanske svobode, osebne, verske in narodne enakopravnosti ter socialne pravičnosti. Na tej podlagi so pripravljeni sodelovati z vsakomer, ki se odkrito izjavi proti fašizmu in za demokracijo.
Trgovinski minister dr. Vrbanič je v izjavi dopisniku madžarskega li&ta »Regel« izjjavil, da so se madžarsko*-jugoslovanski odnošaji v zadnjem času prav znatno zboljšali.
Nova doba v odnošajih med Madžarsko in Malo antanto se je
začela z zadnjo konferenco Male antante, piše Elemer Hantos v ženevski »Tribune de Nation«.
Socialno ministrstvo je dogoto-vilo zakonski načrt o življenjskih potrebščinah.
Poštni minister je sklenil, da se dajo v promet nove jugoslovanske letalske znamke v vrednosti 0'50, 1, 2, 2'50, 5, 10, 20 in 30 din. Na znamkah bodo slike mest in pokrajin. Na znamkah po 30 din bo slika Ljubljane.
Papež je sprejel v avdienci beograjskega nuncija Pellegrinettija.
Češkoslovaški minister za delo Jaroslav Jandra biva na letnem odmoru na našem Primorju.
Novi Sokolski dom v Sarajevu, ki bo eden največjih in najmodernejših sokolskih domov v Jugoslaviji, bo slovesno otvorjen 6. novembra.
Prva državna filatelistična razstava je bila otvorjena te dni v Beogradu. Otvoril jo je poštni minister.
Teden Rdečega križa bo od 19.
do vključno 25. septembra.
Meščani Varaždina, Čakovca in
drugih mest so naslovili na pomočnika	železniškega	ministra
katerih se je nadvse pohvalno izrazila. Velesejem je obiskal tudi zamenik kraljevega namestnika dr. Banjanin, med najodličnejše inozemske posetnike pa smemo šteti 60člansko družbo glavnih či-niteljev evropskega tiska. Obiskalo je velesejem približno 95.000 oseb. Skoraj ni večjega kraja Jugoslavije, odkoder ne bi bilo obiskovalcev. Zelo številen pa je bil obisk inozcmcev, posebno iz Avstrije in Italije, ki jih je bilo več tisoč, dalje iz Francije in Nemčije, Madjarske in ostalih evropskih držav.
Tekma jugoslovanskih harmonikarjev za prvenstvo v letu 1937. dne 12. septembra je bila dobro obiskana. Pokazala je lep napredek v igranju na našem narodnem instrumentu.
XVIII. ljubljanski mednarodni v.elesejem bo v začetku meseca junija 1938.
šnelerja peticijo, da bi se ta mesta priključila zagrebški železniški direkciji.
V Zagrebu se je ustanovila trgovinska akademija Združenja trgovcev, v katero se bodo sprejemali oni dijaki, ki se zaradi prenapolnjenosti šol niso mogli vpisati v druge šole.
V Sarajevu in okolici je bil močan potres, ki pa ni napravil nobene škode. Kje je bil epicenter potresa, se ni še moglo ugotoviti.
Stavka mizarskih delavcev v Beogradu je končana. Nad 80 mizarskih delavnic je pristalo na kolektivno pogodbo.
Sovjetska vlada je pooblastila Litvinova, da podpiše nyonski sporazum.
Turška vlada je obvestila vse vlade, ki so bile zastopane na ny-onski konferenci, da je že začela izvajati sklepe te konference.
Iz Rima demantirajo, da bi bil Mussolini pisal novo pismo Chamberlainu. Mussolinijev odgovor na Chamberlainovo pismo je izročil veleposlanik Grandi že pred tedni.
Italijanska vlada sploh ne bo na drugo sovjetsko noto odgovorila, kakor se poroča iz Rima.
Hitler je prf sprejemu tujih novinarjev govoril tudi o bližnjem prihodu Mussolinija v Nemčijo. Dejal je, da je že sam prihod dovolj jasen znak izvrstnih od noša-jev med Nemčijo in Italijo in da ne potrebuje nobenega komentarja. Nadalje je izjavil Hitler, da nima Nemčija nobene druge želje ko mir. Dostavil pa je, da Nemčija še nadalje zahteva povrnitev svojih kolonij in da od te zahteve ne bo odstopila, ker nujno potrebuje surovin. Na vprašanje, če namerava Nemčija v kolonijah zgraditi tudi svoja oporišča, je odgovoril Hitler indirektno, da tudi cesarska Nemčija ni imela v svojih kolonijah nobenih pomorskih oporišč. Na koncu svoje izjave se je dotaknil Hitler tudi vprašanja prehrane v Nemčiji. Dejal je, da je to vprašanje sicer težavno, vendar pa ne v tej meri, da se ne bi moglo premagati.
Silno truden izraz je imel Hitler, kakor poročajo listi, pri slovesni položitvi temeljnega kamna za športni stadion v Niirnbergu, ki bo največji športni stadion na svetu. Niti enkrat se ni nasmehnil. Njegovi somišljeniki pravijo, da je bil Hitler zaradi celonočnih posvetovanj glede sredozemske konference tako utrujen ter da je poleg tega v velikih skrbeh zaradi novo nastale situacije.
Dr. Schacht je odšel na dopust, s katerega pa se ne bo več vrnil, kakor poroča agencija »Havas«. Dr. Schacht je padel na zahtevo nemških oficirjev, ki so za vojno. Voditelji te skupine nemških oficirjev so polkovnik Lob, ki je znan po svojem izreku, da nemški narod ne potrebuje surovega masla, temveč kanonov, nadalje polkovnik Thomas, ki je pristaš tako imenovane popolne vojne in polkovnik v. Hannecken, ki je vodilni vojaški strokovnjak za nabavo surovin. V nemilost je padel tudi šef nemškega generalnega štaba Beck, ki se je upiral- temu, da bi se Nemčija morala naenkrat boriti proti Franciji in proti Rusiji. Kot njegov naslednik se imenuje general
Reichenau, ki pripada nar. socialističnemu gibanju od vsega po-1 četka.
Henlein, voditelj nemške nacionalistične stranke na češkoslovaškem je bil povabljen na nurnber-ški kongres kot častni gost. Henlein se je vabilu odzval.
Belgijski ministrski predsednik van Zeeland se baje namerava umakniti iz političnega življenja, čeprav sta mu senat in poslanska zbornica dala zadoščenje za napade zaradi belgijske Narodne banke ter mu izrekla svoje zaupanje.
Ameriške vojne oblasti na Filipinih so odredile pripravljenost! vseh vojnih sil na kopnem in na morju. Vsi dopusti so prekinjeni, ladje pa so pripravljene na odhod.
Ugledne osebnosti iz Newyorka so poslale generalu Francu poziv, I da prizanese 2000 ujetnikom izj Santandra.
V San Franciscu se je začela akcija, da bi se zbrala brigada prostovoljcev, ki bi se borili na strani Kitajcev proti Japoncem.
Vlada Kolumbije je dovolila Trockemu, da se sme naseliti v mestu Bogota. Trocki je dal vsa ; jamstva, da se ne bo vmešaval v politično življenje.
Zaradi preganjanja poljskega tiska v šleziji se je znova razvila ostra polemika med nemškim in poljskim tiskom.
Vodja Alžirskega pokreta za neodvisnost Melari je bil aretiran in bo postavljen pred sodišče zaradi vstaje in zarotništva. Ta ukrep francoske vlade je vzbudil v Al-žirju veliko razburjenje.
Francoska vlada je izgnala iz Francije Francovega diplomata De los Andes in še nekatere druge španske nacionalistične zastopnike.
Revolucijo v Paragvaju so vladne čete zadušile. Predsednik republike je zopet prevzel svoje funkcije-
Združene države Sev. Amerike ne bodo poslale v Ženevo nobenega opazovalca, ko se bo razpravljalo o Kitajski, ker se nočejo vmešavati v delo Zveze narodov.
V Angliji je začelo stavkati 60 tisoč rudarjev.
V kartagenskem pristanišču je bila od republikanskih baterij potopljena neka Francova podmornica.
Nemški potniški aeroplan se je
ponesrečil v bližini Friewalda v šleziji. Pilot in en potnik sta se ubila, dva potnika pa sta se rešila s skokom s padalom.
V četrtek je bil slovesno otvorjen solunski velesejem. Od tujih držav sodelujejo na velesejmu Jugoslavija, Nemčija, Danska, Turčija in Albanija.
Konkurzi - poravnave
V konkurzni zadevi Andreja Severja se odreja za ugotovitev naknadno prijavljenih terjatev narok na dan 24. septembra ob 9. uri pri okrožnem sodišču v Ljubljani.
Radio Ljubljana
četrtek, dne 16. sept. 12.00: Citre, mandoline in tamburice (plošče)
— 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Ministr. za telesno vzgojo naroda
—	19.50: S. šantel: Mala suita
(plošča) — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 20.30:	Koncert pevskega zbora
»Sloge« (prenos iz dvorane) — 21.15: Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski orkester.
Petek, dne 17. sept. 12.00: Odmevi iz naših krajev (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored — 13.15: Virtuozi igrajo (plošče) — 14.00:	Vreme,	borza	—
19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Spomin na otok smrti 1. 1916 — 19.50: Pesmice Lucienne Boyer (plošče) — 20.10: ženska ura: Vzgoja otrokovega značaja (gdč. Marija Kovačeva) —■ 20.30: Koncert. Sodeluje: Gregor-čev pihalni kvintet in tercet Stritar — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, dne 18. sept. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme: poročila — 13.00:	čas spored, obvestila —
13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Belokranjci in njihova pokrajina (prof. Ivan Simonič) —■ 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar)
— 20.30: Koncert plesne glasbe (plošče) — 21.00: Prenos iz Turina: Massenet: Thais, opera; v odmoru: Čas, vreme, poročila, spored.
Dobro razpoloženje in filost S
in neguje Vaše notranje organe
:vcd.
Razstavljalo je 431 tvrdk, od teh 193 inozemskih.
si je novinarsko, misijonsko, cvetlično in gospodinjsko razstavo, o
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek vsi ? Ljubljani