SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXIII (57) • ŠTEV. (N°) 50 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 16 de diciembre -16. decembra 2004 NAŠA VLADA Delo se je začelo Nova vlada predsednika Janeza Janše je po prevzemu poslov že pričela z rednim delom. Še pred tem pa jih je v torek 7. decembra sprejel predsednik države Janez Drnovšek. Prisotne ministre je nagovoril in jim zaželel uspešno delo. Drnovšek je članom nove vlade dejal, da so sprejeli pomembno odgovornost. Poudaril je, da delo vlade ni enostavno, po svojih izkušnjah pa ve, da gre za izjemno zahtevno nalogo, ki zahteva veliko angažiranja. Izrazil je željo, da bi preizkušnje, ki jih čakajo, čim bolje prestali, da bi skrbeli za nadaljnji razvoj Slovenije na vseh področjih in da bi Slovenijo dokončno utrdili v evropskem merilu kot pomembno in uspešno državo. S tem ko smo postali člani Evropske unije in zveze Nato, razvoj ni končan, ampak se začenja novo poglavje in čakajo nas novi izzivi, je še opozoril. Premier Janša se je Drnovšku zahvalil za korektno sodelovanje pri sestavljanju te vlade in izrazil pričakovanje, da bo tako tudi v prihodnje. Janša pa je dejal, da prihodnje obdobje ne bo lahko in treba bo poiskati odgovore na številna vprašanja. Nadaljevati nameravajo vse isto, kar je bilo do zdaj dobrega storjenega, končati nekatere začete reforme ter se spopasti z novimi izzivi. Med temi je izpostavil javnofinančne izzive, saj mora Slovenija izpolniti kriterije za vstop v evropsko monetarno unijo. Med zunanjepolitičnimi izzivi pa je omenil predsedovanje Slovenije Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Delo pa je konkretno pričel tudi novi finančni minister Andrej Bajuk. Lastnikom kapitala je sporočil da brez davka v Sloveniji ne bo šlo, potem ko je napovedal, da predlagajo poslancem, naj prodaje pretežnih deležev efektivno obdavčijo s stopnjo do 20, in ne do 50 odstotkov. „Sporočilo je jasno. Nova vlada nima agresivnega odnosa do kapitala oziroma do lastnikov kapitala. K sodelovanju vabimo vse in pričakujemo, da bodo sodelovali. Seveda pa pričakujemo tudi, da se bodo zavedali, da brez davka, kot povsod po svetu, tudi v Sloveniji ne bo šlo," je Bajuk po seji vlade komentiral odločitev nove vlade za novelo dohodninskega zakona. Vlada bo namreč parlamentu predlagala, da še pred koncem leta spremeni zakon o dohodnini tako, da bodo kapitalski dobički od prodaje pretežnega deleža obdavčeni efektivno s stopnjo do 20, in ne do 50 odstotkov. Finančni minister je zatrdil, da bo nova davčna zakonodaja zaživela 1. januarja, saj bo vlada predlagala tudi spremembe zakonov, ki jih je želela tik pred zdajci novelirati že stara vlada. Na gospodarskem področju je vlada odločno nastopila. To je komentiral Bajuk: „V imenu Evrope se dela marsikaj. Sistemske rešitve se sprejemajo čez noč, brez potrebnega preudarka. Ga ni junaka, ki bi se lahko tako na hitrico odločal o tako pomembnih stvareh, in tudi 90 juna- kov včasih ni zadosti. Stvari morajo premisliti in jih pretehtati. V dokaz naj spomnim, koliko zakonov imamo, potem pa jih popravljamo samo zato, ker smo tako hiteli. Nobene velike tragedije ne vidim, če smo novele (treh davčnih zakonov, ki jih je predlagala že stara vlada, op. p.) začasno ustavili. Izkazalo se je, da so bile nadvse potrebne določene formalne spremembe, ki bodo stvari zapisale nekoliko bolj jasno. Sicer pa mislim, da se strinjate z mano: vse tiste, ki moramo te zakone brati, nas včasih kar glava boli, ker je zapisano tako zapleteno, in to zato, ker je vse narejeno preveč po hitrem postopku. Tega se moramo odvaditi in upam, da se bomo." Poslanska skupina stranke Nova Slovenija (NSi) pa je na svoji seji imenovala poslanca NSi Alojza Soka za novega vodjo poslanske skupine. Slednji je na tem mestu zamenjal Andreja Bajuka, ki je bil nastopil mesto finančnega ministra. Številne slovenske državljane, zlasti tiste ki so bližje veri in Cerkvi pa tudi resnični demokraciji, je volilni rezultat zelo razveselil. Dejansko sta se lahko veselila predvsem gospod Janez Janša, njegova stranka in njeni pristaši... Tisto, kar slovenskega državljana pri novi vladi najbolj razveseljuje je dejstvo, da je postavila kot načela svojega delovanja moralo. Ta seveda običajno s politiko ne gre vštric, vendar je vseeno bolje, če moralna načela vsaj priznava, kot pa da si iz njih odkrito norčuje. Prav zato nam je ta vlada vsaj na načelni ravni bližja. Osebno bi kot kristjan in slovenski državljan nikoli ne bi rekel naša in ne naša vlada, kajti vse slovenske vlade so naše, ampak bi uporabljal izraze boljša ali slabša, nam prijazna ali neprijazna. Tisto, kar me trenutno navdaja z največjim upanjem je zatrjevanje, da mora biti obnašanje ministra vzorno, da mora dajati s svojim delovanjem vzgled, kako naj ravnajo dnigi. Zdi se, da novo vlado čakajo velika presenečenja. Gospod dr. Bajuk obljublja, da bo najprej naredil inventuro nad tem, kaj država ima in koliko dolguje. Bojim se, da bodo rezultati šokantni. Ne zato, ker bi karkoli vedel, ampak zato, ker se spominjam iz preteklosti, kako so nam morali iz tujine sporočati, kakšen je naš dejanski položaj. Pri nas enostavno ni bilo volje, da bi resnici pogledali v oči. Pri nas so bili mnogi politiki prepričani, da so se že rodili z namenom, da zasedejo najvišje družbene položaje, da sploh ne more biti vprašanje, ali so uspešni ali ne. Oni so si enostavno domišljali, da so kot voditelji in uspešneži že rojeni. To njihovo razmišljanje in obnašanje smo lahko opazovali, ko so se morali nekateri poslavljati od ministrskih položajev. Ne samo, da niso mogli skriti razočaranja, enostavno so pokazali, da ne dojemajo razmer v katerih so se znašli. Pozabili so, da je treba že takrat, ko se vzpenjaš gledati, kje in kako boš šel navzdol. Drugo, kar me pri novi vladi navdaja z upanjem je dejstvo, da imajo vsi slovensko državo radi, da jim je ta vrednota, da so zanjo kot tako, ne preko nje za sebe, že veliko naredili. Kako težko je bilo v prejšnji vladi gledati ljudi, ki so do zadnjega dne delovali proti nastanku samostojne Slovenije, za katere si vedel in videl, da bi jo tudi danes prodali za prgišče leče. Stvari ali bolje državi, ki je ne ceniš, ne moreš služiti. In prav tega služenja pri prejšnji vladi, razen pri redkih izjemah, skoraj ni bilo. Krivični bi bili, če bi jim povprek in počez očitali neizobraženost in neznanje. Tisto, kar je najbolj motilo pri vsej stvari je bil pobalinski, neodgovoren pristop. Najbolj je to prihajalo do izraza v odnosu do gospodarskega kriminala, obnove Posočja in nekaterih drugih naravnih nesreč in socialnih stisk. Naravnost zgroženi pa smo bili ob odnosu prejšnje vlade do slovenske države in slovenstva, kar je še posebno prišlo do izraza do slovenskih Argentincev, primorskih in koroških Slovencih. Tako kot ni idealne države, tudi ni idealne vlade. Nihče vsega ne zna, nihče vsega ne ve. Kljub vsemu, pa smo lahko tokrat veliko bolj mirni, čeprav čuječnosti ne smemo opustiti. Nihče od sedanjih ministrov nima nad seboj takih bremen, kot jih je imela prejšnja vlada. Spomnimo se, da je bil njen predsednik sestavljalec privatizacijskega zakona, ki nas je državljane razdelil v reveže in bogataše. Zakon je sprejel parlament, zato zanj odgovarja on, ne njegov avtor, kljub vsemu pa moremo spregledati, kako ga je izvajal. Spomnimo se raznih afer, kako so jih pometli pod preprogo. Nad iskanjem pravice je večina slovenskih državljanov obupala. Vse tisto, kar nas je najbolj gnalo v osamosvojitev, lastno slovensko državo, je vse bolj postajalo trpka izkušnja in brezupna prihodnost. Lansko leto je bilo v mnogih pogledih težko. Ko se poslavljamo od njega se zavedajmo, da je vedno lahko tudi še slabše. Naredimo vse, da se to ne bo zgodilo. Vzemimo svojo prihodnost v svoje roke in bodimo optimisti. Če naši predniki v preteklosti ne bi bili, nas ne bi bilo več. Stati in obstati, to je naša prva in glavna naloga tudi v naslednjem letu. Radio Ognjišče Nadškof pri papežu Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojz Uran se je papežu Janezu Pavlu II., ki ga je v petek 10. decembra v Vatikanu sprejel v zasebno avdienco, zahvalil za zaupanje, ki mu ga je izkazal z imenovanjem za nadškofa 25. oktobra letos. Prenesel mu je tudi pozdrave slovenskih škofov, papeža pa so - kot je po avdienci povedal Uran - zanimale predvsem razmere v Sloveniji, pa tudi zdravje nekdanjega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja. Nadškof Uran je papežu orisal trenutne politične razmere v Sloveniji in pojasnil, da so v naši državi znova na oblasti stranke slovenske pomladi. Izrazil je upanje, da se bodo odnosi med državo in verskimi skupnostmi normalizirali. Po Nov incident v Piranskem zalivu V Piranskem zalivu je prišlo do novega incidenta. V ponedeljek, 13. decembra so tri hrvaška ribiška plovila okoli 12.45 vstopila v območje, ki je pod slovenskim nadzorom. Do njih je kmalu priplul patruljni čoln slovenske policije, ki jim je izrekla opozorilo, deset minut zatem pa je na območje priplul še patruljni čoln hrvaške policije. Hrvaška ribiška plovila so kasneje zapustila območje, hrvaški policijski čoln pa je slovenske vode zapustil okoli 14.30. Okoli 16. ure je v njegovih besedah je treba predvsem iskati skupne točke, ki jih ni malo, in si prizadevati, da bi Slovenija postala bolj prijazna in odprta družba, brez sumničenj in podtikanj. Nadškof Uran se je srečal tudi z državnim sekretarjem Svetega sedeža, kardinalom Angelom Sodanom, ki je poudaril pomen pastorale in nove evangelizacije v Sloveniji. Zanimalo ga je tudi, kako dolgo bo Slovenija še izjema med evropskimi državami, saj nima verskega pouka v šolah. Uran je odgovoril, da upa, da se bo to vprašanje začelo čim prej reševati. Vatikanski sporazum pa so ocenili kot dobro izhodišče za prihodnost. Uranove sogovornike je še zanimalo, s kakšnimi vprašanji se sooča cerkev v Sloveniji - kako je z odločanjem za duhovne poklice in z novimi škofijami. Nadškof je ob tem zaprosil za še enega pomožnega škofa v Ljubljani. Kot kaže, se bo to vprašanje reševalo skupaj z ustanavljanjem novih škofij, je povedal Uran. Dopoldne je nadškof obiskal baziliko in grob sv. Petra. Na tem mestu se je zahvalil za dar škofovskega posvečenja, ki ga je prejel po rokah sedanjega papeža pred skoraj dvanajstimi leti in prosil za utrditev osebne vere in vere slovenskega naroda. Ljubljanski nadškof se bo pred koncem obiska v Rimu srečal še s Slovenci, ki študirajo na papeških zavodih Slovenik, Germanik in Teutonik. vode pod slovenskim nadzorom vplulo še eno hrvaško plovilo, vendar se je po opozorilu slovenske policije kmalu vrnilo v hrvaške vode. /riiiiiriBiTiiioTiyiiiFMiiiTTfwiniii~'rTriwwfiiirw rwiiitnn'iniiiTarfnwniTirOTiirrMirr' '~niHinimM«MHMWMMnMOT»iinwnnfiwi'«i iiiirrt>»fri»i(in«iiwinwwBiinMiiii»wii>wMiiiMii»iwiiiii>t i ■mwiiiiwnw.ni’ > fhmi hwiwwwb«w|iwi»i)w»rwmiiw irwwwbwwwwmwmhwbh>mbwjwwi SLOVENCI V ARGENTINI SAN MARTIN Bog živi ves naš šolski svet! Dr. Gregorija Rožmana jajo po knjigah in nastopajo v pravljicah, zgodbah in pesmicah ter jih najdemo v šolski knjižnici Moč naše besede. Učenci 7. in 8. razreda so nam prebrali tri Kettejeve basni: Mravlji, Čebelica in čmrlj in Muha in pajek. Mlajši so zapeli: Kuža pazi, Lisička, Zima in Beli moj konjiček. Učenci 1. in 2. razreda so V parku srečali ptičko. 3. razred je odkril v morju vse mogoče živali, presenetil nas je s pesmico Morski som. V gozdu se je s 4. razredom zabavala Veverica. Maček Muri pa je kar ušel iz knjige in sladko zaspal v 5. in 6. razredu. Nazadnje sta nas pa razveselila cirkuška Zmaj in papagaj, ki ju je iz pesmarice priklicala gospa Lučka. Tako smo spoznali kar nekaj knjižnih junakov, ki pa seveda ne grizejo. Narejeni so iz besed, te pa nas včasih lahko ugriznejo ali pa mehko pobožajo. Tudi letos smo nagradili vse učence in učenke, ki so bili pridni kot čebele, in niso nikdar manjkali. Teh je bilo kar trinajst. Na oder so pristopili osmošolci in osmošolke: Sonja Dimnik, Mirjan Šenk, Stefi Leber, Toni Podržaj, Andrej Dimnik in Ivan Kociman. Poklonili so se največjemu slovenskemu pesniku, Francetu Prešernu, in nam navdušeno recitirali Zdravljico. Voditeljica šole, Nina Pristovnik Diaz, se ni mogla udeležiti sklepne prireditve, zato smo prebrali njene poslovilne besede: „Danes se poslavljate od te naše šole. Osem let ste pridno obiskovali šolo, poslušali povesti, brali, se učili materinega jezika, slovenske zgodovine in zemljepisa. Po- sebno še, dobili ste dobro versko podlago, bili pri prvem obhajilu in letos prejeli zakrament svete birme. Radi ste prepevali slovenske pesmi in z veseljem nastopali na raznih prireditvah. Na srce vam polagam, da ne pozabite na slovenski jezik, ljubite ga in hranite kot najdražji zaklad. Vedite, da so vam vrata te šole in tega doma vedno odprta." Razredničarka Vera Podržaj je osmošolcem izročila spričevala in se od njih poslovila s priložnostno Zdravljico: „Prijatli! Obrodile/ so knjige pridnost, znanje, učenost..." Povabila je očete, da so nazdravili svojim hčerkam in sinovom. V imenu Odbora Doma jim je čestital Viktor Leber in jim izročil v spomin nalivna peresa. Poslovilne in zahvalne besede sta v imenu svojih sošolcev izrekli Mirjan in Stefi. Voditeljica je namenila poseben pozdrav in zahvalo Regini Leber, Marjeti Žagar in Viktorju Leberju, ki se po večletnem delu in trudu poslavljajo od Rožmanove šole. Predsednik Odbora staršev Janez Filipič jim je v spomin izročil krožnike s posvetilom. V znak iskrene hvaležnosti so vsi učitelji prejeli šopek rdečih nageljev. V Rožmanovi šoli so v šolskem letu 2004 poučevali: Nina Pristovnik Diaz (voditeljica, 4. razred), dr. Jure Rode (katehet), Olga Kociman (veroučiteljica in priprava na sv. birmo), Regina Leber (tečaj ABC in priprava na sv. birmo), Lučka Petkovšek (vrtec), Marta Jerman (1. in 2. razred), Marjeta Žagar (3. razred), Viktor Leber (zemljepis), Tone Podržaj (zgodovina in branje), Vera Podržaj (slovenščina in slovstvo) in Lučka Kastelic (petje). Odbor staršev je vestno spremljal šolske dejavnosti v sledeči sestavi: Janez Filipič (predsednik), Mojca Jarc, Pavla Šenk, Magda Petkovšek, Silvija Filipič, Silva Dimnik, Brigi Leber in Jože Jerman. Po kratkem odmoru in okrepčilu smo se zopet posedli in nestrpno pričakali sv. Miklavža. Prišel je v spremstvu angelov, ki so lahkotno zarajali. Parklji pa so se hudomušno sprehajali po dvorani in prestrašili marsikaterega malčka. Sv. Nikolaj je vse lepo obdaril, malo povprašal in naročil, naj še naprej ohranjamo slovenski jezik. Ža lep sprejem in potek miklavževanja je poskrbela njegova zemeljska tajnica Monika Filipič. Po zasluženem oddihu bo marca Rožmanova šola vstopila v 53. leto plodnega življenja! VB Tako smo nazdravili v Rožmanovi šoli ob zaključku šolskega leta, v soboto 4. decembra. Na dvorišču Slovenskega doma pred podobo Marije Pomagaj je katehet dr. Jure Rode daroval zahvalno sveto mašo. Bogu smo se zahvalili za vse prejete dobrote, posebno še za prejem zakramenta svete birme. Nadaljevali smo pri pogrnjenih mizah v spodnji dvorani. Marjeta Žagar je prisrčno pozdravila vse navzoče. Spomnila nas je na 45. obletnico smrti zavetnika šole, škofa dr. Gregorija Rožmana, ki naj nam bo še naprej zgled globoko vernega in zavednega Slovenca. Na oder so se uvrstili vsi učenci in učenke, vsega skupaj dvainštirideset. Popeljali so nas v svet živali, toda ne živih. Predstavili so nam ljubke živalice, ki se spreha- Letošnji osmošolci se poslavljajo PRISTAVA Obisk nadškofa Nov odbor mladinskih organizacij V nedeljo 5. decembra smo se mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu srečali v Slovenski hiši, da bi pri občnem zboru zaključili delovanje leta 2004 (že 55. leto obstoja mladinskih organizacij v Buenos Airesu), in določili nov mladinski odbor, ki nas bo vodil skozi leto 2005. Začeli smo s sveto mašo, katero je daroval g. Danijel Vrečar. Med njo smo se zahvalili Bogu za preteklo leto in se priporočili za naslednjega. Po maši smo imeli zajtrk, nato pa občni zbor. Odhajajoči odbor je podal poročila o delovanju v zadnjem letu, predsednik Andrej Drenik je pa spregovoril zahvalne besede ostalim mladim za vse sodelovanje. Nato smo se zbrali delegati iz vseh domov in si razdelili naloge, ki jih bomo skozi leto 2005 opravljali v odboru. Odborniki so sledeči: Predsednik, Daniel Kocmur (Pristava); tajnik, Andrej Žnidar (Carapachay); blagajnik, Marjan Godec (San lusto); kulturni referentki, Marjana Petkovšek (San Martin) in Erika Ribnikar (Ramos Mejia); športna referenta, Andrejka Puntar (San Justo) in Damian Črnak (Lanus); gospodinja, Nevenka Pavlovčič (Pristava); gospodar, Marjan Belec (San Martin). Po predstavitvi novega odbora smo zaključili občni zbor z blagoslovom g. Francija Cukjatija in se razšli po svojih okrajih. Novi odborniki se želimo priporočiti vsem mladim in mladim po srcu, za sodelovanje in podporo v tej novi dobi, saj samo v skupnem delu bo naša skupnost še živela in bomo mladi še imeli moč za nadaljnje delo. Andrej Žnidar V petek, 26. novembra prav ob sedemnajstih —po angleški navadi- smo se žene zbrale v sobi gospodične Mije ob lepo pogrnjenih mizah, okusnih piškotih, štrudlju in toplem čaju. Kar lepo število nas je bilo. Seveda, srečale smo se z nadškofom Uranom. Preden ga je Mojca Je-lenčeva pripeljala na Pristavo, vedno v spremstvu našega dušnega pastirja patra Kukoviče, so se ustavili pri našem krajevnem župniku Francetu Himmelreichu, kateri ga je sprejel s pritrkavanjem, da se je slišalo daleč naokrog. „Počutil sem se kakor doma", je izjavil nadškof. Ko nam je sam vse to pripovedoval, smo se mu me predstavile. Marta Golobova je povedala, da smo letos zamenjali odbor odseka Zveze slovenskih mater in žena in da smo imele že razne sestanke. Glavni cilj te veje je pomoč potrebnim bodisi ekonomsko ali duhovno. Veliko lepih besed nam je naš pastir znal povedati, glavno pa to, da naj nikdar ne nehamo in ne pozabimo moliti. Za slovo smo še zapeli Jaz pa pojdem na Gorenjsko, nakar smo zunaj slišale hrušč, kakor da bi bilo nekaj posebnega. In res, mladina je prihajala v sobo, saj so čakali na snidenje z nadškofom, a presenečenje nas vseh je bilo, da je bil$ soba premajhna. Kolikor jih je bilo, so šli v zgornjo dvorano Pri Zvezi mater in žena in tam so se pogovarjali z obema duhovnikoma. Predsednik SFZ Aleks Mele in predsednica SDO Cecilija Čop sta ga pozdravila in mu predstavila mladinsko delovanje v okraju. Skupaj so peli in ta dobri oče jim je skrbno dajal nasvete, kako naj bodo pozorni na Božji klic in katero je njihovo poslanstvo na svetu. Učitelji so ga že čakali, da bi se sestali tudi z njim. Po pozdravu Marjane Magister so se mu vsi predstavili in tudi njim je dal očetovski nasvet, naj bolj z zgledom učijo, ker je bolj važno vzgajati kakor učiti. Kot v vsaki skupini pa je pripovedoval osebne anekdote, katere so izredno zanimive, še posebno, ker jih zna duhovito pripovedovati. Ob somaševanju gospoda prelata Jureta Rodeta, Franceta Him-melreicha in patra Kukoviče, smo v kapeli imeli mašo, ki jo je daroval nadškof Uran, pri kateri so peli šolski otroci pod vodstvom Mojce Jelenčeve ob spremljavi Anke Gaserjeve. Po maši mu je pater Kukoviča predstavil duhovno delovanje na Pristavi: Pastoralni svet, veroučne Pustite najmlajše naj pridejo k meni... skupine, sestanki mladcev in mladenk, mesečni sestanki z mladino, sestanki Katoliške akcije, sestanki Zveze mater in žena, verouk v šoli. Za tem mu je predsednik Janez Jelenc čestital k imenovanju nadškofa in izrekel dobrodošlico na tej zeleni Pristavi, ki ga vedno z veseljem sprejmemo kadar pride med nas. Potem nam je spregovoril gospod nadškof, se zahvalil vsem za delo v skupnosti, za molitve in vztrajnost pri vsem, kar delo v skupnosti zahteva. Posebno se je pa priporočal, naj molimo zanj in tudi za nas, da bomo tako povezani med seboj in tako lahko še več skupno naredili. V spodnji dvorani je bila pripravljena zakuska in seveda kmalu je začelo ljudsko petje, kar je našemu gospodu nadškofu najbolj pri srcu — nam pa tudi— saj vsi uživamo, ko tako z veseljem poje in toliko pesmi in besedila zna; kakšno novo kitico nas je tudi naučil. Tako je čas hitro tekel ob dobri družbi, lepem petju in fotografiranju. Pa še angelček varuh moj, Adios con el corazon, in Žahaja sonce... Pa je šel približno kakor sveti Miklavž, samo ta nam je podaril veliko duhovnih daril, ki so nam ostala zapečatena v srcih. Za vse Vaše delo najlepša hvala in tudi našim duhovnikom, saj so imeli veliko dela s pripravo in pospravo tega srečanja. Še enkrat Bog naj Vam povrni. Maruča Mlad med mladimi... 40 let duhovništva g: Franen Urbanija Na dan Brezmadežne letos je bila velika slavnost na fari Svete družine v Be-razategui. Na ta dan je obhajal 40 let duhovništva naš rojak g. Franc Urbanija, ki že 18 let župnikuje na tej fari. V teh letih je razvil plodovito delo, ki se izraža v različnih krožkih, društvih in organizacijah, ki delujejo pod njegovim vodstvom. In kot je bilo poudarjeno pri pridigi in v nagovoru farana po maši, s kakšno vnemo opravlja "padre Francisco" svoj najvažnejši posel: oznanjanje evangelija. Poleg tega pa še aktivno pomaga pri upravnih poslih škofije. Pri zahvalni maši, ob somaševanju skupine duhovnikov, med katerimi sta bila tudi slavljenčev stric g. Janez Petek cm in delegat dr. Jure Rode, je bila cerkev nabito polna in farani so s petjem, ploskanjem in po darovanju s prinašanjem različnih daril pokazali, z značilno latinsko sproščenostjo, kakšno spoštovanje in priljubljenost uživa padre Francisco pri njih. Navzoč je bil tudi župan s svojimi sodelavci in mu je izročil posebno priznanje. Večkrat je bil poudarjen slovenski izvor slavljenca in tudi ni manjkalo slovenskega petja, saj je bil na koru otroški zbor iz Slovenske vasi, kjer živijo njegovi sorodniki. Na spominskih podobicah je pa bila naša brezjanska Marija. Po maši je sledila pogostitev v prostrani telovadnici bližnjega športnega kluba, kjer je g. France zopet žel priznanja, posebno še ob izvajanju video-filma, ki je na kratko pokazal njegovo življenjsko pot in pa spomine in pričevanja njegovih sorodnikov ter bivših in sedanjih sodelavcev. Živahno slavje je trajalo daleč čez polnoč. Tudi naša skupnost se pridružuje njegovim faranom, mu čestita ob mašniškem jubileju in mu želi še veliko božjega blagoslova pri njegovem delu. F. M. Založba Mladinska knjiga je v Cankarjevem domu predstavila Veliki vinski leksikon. Kot je dejal direktor Založništva enciklopedij in leksikonov Tine Logar, je to prvi slovenski izvirni leksikon o vinu, po tematiki svetovni leksikon, njegova posebnost pa je tudi v tem, da ima tovrstnih publikacij le malo narodov po svetu. Avtor Primož Plahuta je v njem zbral več kot 11.000 gesel, v katerih so predstavljene različne sorte vin ter vinorodne pokrajine po vsem svetu ter vse, kar se navezuje na to žlahtno kapljico. Ta razmeroma redka knjiga obravnava večinoma vinarstvo, toda če hočemo govoriti o njem, je potrebno upoštevati tudi druga področja. Gre za interdisciplinarno tematiko, je prepričan avtor, ki je na 516 strani vključil tudi druga področja, povezana s to gospodarsko dejavnostjo, kot so vinogradništvo, biologija, mikrobiologija, vinarska tehnologija, enolo-ška kemija in strojništvo. Vendar pa se vinogradništva dotika le toliko, kolikor je vezano na predelavo vina. Plahuta je gesla izbiral po spominu, izkušnjah, uporabil pa je tudi vsaj 36 virov in iz njih črpal gesla po lastni presoji. Pri tem so mu pomagali štirje recenzenti, dr. Mitja Kocjančič, Drago Plahuta, dr. Peter Raspor in dr. Irma Tomažič. Vsi izrazi, kot je poudaril, niso slovenski, a jih uporablja tako slovenska kot tuja stroka. Avtor, ki ga je knjiga zaposlovala kar deset let, se je načeloma izogibal, navajanju imen posamičnih pridelovalcev grozdja in vina. Pri tem je napravil nekaj izjem, med drugim je navedel šest slovenskih vinskih kleti in šest slovenskih blagovnih znamk. Kriterija pri izboru sta bila velikost in tržna prepoznavnost v širšem področnem in svetovnem prostoru. Leksikon bogati 137 barvnih fotografij, 29 barvnih zemljevidov, 17 razpredelnic in 160 kemijskih formul, ki so dodane pomembnejšim kemijskim geslom. Knjigi je priložen tudi zemljevid vinorodnih območij Slovenije. V Mladinski knjigi leksikon namenjajo vsem, ki jih zanima vino, tako splošnim bralcem, kot študentom živilstva, strokovnjakom, znanstvenikom in raziskovalcem, pa tudi gostincem in tistim, ki o vinu kdaj kaj zapišejo. Nekatera slovenska smučišča so zagnala prve smučarske naprave, medtem ko so se na mariborskem Pohorju prvi navdušenci čez bele strmine lahko že pognali. Na Krvavcu so zasnežili 40 hektarjev smučišč. Vremenske raz- mere so dovolj ugodne za nadaljevanje umetnega zasneževanja, tako da „lahko začnejo zares". Na Rogli jim je uspelo zasnežiti progi Uniorček in Košuta, v Kranjski Gori pa so pognali vlečnico Mojca 2. Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča V petek 12. novembra je bil občni zbor Počitniškega doma. Izvoljen je bil naslednji odbor za dobo 2004-2007: predsednik Danijel Grohar, podpredsednik France Rant, tajnica Klavdija Rant Urbančič, blagajnik Ivan Makovec, namestnica blagajnika Mirta Rant Ayerbe, svetovalca dr. Jure Rode in arh. Jure Vombergar, namestnika svetovalcev Marjan Pograjc in Irena Rant Grohar, nadzorni odbor pa sestavljajo Ivan Jerman, Nace Grohar in Ivo Urbančič. Ker mnogim rojakom ni znano, kakšen je pravni položaj in namen te ustanove, nekaj besed o tem. Odkar je prišel v Argentino, je pokojni dr. Rudolf Hanželič deloval kot duhovnik in gimnazijski profesor v mestu Capilla del Monte in okolici, v kordobskih gorah. Všeč mu je bila tamkajšna klima in pokrajina ter si je zadal nalogo, da bi slovenskim rojakom, posebno družinam z več otroki, upokojencem in drugim, katerim počitnice drugod tedaj še niso bile dostopne, omogočil letovanje v teh krajih. Njegov prvenstveni namen pa je bil, da bi slovenske družine in šolski otroci imeli možnost letovanja v slovenskem in verskem okolju. Kupil je zemljišče v bližnjem kraju Dolores ter z lastnoročnim delom uredil za skromno bivanje že obstoječe in zapuščene stavbe ter zgradil dve novi. Še pred svojo smrtjo je dr. Hanželič ustanovil dobrodelno društvo, ki bi nadaljevalo njegova prizadevanja. Med rojaki je poznano kot „Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča" ali kar „Hanželičev dom", uradno po statutih pa se imenuje "Asociacion Civil de Beneficencia Hogar de Descanso". Pravno osebnost je društvo prejelo leta 1978. Torej gre za zasebno ustanovo, ki pa ima dobrodelen namen. Zadnja leta ima počitniški dom v zakupu lic. Tomaž Rant z družino. Od leta 1962 (torej že 42 let) hodi v Dolores redno vsako leto slovenska kolonija osnovnošolskih otrok, tako tudi letos. Društvo Zedinjena Slovenija, ki ima pod svojim okriljem slovensko'šolstvo, organizira to vsakoletno kolonijo, v katero se vpiše od 40 pa kako leto tudi več kot 100 otrok. Vsi ohranjajo najlepše spomine na doživetja v tej koloniji. Danes pošiljajo otroke v kolonijo starši, ki so že nekoč na podoben način tam letovali, kar dokazuje, da so bili tam zadovoljni in želijo omogočiti to tudi svojim otrokom. Žal malokdo kasneje, ko se poroči, izbere Hanželičev dom za družinsko letovanje. Morda ima v spominu le potoček in poti okoli počitniškega doma, pa morda še Uritorco in Dique Los Alazanes. Ne ve pa, da se more od tam, kot izhodiščne točke, z avtom opraviti številne poti in obiske zelo zanimivih krajev v okolici. Seznam možnosti za kopanje, trekking, ogled naravnih znamenitosti ter zgodovinsko in umetniško pomembnih objektov, presega razpoložljiv prostor tega članka. Naj omenim le zelo razširjeno mnenje, da je mikroklima tega okolja med E N TRE RIOS ■ V• • | 1*1 potomcev Slovensko društvo Triglav, ki deluje na področju province Entre Rios in združuje potomce prvega inmigracij-skega vala v Argentino, je zadnje čase kar dejavno. V mesecu novembru so namreč obhajali že 125-letnico naselja San Benito, ki so ga ustanovili slovenski in furlanski inmigranti. Je istočasno tudi enaka obletnica prvega prihoda Slovencev na bregove Srebrne reke. V soboto 20. novembra je bila slovesna otvoritev trga „Republica de Eslovenia" v novem parku mesta Parana, ki je giavno mesto province. Trg je na križišču ulice, ki prav tako nosi ime republike Slovenije. V nedeljo 21. pa je bila na trgu Pbro. Bottegal v mestu San Benito počastitev spomina ustanoviteljem tega kraja. Slavnost sta skupno organizirala slovensko društvo Triglav in furlansko društvo. Počastitev se je v zastopstvu veleposlaništva Republike Slovenije udeležila svetovalka Jana Strgar. NOVA KNJIGA C. BIZAJA V četrtek, 16. t.m., pa bo na sedežu nadškofije v Parana predstavitev nove knjige, katere avtor je Carlos Cesar Bizaj, predsednik Slovenskega društva v tej provinci. Uvodne besede pa je napisal škof iz Parana, mons. Luis Mauilion. Knjigi je naslov „Zgodovina cerkve v San Benito". Predstavil jo bo prof. Ernesto Andres Zapata Icart. Knjigo je izdala založba DUNKEN iz Buenos Airesa. Veliki vinski leksikon najbolj zdravimi v Argentini, če že ne na svetu. Tisti, ki pa lastnega vozila nimajo, naj vedo, da letos spet vozi kolektiv med CapiIlo del Monte in Dolores. Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča ni več skromno in zasilno bivališče s kočljivimi udobnostmi, ki so zadoščala za prva leta. Danes ima vse potrebne sestavine, ki so potrebne za udobno bivanje. Celotno zemljišče obsega okrog 7000 m2, zazidanega pa je okrog 750 m2. Ima večjo stavbo z jedilnico in 16 sobami za 2, 3 ali 4 osebe. Ima status podeželskega hotela (Hotel de Čampo). Cena domače hrane in bivanja je ugodna v primerjavi s podobnimi hotelskimi ponudbami. Odbor Doma želi, da bi se čim več rojakov poslužilo domačega vzdušja v tem našem slovenskem Počitniškem domu. JV SKRBIMO ZA ZDRAVJE Ne pustite se stresu! Ja, lahko nakladamo, kolikor hočemo, vendar danes, ko vsako minuto zvonijo telefoni, ko pred znano številko svojega šefa nismo varni niti v podzemski jami niti na safariju v Afriki ... Besede so popolnoma odveč! Roki, e-pošta, telefoni, zoprni sodelavci, na videz nerešljivi problemi - to kroji življenje slehernika ... In če se niste ravnokar prebudili iz stoletnega spanca, veste, o čem teče beseda. Stres je beseda, ki je pred stoletjem ljudje niso poznali, dandanes pa obvladuje večino razvitega sveta. Pravzaprav gre za naravni odziv telesa na nevarnost, za reakcijo, ko človek začuti, da se mu bliža nevarnost. Takrat se v telo sprosti večja količina hormonov, kot so adrenalin, kortizol in noradrenalin, pospešimo dihanje, krvni tlak se zviša, zenice se razširijo in telo se pripravi na spopad z nevarnostjo oziroma na beg. V svoje življenje vnašamo predvsem negativni stres, ki nas hromi, utruja in jemlje veselje do življenja, v skrajnih primerih pa priklene na posteljo. KAM VSE TO PELJE? V prehlad. Saj poznate situacijo, ko ste več tednov na nogah, ko se neredno prehranjujete, premalo spite in ste skoraj vse dni napeti kot struna. In ko končno pride čas, da bi se lahko sprostili in imate manj dela, zbolite. Stres namreč spreminja imunski sistem, ki tako postaja bolj dovzeten za infekcije. V nespečnost. Kadar ste pod stresom, vas prvi zapusti zdrav spanec, saj je v telesu preveč adrenalina in kortizola. Pred spanjem se nujno sprostite. Lahko z ne prevročo kopeljo, ki ji dodate nekaj kapljic sivkinega eteričnega olja, s kozarcem toplega mleka ali medu. Prav tako kot blago pomirjevalo mišic deluje mešanica magnezija in kalcija. Pred odhodom v posteljo se izogibajte sladkarijam. V redne glavobole. Napetost v prvi vrsti povzroča glavobole in migrene. Stresni hormoni namreč še povečajo bolečino. Kaj storiti? Če so glavoboli vaš stalni spremljevalec, je najbolje, da se problema lotite malce drugače, kot da se napolnite s tabletami proti bolečinam. Kmalu se boste nanje navadili in potrebovali boste samo večje odmerke. Za začetek začnite s prehrano. Takšna, ki vsebuje antioksidante, kot je na primer triamin, bo zelo primerna. Triamin boste našli v sirih, oreških in vinu (seveda v majhnih količinah). V nečisto kožo. Ste mislili, da so akne in podkožni mozolji, pri katerih boli pol obraza, stvar najstnikov! Napaka! Poleg nekaterih drugih dejavnikov (nepravilna kozmetika, nepravilna higiena, nepravilna prehrana ...) je za mozolje v odrasli dobi največkrat kriv stres. Če je tudi pri vas situacija podobna, ne bodo pomagali dragi kozmetični izdelki, ampak veliko gibanja na svežem zraku in soncu (nikar ne pozabite na primerno zaščito). V depresijo. Kadar se dlje časa počutite nemočne, zavržene in brez moči, večkrat jokate in ne vidite izhoda, poiščite strokovno pomoč. SAMI LAHKO STORITE MARSIKAJ - Tole je predvsem za ženski del prebivalstva. Ne delajte iz muhe slona oziroma ne ustvarjajte si problema večjega, kot je v resnici. To delamo, kajne? Že en stavek je dovolj za pokvarjen dan in nemirno noč. Sestavite si seznam prednosti in če stvari res niso življenjskega pomena, prebolite in pojdite z mirno vestjo naprej. - Ne delajte se živčne. Spremenite nekaj navad -recimo pregledovanje elektronske pošte. Ste vajeni, da jo nenehno preverjate? Potem se disciplinirajte in kliknite gumb pošlji/prejmi le vsako uro. In izklopite vse moteče glasove mobilnih telefonov, računalnika in ostalih električnih pripomočkov. Malce miru ne škodi nikomur. - Pojdite na zrak. Najprimernejši so zgodnji popoldnevi, ko koncentracija pade in ste brez energije. Hkrati pa se boste s tem izognili prigrizkom (kortizol pospešuje lakoto), ki jih, ko ste pod stresom, ne manjka. - Včasih je dobro reči ne. Če je vaša posoda polna, nikakor ne jemljite dodatnega dela. In ne imejte slabe vesti. Krivda vašemu telesu ne koristi. - Ko pomislimo na sprostitev, nas ima večina v mislih kopeli, masaže, jogo, razvajanje ... Ja, to vse pomaga, vendar pomagajo tudi konjički, pri katerih pozabite na čas. Sami ugotovite, kje se skriva vaše veselje. SNEGA NI, A LAHKO ŽE SMUČAJO NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI DŽAMIJA MORA POČAKATI Po vseh težavah, ki so sledile lanskemu začetku projekta izgradnje prvega islamskega verskega in kulturnega centra (beri: džamije) v Sloveniji, so se proti koncu letošnjega leta stvari za islamsko versko skupnost znova zapletle. Na Mestni občini Ljubljana so namreč ugotovili, da del zemljišča, ki so ga namenili gradnji džamije, sploh ni v njihovi lasti, saj je še v postopku denacionalizacije. Tako se njihova napoved, da bodo islamski skupnosti do konca oktobra poslali uradno ponudbo za odkup zemljišča, ni uresničila, prodaja pa naj bi stekla šele prihodnje leto. KRIMINALNE VOLITVE Novomeška kriminalistična policija je zasegla 46 originalnih volilnih imenikov iz lokalnih volitev 2002, kriminalisti pa so v minulih dneh v zvezi s potekom glasovanja na volitvah zaslišali tudi-nekaj vaščanov Gabrja pod Gorjanci. Kriminalisti zaradi suma kaznivega dejanja kršitve volilne pravice zbirajo obvestila o izvedbi županskih volitev v Novem mestu. V drugem krogu volitev je bilo med zmagovalcem Boštjanom Kovačičem (LDS) in Francijem Koncilijo (kandidat skupine volivcev) le 148 glasov razlike. Zaradi suma, da so ponarejali glasove v korist zmagovalca, je občinska volilna komisija ponovno preštela glasovnice, vendar ni ugotovila nobenih nepravilnosti. PO SVETU OPRAVIČILO IN OPRAVIČEVANJE Srbski predsednik Boris Tadič se je med obiskom v Sarajevu opravičil vsem, ki so trpeli med vojno v BiH (1992-1995). "Opravičujem se vsem, nad katerimi so bili v imenu srbskega naroda storjeni zločini. A te zločine so storili posamezniki in ne srbski narod," je dejal Tadič na časnikarski konferenci po srečanju s člani predsedstva BiH. ''Mislim, da bi se vsi morali opravičiti. Isti zločini so bili storjeni nad Srbi,'' je dodal. Tadič je prvi srbski predsednik, ki je obiskal BiH po koncu vojne v tej državi. TEŽKA UKRAJINA V ukrajinski prestolnici Kijev je po tem, ko je ukrajinski parlament v sredo sprejel paket zakonov o reformi volilnega zakona in ustavnih spremembah, postalo mirno. Ukrajinska opozicija je umaknila blokado poslopja vlade, medtem ko je okoli predsedniške palače še vedno veliko protestnikov. Opozicija je napovedala, da bo predsedniško palačo blokirala do ponovitve drugega kroga predsedniških volitev, ki je napovedana za 26. december. Na kliniki Rudolfinerhaus na Dunaju pa so ugotovili, da je bolezen opoyicijskega kandidata za ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka posledica zastrupitve z dioksinom. TUDI V ROMUNIJI OPOZICIJA Osrednja volilna komisija je sporočila, da je na predsedniških volitvah zmagal župan Bukarešte in kandidat opozicije Traian Basescu. Po 92,1 odstotka preštetih glasov je dobil 51,75 odstotka podpore, njegov protikandidat, premier Adrian Nastase pa 48,24 odstotka glasov. V prvem krogu volitev se je za glasove volivcev borilo dvanajst kandidatov, med katerimi sta bila očitno najmočnejša Nastase, kandidat vladajoče Socialdemokratske stranke (PSD), in Basescu, kandidat opozicijske desnosredinske Zveze za pravico in resnico (PNL-PD). Za Nastaseja je takrat glasovalo 40,94 odstotka volivcev, za Basescuja pa 33,92 odstotka. OSEBNE NOVICE Krsti: V soboto, 11. decembra t. L, je bil krščen v župnijski cerkvi Nuestra Senora del Carmen (Villa Bosch, San Martin) Matija Tomaž Leber, sin Aleksandra in Monike Verbič. Botra sta bila Rajko Leber ml. in Andreja Malovrh Verbič. Krstil je delegat dr. )ure Rode. V soboto, 11. decembra t. I., je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Aleks Jože Tušek, sin Edija in Lučke Vombergar. Botri sta bili Metka Tušek in Mojca Vomber-gar. Krstil je delegat dr. jure Rode. V nedeljo, 12. decembra t.l., je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Santiago Miklič, sin Roka in Angelce Podržaj. Botra sta bila Jure Miklič in Vera Breznikar Podržaj. Krstil je delegat dr. Jure Rode. Krščena je bila Milena Sol Vitrih, hčerka Marka in Marcele Sierra. Botrovala sta dr. Patricio Cantarelli in Laura Sierra. Mladim družinam iskreno čestitamo in želimo srečo! Nova diplomantka. Na univerzi Torcuato Di Tella je 13. decembra dokončala študije Aleksandra Omahna in postala advokatinja. Novi diplomantki čestitamo in želimo obilo uspehov! SLOVENCI V ARGENTINI IZLET MLADINSKEGA ODSEKA DS Mladinski odsek Društva Slovencev je priredil v nedeljo 19. decembra izlet vseh otrok, ki so obiskovali slov. tečaje na področju Velikega Bs. Airesa, v Platanos, v provincio Bs. Aires. Izlet je odlično uspel.Udeležilo se ga je 94 slovenskih otrok s svojimi učiteljicami in učitelji. Za udeležence izleta je bila ob osmi uri zjutraj maša v cerkvi nasproti postaje Consti-tucion, nakar so se odpeljali v Platanos z vlakom ob 8.50. Ob prihodu v ta kraj so slovenski otroci priredili vodji Mladinskega odseka DS g. Martinu Mizeritu prisrčen pozdrav. Iskreno so mu čestitali k njegovi 50. letnici, ki jo je nedavno slavil ter mu želeli še dolgo in srečno življenje, da bi še lahko dalje vzgajal slovensko šolsko mladino v ljubezni do domovine. Na to so mu zapeli več pesmic. Vsem je zatem vse prekmalu minil lep dan, ki so ga preživeli v lepi naravi ob pesmi in najrazličnejših igrah. Za pogostitev otrok je prispevalo Društvo Slovencev, za kar se mu slov. mladina zahvaljuje. OSEBNE NOVICE Poroka. V soboto sta se v župni cerkvi Kristusa Kralja na Pueyrredonu v Buenos Airesu poročila g. France Jerman iz Bari loč in gdč. Lučka Kraljeva. Mladi par je poročil č. g. Štefan Tonkli, za priči sta mu pa bila: nevesti njen brat g. Aleš Kralj, ženinu pa g. Zorko Simčič. Mlademu paru ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo ter obilo božjega blagoslova. V soboto, 18. t.m., sta prejela zakrament mašniškega posvečenja g.g. Zajec Leopold in Buh Franc. Oba novomašnika sta dokončala teološke študije v semenišču v Escobarju, kjer ima red lazaristov svoj samostan. V farni cerkvi v Escobarju, ki je posvečena Rojstvu Gospodovemu - v glavnem oltarju ima jaslice — se je slovesnost posvetitve pričela ob osmih zjutraj. Iz Buenos Airesa se je tja pripeljal pomožni škof msgr. Tatto, ki je opravil obred, s katerim so poleg obeh slovenskih bogoslovcev prejeli mašniški zakrament še štirje argentinski semeniščniki, vsi iz tega reda. Štirje drugi bogoslovci pa so ob isti priliki prejeli diakonat. Družinska sreča. G. Stojan Terčič, in ga. Otilja, roj. Terčič, sta 13. decembra t.l. dobila hčerko, ki bo krščena na ime Irena. Čestitamo! MENDOZA Med Slovence v Mendozi se je v začetku septembra zopet naselil stalni slovenski dušni pastir. G. Jože Horn, ki je do tedaj kaplanoval v Ciudadeli na področju Velikega Buenos Airesa, si je izbral mesto med nami. Nismo imeli možnosti, da bi ga v večjem številu sprejeli ob prihodu. Toda slovenska srca ga sprejemajo med se z radostjo in globoko zahvalo, da si je izbral mesto duhovnega pastirovanja med nami. Želimo mu srečno bivanje v Mendozi, rojaki pa mu bomo lajšali težo njegovega pastirstva. Svobodna Slovenija, št. 50, 23. decembra 1954 SLOVENCI IN ŠPORT DAROVALI SO Zveza slovenskih mater in žena se iskreno zahvaljuje neimenovanemu dobrotniku in Severne Amerike, ki je po posredovanju patra Alojzija Kukoviče daroval 1000,- dolarjev v dobrodelni sklad Zveze. Bog mu stotero povrni! Za Zvezo slovenskih mater in žena, odsek Slomškovega doma, je N.N. daroval 300 dolarjev. Bog plačaj! DRUGI Z REKORDOM — MANKOČ ŠE PETIČ Slovensko plavanje je bogatejše za novo, srebrno medaljo, že devetindvajseto z evropskih prvenstev v 25-metrskih bazenih. Na EP na Dunaju jo je na 200 m hrbtno po pričakovanjih osvojil branilec naslova z lanskega prvenstva v Dublinu Blaž Medvešek, ki je v finalu z 1:52,39 za 21 stotink sekunde izboljšal državni rekord, na koncu pa je vendarle moral priznati premoč Avstrijcu Markušu Roganu, srebrnemu z olimpijskih iger v tej disciplini, ki je z 1:51,24 postavil tudi nov evropski rekord. Peter Mankoč pa ostaja kralj discipline 100 m mešano v tretjem tisočletju. Šestindvajsetletni Ljubljančan je s 53,05 na evropskem plavalnem prvenstvu na Dunaju kljub poškodbi hrbta še petič zapored osvojil naslov evropskega prvaka v svoji paradni disciplini, z zanesljivim naskokom pred drugouvrščenim Avstrijcem Markusom Roganom, ki se je moral zadovoljiti z novim avstrijskim rekordom 53,64. PO TRETJI ZLATI PRIŠLA ŠE ČETRTA! Mitja Petkovšek je na najlepši možen način sklenil dve leti dolgo sezono. Zmaga na bradlji - sicer že četrta zapored - v finalu svetovnega pokala v Birminghamu, v katerem je premagal vse dobitnike kolajn z olimpijskih iger v Atenah, je hkrati pika na i dveletnemu „druženju" v vrhu svetovne gimnastike. Čeprav je imel zadnjih šest tednov težave z zdravjem, je zdržal do konca in zmagal! ZAČETNI USPEHI V ZIMSKIH ŠPORTIH Enaindvajsetletna Tina Maze je na superveleslalomu v Altenmarkt-Žauchenseeju v Avstriji pripravila največje presenečenje, saj se je s startno številko 64 zavihtela na tretje mesto. Zmagala je Avstrijka Alexandra Meissnitzer, druga je bila Italijanka Recchia (1:13,32), tretja pa Tina Maze (1:13,56), ki je dosegla največji uspeh v tej disciplini v karieri. - Slovenski biatlon je po slabšem začetku sezone vendarle dočakal svoj trenutek. V šprintu na Holmenkollnu je zablestela ženska vrsta, saj so se kar tri tekmovalke uvrstile med točke. Najboljša med njimi je bila Tadeja Brankovič, ki se je zavihtela celo na drugo mesto, kar so njene prve stopničke v karieri. Cerkljanka je drugo mesto delila z Rusinjo Pilevo, boljša od njiju je bila le še druga ruska predstavnica Zajčeva. Slovenski uspeh sta dopolnili še Andreja Mali z osmim in Andreja Koblar z 18. mestom. DOBER ZAČETEK ROKOMETAŠIC Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v prvem krogu evropskega prvenstva (skupina B) v madžarskem Zalaegerszegu premagala Rusijo z 31:30. V drugem krogu je premagala Srbijo in Črno goro s 36:26, v tretjem pa izgubile s Hrvaško 29:30. Zadnji dvoboj s Hrvaticami je bil zgolj prestižnega in formalnega značaja, ki je slovenskemu taboru dovoljeval tudi kanček preračunljivosti. Selektor slovenske izbrane vrste Robert Begu;; je izkoristil to ugodnost; večji del igre so nastopale rezervistke, v zadnjih petnajstih minutah pa prvokategornice — a kljub temu so Slovenke na zaključnem turnirju na Madžarskem doživele prvi poraz.{ Kljub temu so osvojile prvo mesto v skupini. V TIVOLIJU POKOPALI MACCABI Košarkarska dvorana Tivoli je bila grob že marsikateri ekipi, zdaj tudi evropskemu prvaku Maccabija. Union Olimpija je pred 4.500 gledalci zasluženo dosegla tretjo zmago, ki jim je močno izboljšala možnosti za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje, Maccabi pa je doživel prvi evropski poraz v letošnji sezoni. Fenomenalna Vladimer Boisa, ki je dosegel 28 točk in Marino Baždarič z 22 točkami, sta bila nerešljiva uganka Izraelcev. Kljub začetnim 5. minutam, ko je Maccabi zadel vse mete na koš in povedel s 13:8 in je bilo videti, da je trud zaman, se je hitro obrnilo. Union Olimpija je izenačila na 17 in vse do zaključka polčasa kljub katastrofalnemu izvajanju prostih metov (1:8) držala ravnotežje. Olimpijo so pestile predhodne poškodbe in obolenja, a so jih premostili in po petih zaporednih točkah kapetana Vladimerja Boise prišli na vsega pol koša zaostanka pred zadnjo četrtino, po trojki Marina Baždariča v prvem napadu četrtega dela pa povedli s 64:62. Štiri minute pred zaključkom so povedli z 80:72 in rutinirano zadržali razliko, tako da so lahko gledalci že veliko pred zaključnim zvokom sirene slavili veličastno zmago. Maccabi je zaostal več kot 20 točk za svojim povprečjem doseženih točk v evroligi. SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Clvil Eslovcnia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau8fsinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam lereb Batagelj, Maruča Zurc Čeč, Vera Breznikar Podržaj, Carlos Cesar Bizaj, Franci Markež, Andrej Žnidar, (ure Vombergar, Viktor Leber, Milena Ahčin. Mediji: STA, Radio Ognjišče. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale drž.ive Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse zn pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države. Čeke: v nrgentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,.Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C1I0IAAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar FRANQUEO PACADO Cuenta N° 7211 R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 MALI O TURIZEM Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ra-mos Mejfa - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic©cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek®hotmail.com dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844- mpoznic@sfanet.com.ar dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. prid; 4. ve; 6. kila; 9. Gorenjska; 11. si; 13. Mura; 14. As; 16. top; 18. da; 19. IV; 20. ro; 21. Eva; 23. vneto; 26. ki; 27. Ur; 28. repa; 30. Ar; 32. čekan; 35. kam; 36. ton; 38. tir; 40. je; 41. obetam; 42. Leton. NAVPIČNO: 1. post; 2 Ig; 3. dom; 4. vera; 5. ena; 6 Ksaver; 7. iks; 8. la; 10. Ruda 12. ion; 15. do; 17. pek; 19 in; 20. ropajo; 22. Vič; 23 vrat; 24. tek; 25. nato; 27. uk; 29. amen; 31. rob; 33. Eva; 34. Nil, 37. ne; 39.re. Otroška počitniška kolonija Zedinjena Slovenija tudi letos organizira šolsko kolonijo v počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča v kordobskih hribih. Kolonijo bosta vodila prof. Karel Groznik in Andrejka Puntar s sodelavci. Otroci odpotujejo v nedeljo, 2. januarja zvečer in se vrnejo v soboto, 15. januarja zjutraj. Cena za vožnjo in celotno oskrbo je 520,- pesov. Starše opozarjamo, naj pohitijo z vpisom otrok v to lepo dejavnost, ker bo število udeležencev omejeno. Prijave v društveni pisarni. Srečanje staršev z voditelji kolonije bo v nedeljo, 26. decembra, ob 10.30 uri v Slovenski hiši. Društvo Zedinjena Slovenija Maria de Buenos Aires Splošno je znano, da tudi v Sloveniji obstoja veliko zanimanje za argentinski tango. Nov dokaz je uprizoritev zadevne operete. Argentinski skladatelj in ban-doneist Astor Piazzolla, utemeljitelj t.i. novega tanga (tango nuevo), je leta 1968 ustvaril komorno tango opereto Maria de Buenos Aires, zgodbo o ljubezni in izdajstvu, o dobrem in zlu. Opero je bilo kar dvakrat moč slišati v Mariboru: v sredo, 8. decembra, in v petek, 10. decembra, v veliki dvorani Narodnega doma. Piazzolla je delo, za katero je libreto prispeval Ho-racio Ferrer, napisal kot poklon argentinski prestolnici, ki se je prvotno imenovala Santa Maria de los Buenos Aires. Piazzolla tej opereti opisuje Marijino življenje, njeno smrt in dogodke po njej. Marija je mlado podeželsko dekle iz okolice Skupno srečanje mladcev in mladenk s starši na Pristavi V NEDELJO 19. DECEMBRA 2004 9.30: sveta maša 11.00: igre 13.00: kosilo (a la canasta - vsak prinese s sabo) 15.00: karaoke 1 7.00: ples Prinesite s sabo športno obleko in veliko dobre volje! OBVESTILA ČETRTEK, 16. decembra: Zveza slovenskih mater in žena iz San Martina vabi na "božičnico" v pesmi in besedi blaženega škofa Antona Martina Slomška, ob 16. uri v domu. NEDELJA, 19. decembra: Zaključno srečanje mladcev in mladenk, na s staršiPristavi v Castelarju. SREDA, 22. decembra: Božični koncert v Moronski stolnici ob 20.30 uri. Izvajajo med drugimi Cvetka Kopač, Ani Rode, Andrejka Zupanc, Luka Debevec in Matija Debevec. PETEK, 24. decembra: Božična polnočnica, ob 21. uri v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Pol ure pred začetkom koncert božičnih pesmi v izvedbi pevskega zbora iz San Martina. NEDELJA, 26. decembra: Sestane staršev otrok, ki se bodo udeležili počitniške kolonije, ob 10.30 v Slovenski hiši. Izredni občni zbor mutuala Sloge v Slovenski hiši ob 10 uri. PETEK, 31. decembra: Silvestrovanje na Pristavi z veseljem, smehom, plesom in pestrim programom. Začetek ob 22. uri. Buenos Airesa, ki pride polna pričakovanj v veliko mesto. Nedolžna in naivna pade na dno družbene lestvice, razpeta med moškimi in tangom. Opero v Narodnem domu opisujejo kot zgodbo, prepojeno s strastjo, ki jo lahko izrazi le ples, kakršen je tango. Latinskoameriške ritme so poustvarili znana ter uveljavljena imena, kot sta vokalista Juan Vasle ter Adriana Vasle de Abbati, glasbe-niki zasedbe Triangulo -Marco Cranados (flavta), Custavo Tavares (violončelo), Pablo Zinger (klavir) -violinist Saša Olenjuk, kontrabasist Darko Kovačič, kitarista Matjaž Stošič in Vojko Vešligaj ter akordeonist Borut Zagoranski. Zgodbo je v angleškem jeziku pripovedoval Leonardo Cranados, strast in gorečnost tanga pa sta prikazala plesalca Anas-tasia Ferrer in Luigi Zola, so sporočili iz Narodnega doma Maribor. Astor Piazzolla (1921 -1992) se je s tangom srečal kot trinajstleten deček v Nevv Yorku, kjer je odraščal. Po vrnitvi v Argentino je igral skoraj v vseh tukajšnjih tango zasedbah, prirejal za njih glasbo in ustanovil svoj orkester. Študij pri skladateljici Nadii Boulanger v Parizu mu je odprl nov pogled na tango, ki ga je nadgradil z elementi jazza, resne, pa tudi zabavne glasbe. Napisal je več sto skladb tanga. PORAVNAJTE NAROČNINO! VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 7. decembra 2004 1 EVRO 239,78SIT 1 U$S dolar 178,50SIT ZA SM Dva zapornika sta ušla iz zapora sredi hude, zasnežene zime. Eden se stalno huduje in priduša nad snegom. A drugi ga bodri: „Pa kaj si delaš skrbi zaradi snega? Saj imava verige!" Že je v prodaji Podporni bon (rifa) Zedinjene Slovenije Hočete vedeti, kaj boste lahko zadeli? 1. dobitek: dvodnevno potovanje, s prenočiščem in hrano, v Colonia, Uruguay. 2. dobitek: umetniško sliko Andrejke Dolinar 3. dobitek: en dan na estanciji 4. dobitek: Zbornik Zedinjene Slovenije (v trdo vezan) 5. dobitek: Zbornik Zedinjene Slovenije (broširan) 6. dobitek: zastava (na izbiro slovenska ali argentinska) 7. dobitek: enoletna naročnina Svobodne Slovenije 8. dobitek: košara božičnih dobrot 9. dobitek: tri knjige založbe Zedinjene Slovenije (na izbiro) 10. dobitek: ena knjiga založbe Zedinjene Slovenije (na izbiro) Vsak bon stane samo deset pesov Pri vseh poverjenikih našega tiska! SILVESTROVANJE NA PRISTAVI Poslovimo se od starega leta in sprejmimo novega v prijetni, zdravi in veseli družbi, z večerjo, smehom, plesom in pestrim programom. Začetek ob 22. uri Prijave za večerjo: 4629-4879 (Helena Dolinšek); 4489-1296 (Frenk Klemenčič); 4696-1434 (Janez Jelenc) Težave opozicije Potem, ko so morali presenečeni zapustiti vlado, so v Liberalni demokraciji Slovenije (LDS) pričeli debato o vprašanju, kdo je kriv poraza. Za formalno izpeljavo preureditev so zato tudi sklicali strankin kongres. Na njem pa je bil, kljub nekaterim hudim kritikam, ponovno izvoljen za predsednika Anton Rop, ki bo vodil stranko do lokalnih volitev leta 2006. Dosedanjega predsednika liberalne demokracije je podprlo 320 strankinih delegatov, proti jih je glasovalo 61 (12 glasovnic je bilo neveljavnih). S spremenjenim statutom so delegati uvedli tudi novost, da generalnega sekretarja stranke ne bo več volil kongres, temveč svet stranke na predlog predsednika. Sprejet je bil tudi predlog predsednika Ropa, da lahko svet na predlog predsednika ustanovi vlado v senci. Nekatere statutarne spremembe so na kongresu sprožile precej polemično razpravo. Nekaj delegatov je nasprotovalo oblikovanju vlade v senci z argumenti, da stranka že ima programske odbore in da gre za prehitro odločitev za takšno določbo. Anton Rop je pojasnil, da nova statutarna določba ni obvezujoča, njen namen pa je v senčno vlado vključiti čim širši krog ljudi - poslan- ce, nekdanje ministre in poslance ter strokovnjake. Če želi ponovno prevzeti vodilno vlogo, si mora LDS postaviti jasno ogledalo glede napak v minulem obdobju in vzrokih zanje. V analizi volilnega poraza je Rop ocenil, da razlog ni v novih obrazih v stranki, ampak „v starih grehih". Zavrnil je kritike, da se je stranka preusmerila preveč v levo. „Na največje ovire smo naleteli prav zaradi izkazovanja naše liberalnosti, ne zaradi njenega pomanjkanja. Ni šla LDS preveč v levo, liberalnost je bila razglašena za levičarstvo," je prepričan Rop, ki je tudi poudaril, da bo LDS še naprej socialno čuteča stranka. PRIDITE SE DRSAT! V ljubljanskem parku Zvezda se je že peto leto zapored odprlo Mobitelovo drsališče. Obiskovalci lahko na ledeni ploskvi uživajo vsak dan od 10. do 22. ure, izposoja drsalk, drsanje ter družabno-rekreativni program pa so brezplačni. Med drugim je na ogled tudi drsalna revija, ki ji bodo do konca februarja sledile številne prireditve za stare in mlade. V tem hipu! Podjetniki, trgovci, profesionalci in rojaki na sploh Svobodna Slovenija bo tudi letos izdala izredno božično številko kjer je prostor za božična voščila. Ne zamudite te izredne priložnost in z naših strani pozdravite svoje odjemalce, prijatelje in znance. Dostavite nam svoje voščilo ali oglas osebno, po faxu (4636-2420) ali po elektrosnki pošti (esloveniau@sinectis.com.ar) najkasneje do petka, 17. t. m. Uprava Svobodne Slovenije 'T I I I I I I I I I I I I I I I I I I J