1208
A. A.
SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH IN TUJIH REVIJAH
V dvojni številki beograjske Književnosti so objavljena poročila in pisma Miloša Crnjanskega iz Nemčije, ko je bil v največjem razmahu nacizma tam ataše za kulturo in propagando. Daljši komentar k pismom je prispeval Milan Ristovič. Taras Kermauner v prevodu Milana Džordževiča objavlja prvi, uvodni del Dialoga o razločevanju. Jovan Hristič poroča v prispevku z naslovom Štiri resne in dve dijaški premieri tudi o predstavi tra-gikomedije Alenke Goljevščkove Pod Prešernovo glavo, ki jo je v prevodu Marije Mitroviceve izvedel beograjski Atelje 212. Med drugim je zapisal: »V odmoru so me znanci, ki imajo otroke, prepričali, da so nesmisli našega usmerjenega izobraževanja še strašnejši od tistih v prvem dejanju drame Alenke Goljevščkove. Toda po odmoru je postala drama o šolstvu, ki se mora pokoravati prismojenim idejam sisovskih in drugih funkcionarjev, tudi drama o tem, kako je lahko svoboda nekaj skrajno dvosmisel-nega, kadar začenjajo razglašene pravice uporabljati tako, kakor niso predvideli tisti, ki so prepričani, da jih je sam Heglov »svetovni duh« zaprosil, naj mu pomagajo pri uresničevanju še ene svoje
razvojne stopnje......Milenko Maričič
je režiral dramo Alenke Goljevščkove kot dokument o nekem stanju in se, kolikor je mogel, trudil, da bi prikril njene preveč očitne praznine. Po pravici je ublažil jarke nacionalne značilnosti posameznih likov, kakršne bi reakcije občinstva odvedle na povsem predvidljivo stran, in je hotel, da bi bila njegova predstava predvsem razpoznavna podoba. V tem mu je uspelo, le scenografija Juraja Fabria je ustvarjala čisto zgrešen okvir za to podobo: odvedla nas je v neko bedno podeželsko šolo, ne pa na elitno gimnazijo. Igralska stvaritev predstave je bila fanatična in paranoična Marija Bertoncelj, ki jo je zaigrala Jelisaveta Sablič«, piše med drugim Jovan Hristič v beograjski Književnosti.
Pavao Pavličič v članku o manirizmu in resničnosti v 2. številki zagrebškega časopisa Umjetnost riječi na podlagi zgledov razmišlja, kako se v literarnem besedilu pojavlja eno osrednjih vprašanj manirizma, namreč razmerje med literaturo in resničnostjo. Gvozden Eror je poskrbel za predstavitvi dveh knjig. Z naslovom Apologija slovstvenozgodo-vinskega raziskovanja piše o knjigi Zdenka Lešiča Književnost in njena zgodovina; objavlja še prikaz švicarske izdaje mednarodnega besednjaka literarnih terminov in, kakor pravi že v naslovu, je to po njegovem besednjak nejasnosti. San-da Glavaš pa v prispevku z naslovom Misel in stih obravnava knjigo Vujadina Jokiča Filozofija in poezija.
Iz Splita je prispela dvojna številka časopisa Mogučnosti (3-4). Darko Nova-kovič je v njem prispeval razpravo Generični kontekst Maruličeve Institucije; obravnava znamenito Maruličevo delo Nauk o dobrem in blaženem življenju po zgledih svetnikov. O Marku Maruliču in izročilu piše Josip Bratulič. Pavao Pavličič pa razlaga, kaj je Marko Marulič v razmerju do Petra Zoraniča in kaj do Petra Hektoroviča.
Tretja številka beograjske Književne kritike objavlja več prispevkov v spomin črnogorskemu literarnemu teoretiku Vu-jadinu Jokiču, kije bil tudi med ustanovitelji tega časopisa. Matija Bečkovič objavlja pesnitev z naslovom Kaža o Čmin-ti, sledi pa več sestavkov, ki to njegovo delo komentirajo. Zoran Hamovič je napisal članek o logiki vrednotenja ob esejistični zbirki Mirka Kovača z naslovom
1209
Evropska gniloba. Ob isti knjigi se Mla-den Sukalo sprašuje, mar ni vse proti kritiki.
V dvojni številki novosadskega časopisa Novy život (5-6) je objavljen prispevek Milana Krajčoviča o vojvodinskih Slovakih v revolucionarnih letih 1848 in 1849. Miroslav Dudok piše o znotrajbe-sedilnem okviru v teoriji teksta. Viera Benkove priobčuje Povesi o Mrvovem izginotju.
V dvojni številki niškega časopisa Gra-dina se v prevodu Miljenke Vitezovičeve pojavljata tudi prispevka naših strokovnjakov. Matjaž Potrč piše o neposrednih relacijah in pri tem navaja nekaj tez v podkrepitev prepričanja, daje treba pri pojasnjevanju jezika in misli upoštevati posredno relacijo. Andrej Ule pa piše o iteriranih prepričanjih, pri čemer omenja posebne oblike iteracije pri tako imenovanih »intencionalnih« izrazih, izrekih, podmenah, namerah, željah in prepričanjih, kadar se nanašajo drug na drugega. O poeziji Miodraga Pavloviča piše pesnik Ljubomir Simovič.
Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah
V četrti številki skopske Sovremenosti zasledimo v razdelku Likovni prostori dva prispevka Andreja Medveda. Naš poznavalec likovne umetnosti, pesnik in prevajalec piše o poetiki jugoslovanskih udeležencev na 42. Beneškem bienalu ter o Beneškem bienalu transavantgard-nega in hipermanirističnega slikarstva in postmodernizmu. Nebojša Vilic je napisal sestavek Pro et contra ob jugoslovanskem izboru za 42. Beneški bienale. O delu vodilnega makedonskega poznavalca likovne umetnosti Borisa Petkov-skega piše Paskal Gilevski.
*
V 6. številki vzhodnoberlinskega časopisa Neue Deutsche Literatur objavlja Inge von Wangenheim prvo poglavje svojega potopisa z naslovom Zlati stolp ob modri uri, ki popisuje doživetja v Franciji in bo prihodnje leto izšel v knjigi. Love Short Story No. 3 je naslov zgodbi Wolfganga Kroberja, ki izide v njegovi knjigi Ljubezenske in druge kriminalne zgodbe. Heinz Kamnitzer objavlja svoje predavanje, ki ga je imel na letošnji generalni skupščini vzhodno-nemških centrov PEN.