Poštnina plačana v gotovim LetO UV.	V Ljubljani. V nedeljo dne 11. aprila 1926	Št 82. Posamezna številka 3 Din
Naročnina
Dicvna Uda)«
ze državo SHS
■eieCno ZO Din polletno I20 Din celoletno 2«O Din
za inozemstvo
neietno 33 Din ■«đ«l|«ka I Kini» celolc no vjuoo-Havili OO Din. za Inoumttvo IOO D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I afolp. реШ-vrtia mali oglati po l SO IstD.veCMoglMl nad 43 mm vi* I ne po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem drlu vršilca po IO Din O Pr	o
naroČilu
Izide ob 4 zlulroj
razen porvlcBKö tr» dneva po pr azr JKU
IJttdnittvo /e v Kopltar/evl ulici U. в III ЛткорШ »e ne vraCalo, ar.f ranitirana
SS
telefon
Dr. L. S.:
Političen lisi xa slovenski narod
C/prava /e vKopHar/evl al. ki. e - Cehov ni tubi lana ilt
Naši raztreseni udje
2e prod svetovno vojno so Slovenci hodili za delom In zaslužkom na Hrvatsko in v Slavonijo ter v Bosno in Hercegovino, predvsem delavci, služkinje, uradniki in obrtniki. Ko w> po prevratu padle prejšnje meje in je nova država v več ozirih obrnila naše oči uu jugovzhod, se podaja vedno več naših rojakov v ondotne pokrajine in to ne samo v bližnjo Hrvatsko, kamor itak že po naravi težita savska in dravska dolina in proti morski obali, temveč tudi v vse, celo najbolj oddaljene predele Jugoslavije. Izvzemši Berane, Belopolje, Prije-polje in Raško jih je ladnja uradna statistika is ieta 1921. naštela nekaj v vseh okrajih, v eeloli 39.60«. Danes jih je gotovo že 50.000 ali pa še več.
Njih število je znašalo leta 1921. v Hrvatski in Slavoniji, Medmurju. ua otoku Krku in v kastavski oblini 21.847 (0.896), v Vojvodini (Bačka, Baranja, Banat) 7049 (0.6%), v Bosni in Hercegovini 4682 (0.3%), v Srbiji »912 (0.198), v Dalmaciji 1155 (0.2 %) in v Črni gori 61 (0.0%). Leta 1910. jih je bilo le v Hrvatski in Slavoniji 0.6% ter v Bosni in Hercegovini 0.2%, skupni odstotki so se torej medtem malone potrojili, Srbohrvatov so našteli ob zadnjem štetju med naini v Sloveniji 10.721.
Naj uavedemo nekaj podrobnejših |H>dat-kov o večjih krajih.
Ze preje je živelo največ izmed teh razkropljenih udov našega naroda na Hrvat«kem. Leta 1921. jih je bilo — pri mestih kot posebnih krajih ne vštevši okolice, drugod v celih okrajih —: v Zagrebu 8H64, v Karlovcu 626, v Sisku 429, v Jastrebarskem 542, v Kostajnici 207. v Veliki Gorici 155, Sv. Ivanu-Zelini 167, v Varaždinu 668, Ivancu 108, Pregradi 119, Virovitiei 177, Dakovem 210. Našicali 317, Slatini 252, v Križevoih 102, Belovaru 148, Koprivnici 162, Garešnici 393, Kutini 265. — V Medmurju jih je bilo 617: v Prelogu 136, v Cakovcu 418 etc. — Ob Jadranu jih je bilo: v Kastvu 96, v Sušaku 791, Delnicah 142, Cri-kvenicl 106, v Čabru 141. — V Slavoniji jih je Štela Požega 155, Brod 128, Daruvar 182, Nova Gradiška 153, Pakrac 210, Zeniun 258. — V Sremu: Vinkovci 92, Županja 104, Ilok 252, Irig 358, Ruma 112.
Sorazmerno zelo je narastlo število v Vojvodini — najbrž je tukaj pomotoma vštetih tudi nekaj Slovakov — Banal (2200): Veliki Bečkerek jih je štel 338, Vršac 154, Pančevo 148, Bela Crkva 108, Veliki Gaj 530, Kovačira 121, Turška Kaniža 256. — Barka in Baranja (5749): Novi Sad 923, Subotica 267, Somhor J67, Pula 130, Palanka 193, Senta 944, Stari Bečej 907, Titel 280, Topola 221.
V	Bosni in Hercegovini jih je bilo največ v Sarajevu 276. Mostarju 307, Tuzli 346, Banja-luki 276, Zenici 251, v TeŠnju 177, Travniku 164, Derventi 158, B. Petrovcu 153 in Visokem 122.
V	Dalmaciji jih je štel Zadar (ost) 191, Split 432, Kotor 438.
Čraa gora je najslabše zastopana: Podgorica 24, Cetinje 12 idr.
V	Srbiji so bili Slovenci našteti v veliki večini okrajev: n. pr. Belgrad 1230, Zaječar 610, Negotin 363, Niš 239, Požarevac 105, pa Kosovska Mitrovira 103, Ohrid 61, Skoplje 60, Strumira 45, Bitolj 41, Bregalnica 37. (Prim. Prethodni rezultati Popisa Stanovništvn u kraljevini SHS. 31. «januara 1921 godine, Sarajevo 1924, str. XXI es. in 3 ss.).
Kdo so vsi ti naši ljudje, ki Jih je usoda zanesla iz naše ožje domovine Sirom države na jug in vzhod. Ali jmnjo so zvezo z domačijo ali so odšli za zmeraj? Kdo se kaj briga zanje, kdo vodi rnčun o njih? Prepuščeni ao Tečjidul svoji nemili usodi. Ni prav in nI nam v čast, če nihče izmed na* ne skrbi — kolikor se pač da — za te razkropljene brate in sestre, ki tvorijo pač že skoraj dvajsetinko prebivalstva sedanje Slovenije.
Velik del Je med njimi vojakov, zlasti v večjih mestih, ua mejah in sploh na oddaljenem Jugu. A tudi njim bi prišlo prav, ako bi se kdo mnlo bolj pobrigal zanje z berilom, darili I. dr. Nekaj Je uradnikov in službenikov vseh vrst, zlasti v centrali in večjih mestih. Drugi so trgovci, obrtniki in sploh pridobit-niki. Največ pa bo delavcev (drvarjev, rudar, jev itd.), privatnih nameščencev, posebno pa služkinj, kuharic i. dr. Ce zaidete po hišah v Zagrebu, najdete tol ko uslužbenih Slovenk, j da se kar Čudite. Da jih je mnogo tudi drugje, o tem govori že samo djtvo — ki pove. še veliko drugega —, da se takorekoč slaluo po- !
=
javljajo v časopisih novice, kako «e je tu ali tam onesrečila kaka Slovenko. Take stvari govore več kot cele knjige o težavah in nevarnostih, v katerih se naša dekleta bore po on-dotnih službah v gmotnem in duševnem oziru. Mi pa smo napram vsemu temu hladni in ravnodušni, kakor da bi se nas vse to nič ne tikalo.
A tiče se uas zelo. Nam mora biti žal vsakega delca našega naroda, ki se izgubi, če so hočemo obdržati ali celo napredovati. Ne more nam biti vseeno, ako se odd robi kosec za kosom od našega narodnega telesa. Navadno je stvar taka, da se že v drugem rodu otroci slovenskih staršev odtuje našemu jeziku pod vplivom okolice in šole, dočim ostanejo prvi izseljenci večinoma zvesti, ker jih Se vedno vežejo ožje vezi nu domovino. Njih narodna zavednost ni tolika, da bi vzgojili svoj*? otroke v domačem duhu, ker vedno tvorijo večje sku-piuo; organizacij, društev, pomoči pa skoroda nimajo, razen v največjih mestih (Dekliška Zveza v Zagrebu, akademski društvi v Zagrebu in Belgradu, Slovenski klub v Sarajevu; v Sarajevu ustanavljajo menda svojo šolo; glej tudi platnice zadnje >Vigredi<). Samoobsebi to v danem slučaju ne bi bilo toliko hudo, a Škoda je, ker vidimo, da se vedno zopet pri vseh vprašaujih javnega življenja samo računa iu šteje, tako da moramo gledati, da se naše število brez potrebe ne zmanjšuje.
Veliko hujša je pa ta stvar v moralnem pogledu. Naši ljudje so izpostavljeni v mnogih krajih v tem oziru stoterim nevarnostim. Posebno morajo biti trdni in pošteni, če se jih nič ne prime ondotni milje, tamošnje okolje. Versko življenje je bolj ohlapno, površno, etični pojmi so pod vplivom dolgoletnega turškega gospodstva pomanjkljivi, ves način življenja in naziranja jo marsikje zelo različen od našega. Nič čudnega ni. če se iiavzaine naš Človek tega bolj lahkega duha In podleže skušnjavam. Junakinje so dekleta, ki ostanejo dobre in ne zaidejo na kriva pota. Mi za vse to ne kažemo nobenega zanimanja. Le zdajpa-zdaj posveti za hip kaka žalostna časopisna vest liki blisk v to temo, ki v njenem plašču iščejo vedno novih žrtev burni viharji življenja...
Malo merilo o stanju teli rojakov imamo pa vednrle: to je Koledar Družbe sv. Mohorja. A čpogled v dotično statistiko je vse prej kot razveseljiv, lz zadujib S let najdemo tozadevne podatke le v koledarjih za I. 1925. in 1926. L. 1925. jo bilo v izvenslovenskih škofijah Jugoslavije 298 (ia dosmrtnih in '285 letnih) udov, 1. 1926. pa 310 (20 dosmrtnih in 290 letnih). Te številke, ki niso v nobenem sorazmerju s številom naših ljudi, raztresenih sirom drŽave, dajo misliti. Poraxdele se pa po škofijah ozlr. pokrajinah takole: Krk 12, Senj 12, Dalmacija 8(1), Zagreb 164, Bosna in Hercegovina 65, Dakovo 25, Vojvodina 10(!), Skoplje 4, ostala Srbija 15 (Itelgrad 11). Po-verjeuikov innnjka. Kjer so se zavzeli za stvar duhovniki ozir. redovniki, tam je nekaj udov, tako frančiškani v Varaždinu (43) in na Trsa-tu (8) ali v Cakovcu (10), dalje drugi duhovniki kot v Zagrebu (17), Gorujem Mihaljavcu (19), Ljubešici (6), Bnnjaluki (4), Nišu (8), Prizrenu (4), Krku (12). A ponekod so nn-brali ttrdi lajiki precej udov, za kar jim gre vsa čast: Slovenski klub v Sarajevu (14), pa učiteljice, uradniki in drugi zavedni rojaki. Dobro delo bi storil Koledar, če bi v prihodn je navedel vse ude izven Slovenije imenoma kot n. pr. pri A meri kanci h: olajšal bi na ta način zveze in stik med njimi in z njimi. Dobro bi l>ilo naprositi tudi hrvatsko duhovščino, da bi šla pri tem kar najbolj na roko ter zainteresirati tudi zasebnike za stvar, tako da bi v vsakem kraju, kjer jc kaj naših ljudi, kdo prevzel nabiranju udov, — Zanimivo bi bilo tudi zvedeti pri upravništvih. koliko jih je naročenih na naše časopise.
A to je seveda še vse pre mulo; bil bi le prvi začetek. Menda je postalo iz dosedanjih podatkov jasno, kako važna je ta zadeva sploh. Najti bi se moral kak na^in, dn bi se to vprašanje resno in vsestransko razimitrilo in ukrenilo vse potrebno. Učimo se od Cehov! Treba je le smotrenrga dela, pa se I »o dalo marsikaj doseči. Dosedanja brezbrižnost se mora nehati. Naüm rojakom iiren ožjih inej je tudi treba pomagati, njim še prav posebno. Oni rabijo »pore v družbah, društvih, klubih, pouku in razvedrila r knjigah in čnsopUih. duševne pobude In svetov, informacij itd. iz naše srede. Naj bi ra ne nn*e organizacije prevdarlle, kaj lahko store vsaka sama, a dobiti bi se morala tudi ena, ki bi posvetila temu problemu prav »prcijalno skrb,
—O—
ratun: Ctubl/ana šlev. (О.вЛО ta 10.34» ma laterale. Sarafetošl. 730 J, Zagreb ki. J9.0II. Praga in Dana/ Al. 14.797
Pašić začel kampanjo proti novi vladi.
Akcija vseh politikov proti Radiću.
Seja glavnega odbora radikalne stranke so bo vršila.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Optimisti, ki so mislili, da se bo f<- Pašič udal v svojo usodo in da bo eventualno sam odšel v zaslužen pokoj, so se skoraj gotovo zmotili. Včerajšnje Vesti, da jc vodstvo radikalne stranke odložilo sejo glavnega odbora radikalne stranke, se danes demontirajo. Očividno je, da je Vodstvo radikalne stranke odložilo sejo proti Pašičevi volji in mimo njega.
Nikola Pašič se jo danes proti večeru nenadoma pripeljal okrog pol 7 v predsed-ništvo vlade in ostal pri Uzunoviču kake pol ure. Ko je odhajal iz predsedništva vlade, so ga pozdravili časnikarji in on jim je ljubeznivo odzdravil. Vsakemu je podal roko. Na vprašanje, čemu je prišel v predsedništvo vlade in konleriral z Uzunovičem. je odgovoril: -Tega Vam ne morem povedati. Prej st« lahko več zvedeli.«
'Zakaj ne govorite, g. predsednik?«
Govoril bom, ko bom svoboden!« je odgovoril Nikola Pašič.
-Ali se je zasedanje glavnega odbora res odgodilo?«
• Ne, ta vest ni resnična. Zasedanje glavnega odbora se sicer nc bo vršilo 17. t. m, ampak par dni pozneje. Niso se odložile seje, ampak sumo datum seje se je preložil.«
Nato se je Nikola Paiić odpeljal s starim predsedniškim avtomobilom na svoje stanovanje.
Kaj hoče Paši« od radikalne stranke doseči?
O seji glavnega odbora ie vedno krožijo najrazličnejše verzije. Nekateri mislijo, da se bo pri tej priliki poskusilo izravnati nasprotje med obema strujaraa v radikalni stranki. Pa-šidevi prijatelji pa zatrjujejo, da se bo Paiič pri tej priliki na vsak način skušal maščevati nad Jovanovičem in napravili koncc njegovemu delovanju s tem. da ga bo glavni odbor izključil iz stranke. Po Pašičevih računih bi se morali pri tej priliki razen Jovanovića izkl|učiti še nekateri Jovanovičevi pristali.
Pašič hoče doseči padec Uzunovičeve vlade.
Nekateri mislijo, da bo Pašič na tej seji skušal izsiliti popolno zaupnico za sebe. Ta zaupnica bi se Pašiču izrekla v taki obliki, da bi moral Uzunovič izvajati posledice, odstopiti ter Pašiču ponovno prepustiti vodstvo državne uprave. Pašičevi prijatelji v tej stvari izredno živahno delujejo. Obenem napovedujejo najostrejše reprcsalije proti Radiču.
Radič se je vsem osovražii.
Zanimivo je, da so, kar se tiče stališča nasproti Radiču, edini vsi radikali. Velik del opozicije jih v tem podpira, češ, da jc Stje-pan Radič največja ovira za pravilni razvoj političnih razmer v naši državi. Opozicija Radiču posebno zameri, ker ni ob priliki krize niti najmanj računal s temeljnimi programa-tičnimi točkami hrvatskega naroda. Popolnoma je pustil v nemar vse zahteve. Pri vsem razpletu krize hrvatski narod zanj sploh ni obstojal. Bilo mu jc očividno samo za osclfac uspehe, to je, da ostane minister, čeprav je bil položaj zelo ugoden in bi bil Radič lahko dosegel velike koncesije v prilog hrvatskega ljudstva, jc vendar s svojimi ministri zasledoval popolnoma druge cilje.
Vsi resni politični krogi očitajo Radiču njegovo nelojalnost in nekorektnost napram vsem. Smatrajo ga za neresnega, da bi še na-
dr.lje igral med ljudstvom v odločilnih trenutkih važnejšo vlogo. Zato je pričakovati, da bo akcija proti Radiču, četudi bo ta vlada prišla v parlament, zelo ostra. Na vsak način pa je gotovo, da tudi sam Pašič, če se mu bo posiečilo priti do oblasti in veljave, nc bo pustil Radiča popolnoma pri miru.
Za soglasje v radikalnem klubu.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) V radikalnih
krogih se mnogo govori o tem, da se bo sedanji predsednik radikalnega kluba moral umakniti s svojega mesta. Na njegovo mesto bo prišel drug človek, ki bo mogel bolj energično voditi radikalni klub in delovati na to, da zavlada v radikalnem klubu soglasje.
Začne se odločilna borba proti Radiču.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Glavni organ
radikalne stranke 'Samouprava* prinaša na uvodnem mestu članek, v katerem razmo-triva položaj sedanje vlade Nikolc Uzunoviča in razmerje do Stjepana Radiča. Članek je izzval v političnih krogih veliko pozornost, ker daje ostre lekcije voditelju hrvatske se-ljačkc stranke g. ministru Stjepanu Radiču. »Samouprava« graja Stjepana Radiča, da iz vsakega malenkostnega vprašanja napravi vprašanje obstoja vladne koalicije in pri važnejših stvareh nc vpraša za mnenje drugih strank. To je nekaj neobičajnega. Za javnost je nedostojno, da vmešava g. Stjepan Radič krono v svoje izjave ter dela pri tem kroni politične komplimente. i.Samouprava« je zlasti tudi ogorčena nad odstavkom zadnje Ra-dičeve izjave, ki jo je dal časnikarjem dne 7. aprila pred sestavo Uzunovičeve ministrske liste in v kateri je dejal, da je g. Uzunovič elementarna natura Srbije in da je sposoben samo kot ministrski predsednik, ne pa kot resorni minister. »Samouprava- indignirano zavrača to trditev, češ, da prvič ni resnična, drugič pa pomenja žalitev ministrskega predsednika Uzunoviča. -Samouprava vprašuje hudobno g. Stjepana Rsdiča, sc je-li morda on že doslej izkazal sposobnega kot resorn» minister?
Tudi ostali listi se ha v i jo z Radičem in z vlado. Vsi listi, celo vladno radikalno »Vreme« naglašajo, da je sedanja vlada samo začasnega značaja. Med drugim piše »Politika« o novi vladi sledeče:
Čim je nova vlada prisegla, je opozicija takoj izjavila, da misli, da vlada ne bo dolgo ostala, ker je ista po osehah in programu. Dejstvu, da sedi v novi vladi Vujičič, opozicija nc posveča mnogo pozornosti. Z Uzu-novičevo vlado niso zadovoljni niti radikali. Z njo niso nezadovoljni zaradi tega, ker na-čeljuje vladi Uzunovič, temveč zaradi tega, ker v vladi ni Pašiča, Radič jc pa ostal.
Dober del radikalov misli, da so radikali doživeli poraz. Naglašajo, da bi se Pašičev ugled nikakor ne smet žrtvovati. Radikali sc tolažijo s tem, da še ni vse propadlo in da se bodo te napake lahko še popravile. Ravno zaradi tega nastaja vprašanje, kako je gledati na Uzunovičcvo vlado, ali kot na delovno vlado, ki bi imela nadaljevati delo in politiko Pašičevo, ali kot vlado, na katero so radikali pristali zato, da bi pridobili časa. Politični krogi pravijo: Radikalom je treba časa, posebno pa Pašiču, da 1. razčisti račune v svojem klubu, 2. da odstavi z dnevnega reda vprašanje interpelacije o korupciji, ki je za radikale n^rijetno, 3. da se vse pripravi, da se sedanji neuspehi popravijo in (ta sc Stjepan Radič vrže iz vlade.«
Pribičevič bi rad postal Mussolini.
Beljrrad. 10. aprila. (Izv.) vNovosti poročajo: V političnih krogih se naglasa, dn je PaŠič etavil Pribičeviču ponudbo, da bi Pribičevič brez vsake rezerve podpiral Pašičevo vlado. Dnlje se trdi. dn je Pribičevič predlagal, da bi ee cela nosa politična kriza rešila po Mussolinijevem vzorcu. Pribičevič misli, da bi bil za to sposoben in da bi mogel izpeljati volitve, ki bi mu prinesle večino V dvoru so je naglasilo, da se politika sporazuma no sme spremeniti. Zato Pribičevič ne bo prišel v nobeno kombinacijo, dokler se bo vodila politika sporazuma.
Nasprotje med zagrebškimi radikali.
Zagreb, 10. aprila (Izv.) Kakor znano, je glavni odbor radikalne stranke razpustil radi-kalsko organhaijo v Zagrebu, ker je pri volitvah popoln ma propadla v tej organizaciji struja g. N kole Pašiča. Slruja g. L. Javonoviča so pr pravlja še nadaljo energično, da si za-sigura premoč med zagrebškimi radikali. Sedaj sklicujejo veliko rndikaUko zborovanje preti koruplji, na kateri N>dn figo«ali delovanje g. Radp Pašiča. Na toni zborovanju bodo govorili dr. Trbojevič, dr. Katušlč, dr. Novnk in Iladošič. Za ta «hod vlada v Zagrebu ve-o zauiuiauie.